Lojze Zupanc                 u**"V : *lV"<                               :
Mlinar in šivavec                            ^
Bil je mlinar.                                malo žita za njegovo številno dru-
';   Na mlinu je imel napis:       ,,, ...      žino. Glad in skrb sta domovala v
¦"        MTTMAR  RT?Fy ^RRT           njegovi nizki bajtici. Ko je pošla
.       mliinak BKtA SKKbl           sivavcu vsa moka,   se je žalosten
Nekoč se je mimo njegovega mli-   ^1 k bogatemu mlinarju in ga
.     na pripeljal  bogat in ošaben  gra-    P™?.1* vbogajme zalacne zelodcke
ščak. Le temu je bil mlinar podlo-   SVOjlh otrocicev Mhnar pa je cepel
žen.  Graščak je prečital napis na    na  prfgu'MJ       A?l ^  nejevoljen
mlinu, se razjezil in velel poklicati    zavrni[: »Ne "adleSu-! me se. s tvo"
brezskrbnega mlinarja predse. Cim   Jimi ^r^m1' ko Jlh,.mam ze, s?m
je mlinar pristopil k njegovi kočiji,    Prev.ef rJaz. sem vecji siromak ka-
se je graščak zadrl nanj:                 kor tl!« *" se mu Je potozil, kaj mu
»Na tvojem mlinu se košati napis   ,'e Pred leto™. naroci1 -aras^ak m s
»Mlinar brez skrbi«. Ker nimaš ni-   kaksno kazmJ° mu Je zazugal'"
kakih skrbi, hočem, da mi prešteješ        '-'¦¦*                    '       '--¦¦¦;'
vse zvezde na nebu in najdeš sre-                                                                  «
dino zemlje. Čez leto in dan se bom                      s. (                               '
povrnil. Ako ne boš pogodil prave  -;     ^ '• ^1 •       Y    '••*n ¦¦«*1"^''   .^ <*"«''-¦' - ti vzamem glavo!«             ^          ,.^^_   .j . .      ,,-    C;^^^
Poslej mhnar m lmel mirne ure.  ., "      7                J3&P'    «¦¦"•/-**.'-. Sem ter tja so ga pehale težke šfcrbiV;"-'¦     ??^"'•      j   jjčjŠj&fjp*-^/    *^ -4^7
a iznebiti se jih ni mogel. Kakor je                      jlJ <^^kjrf(f^\
bil preje vedno  vesel, tako  ga je                 \    )      SJif^vk.            •
zdaj   neprestano preganjal  grašča-                     ifl      i*y| JlwS>        '
kov neizpolnjivi ukaz. Nič več ni pel       'J '            nfe^&if^^jmim         '¦'"'
in žvižgal. Ljudem se je zdelo, da                   i^^b^?^SBBr   --.-
se tudi mlinska kolesa ne vrte več       '   v.        /^^^^'V^P^j      ¦ ''-''¦'
tako hitro kakor prej. Vsem se je              ¦    /v^^P^   UFV\       '¦•¦>.:•-"
smilil ubogi, zaskrbljeni mlinar,  a             iz^lj    iL     w     II\t
nihče mu ni mogel pomagati. Bolj             :' .==^V-^K^ Tt .^¦bT^^^S^
in bolj se je umikal čas, bolj in bolj          ^^^^^^^^^r~t^^^^^
se je približeval dan, ko bo moral     ^"S^^Kfi^^^^^^^^^^—
mlinar odgovoriti na vprašanji ošab-         :^s%^^'; l<r"        (L^!2Č^^~*'^ nega graščaka.
Silno   so mlinarja hujšale  težke       Šivavec pa je dejal: »Oj, mlinar,
skrbi: polne hlače so ga bile, preden    bogati mlinar, za dober kupček zr-
se je srečal z graščakom, ko pa se    nja ti dam dober nasvet!«
je leto nagibalo h kraju, je vekal in          Privolil je mlinar.   Udarili sta
opletal    s    preširokimi    bregešami    roki: bela mlinarjeva,  suha šivav-
okoli mlina.                                      čeva.
Pa je prišel k njemu reven šiva-      Potlej se je šivavec vrgel na delo.
vec iz sosednje vasi. Ta šivavec je   Posekal je v mlinarjevem gozdu vi-
imel pet ust družine in bolehno že-    soko jelko in jo zapičil pred mlin.
no, dela pa nikakega. Edino njivico,    Okoli jelke pa je nasul visok kup
katero je podedoval po svojem oče-    mlinarjevega zrnja.
tu, je vsako jesen skrbno prekopal       Minilo je leto. Mimo mlina se je
in posejal ozimino. Toda naj je bila    pripeljal graščak. Ves tresoč se mu
letina še tako obilna, šivavčeva nji-    je približal osiveli mlinar in pričel
vica je bila majhna in je rodila pre-    govoriti, kakor ga je naučil šivavec:
121
»Gospod graščak, zvezd je toliko       »Ojej, gospod, nikarte! Zares je
na nebu, kolikor je v temle kupu    tukajle sredina zemlje. Če ne verja-
žitnih zrnc«. — In pokazal je na kup    mete meni, pa še sami izmerite in
zrnja, natresenega okoli jelke.          prepričali se boste, da je res tako.«
»Hm, kdo ti naj verjame?« je po-       Ali je mogel ošabni graščak kaj
dvomil graščak.                                  adgovoriti na to? Ne! Potrepljal je
»Če ne verjamete,« je dejal mli-    zvitega mlinarja po ramenu in se
nar, »pa preštejte zvezde na nebu    zadovoljno odpeljal dalje. — Mli-
in zrnje v tem kupu in videli boste,    nar pa je dal šivavcu kup zrnja; in
da se nisem prav nič zmotil.«             še mu je navrgel toliko, da je kro-
Začudil se je graščak prekanjene-    jaček tri dni neprenehoma nosil v
mu odgovoru, mlinar pa je nadalje-    svojo bajto.
val:                                                        Tako sta bila srečna oba: mlinar
»In še za sredino zemlje ste me    in šivavec! —
pobarali,  gospod.  Prav tukajle je,       Mlinar ni izpuknil jelke pred mli-
kjer je zapičena jelka.«                      nom. Jelka je pognala nove kore-
»Ohoho, to si se pa debelo zla-    nine;  in še danes raste tam pred
gal,« se je zakrohotal graščak. »Že    mlinom in sili s svojim  vrhom v
vidim, da ti bom moral vzeti glavo!«    nebo.-----------