List 2. Še nektere dobrovoljne misli o poljedelstvu. O važnosti gnojne moči človeškega blata, mokrice in kosti je potrebno še povedati, kar imenitni kemikar dr. Liebig o tej zadevi pravi. On govori to-le: Bolezni se ogniti, ktera evropejske ljudstva zatira, in raba pravih sredstev je težka reč, ker bolnik ne verjame, da je bolan. Ljudstva so enake j etičnim, kteri gledaje se v zerkalu se mislijo zdravi, in pijejo kozarec za kozarcom oživljivega vinca, češ, da jih krepča, pa le bolezen pospešuje. Tako tudi kmetovavee misli, da polju s peščico gnoja nadomestuje, kar mu je po pridelkih oddalo; od todi pa izvira opeŠanje zemlje. Od todi pride, da cele ljudstva počasi obožajo, hirajo, še celo zginejo. Umetni človek znd si napravljati sodo , mjilo in druge stvari, poljskih pridelkov pa še nihče. Človek obdeluje zemljo, in ona s pomočjo zraka svitlobe, mokrote in gorkote stori, da kali seme, in do-naša sad. Ljudje povživajo poljske pridelke in meso raznih 10 žival > pa ie tiste tvarine porabijo za-se, ktere rastline iz polja za živež dobivajo , izmetuje človeško in tudi živalsko truplo večidel iz sebe. Ako se ti izpahnjeni 1 ostanki rastlin ne povračujejo polju, mora hirati, rastlinam pa potrebni živež sčasoma primanjkovati. Vidite, dragi poljodelci, to je krivo, da so pridelki čedalje manji in slabši. Toraj mora biti prva skrb kme-tovavcova, svoje zemljišče vedno pri dobri moči prihraniti, da mu z gnojem vse tiste tvarine p o v r a č u j e, ki so jih zeljiša povžile. Meščani povžijejo veliko od blizo in deleč priti-ranih pridelkov; na prašanje pa, s čem povračujejo to zemljiščem? moramo reči, da večidel z nobeno stvarjo, ker, izpahnjeni otrebki splavajo po vodi, kosti, preš iz oljarij pa največ gre v ptuje dežele. Meščani, gorje vam bo, če boste še za naprej tako slabo in kakor mačohapovračevaliiz dežele dobivani živež! Vi in kmetovavci se bližate stradežu, sebi in kmetijstvu spodkopujete blagostan! Predramite se, in saj toliko mislite na uboge kmetovavce, da jim priložnost daste, nazaj dobivati, kar vi od vam pritiranega živeža izpa-hujete in zametujete ! Napravljajte pripravne zbiralnice za izpahnjence in dajajte kmetovavcom priložnost, jih porabiti v krepčanje polja. Delajte mešanco (kompost), kakor po drugih mestih; osnovajte fabrike za napravo koščene moke itd. Tako se bode pridobil zaslužek ne-premožnim, se bode odpravljala gnjusoba po ulicah in tekoče vode namenjene za vžitek ljudem in živali! Zavest, da si s takim početjem utemeljijo blagor lastni in poljodelstva sploh, jim bode najlepše povračilo za trud in stroške; vrh tega bo pa tudi kmetovavec veselo povračeval stroške s kupovanjem gnojniae. Dr. O.