t CELJE 18 MAJA 1972 — ŠTEVIIJiA ">0 — XXVT — СЕХЛ 1 DIN È GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE Ç KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC V ZNAMENJU Šmarski referendum za krajevni samoprispevek, ki je bil v nedeljo, 14. maja, je uspel. Kakor doslej že mno- gi. Znova so šmarski občani dokazali svojo visoko zavest. S samoprispevkom, ki so ga uvedli za dobo petih let bo- do v krajevnih skupnostih zbrali skupaj okoli б.ЗОО.ООО ND, sredstva pa se lx>do ste- kala izključno na žiro račune krajevnih skupnosti. Od tod bo lahko vsaka krajevna skupnost vzela toliko, koli- kor bo pač potrebovala, seve da ob pomoči skladov pri ob- činski skupščini. Smarsko območje je bilo ob referendumu razdeljeno na tri volilne enote s 54 volišči. V volilni enoti Šmarje pn Jelšah jih je od 7497 glasova- lo 5252 kar pomeni 70 odstot- kov vseh volilnih upravičen- cev. Za samoprispevek se je v tej volilni enoti odločilo 4647 občanov, to pa je 62 ed- stotkov vseh vpisanih obča- nov. V volilna enoti Obsotelje je bilo vpisanih 2894 občanov, glasovalo pa jih je 2316, to je 80 odstotkov, za samopri- spevek pa se je odločilo 2097 Obsoteljčanov ali 72 odstot- kov. V kozjanski volilni enoti je bilo vpisanih 2974 občaiaov, glasovalo je 2349 Kozjancev ali 97 odstotkov, za boljše življenjske pogoje in s tem tudi za samoprispevek pa je glasovalo 2051 občanov odno- sno 68 odstotkov volilnih ^ upravičencev. Pri izvedbi referenduma za samoprispevek so vložili ob- čani toliko dela in volje kot že zlepa ne. Prav gotovo je bila gonilna sila tega referen- duma zavest občanov, da bo treba nekaj storiti za hitrej- ši napredek. S samim čaka- njem na pomoč od zunaj se najbrž ne bi nič spremenilo, spreminjati bo treba čim- prej tako kot bo vsakemu mogoče, se pravi v mejah zmožnosti. Referendum za samoprispevek je bil brez dvoma edini mogoč način. Samoprisp)evek bo prinesel šmarskim krajevnim skup- nostim mnogo novega, rezul- tate pa bomo skoraj gotcvo Kmalu videli. Milenko Strašek DRAG/ TOVARIŠ TITO! Veseli smo tvojega življenjskega praznika. Tvoj praznik je praznik nas vseh. Kažeš nam pot, ki jo moramo utirati z vsemi našimi pri- čakovanji, željami in upanji. Dragi tovariš Tito! Nekateri menijo, da današnja mladina nima lastnosti revolucionarnih mladih generacij; mi- slijo, da naše misli in čustva niso zraščena s prizadevanji za humane samoupravne odnose, za dosledno uveljavljanje stališč in zahtev Zve- ze komunistov pri uresničevanju družbene, ekonomske in politične reforme v vseh naših sredinah. Za boljši današnji in jutrišnji dan v socialistični, samoupravni Jugoslaviji pod tvo- jim vodstvom. Mladi v vsej svoji mladostni razigranosti m zaletavosti, s srcem, razumom, delom, znanjem in prizadevanji bogatimo in plemenitimo tre- nutke sedanjosti. Vsako tvojo misel želimo in hočemo nenehno spreminjati v prakso, v dobro svobodnega in srečnega delovnega človeka. In vsakdo, ki se zoperstavi tvoji in naši poti. si bo polomil zobe in bo spremenjen v ničevost. Dragi tova-i Tite: to je naša obljuba tebi, to je naš dolg revolu- ciji! Sprejmi naše prisrčne čestitke za svoj živ- ljenjski jubilej, z željami, da nas še dolgo vodiš! ^ Celje, 17. maja 1972 Mladina in občani Celja ŠTAFETA l^iLAßOSTI V CELJU Včeraj zjutraj so celjski mladinci prejeli štafetno pa- lico s pozdravi tovarišu Titu za njegov 80. rojstni dan cd žalskih vrstnikov. Ponesli so jo po Ljubljanski in Maribor- ski cesti pred tovarno EMO, kjer so nosilce pozdravili Ce- ljani. Osrednji govor na sve- čanosti je imel Jože Volfand, glavni urednik Novega tedni- ka. Pozdravno pismo mladi- ne in občanov Celja dragemu Titu je prebral Vladimir Vrečko, predsednik mladin- ske organizacije na osnovni šoli Hudinja štafeta je za- tem nadaljevala pot p^'oti Šentjurju in Šmarju. Vsesko- zi je nosilce toplo pozdrav- ljala mladina Celja in dru- gih krajev. NIHČE ZASTONJ STANOVANJA 2e pretekli teden smo na kratko omenili način, kako v kolektivu Tekstilne tovarne Prebold na svojevrsten načdn rešujejo stanovanjske proble- me članov kolektiva. Glede na to, da predstavlja to nekaj posebnega, poskušamo stvar nekoliko širše obrazložiti. Vsi interesi za stanovanja se v podjetju vključujejo v po- sebno varčevanje, katerega cilj je, da si vsak v določe- nem časovnem obdobju pri- hrani od 25—30 odst. potreb- nih sredstev bodisi za lastno gradnjo, bodisi za stanovanje v bloku. K tem sredstvom do da svoj delež še kolektiv in kar vsa sredstva oročajo, za- to daje svoj kreditni delež tu- di banka. S tako oblikovani- mi sredstvi potem pvosamez- niki dokaj hitro pridejo do ker vsa sredstva oročajo, za- bivanje v bloku, ki ga postavi podjetje, potem postanejo lastniki stanovanja, torej etaž ni lastniki. Sredstva od anui- tet, ki jih plačujejo dobitniki kreditov, pa se zopet stekajo v kreditni oziroma stanovanj- ski sklad podjetja. Nikomur stanovanja zastonj — to je osnovni princip, od katerega pa seveda odstopajo v primeru, ko so prosilci za stanovanja socialno ogrožeail. Zanimivo je zlasti to, da mo- rajo tiâti, ki dobe v uporabo stara stanovanja, ki so last kolektiva, vnaprej plačati kot svoj delež v stanovanjski sklad podjetja enoletno na- jemnino. Ta dogovor se uve- ljavlja v primerih, ko je nek član kolektiva dobil večje sta- novanje ali se je preselil v svojo hišo, staro sta.novanje pa je na razpolago za enega izmed prosilcev. Zakaj tak princip? Preprosto zaradi te- ga, da vsakdo ve, da mora prispevati svoj delež k skup- nim naporom za rešitev vseh stanovanjskih problemov. De- nar, ki ga je plačal novi sta- novalec starega stanovanja, pa se mu potem mesečno ob- računava kot najemnina za stanovanje, ki ga uporablja Vsekakor velja zapisati, da je preboldski sistem po .svoje zelo zanimiv in tudi učinko- vit. Samo letos so z 28 novimi stanovanji rešili 52 proble- mov, Od tega 20 zelo težkih primerov. Na podlag: dose- danjih izkušenj računajo, da skoro ne bodo imeli več sta- novanjskih problemov. Prav gotovo je nj'Ihov sistem vre- den pozornosti in posnema- nja. B. Strmčnik Zbiralna akcija Rdečega križa Rdeči križ Slovenije leto га letom zbira še uporabna oblačila, obutev, posteljnino in postelje, ki jih družine same ne potrebuje- jo več. Lani je Rdeči križ zbral nad 11.000 kg blaga, toda sodelo- vala je samo četrtina gospodinjstev. Letos pa so prepričani, da bodo s sodelovanjem in zavzetostjo več ljudi opravili akci.jo bolje in zbra- li še več oblačil. Rdeči križ Sloveniji- bi r;-d po- magal vsem, ki jih prizadenejo naravne ali druge katastrofe. Po- moči so potrebni tudi ljudje, zla- sti pa otroci v manj razvitih ob- močjih Slovenije. In ravno njim je namenjena naša pomoč. Pomoč tistega, ki mu je dano, da pomaga drugemu tistemu, ki je pomoči potreben. Njihove težave lahko ublažiino s ti^Ti rta priT^*--- '-^o odvečna oblačila, obutev, postel,)- nino in postelje ter vse skupaj od- damo v zbiralni akciji. Še po- sebej so zaío'fna /a ot- roke in šolarje. Letos bo zbirabia akci.ja Rde- čega križa v ČETRTEK 18. maja od 17. do 19. ure ! Zbirala se bo obrabljena obleka (zlasti otroška ,je zaželena), obu- tev in posteljnina. Po dogovoru s posameznimi krajevnimi skupno- stmi in šolami, ki bodo v akciji sodelovale, bo v Celju ta akcija za-ela naslednja območja: Al'-î-'.ev hrib, Center, Gaberje — hu inja. Dolgo polje, >IeclIog. Ostrožno, Po- lule. Štore in Vojnik. Pripravl.iene t^.v'-" liilačil, zve- zanih čevljev in posteljnine bodo pobirali aktivisti Rdečega križa no hišah ali na zbirališčih v blokih. Z. S. TONE PiPAN je eden tistih pripadniimobil. Zavila )e preveč na levo, kjer je avtomobil zapeljal s ceste na travnik. Vozilo se je piri tem obrnilo za 360 stopdnj. Voanica je laže p>oškodovala. PREVRNIL SE JE ALOJZ KONČNIK, 20, iz Vel. Pirešnice, se je peljal s kolesom na poraožni motor iz Arje vasi proti Velenju ter iz neznanega vzroka zaipsljal na levo in padel. Obležal je nezavesten. Pobil je pretres možganov. KOLESAR IN AVTOMOBILIST RUDOLF DEBEUAK, 38, iz Tmovca, je s kolesom na pomožni motor zavil izpred gostilne Gologranc v Prožin- ski vasi ПА cesto II. reda, ne da bi se prepričal, če je prosta. V tem je iz Šentjurja pripeljal z rešilnim avtomo- bilom V'NKO PETROVEC, iz Celja, ki ga je zadel. Zaradi težjih >:>oškodb so kolesarja odpeljali v bolnišnico. DEKLICO ZBIL V JAREK P^APKO POTOČNIK, 22, iz Mozirja, je vozil z osebnim ^vtcmobilom iz Gornjega grada proti Novi Štifti in zadel pešaikinjo triletno JERICO TESOVNIK, iz Dola pri Gor- njem gradu. Zbil jo je v obœstni jarek. Deklica se je teže poškodovala. Vozmik je odpeljal dalje in pozneje prijavil nesrečo v Mozarju. Povedal je, da otrolca ni videl. Vsled razširitve proizvodnega programa vabi LIBELA CELJE k sodelovanju večje število sodelavcev in to: 1. DIPLOMIRANE INŽENIRJE STROJNIŠTVA 2. INŽENIRJE STROJNIŠTVA 3. TEHNIKE STROJNIŠTVA 4. KVALIFICIRANE IN PRIUČENE STRU- GARJE, KLJUČAVNIČARJE, REZKALCE, KO- VINOPLESKARJE IN SKOBLARJE 5. DELAVCE BREZ KVALIFIKACIJ, stare od 18 do 40 let POGOJI: Pod tč. 1., 2. in 3. nam je potreben kader za tehno- logijo, konstrukcijo in operativne službe v proizvod- nji. Zaželeno je, da imajo kandidati nekaj prakse. Pod,tč. 4. in 5. nam je potreben kader za proizvod- njo. Kandidati naj se osebno zglasijo v splošnem sektor- ju podjetja, na Opekarniški 2 v Celju. Razpis velja do zasedTae delovnih mest. LIBELA CELJE ZAHVALA Ob iz^bi naše ljube mame in ome TEREZIJE GOLOGRANC roj. GABERC iz Prožinske vasi, se zahvaljujemo vsem, ki so se prišli od nje posloviti, ji darovali vence in cvetje, nas tolažili in nam noUtike in o vlogi ZK pri reševanju aktualnih nalog v sistemu vzgoje in izo- braževanja smo se pogovarjali s profesorjem Emilom Roj- cem, poslancem kulturno- prosvetnega zbora slovenske skupščine in namestni- kom sekretarja medobčinske- ga sveta Zveze komunistov Celje. NOVI TEDNIK: Koliko smo storili po 19. seji CK ZKS za hitrejše reševiinj'e perečih vprašanj vzgt»je in izobraževanja? Prizadevanja za razreševa- nje p>erečih družbeno-eko- nomskih, samoupravnih in idejnih problemov vzgoje in izobraževanja, ki jih je izpo stavila omenjena seja CK ZKS. prav gotovo še niso da- la vseh pričakovanih rezulta- tov. Lahko pa ugotovimo opazen napredek v pristopu k reševanju in odpravljanju ovir in težav na tem področ- ju. V širši aktivnosti pro- svetnih delavcev in v bolj pri- zadetem odnosu do idejnosti lastnega dela, v strokovnej- šem pristopu k osvetlitvi in razjasnitvi vprašanj, kot so: vzroki osipa na vseh stopnjah šolanja, učinkovitost metod učno-vzgojnega dela, uveljav- ljanje samoupravnosti v pe- dagoškem odnosu ipd., ter v širši politizaciji strokovnih pedagoških institucij. To se jasno izraža zlasti pri sestavi predmetnikov in učnih načr bov poklicnih šol. Menim, da so po 19. seji CKS storjeni očitni pi'emiki v idejno vse- binskem vidiku vzigoje in izo- braževanja,- zelo skromni pa pri ustvarjanju materialnih pogojev za kvalitetnejše de- lo .šol (investicijska vlaganja, modernizacija objektov in uč- nih pripomočkov, skrb za di. prof. p:mii ROJC jaške domove itd.). NOVI TEDNIK: Kal'íri .so, vprašujem vas zlasti kot po- slanca kulturnoprosvelne|,a zbora, najaktualnejši proble- mi šolstva v Sloveniji iu kako se ti odražajo v celjski regiji? Aktualnih, lahko bi dejali zelo perečih problemov šol- stva v Sloveniji, je na pre- tek. Zato bom po lastni pre- soji izdvojil le tiste, ki jih posebej oljčutimo na širšem celjskem območju in tiste, katerih -reševanje ne gre v korak s potrebami mladine, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij družbenega de- la. To so zlasti: pomanjkanje učnih, mest v šolah П. stop- nje in s tem zastrta pot znat- nemu delu mladine do želj<»ne poklicne izobrazbe, velik osip na vseh stopnjah .šolanja, odsotnost vlaganj v nove ka- pacitete šol in dijaških do- mov, počasnost v moderniza- ciji šol in uvajanju sodobne učne tehnologije, defi<;itar- nost v kadrovski sest:ivi šol od že očitnega pomanjkanja učiteljev za razredni pouk do posameznih predmetnih ka- drov; hkrati s tem zadnjim dejstvom pa se opaža zaradi preslabe stimulacije še upa- danje interesa mladine za učiteljski poklic, saj celo di- jaki pedagoš-ke gimnazije od- hajajo v druge poklice. Postavlja se vprašanje, ali se ob teh, že dolgo splošno spoznanih problemih danes sploh kdo vznemirja in kaj ukrepa? Pristojni odbori in prosvetno-kulturni zbor skupščine SRS so nakazane probleme že večkrat izposta- vili v najbolj kritični luči, a so se vse dobre pobude zau- stavile pri pregradah materi alne narave. Te pa niso vedno objektivne, ampak so marsi- kdaj tudi posledica preslabot- nega samoupravnega in druž- benega dogovarjanja med prizadetimi in zainteresi rani- mi dejavniki. Pri tem je treba omeniti nekatere pozitivne pristope k sprejemanju družbenih dogo- vorov o štipendiranju in izo. braževanju na primer v obči- nah Žalec, Šmarje, Celje in še drugje ter v naporih sveta osmih občin celjskega ob- močja, da bi dosegli skupen enoten. program razvoja sred- njega, poklicnega in višjega šolstva v regiji. novi tednik: Kako oce- nju.jete sedanje možnosti laz- voja višjega šolstva v celjski regiji glede na deklarirano policentrično koncepcijo raz- voja Slovenije? Že dlje časa se mi рзгаја občutek, da se ta tako ime- novana policentrična koncep- cija razvoja zelo lepo sliš'i m upošteva vse dotlej, dokler se očitno ne izrazijo njene materialne posledice. Za kaj gre? Ko se je v republiki sno val koncept dolgoročnega raz- voja Slovenije na vseh po- dročjih, je od mnogih pred hodno prisotnih variant dobi- la največ podpore tista, ki predvideva skladen razvoj vseh obstoječih območij. Te- mu naj bi sledila koTikretna politika izgradnje infrastruk- ture, pa tudi šolstva. Zdaj, ko pa so nekatera območja v skladu s svojimi razvojnimi programi, med njimi tudi celjsko, jasno izpostavila svoj interes, pa ni primerne- ga odziva. Na primer repu- bliški izobraževalni skupno- sti je problem financirati od- delek višje komercialne šole v Celju, medtem ko smo pri- ča dupliranju nekaterih štu- dijskih smeri na visokošolski ravni, za katere ni tako ja- sno izraženih družbenih po- treb. če takšnih in podobnih problemov ne bo mogoče re- šiti z dogovarjanjem vseh prizadetih interesov na repu- bliški ravni, bo policentrizem ostal le razgledni stolp, s ka- terega bo moč videti do za- padne ali vzhodne »metro- pole«. NOVI TБDNЖ: Kakšna i^a bo vloga organizacij hi orj^a nov ZK v regiji in občinah pri uresničevanju dolgoročnih nalog na področ,iu vzgoje in izobraževanja? Mislim, da so organi in or- ganizacije ZK na našem ob- močju dobro in na pravilen način pristopili k urasn-ičeva- nju nalog na področju vzgoje in izobraževanja. Dali so po- budo in tudi že izpeljali vrsto razprav o idejnih problemih (regijski seminar v Velenju, aktivi ZK prosvetnih delavcev v vseh občinah, dogovori v okvii-u prosvetno-ped.^oške službe itd.), pri čemer pa je treba oliraniti kontinuiteto tega pristopa. Morali bi storiti vse za širše vključeva- nje prosvetnih delavcev v ZK in postaviti kot stalno,, nalogo skrb za kadrovsko politiko v prosveti. Zlasti prosvetni de- lavci komunisti pa bi morali posvetiti vso pozornost no- tranji učinkovitosti učno vzgojnega procesa m kvaliteti vzgojnih in izborazbenih re- zultatov. Nadaljevati :n okre- piti pa bo treba tudi med- občinsko sodelovanje na tem področju, za kar je medobčin- ski svet ZKS Celje dal že doslej vrsto pobud, že ome- njeno konkretno dogovarja- nje o nadaljnjem razvoju srednjega in višjega šolstva v regiji v okviru sveta osmih občin potrjuje, da so pobu- de ZK padle na plodna tla. Razgovor pripravil: JOŽE VOLFAND SPOŠTOVANI TOVARIŠ BOJAN ŠTIH. UPRAVNIK SLOVENSKEGA LJUDSKE- GA GLEDALIŠČA CELJE Najbrž ste že seznanje ni, da smo se v uredništvu Novi tednik—Radio Celje odločili za novo rubriko z naslovom Vprašanje jav- nemu delavcu. Uredništivo bo samo ali pa na osnovi predlogov bralcev in ob- čanov v časniku zastavilo širše pomembno vpraša- nje več javniin delavcem na celjskem območju. Na ta, način želimo izpostavi- ti odgovornost jaTOih de- lavcev pred občani, omo- gočiti, da postane časnik bogata tribuna za izmenja- vo nmenj, posvetovanj in stališč ter da bralcem in občanom omogočimo kar najvemejšo informacijo o vprašanjih, ki jih zanima- jo, tarejo ali vznemirjajo. Za področje kulture in za Slovensko ljudsko gle- dališče v Celju smo se v uredništvu odločili zaradi več razlogov. Najmočnejši in najtehtnejši pa je bil ta, ker smo v dosedanji usi^ešni kvalitetni rasti ce- ljske gledališke hiše po- grešali večje napore (ali pa morda z njimi nismo seznanjeni), da bi postalo gledališče resnični kultur- ni hram večjega števila delovnih ljudi, zlasti delav- cev v neposredni proiz- vodnji. Sloa'ensko ljudsko gle- dališče v Celju je tafco z letošnjim kot z reperto- arjem prihodдje sezone poskušalo med drugim za- dostiti kchmimikativnosti in ljudskosti gledališča. Prav tako je razvilo neka- tere druge organizacijske oblike in načine pri ust- varjanju vezi z oibčin- stvom. Navzlic temu pa v zadnjem času vse pogoste- je ugotavljamo, da je т strukturi )ypotrošnikav« kulturne tvornosti prema- lo delavcev. Brali smo, da namerava ljubljanska Dra- ma prav pri povezovainju z organizacijami združe- nega dela marsikaj spre- meniti. Zanima nas torej, kaj lameravate skladno z druž- benimi prizadevanji zad- njih mesecev storiti za se večjo povezanost gledali- šča z delovnim človekom našega območja. No, in to, ko mislimo na delovnega človeka Celja in širšega območja, želimo spodbüditi tudi vaš odgo- vor na vprašanje, kako se namerava Slovensko ljud- sko gledališče še bolj uve- ljaviti kot pokrajinska kulturna ustanova. Seve- la, spet glede na poslanst- vo gledališča, glede na nje- govo željo, da njegova iz- ražena kulturna moč in /pliv sežeta Itar najgloblje ned ljudi. Spoštovani tovariš Bo- jan štih, takoj, ko boste odgovorili, bomo vaš pri- spevek radi objavili. S tovariškimi pozdravi! Glavni in odgovorni urednik Jože Volfand BO ZDRUZITEV? Ni še dolgo tega, ko smo v Novem tedniku pisali o tem, da bodo v tem letu v žalski občini posvetili še posebno ÎXîzornost problemom obrti in gostinstva. Minilo je prav- zaprav malo časa in že lali- ko poročamo, da so od based praktično že prešli k deja- njem. V minulih tednih je bilo pri občinski skupščini vr.sto po- svetovanj in sestankov pred stavni kov sedanjih gostinskih organizacij in Savinjskega magazina. Ob navzočnosti predstavnikov skupščine in vodstev družbeno političnih organizacij so razpravljali o pogojih in možnostih delova- nja eventuelno zdioiženega podjetja trgovsko gostinske dejavnosti. Dosedanji razgo- vori so pokazali, da obstoje mnogi razlogi, ki govore v prid taki integraciji. V čem so? Prav gotovo je za razvoj neke občine izrednega pome- na, če se na kateremkoli pod- ročju aktivnosti načrtuje in izvaja enotna politika. Tako področje je nedvomno tudi gostinstvo. Spričo naraščajo- čega turizma in zanj obstoje izredni pogoji tudi v žalski občini, pa to samo še prido- biva na pomenu. Drugi izred- no pomembni razlog je v tem, da bi v tem primeru Savinjski magazin postal os- rednja gospodarska organiza- cija, ki bo kot gostinsKo tr- govski kolektiv nedvomno ustvarjala tolikšno akumula- cijo, da bo možno uresničiti tudi določene prepotrebne naložbe v gostinsko turistič- ne objekte širom ,>bčine. Teh sedanje razdrobljeno go,siin- stvo nikakor ne more izpelja bi. In ne na koncu se prav gotovo ob večjem obsegu po slovanju obeta tudi večji do- hodek, s tem pa tudi večji osebni dohodki zaposlenih delavcev. V prihodnjih dneh bo o predvidena organizacijski ob liki ob integraciji tekla bese- da v vseh gostinskih kolekti- vih. Ob resni obravnavi in objektivni analizi bodo prav gotovo vsi zapK)sleni kaj hit- ro spoznali predvidene pred nosbi in se jim kasneje ob referendumu pač ne bo tež ko odločati. V interesu občanov in vseh v gostinstvu zaposlenih de- lavcev je, da tudi žalska ob- čina dobi močno delovno skupnost, ki bo lahko med nosilci bodočega razvoja na tem področju. B. Sbrmónak SHOD BORCEV IN MLADINE Priprave za nedeljski shod mladine, ki bo na špra-jčevem hribu nad Gri- žami, gredo v zaključno fazo. Že pretekli teden so na seji posebne komisije, ki deluje pri komiteju Ob- činske konference ZMS v Žalcu, določili dokončni program ter razdelili še zadnje zadolžitve za orga- nizacijske in tehničrie pri- prave. Pred mladinskim sreča- njem z borci (srečanje bo v nedeljo, 21. maja ob 15. uri na šprajčevem hribu) bo velik mladinski pohod po partizanskih poteh oko- liškili krajev. Pričetek po- hoda bo pri Lovski koči pod Gozdnikom. (3d tod bo mladina odšla naprej na Gozdnik, nato pa bodo udeleženci na poti proti šprajčevemu hribu obiska- li tri spomenike NOB, kjer bodo opravili krajše komemoracije in položili vence. Na pohodu mladih bodo sodelovali člani pla- ninskih dnaštev, taborni- ki in mladina iz številnih aktivov. Zanimivo je, da se bodo pohoda, ki ga or- ganzira žalski komite, pol- noštevilno udeležili tudi mladinci iz občine Šent- jur in Laško. Mimogrede, zanimivo bi bilo vedeti, zakaj celjske milacline ne bo tod?! Po prihodu na šprajčev hrib bo tu najprej osred- nja prireditev s kulturnim programom, nato pa bodo mladini pripovedovali do- godke iz NOB nekateri preživeli borci. Pri orga- nizaciji in izvedbi tega ve- likega shoda, ki je orga- niziran v sklopu proslav- ljanja meseca mladosti, so- deluje tudi aktiv mladine iz Griž. B. S. Mladi govorijo TITO iN MLADINA Stanka Koritnik Rajko i^ešerko Nadja Vodeb Skoraj skoraj bo 25. maj, dan mladosti, Titov rojstni dan in slavje mladih, ki se bodo z dnevom mladosti spo- ndili na svojega dragega mar- šala, predsednika in velikega prijatelja najmlajših. Tito ni ^eč siimo predsednik, postal ie last nas vseh, živa legen- da, vsepričujoča v razvoju, trpljenju in rasti nove Jugo- slavije, socialistične misli in ^'sega, kar je bilo z muko in Naporom zgrajenega med voj- in po vojni. Tokrat smo se podali v Šentjur, da bi nam mladi '^entjiu-čani povedali, kaj me- '^ijo o svojem prijatelju Titu. staniša koritnik, 19, doma iz Drainlj, natakarica v oufeju v Šentjurju; »Spoštu- jem predsednika Tita bolj kot kogarkoli na svetu. Zdi se mi, da je edini, ki je sposo- ben narediti vse bo, kar je v teh letih po osvoboditvi uspe- lo nam. Občudujem ga in mu' želim vse. kar je pač naj- več mogoče. Ko sem delala v Celju v Evropi kot vajenka je prišel maršal k nam. Skupaj smo se slikali. in bilo mi je tako prijetno z njim. Želim imeti tisto fotografijo, bila bi mi drag spomin nanj.« RAJKO ŠEŠERKO, 19, iz Slivnice trgovski pomočnik^ »Že zelo zgodaj sem slišal ime TITO in od takrit živi z mano in najbrž lahko mir- ne duše rečem, da z vsemi. Ko sem poslušal pripovedo- vanja o njem, se ind je vse skupaj zdelo veličastno. Da- nes ga cenim kot sposobnega m treznega državnika, člove- ka z velikim mednarodnim ugledom. Zelo rad bi ga vi- del, želim, da bi še dolgo dol- go žavel in držal krmilo naše države v svojih rokah.« NADJA VODEB, 19, iz Slivnice, trgovska pomi)čni- ca: »Tibo je zame simbol vsega, kar predsbavlja narodn':4>svo- bodilno borbo, boj jugoslo- vanskih narodov za osv,:>bodi- tev izpod tujčevega jarma, najbrž tudi zato, ker je moj oče pripovedoval, koliko so morali pretrpeti, želim mu vse, kar je pač mogklei>e o zaključnih računih proraču- na občine in nekaterih skla- dov. V tej zvezi bodo odlo- čali še o premiji za kravje mleko v ^u od 1, januairja do konca aprila letos pa tudi o spremembah odloka o šti- pendiranju in kreditiranju v občini. Po predlc^ih sveta za uiba- nizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ter sveta za šolstvo, bodo na predlog sveta za notranjo pohtiko in splošne zadeve odločali o odloku o ureditvi prometa v naseljih v občini, o delovnem času in sprejema- nju strank pri občinskih or- ganih itd. Zasedanje bodo sklenili s poročilom komisije o delu komisije za zadeve borcev in invalidov NOV. Naši znanci PIŠE: M.SENICAR BREZ SLUŽBE iN REVŠČINA V ŽETALAH Po letu in pol brezpo- selnosti je Ernest Rečnik končno dobil službo v že- talah v Halozah. »Sodeloval sem v učitelj- skem gibanju. Anketirali smo ljudi zaradi njihove izredne revščine. Pomisli- te, da si je 75 odstotkov ljudi tam okoli solilo z rdečo živinsko soljo. Otro- ci so bili strahovito revni. Pozimi je od hiše, kjer so bili doma trije, prihajal v šolo samo ed№. Zato, ker so imeli doma samo en par čevljev. Ogromna ve- čdna teh otrok je bila pod- hranjeruh.« še sedaj, ko se spomi- nja hude revščine v žeta- lah, se Rečniku zmrači drugače vedno nasmejani obraz. Plača, ki jo je tedaj pre- jemal — leta 1936 — je büa več kot skromna. Do- bival je 911 dinai-jev, nje- gov predstojnik na šoli pa preko 2.Ш. Po dveh letih je naredil strokovni izpit in se uvrstil v višji razred. Verjetno mu je to tudi omogočilo, da se je 1938. leta poročil. Leta 1939. so ga presta- vili na šolo k Svetemu Florjanu pri Rogatcu. Vendar ni neprestano po- učeval. »Bil sem v tako nesreč- ni vojaški enoti, da smo bili neprestano mobilizira- ni. 6. aprila 41. leta sem bil v Beogradu. Takrat me je büo skoraj konec. Spo- mnim se, da sem zbežal čez neki most, ko so oko- li treskale bombe. Na dan kapitulacije stare Jugo- slavije sem bil ujet v bližini Topole. Nemci so me poslali v Mladenovac, nato Beograd, Pančevo, ERNEST REČNIK Vršac in potem iz Jugo- slavije v Romunijo. Pristal sem, kot podporočnik, v Oflagu 6 B v Warbourgu.« Tam sem preživel dneve strahovitega stradanja. Napadel ga je skorbut. To- da, vsaj eno zadovoljstvo je imel. S svojim ujetni- štvom je pravzaprav resü družino. Gestapo ga je imel na spisku za izseli- tev. Doma so ostale tri — žena in hčerki Metka ter Marija, ki sta danes obe inženirki. Poslali so ga še v cen- tralno taborišče jug'oslo- vanskih oficirjev v Niim- bergu. Od tam pa se je 1941. leta, meseca decem- bra, končno vmil domov. »Da bi ponovno opraiv Ijal svoj poklic ni bilo go- vora. Šel sem k železnici, prej pa naredil nekaj te- čaj^ in postal »rdeča ka- pica«. Delal sem na pro- gi Rogatec — Grobelno in pozneje še na odseku Zi- dani most—Dobova.« Tako je vojno vihro pre živel v železničarski uni- formi. Osvoboditev je do- čakaj doma, v Rogatcu, kjer so ga takoj izvolili za komandanta mesta. (prihodnjič dalie' DVAJSET LET TKANINE SEDEMNAJST JUBILANTOV Sklepna proslava v poča- stitev 20-letnice trgovskega podjetja »TKANINA» v Celju je bila slavnostna in prisrčna hkrati. In še nekaj je, kar ne kaže prezreti. Kolektiv si je za kraj proslave izbral slo- vensko ljudsko gledališče. Tu si je ogledal zaključeno pred- stavo, razen tega pa užival ob petju članov komornega moškega zbora. Ko je o jubileju govoril di- rektor kolektiva, Leo Mlina- rič, je opyozîoril ne samo na nastanek podjetja, marveč tudi na njegovo uspešno i>ot. Začetek je bü težak, saj so na trgovinsko poslovanje vplivali mnogi administrativ- ni ukrepi. Zato ni naključje, da so se trgovine na sploh razvijale in modernizirale ze- lo počasi, šele 1965. leto je prineslo nov veter tudi v trgovino. Tako je kolektiv Tkanine zlasti po tem obdob- ju razširil in modeirniziral poslovne prostore veleblagov- nice, zgradil nove prostore za trgovino na veliko ob Tehar- ski cesti, odprl poslovalnico Veroniko in dal tudi drugi specializirani poslovalnici, Dekorju, posebno vlogo. Kolektiv je vsa leta dobro gospodaril in zato. so bili re- zultati bilanc ugodni. Navzlic temu pa položaj še ni tak. kot bi moral biti. To velja za trgovino kot celoto Proslavo so izkoristiU tudi za počastitev tistih sedemnaj- stih članov, ki so v kolektivu nepretrgoma dvajset let. Pri- znanja so dobili: Zdravko Božičnik, Anica Benčan, Mat- ko Dolinar, Vida Gajšek, An- gela Kavčič, Pavla Kocmur, Elza Krajne, Zora Lednik, Ivan Lah, Nija Lotrič, Ivan- ka Pluščec, Zinka Petek ^ Da- nica Ramskugler, Rudi Ši- menc, Marta Sketako, Dana Udovč in Jože Vertačnik. MB Posnetek s slavnostne proslave kolektiva celjske Tkanine. Direktor, Leo Mlinaric, govori o nastanku in razvoju pod- jetja. (Foto: V.Berk) POSTAL MAGISTER Zvedeh smo, da je pred dne- vi postal Štefan Korošec, se- kretar komiteja občinske kon- ference ZKS Celje, sicer pa pomočnik glavn^a direktorja v Kovinotehni, magister eko- nomije. Specializiral se je za smer organizacije in ekonomi- ke. čestitamo! St. 20 — 18. mala 1972 NOVI TEDNIK 5. stran 3 BLAŽU KOCENU ügiasaan se 'vam zaraxii član.K.a,. kd je bil objav- Ijesn 2o. aprila v NT na 17. sirani; »Kje je hisa Blaža Kocena?« Najpreg vam moram po- vedati, da Blaž Kocen ni bil rojen v Horjulu, tem- več v Hotimju pri Ponik- vi. Ravno je minilo 151 let (24. I. 1821) po nje- govem rojstvu in 29. maja bo že 101 leto, kar je umrl (t 29. V. 1871). Res, njegova rojstna hdša je še stala pred nekaj več kot desetimi leti. Samo v kakšnem stanju je bala, cega ni mogoče opisati. Hiša je propadala iz leta v leto, pozimi pa jo je porušil sneg. Moj sitric, mislim, si je" lahko diovo- Ш vsaj to, da so to po- drtijo odsùrarjli. Tako bi vam rada povedala, da ndso »kljub vaši interven- ciji« porušili te hiše, am- pak je to opravila nara- va. Oglašam se vam kot daljna sorodmca Blaža Cocena in kot nečakinja pokojnega Franca Zdol- ška, takratnega lastnika »Kocenovega doma«. Koli- kor se spominjam, kljub temu, da sem büa še otrok, se je stric veliko zanimal za njegov dom. Hotel je, da bi se ta ob- novil ali vsaj popravil, vendar je povsod naletel na gluha ušesa. Stric tega ni zmogel s pokojnino. Moj, tudi pokojni, oče pa je moral trdo delati na posestvu in paziti na to, da je njegovo gospodar- sko poslopje ostalo vsaj v takem stanju, da strehe niso puščale vodo. Vsi v naši družim pa smo skrbeli za to, da so se zbirali razni podatki o Blažu Kocenu in odrezki iz raznih časopisov, v ka- terih so o njem pisali nekoč in se piše še danes (med njimi sta tudi dva vaša čla.rLka). Imamo tudi njegovo fotc^rafijo in različne posnetke njegove- ga doma. Hranimo tudi njegov atlas. Čudim se, da če vpra- šam različne ljudi v raz- nih naših krajih za Koce- na, mi bo malo kdo vedel povedati, kdo je to. Mi- slim, da bi v vsaka šoli morali vedeti za njv;ga ozi- :roma o njem mladini raz- ložiti, saj je to človek, ki je znan po belem svetu. Izjema je naenkrat seve- da osnovna šola na Po- nikvi. Ti učenci pridejo vsako leto pogledat, kje je bil njegov dom. Letos So celo zasadili nekaj gr- movnic na površini, kjer je stala hiša No, in še za celj'Siko-gimnazijo bi še lahko rekls da se vsako leto zanimajo zanj. Spo- wdijo si njegov atlas in želijo imeti vse podatke o njem. Morali bi si priznati, da smo se vsi premalo zani- mali za našega rojaka oziroma, da ga ne spo- štujemo dovolj, kljub te- mu da je napravil veliko za ves svet in da so si marsikje želeli, da bi to nstvaril njihov človek. Mi pa bi se mu lahko od- dolžili vsai s tem, da bi ob njegovi lOMetnici smrt- ti spraviv ploščo, ki je nekoč visela na njegovi rojstni hiši, na pravo me- Sito, da ne bo več same- va.]a na podstrešju Kri- stanove domačije. Kooenova daljna sorodnioa Danica Zdolšek. Hotunje 32. Ponitova pri Grobeînem KAJ JE RES? Novi Lediiiuk čl tam se od takrat, ko je bil še Sa- vinjski vestnik. S tedni- kom sem prav zadovoljen in je res, da bi ga morala imetd vsaka družina. Da- nes pa vas prosim, da mi v Novem tedniku od- govorite, kaj je resnica. Na Društvu telesnih inva- lidov v Rogaški Slatim so nam dali nove izkaz- nice s sliko, da bi imeli telesni invalidi polovične vožnje na vlakih in avto- busih. Sprevodniki pa o tem nočejo nič slišati. Ne- kdo me je celo vprašal, če sem prišel iz umobol- mce. Kdo ima prav? Mo- ram povedati, da sem ci- vilni invalid, brez vseh prstov na desni roki, imam pa socialno podporo 150 dinarjev na mesec. Sedaj želim vedeti, kaj bi mo- ral imeti poleg izkaznice, da bi lah.ko uveljavil po- lovično vožnjo. Prav tako bi rad vedel, če je kmečki zdravstveni zavarovanec, ki je letos pristopil v kmečko zdrav- stveno zavarovanje, dol- žan, da za več let nazaj plača prispevek za zava- rovanje, čeprav se je mo- ral zdraviti na svoje stro- ške. Vincenc Pecko, Pristava pri Mestinju Odgovor: Lpajmu, da se bodo na zeleznicl in na komunalnem zavodu za socialno zavarovanje oglasili. NEODGOVORNO PISANJE ALI RESNICA? v 17. irLöviua iNúvega Tednika z dne 17. 4. 19/2 je bil na 18. strani objav- ljen članek pod naslovom »Predzadnje leto teče«. V tem članku je vaša novi- narka Zdenka Stopar opi- sala svoj obisk v Družmir- ju pid Šoštanju. Čeprav je v članku več napak, bi predvsem po- udaril to, da je znameniti kartograf Blaž Kocen služ- boval v šmihelska župniji kot kaplan in da ш po- kopan na šoštanjskem' po- kopališču, ker je kot upo- kojeni profesor naravoslo vnih ved umrl na Dunaju, kjer je tudi pokopan, o čemer vaša novinarka ver- jetno ni bila dobro infor- mirana. Drugo, kar je za- me kot prebivalca Šošta- nja bolj vznemirljivo, pa je to, da novinarka v svo- jem članku avtoritativno trdi, da pride v rušilni pas (zaradi eksploatacije premoga) tudi prenovlje- na osnovna ■ šola Biba Rock, ki naj bi imela življenjsko dobo le še do leta 1985. Nadalje trdi, da so to leto postavili za zadnji plaz, ki bo pod sa- bo pokopal nekdanje slav- no mestece ob Paki. Ob tej trditvi bá novinarko Zdenko Stopar prosil, da pojasni v eni naslednjih številk vašega tednika, od kod ima tako zanesljive podatke. Znano je, da bodo v velenjski občini za šolstvo in vrtce plačevali samo- prispevek vse do leta 1975. Ker je osnovna šola Biba Rock v Šoštanju ob letoš- njem kulturnem prazniku dobila nov moderen prizi- dek, dosedaj edini objekt iz sredstev samoprispev- ka v šoštanju, me zani- ma, če se tako draga in- vesticija splača za to krat- ko življenjsko dobo. V ko- likor mi je znano, name- ravajo prizidek še podalj- šati. Zdi se mi, da je ne- smortno vlagati denar iz samoprisi>evka v tako vi- soke investiicije za dobo komaj enega desetletij a. Viktor Kojc Odgovor: Zelo vesela sem bila vaših popravkov v zvezi z mojim člankom, na katerega leti vaša kri- tika. Glede kartografa Ko- cena sem bila res površ- no informirana, kar sem se prepričala in podatke preverila. Vse ostalo, česar me dolžite, od napačnega poročanja glede rušitve enega pasu do tega, da bo v tem pasu zajeta tudi vaša šola, sem povzela iz razgovora s predsednik'om krajevne skupnosti Milo- šem Vovkom, ki se mi zdi dovolj avtoritativna oseb- nost, d(a mu verjamem. Če sva se oba zmotila, na- ma oprostite. Žal, v stiski s časom se nisem utegni- la oglasiti pri vas, kjer bi najbrž dobila najbolj zanesljive podatke. Zdenka Stopar O MLINARJIH Zelo sem se razveselila zapisa o mlinih in mli- narjih — Na samotni straži. Kraj in mlin do- bro poznam, saj sem tja tudi sama nosila žito, do- mov pa belo moko. Mli- narica pa je še danes taka na sliki, kot je bila v re- snici. Zelo prav je, dà ste začeli obiskovati kraje, kjer so mlini. Tako bom lahko zvedela za marsika- tero zgodbo, ki bi sicer šla v pozabo. štefi Fajs, Uniše, Ponikva i>ROTESTIRAM Rada berem Novi ted- nik, saj je zelo zanimiv. Hodim v 8. razred in ze- lo sovražim vojno v Viet- namu. Ne morem verjeti, kako lahko Amerikanci ubijajo Vietnamce, saj ima- jo vendar radi mamo, oče- ta, otroke. Zato vam poši- ljam pesmico in bi bila zelo vesela, če bi jo obja- vili, kajti v njej protesti- ram proti ljudem, ki jim je vojna le igrača rn se poigravajo z življenji lju- di. HOČEMO ŽIVETI Jaz hočem živeti, zatorej nehajte z brezsmiselnimi vojnami. Nehajte tekmovati z orožjem in nehajte se poigravati z življenji otrok, ljudi, ki bi kakor jaz radi živeli. Hočemo živeti, zatorej nehajte z brezsmiselrimi vojnami. Irena Kongo, Slovenske Konjice »IZLETNIK« POJASNJUJE v zadnji številki »Nove- ga tednika« (št. 18 z dne 5. maja 1972) ste med drugim objavili tudi čla- nek »Ukinili bodo avtobu- sne proge«. V omenjenem članku navajate, da bo podjetje Izletnik Celje v kratkem ukinilo tri delavske avto- busne proge na področju Kozijanskega. Prav tako navajate, da je pri vožnji na Kozjanskem nekemu Od naših avtobusov celo odletelo kolo. Žal vam moramo sporo- čiti, da je ta vest popol- na dezinformacija vašim bralcem. Izletnik Celje namreč ne namerava uki- niti nobene proge, naj- manj pa še na Kozjan- skem, saj so naši avtobu- si na tem področju edina pKDvezava teh odročnih in zaostalih področij s cen- tri. Ves čas po vogni je Iz- letnik Celje opravljal pi-e- voz potnikov na Kozjan- skem, čeprav se ceste na tem področju v svoji ka- kovosti že 25 let niso v ničemer spremenile. Dej- stvo je, da SQ ceste danes v taksnem stanju, da bo prevoz i>otnikov po njili ne samo otežkočen, mar- več celo nevaren, da ne omenjamo stroškov, ki nastajajo zaradi nenehnih kvar o v spodnjega ustroja V02Ì1. Neštetokrat in na različnih forumih smo in bomo poudarjali to dej- stvo, vendar pa bomo opravljali svojo dejavnost na tem poaročju, dokler nam tega ne boao prepo- vedali inš.p£kcijski organi. iVlenuno, da so prebival- ci Kozjanskega v letih po osvobouitvi ogroinno Ligu- bili s tem, ko jim družoa m pomagala do boljših cest. Ne gre jim toreg še vzeti tega, kar jim je edi- no še ostalo, to je prevoz, pa čeprav zielo neudoben in za človeka neprimeren, do glavnih centrov. Ob tem bi omenili še dejstvo, da je podjetje Izletnik na željo prebivalcev Viršta- nja podaljšalo svojo redno progo iz Lesičnega do 6 kilometrov oduaijenega Vir stanja. Fredstavnikoim tega kraja smo ob priliku njihovega obiska pri nas povedali, da pomo progo uvedli začasno, da bi ugu- tovili njeno rentabdlnoist. Tako smo progo uvecui dne 1. 5. 1971 m še danes obratuje. Fri tem je po- trebno poudariti, da smo ta podaiošek opravljali s šoferjem, ki je doma iz Lesičnega in mora ta čas prenočevati v 6 km odda- ljenem Virštanju. Iz tega razîloga smo zaprosili predstavnike Krajevne skupnosti Virštanj, da pridobijo voznika, ki bi bU doma iz Virštanja, saj te to prvi pogoi) pri vsaki podobni potniški progi. Tudi ta problem se je uspešno rešil in prepriča- ni smo, da bo tudi la no- va proga na Kozjanskem zaživela in obratovaia re- .ono kot vse druge naše redne proge na tem pod- ročju. Zelo vam bomo hvalež- Ш, če boste v naslednji števiiiki oûjavili skrajšano vest o dejanski situaciji na KozjansKem, kakor tu- di, da nas boste v bodoče o takih in podobnih situa- cijah konzultirali. Prav radi vam bomo na voljo s točnimi in dokazanimi ïK)datiki. Tako bodo tudi bralci vašega lista primer- neje in točneje obveščeni. Ker je bila ta vest ob- javljena tudi v RADIU Ce- lje, vas prosimo, da se tu- di tam ustrezno objavi. direkuor LEOPOLD FERC, Dipl. phii. NAPAČNA VEST Zelo nas je začudila vsebina, posebej še zaklju- ček članka »Kulturna sku- pnost greje toplarno«, ob- javljenega v vašem tedni- ku dne 11. maja 1972. V vašo informacijo že- limo poudariti, da je svet za družbeni plan in finan- ce Ob obravnavi problema- tike kotlarne na Otoku prišel do zaključka, da je potrebno dati reševanju tega vprašanja prioriteto saradi tega, ker živi na Otoku več kot 80(X) prebi- valcev ter si ne moremo dovoliti, da bi prihodnjo zimo imeli stanovanja na tem področju neogrevana. Istočasno pa je svet za finance in družbeni plan sprejel sklep in priporo- čil Kulturni skupnosti C3e- Ije, da svoje potrebe pr- venstveno ix)krije iz vseh svojih razpoložljivih vi- rov, v koliko«- pa teh vi- rov ne bo dovolj, !pa bo svet za finance ponovno obravnaval vprašanje po- krivanje sj-edátev za po- trebe kulturne skupnosti. Menimo, da je tak na- čin prikazovanja proble- matike in poročanja s seje sveta za družbeni plan in finance nesprejemljiv ter prosimo za pojasnilo, ka- ko ste mogli objaviti tr- ditev, da je Kulturna sku- pnost (Delje kriva za do trajanost kotlov'na Otoku Di.pl. ing. DUŠAN BURNIK, predsednik skupščine občine Celje Odgovor: Da, informaci- ja je nesprejemljiva v to- liko, ker res ni kultura kriva, da so kotli v toplar- ni že po sedmih letih do- trajani. Povsem razumlji- vo je tudi, da je nemogoče pričakovati zimo z zavest- jo, da bo 8000 ljudi preze- balo v stanovanjih. Vendar bi se s pravočasnim dogo- varjanjem dalo marsikaj pozitivno urediti. Problem, Id so v današnjem času postavljeni pred nas, niso majhni. Toda nesprejem- ljivo je, če nekdo s tak- šnim ukrepom, ki je bil storjen na omenjeni seji sveta za družbeni plan in finance dobesedno ukaže nekemu samoupravnemu telesu (Kulturni skupno- sti), naj porabi svojo re- zervo. Ta pa je bila ustvar- jena s treznim gospodar- jenjem v duhu stabiliza- cije in realnim gledanjem na dejanske potrebe. Drago Medved KOZJANSKO IN NJEGOV RAZVOJ Program napredka, ki ga dela Vinko Prelog, je zelo dober, pač pa gospo- darsko zaostali predeli Ko- zjanskega tega napredka ne bodo dosti deležni, ker so zaostali v glavnem tam, kjer je bilo v sredini leta 1944 osvobojeno in mese- ca decembra popolnoma požgano. Tam so naselja zelo gosta, zaradi gospo- darske zaostalosti pa se mladina vse bolj umika v razvitejše kraje. V teh go- spodarsko zaostalih prede- lih Kozjanskega spi veli- ko naravnega bogastva, ze- mlja ni slaba, gozxiovi so bogati, samo ceste, vsaj makadamske, so nujno potrebne. • Zaslužka tudi ni težko najti, samo brez prevoz- nih cest ne gre. Ali ne bi bilo gospodarsko koristno za med NOB zasluženo Kozjansko, da bi napravili vsaj eno makadamsko ce- sto v sredino Kozijanske- ga? Cesto, ki bo stekla skozi nekdanje okrožje Sv. Miklavž, Planinski vrh, Cirkože, proti Lesič- nem, ki bi bila vezana s celim Kozjanskim, obe- nem pa bi služila kot neki spomenik na takratno ok- rožje in na čase, ko so tu okupatorji vse požgali in pobili mnogo ljudi? Povečanje kapax^itet raz- nih obratov okoli Kozijan- skega je še koristno, še bolj nujne pa so omenje- ne ceste,- če hočemo zao- stale kozjanske predele spraviti na zeleno vejo, obenem pa seveda tudi po- večanje Metke in gradnje steklarne v Kozjem, ker je tudi to koristno za Ko- zjansko. Ceste so osnova za vse- stranski napredek gospo- darstva. Veliko se piše o gospoda;rskem napredku Kozjanskega, za tiste kra- je, ki so resnično kozjan- ski, se je pa vse premalo napravilo in to 27 let po vojni. V raavojni prograhi bi bilo treba dati prvotno prepotiebne ceste in po- gledati v sredino Kozjan- skega, da ne bomo iskali napredka samo okold Koz- janskega. Jože Perčič, Planina pri Sevnici NAŠ TITO IN 80-LETNIKI Letos praznuje naš pred- sednik Josip BraaTdto svoj 80. rojstni dan. K te- mu dnevu mu bomo vsi slovenski ljudje iskreno čestitali in zaželeli še ve- liko zdravih let, saj nam je pokazal pot k boljšemu življenju. Istega leta (1892) rojenih je še nekaj ljudi, vendar le malo. Za- to naj bi ob tej obletnici poiskali vse 80-letnike, ki skupaj z maršalom Tiitom praznujejo v naši domovi- ni svoj praiznik kot očetje in dobri gospodarji. Zato naj bi se občine, krajevne organizacije, so- cialistična zveza in drugI spCimnili, da bi vsi 80-let- niki na ta dan tudi neikaj posebnega doživeli in si vsaj enkrat nazdravili. Ne- kaj sredstev bi se gotovo našlo v organizacijah. Tončka Centrih, Dobje pri Planini DELO MLADIH PLANINCEV v četrtek, 27. aprila je mladinski odsek PD Rim- ske Toplice organiziral prvi • izlet iz letošnjega programa »Planinske šo- le« za pionirje osnovne šole »Antona Aškerca«. Udeležba je bila prese- netljivo velika, saj se je odpravilo v šmohor nad Laškim trideset pionirjev iz okoliških krajev iP Rimskih Toplic. Vodje iz- leta, učiteljici in mladin- ca iz MO PD smo bili nadvse zadovoljni z mla- dimi planinci, saj na vsej, dokaj dolgi poti nismo mieli težav. Razveseljivo za moderno dobo, ko v poplavi tehnike le najde- mo odzdiv med mladimi za lepoto narave in rekreaci- jo. V želji, da čimbolj spo- znamo ožjo domovino, smo se s šmohor j a spustili v Rečico, nadaljevali pot na Govce in Sedraž nad La- škim ter izlet zaključili v Rimskih Toplicah. Razšli smo Se z željo v srcu, da se v tem šolskem letu še odpravimo na planinske poti. To So skromni začetki. Ker ni denarja, nam osta- ne le polna mera volje in planinskega idealizma. Vsako sredo pionirje-pla- nince seznanjamo z zgodo- vino planinstva, z var- stvom narave, s planinsko garderobo m opremo, s prvo pomočjo v gorah; taiko bodo s čimvečjim znanjem odhajali v gore. Vsa naša prizadevanja niso nič novega. Drugod, kjer so možnosti boljše, je to že stara praksa. Ali ni naša akcija vzni- kla pet minut pred dva- najsto? človek bi moral prisluhniti klicu narave! Vsi se zavedamo resnosti onesnaženja človekovega okolja; vsakemu teh mla- dih, ki bo jutri ustvarja- lec tehnične dobe, njegov smisel za lepoto narave ne bo dovoljeval tako kruto uničevati jo! Gotovo po- meni širjenje planinske misli med mladino velik del naporov, da ohranimo zdrav naš življenjski pro- stor. MARJAN KNEZ в^ »if an NOVI TEDNIK Št. 20 — 18. maja 1972 OSIP SKOZI PRIZMO OCEN y Sloveniji in razumljivo tudi v naši regiji, se šolniki, politiki, starši in učenci ob delu, analizah in razgovorih ne morejo izmotati iz dveh pomembnih, močno zaskrb- ljujočih negativnih učinkov naše šole. Prvi je usip učencev ki kroži na meji okrog 35«b, drugi pa je takoimenovani latentni osip, kjer gre za sa- mo znanje ali bolje v odstot- ku izražena neskladja med umsko sposobnostjo in uspe- hom v šoli, ki se vrti okrog ñOO/o. O odgovornosti te »uspešno- sti« ne bi razpravljali v tem zapisu. Saj tu ni kaj dodati, ker vemo, da ta odgovornost ni deljiva med učitelje — u- čence — starše, ampak je ta »popravek« nujnost in druž- bena z-ahteva. A če že tako nastop«, mora ob zahtevi, da se ta »iztržek« popravi tudi nuditi v maksimalnem obse- gu vse, kar se potrebuje, da bo zahteva uresničena, že- limo le poudariti, da mora učiteljem biti jasno, da od doma veliko ne morejo niti ne smejo pričakovati, če ve- mo, da ima v Sloveniji kar 750/0 staršev samo osnovno šolo in še to v večini nepopol- no, ki pa se je po vsebini in obsegu bistveno razlikovala od današnje, in če vemo, da je vedno več staršev takšnih, kjer sta oba zaposlena, vidi- mo, kako iluzorno je čakati na pomoč od doma. Zato pa je nujno, da družba — torej mi vsi neusmiljeno prikaže- mo, kaj je treba takoj po- praviti — zlasti v material- nem oziru. Vztrajati moramo, da se uresničijo ysaj najbolj osnovne razmere, v katerih delajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Kaj pa učitelj? Ali on nima možnosti, da ta dva pedago- ška madeža popravi? Menimo, da je tu izredno velika rezer- va, ki pa je zaradi vrste raz- logov . neizkoriščena. O teh »rezervah« so na zadnjem re- gijskem posvetu ravnateljev, ki ga je sklicala organizacij- ska enota Zavoda za šolstvo iz Celja, ravnatelji odkrito in stvarno spregovorili. Pošteno so priznali, da je mar.sikje najti neverjetno konservativ- ne ix)glede na vzgojo — izo- braževalne procese. To se ka- že zlasti v pogledih na odnos med učenci in učitelji. Iz ne- stvarnosti, da ne zapišemo ne- vzgojnosti tega odnosa izhaja- jo tudi ostali zapleteni vzgoj- no-izobraževalni elementi, ki se končajo v klasičnem fron- talnem poi.ku, verbalizmu in podobnih oblikah dela, ki vzgoji in izobraževanju ne de- lajo časti." O spremembi te miselnosti — ki se veže tudi na šolanje povprečnega — uniformiranega učenca, bodo sedaj spregovorili po zborni- cah. Ne gre za to, da bi uči- telji avtomatično zviševali ocene ali zniževali nivo zanja. Gre za to, da se odkrito po- menijo, kaj je minimalno znanje za oceno uspešno in na kraju, da negativne ocene ne smejo biti odraz disciplin- skih presežkov, za kar bi se- daj lahko trdili — da mnogo- krat so. Podatek, da je velika večina negativno ocenjenih u- čencev umsko povprečna ali celo nadpovprečna, na to krepko opozarja. Dejstvo, da bo potrebno veliko naporov ob preosnovi dela in miselno- sti našega pedagoškega kadra ni toliko zaskrbljujoče kot to da je treba takoj in to ob zli- tju vseh ustvarjalnih sil v vzgoji in izobraževanju na na- šem pedagoškem vrhu priti do novih vsebinskih progra- mov in do vsega tistega, kar bo našo šolo napravilo pri- vlačno in uspešno za učitelja, učenca in družbo. Ob akciji, ki je sedaj v teku, imamo ve- liko upanje, da bomo uspeli. J. ZUPANČIČ Marijagradec pri Laškem OBNOVLJENA POLITIČNA AKTIVNOST Pred kratkim je reorgani- zirana krajevna organizacija SZDL na področju krajevne skupnosti Marijagradec ime- la pr\'o sejo konference, ki jo sestavljajo delegati petih terenskih in vaških odborov. Sprejeli so v program dela ne- kaj najbolj važnih nalog, med njimi ponovno oživitev organi- j zacije SZDL, kar naj hkrati ! okrepi aktivnost občanov v i krajevni skupnosti za reševa- nje najbolj perečih proble- mov. Na seji konference so ustanovili kmetijsko sekcijo in sekcijo žena. Za predsed- nika krajevne konference or- ganizacije so izvolili Martina Drnovška in še osem članov izvršnega odbora. Poleg tega so predlagali tudi 11 članov za režijski odbor pri krajev- ni skupnosti ,ki bo deloval pri akciji za rekonstrukcijo ce- ste Laško—Tevče. V nedeljo se je se&tal tudi svet krajevne skupnosti, ki je pKXi vodstvom predsednika Toneta Kneza razpravljal o najbolj perečih nalogah v tej krajevni skupnoáti. Spet so bile na tapeti krajevne ceste. Razpravljali so tudi o sporu, ki je nastal okoli vodovoda in ádenili, da je treba v naj- krajšem času razčistiti vse ne- rešene zadeve okoli bivše vo- dovodne skupnosti Marijagra- dec in poiskati najustreznejšo rešitev za plačilo prispevka po priključitvi omrežja k mest- nemu vodovodu Laško. Na se- ji se niso mogli do konca od- ločiti, kaj bo krajevna skup- nost storila za odstranitev po- sledic plazu v Podvinu, ki je imičil del tamkajšnje krajev- ne ceste. Na seji so dopolnili še predloženi seznam obča- nov, ki bodo prevzeU odgvor- nost v režijskem odboru za dodatno akcijo, ki naj bi omo- gočila podaljšanje položitve asfaltnega cestišča še naprej od kraja, do koder je bil predviden pO programu za ko- rišč0nje sredstev iz samopri- spevka občanov. c. k. NI INŠPEKTORJEV Na območju žalske občine deluje en sam sanitarni in- špektor. Spričo obsežnosti te- rena, velikega števila prebi- valcev in preko 60 objektov, ki spadajò pod nadzor tega organa, je nedvomno na dla- ni, da je en sam inšpeMor premalo. Na zadnji seji skupščine so odborniki med drugim obrav- navali tudi poročilo sanitar- nega inšpektorja. Iz poročila je med drugim razvidno tudi to, da je le-ta v minulem le- tu lahko uresaiičil le polovico Ob začetku leta postavljenega programa. Premalo je bil pri svojem delu usmerjen v pre- _ ventivo, kajti vsakodnevno konkretno delo :n intervencije mu tega preprosto niso dopu- ščale. Prav gotovo ni edini cilj delovanja sanitarnega in- špektorja to, da izvaja sankci- je nad kršitelji predpisov (če- prav mora tudi to), temveč je bistvo njegovega dela ravno v preventivi. Le-tej pa se žal- ski sanitarni inšpektor ne mo- re posvečati v tolikšni meri, kot bi to sam želel, kot mu narekujejo prilike in razmere ter kot bi to na koncu kon- cev tudi bilo potrebno. Res je, da živimo v času, ko je treba bolj kot kdajkoli poprej paziti tudi na vsak di- nar iz občinskega proračuna, vendar smo prav tako prepri- čani tudi v to, da so razmere na področju sanitarnega dela in preobremenjenost sedanje- ga inšpektorja tolikšne, da bo le treba pobrskaiti po občinski blagajni in brez odlašanja si- stematizirati še eno delovno mesto. Na koncu koncev gre za službo, ki je povezana z ne- posrednimi interesi občanov, službo, od katere zavisi mar- sikaj. Na tako velikem ob- močju, pri tolikšnih objektih in tako velikem številu prebi- valcev je lahko en sam in- .špektor še tako marljiv in pri- zadeven, vendar, nikoli ne bo mogel, opraviti vsega, kar si je postavil v programu in kar terjajo razmere. Sicer pa je iz poročila tega občinskega organa možno ugo- toviti, da je bilo v minulem obdobju tudi na tem področ- ju veliko storjenega. Se zlasti so sanitarne razmere napre- dovale v šolah, kar je rezul- tat novogradenj in adaptacij. B. STRMČNIK DOVOLJ MOČI ZA ZMAGO četudi glavnih oseb v igri, ,ki je tako razplamtela kolek- tiv in dobila izreden odmev ne samo v šaleški dolini, tem- več tudi drugod, v šoštanj- skem Polypexu ni več, se ven- darle nekateri tokovi še ni- so povsem umirili. Nad ko- ' lektivom še zmeraj visijo ne- katere zunanje grožnje. Znot- , raj sta baje še vedno dva tabora, čeprav je težko reči, kdo je v enem in kdo v dru- gem. Bolj kot ta razdelitev veljajo nekateri nerazčiščeni odnosi, nekatere obljube, ki so bile nekoč izrečene pa niso imele nobene realne osnove in podobno. In končno, kolek- tiv Polypexa je na vsak način pred odgovorno nalogo, ne to- liko proizvodnjo, dasiravno tu- di ne kaže podcenjevati, mar- I več vesiko bc\J j pred bisto, ki ■ naj prinese notranjo konsoli- dacijo, utrditev vezi in zauparir je v človeka. Zaupanje v lastne sile in sposobnosti, da lahko predvsem sami rešijo tisto, kar jih še danes tare, pa mor- : da pričakujejo, da bo rešitev ' prišla od zunaj. Od zunaj, ! predvsem od občinske skup- ščine in nekaterih drugih, bo prišla pomoč, ne pa kaj dru- gega oziroma tisto, kar bi ko- lektiv odvrnilo od lastnih na- porov po iskanju najboljše po- ti. Rešitev vseh problemov je v tem približno 200-članskem kolektivu samem! če bo mo- čan in zlasti enoten, potem se ni kaj bati, sicer pa je težko reči, kako se bodo reči odvi- jale in zasukale. Toda, moči, kot kaže, je dovolj. Takšne in podobne misli so zvenele v skoraj slehernem odgovoru predsednika delav- skega sveta v Polypexu, Eda Vučine. »Kakšno .¡e trenutno stanje v kolektivu?« »Težko je najti prave be- sede. Na vsak način pa lahko rečem, da vlada zatišje. Vsi čakamo, kaj se bo zgodilo. Dobili smo novega direktorja, tovariša Tesovnika. Menim pa, navzlic negotovosti, da je ko- lektiv pripravljen dati vse, da se reči uredijo, da mu bo ju- tri boljše. Zato tudi notranjih razprtij ni. Prav tako prevla- duje mnenje, da bo nujna zu- nanja pomoč.« »Omenili ste prihod nove.ça direktorja. Kako ste .ça spre- jeli in kako kolekiv gleda nanj?«. »Delavski svet je soglasno ! potrdil njegovo kandidaturo. : Ni bil edini kandidat. Toda, I ko smo videli, da je med dve- ' ma tudi domačin in človek, ki I smo ga pred leti volili za po- ! slanca, smo se zanj odločili I brez zadržkov. Verjamem mu i in vem, da je bila odločitev i na mestu!« ! »Ali drži mnenje, da sta v I kolektivu še vedno dva tabo- ; ra in nadalje, kaj pričakuje- ! te od direktorja, da bi se sta- ' nje popravilo oziroma uredi- lo?« j »Tabora čutimo, toda nista ^ ostro opredeljena. Menim pa, I da to ni problem. Zdaj vsi ča- I kamo, kaj bo napravil direk- tor. Če se bo odločil za kazni, 1 če se bo odločil za likvidaci- i jo tistega, kar naj bi bilo na • drugi strani, potem bo ravnal i napak. Menim, da bi to ne bi- la najboljša pot za reševanje notranjih odnosov. Veliko bolj ¡ se ogrevam za ureditev not- ' ranjüi proizvodnih in organi- i zacijskih vprašanj. Delo je ti- ' sto, ki bo rešilo vse drugo, : in to pošteno in redno delo, j ki bo imelo pred seboj le ko- j risti kolektiva in v katerem i bodo potisnjene na stran o- ; sebne, da ne rečem šušmar- i ske ambicije. In še nekaj je. ; V izpopolnjevanju vsakodnev- EDO VUČINA nih nalog bomo morali pome- sti s familiarnostjo. To pa hkrati pomeni, da bomo mo- rali uvajati drug način de- la, boljšo organizacijo, teme- ljito notranjo kontrolo in še kaj. Za vse to pa nam zaen- krat še manjkajo kadri. To- da, tudi to je problem, ki nas teži in kliče po rešitvi. Vsega ne bomo opravili čez noč, toda to leto je za nas leto preizkušenj. Prepričan sem, da bomo uspeli!« »Ali se delavski svet zave- da tega položaja in vseh na- h)g?« »Mislim, da zaenkrat še ne. V zadnjem času smo imeli tu- di malo sej. Na vsak način pa bodo ta vprašanja prišla na dan že v bližnji prihodnosti. Rešiti pa bomo morali še nekaj drugih nalog.« »Kako .je s perspektivo po- djetja?« »Četudi se zdi na prvi po- gled zamegljena, še zlasti, ker se bomo morali sprijazniti z nekaterimi »načrti« o novi to- varni in s krediti, ki pa niso biti realni, je očitno, da ima- mo pred seboj jasno pot. Per- spektiva je v nas samih, т našem delu, naši sposobnosti in zavzetosti.« »Kako pa je v tem položaju s proizvodnjo ter stiki s kup- ci?« »Z zadnjimi podatki bi ne mogel postreči. Kolikor vem, tečejo zlasti stiki s kupci v redu, proizvodnja se prav ta- ko odvija nonnalno. Po vseh predvidevanjih imamo realne pogoje, da tudi letos doseže- mo zadovoljive uspehe. So pa seveda nekateri problemi, ki se pojavljajo zaradi slabe teh- nične službe pri nas.« »Smo v času, ko se v kole- ktivih pripravljajo na dopu- ste, Kako je pri vas?« »Vse v redu. V kratkem bo- mo odobrili tudi regrese za dopust. Sicer pa nas čaka že poživitev dela v sindikalni or- ganizaciji in s tem v zvezi tu- di perspektivna rešitev oziro- ma zagotovitev kapacitet ob morju in drugje za naše čla- ne. Radi bi dosegli to, da bi naši ljudje dopuste v resnici koristili za počitek in raz- vedrilo, ne pa za delo doma ali kje drugje«. In za zaključek: kolektiv šoštanjskega Polypexa je pred življenjskim izpitom. Toda, glede na stanje, kakršno je, lahko zaupamo v zdrave sile in v tisto osnovno človekovo hotenje, da bi si z današnjim boljšim delom priboril jutriš- nje lepše življenje. M. BOŽIČ JOŽE SENIČAR Jože Seničar sodi v ti- sto generacijo današnjih aktivnih družbenih delav- cev^ ki so si svoj pogled, na svet oblikovali v kon- kretnem političnem delu. Delo in praksa sta bUa So- to aktivistov, ki so tako} po vojni pričeli z delom, pa čeprav v mladinski or- ganizaciji ali celo med pio- nirji . Lu4 sveta je ugledal Jo- že v kraju čanje v ob- čini Sevnica. Odločil se je bil za krojaški poklic, za- to je šel v uk v Sevnico. Vendar mu ni bilo dano, kot mnogim iz njegove ge- neracije, da bi uk tudi končal. Marca 1944 so ga zaprli in odgnali v mia- dinško taborišče v Mari- bor. Tu je ostal do sep- tembra, ko mu je skupaj s še petimi tovariši uspe- lo pobegniti. Bila je lepa sončna nedelja, ko so za nagrado (dopoldne so be- tonirali mitralješko gnez- do) pod stražo lahko od- šli v mesto. Vse pa kaže, da je svoja pota imel tu- di stražar, sicer Avstrijec iz Graza, pa je fante na dravskem mostu zapustil in jim naročil, da se do- bijo zvečer ob šestih. Za- man je čakal mlado šeste- rico, kajti fantje niso od- šli v kino, temveč na Tez- no. Tu so ujeli vojask.1 transport in že so se Od- peljali proti jugu. Z vlaka So poskakali i- različnih krajih, od takratnega Raj- henburga do Sevnice, čez tri dni so se dobili na Pla- nini, Skupaj s še tremi tovariši se je Jože pridru- žil XIII.. brigadi Mirka Bračiča. Demobiliziral se je 1947. leta v Nišu m se takoj prijavil za mladinsko de- lovno akcijo Samac—Sara- jevo. Postal je udarnik in to je v tistih letih veliko pomenilo. Tudi na progi Sežana—Dutovlje je bil in to celih šest mesecev. Po končani akciji Je službo- val najprej v »domu bo- sančkov« na Vranskem, nato leto dni na^ mladin- skem komiteju v Celju, da bi končno leta 1950 priSel v takratni dom Mihe Pin- terja na Dobrno, kjer je kot ekonom zaposlen še danes. Jože Seničar je bil v vseh letih med tistimi, ki so družbenopolitično delo jx>stai>ljali ob službene dolžnosti. Delati v kra- ju in v organizacijah jim je pomenilo prav toliko, kot vestno izpolnjevati vse službene zadeve, še danes je takšen. Je predsednik krajevne organizacije SZDL v Lokovini pri Do- brni, sicer pa dela tudi v Turističnem društvu, or- ganizaciji Zveze borcev, je pa tudi predsednik gasil- skega društva na Dobrni. Za dolgoletno aktivno in nesebično ter požrtvoval- no družbenopolitično delo je dobil Jože Seničar ob letošnjem dnevu Osvobo- dilne fronte tudi prizna- nje OF. Skromno prizna- nje za velika dela, toda tembolj pomembno, ker je to priznanje; ki v bi- stvu simbolizira tudi ce- lotno njegovo dolgoletno delo. še veliko uspehov pri družbenem delu, tovariš Jože! B Stemčnik V vsdk doiii NOVI TEDNIK St. 20 — 18. mala 1972 NOVI TEDNIK 5. stran Hotenja in problemi Minuli teden je bil v ured- ništvu Novega tednika razgo- vor, ki ga je pripravilo ured- ništvo tednika in radia Ce- lje s predstavniki kulturnih skupnosti. Vabila so bila po- slana oddelkom za družbene službe pri občinskih skupšči- nah Celje, Žalec, Velenje, Slovenske Konjice, Laško, Šentjur in Šmarje pri Jel- šah. Razgovora so se udeleži- li vsi predstavnild, razen iz Celja. Kot osnova za razgovor so služila naslednja vprašanja: kateri so glavni probleuni kulture v E>osameznih obči- činah (programi dela, finan- ciranje, delo amaterskih sku- pin, pomanjkanje večjih kul- turnih manifestacij, kulturna akcija itd.) — kako je z dejavnostjo te- meljnih kulturnih skupnosti — kako je s srednjeročnimi programi razvoja kulture v posameznih občinah. Nedvomno je razgovor po- kazal dejansko sliko stanja pri delu kulturnih skupno- sti, ki so razen celjske, zu- živele lani v mesecu maju ali juniju. Drobne Franc, vodja strokovne službe TKS v Šmarju, je dejal, da je pri njüi delo trenutno usmerje- no v štiri področja in sicer: knjižničarstvo, kulturni do- movi, prireditve in sofinanci- ranje . regijskih kulturnih zavodov. Srednjeročni pro- gram obsega zaenkrat samo knjižničarstvo. Pavle Ajiinik, predsednik 10 TKS iz Laške- ga. je poudaril, da se v La- škem zavedajo, da ne smejo in ne morejo biti samo raz- deljevale! denarja, ampak tudi oblikovalci programa. V Laškem je bil problem s stro- kovno službo. Sodelovanja z gospodarstvom praktično ni. Trenutno obnavljajo matično knjižnico, stimulirali pa so delo dramskih skupin, pev- skih zborov. Jurij Jug, pred- sednik IO TKS Velenje, je de- jal, da so pred problem jim — ali se naj sredstva KS ti4>ši- jo tudi za investicije ali sa- mo za dejavnost. Srednjeroč- ni program kulture v Vele- nju imajo. Pojavilo se je tu- di nekaj problemov na rela- ciji amaterstvo — prefe,s.io- nalizem. Namreč, v Velenju je bilo do nedavnega lepo število amaterskih društev in raznih dejavnosti, zdaj pa se takorekoč čez noč pojavljajo in razvijajo v profesionalne ustanove. Poleg nove knjižni- ce v Velenju zelo dobro' dela nova folklorna skupina, je pa vzdrževanje zelo drago. Ni pa bilo skoraj nič narejenega v okviru kulturne akcije, ki je nastala na pobudo sindikata in SZDL. V Šentjurju bodo Odkrili spomenik tram bra- tom — skladateljem Ipav cem. Tako je dejal Ernest Rečnik, predsednik sveta za prosveto in kulturo Sob Šent- jur. Poudaril je tudi, da se slabo razvijajo dramske sku- pine, sicer v okolici bolj kot v samem Šentjurju. Gledali- šče iz Celja je drago. Precej dobro pa dela knjižnica, ob- novljena je dvorana na Po- nikvi. Konrad Sodin, iz Ko- njic, predsednik ZKPO, je poudaril, da jim je prva skrb obnova kulturnih domov — za delo sta od.govorni dve Prosvetni dmštvi. T^po je so delovanje z gospodarstvom kova.ška industrija Zreče i« znatno pripomogla s fi- nančnimi sredstvi za obnovo l^ultumega doma. Usianovlje- f^a je tudi komisija, ki pn Pravlja sredn jeročni pvo.gr a m 'culture. Največji problem pa le pomanjkanje kadrov, kljub ^^u pa je dobro razvita ^aterska dejavnost. Pomanjkanje kadrov je Pravzaprav problem, ki je Prisoten v sleherni občini, še ^ drugih problemih in o ielu ialske kulturne skupnosti pa * naslednji številki, ker je f^jihov program lîreobsiren ga moranv) (obravnavati I^öbej. Drago Modved Foslusali smo dva kvalitetna zbora Da je mladinsko zborovsko petje v neprenehni rasti tako po številu mladih, ki se vklju- čujejo v zbore, kot tudi v ka- kovosti posameznih zborov, smo lahko ugotavljali že ob letošnji občinski reviji mla- dinskih pevskih zborov. In da je temu res tako, moramo ugotoviti tudi ob ocenjevanju koncerta, ki smo mu priso- stvovali prejšnji teden v Na- rodnem domu, ko sta nasto- pila dva renomirana mladin- ska zbora iz našega območja. V dokaj dobro zasedni dvo- rani -sta koncertirala dobitni- ka srebrne plakete z zadnjega mladinskega pevskega festiva- la dekliški zbor gimnazije Ve- lenje pod vodstvom Ivana Ma- rina in mešan zbor celjske gimnazije pod vodstvom Ci- rila Vertačnika. Dekliški zbor velenjske gim- nazije je imel na sporedu zgolj priredbe narodnih pe- smi IZ domače in tuje glas- bene literature. Prvi del nji- hovega nastopa, ko so peli priredbe slovenskih ljudskih p>esmi, je bil vsekakor boljši. Lepo in občutno so dekleta iz Velenja zapele zlasti »Pet belokranjskih pesmi« v pri- redbi Matije Tomca. Zlasti je zbor lepo zvenel pri piano petju. Tudi v drugem deùu sporeda, ko smo poslušali ljudske pesmi tujih narodov, je bil nastop velenjskih pevk tehnično na solidai višini. Zboru bi lahko očitali le, da se je premalo posvetil me- losu, ki je značilen za ljud- sko pesem posameznih naro- dov. Podoben program kot pev- ke iz Velenja, le da je vklju- čil ti;di nekaj pesmi umetne literature, je imel mešani zbor celjske gimnazije. Z na- stopom celjskih gimnazijcev moramo biti vsekakor zado- voljni, Pod vodstvom zboro- vodje Cirila Vertačnika je zbor dosegel kvalitetno stop- njo, kot jo že dolgo ni imel. Homogenost glasov, solidna di. kcija, smiselna izpeljava po- sameznih fraz, dokaj čista in- tonacija, skrbno izbran in za- hteA-en program ter ne nazad- nje tudi disciplina zbora so odlike, ki celjski gimnazijski zbor vsekakor uvrščajo med najboljše jugoslovanske tovr- stne ansamble. Morda bi mo- ral zborowdja posvetiti ne- koliko več ptozornosti iz\-aja- nju nekaterih pesmi, ki je mestoma odstopal od skladate- ljeve zamisli in tudi od zna- čaja skladbe. Pri gimnazij- skem zboru pa je pohvalno tudi dejstvo, da kljub prav- zaprav vsakoletni menjavi ge- neracij skrbijo za stalen re- pertoar pesmi, s katerim lah- ko nastopijo ob vsakem času kjerkoli. E. G. Zbor celjske gimnazi.ie Velenje Jubilejno srečanje amaterskih gledališč Pred petnajstimi leti je bi- lo v Velenju prvo srečanje amaterskih skupin Slovenije. Te dni pa se v mladem me- stu ob Paki znova pripravlja jo na enako prireditev, jubi- lejno tokrat. Organizacijo je sprejel občinski svet Zveze kulturno prosvetnih oi-gani- zaoij, p>okrovit«ljstvo pa ob- činska skupščina. Srečanje amaterskih gleda- lišč Slovenije v Velenju bo od 22. do 27. maja. Sodelova- lo bo osem skupin. Ta-ko bo r ponedeljek, 22. maja otvo- ritvena predstava Prešernove- ga gledališča iz Kranja s (Cankarjevo dramo »Za naro- dov blagor«, v torek, 23. r.m. bodo nastopili igralci S-vobo- de iz l>olzele z Rabadanwim delom »Kadar se ženski jezik ne suče« ter člani amater- skega gledališča iz Velenja s . Hansberrijevo »Groedno ja- godo na soncu«, v sredo zve- čer bodo gledališčniki iz Ra- ven na Koroškem predstavili Kesselringovo dramo »Arze nik in stare čipke«, v četrtek popoldne bodo nastopili čla- ni slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta z Mooro- vim delom »Cvetje hvaležno odklanjamo«, zvečer pa igral- ci amaterska gledišča Ce- lje—štore z delcsn M. Rem- ca »Kurent«. V p>etek zvečer bodo igralci z Jesenic uprizo- rili Petra Ustinova igro »Ko- maj do srednjih vej«. V so- boto, 27. maja dopoldne bo letna skupščina Mruženja gledaliških skupin Slovenije, zvečer pa bodo Mariborča- ni uprizorili Brechtovo »Be- raško upero«. RAZPIS NAGRAD SKLADA STANETA SEVERJA ZA LETO 1972 V skladu s pravilrrkom o ustanovitvi Sklada Staneta Severja, razpisuje upravni odbor sklada za leto 1972" tele nagrade: 1. DVE NAGRADI ZA IGKALSKO STVARITEV пн enem od slovensküi poklicnih gledališč, ?.. ZA IGRALSKO STVARITEV enega od študentov AGRFT, ki se praviloma podeljn.je kot štipendija. 3. ZA IGRALSKO .STVARITEV enega od igralcev slovenskih amateivikih gledališč. V poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v č-asu od 1. decembra 1971 do 15. novembra 1972 in ki ustrezajo pogojem pravilnika sklada. Kandidate predlagajo poklicna gledališča, republiško zdniženje slovenskih dramskih umetnikov, Akademija in ZKPO Slovenije. Vsak predlagatelj lahko predlaga največ dva kandi- data. Žirija sklada mora imeti možnost, da si ogle da predlagane predstave. Nagrade bodo javno podeljene 18. decembra 197'2.. Prijave sprejema najkasneje do 15. novembra 1972 se- dež sklada, AGRFT, Ljubljana, Nazor jeva 3. UPR.WNI ODBOR SKLADA Iz dnevnika SLG Nocoj bo v Slovenskem ljudskem gledališču premiera Tugomerja, klasične slovenske drame. To bo letošnja zad- nja premiera v celjskem gledališču. Dramaturško delo so opravili dramaturg Igor Lampret, ravnatelj gledališča Bojan Stih in režiser Franci Križaj. V vlogi Tugomerja bomo vi- deli Sandija Krošla, lik Vrse bo podala Marija Goršičeva, Bojana Branko Gruber, Mestislava Janes Bermež itd. In kaj so ustvarjalci hoteli povedati s predstavo. Pomagal st &опг 2 besedami ravnatelja gledališča Bojana stiha: predstava teži k pristnosti, ne pa k ekstravag- giram. UvodiTK) besedo je fodala kustosinja ceijsikega Poikìw jinskega muzeja Milena Moékonova, recitai j^xmsäce lirflot pa sta izvajala Marjeta Gregorač, absolvervtlca AGRFTV, in Franček Drofenik. igralec Mestnega gledališča ljubljanskega. Reproducirana je bila tudi japoonska glasba. Razstavni рач>- stwje z japonskim načinom aranžiranja cvei-lic — ikebana opremila Klaa-a Koeova. Razstava i» odprta áo 25. maj«. 8. stran NOVI TEDNIK St. 20 — 18. maj'a 1972 V Večkrat sedamo za bogato obložene mize, ki se šibijo od dobrih in slastnih jedi. Tatarski .biftek, kaviar, šampanjec in še marsikaj podobnega postaja čedalje rednejši gost omizij hotelov. V nedeljo zvečer se v mar- sikaterem smetnjaku znajde kruh, na pol obrana pečena piska, koščki salam, da o krompirju in testeninah ne govorimo. »Oh, naša ta mala. Ničesar drugega noče kot kožo s pečene piške. Ali veste, da bedrce sploh ne mara jesti. No, saj so kože za moč,« opravičuje mlada mati svojo malo naslednico. V bližini šol ležijo odvrženi kosi kruha z namazom. Polovice žemljic, enkrat odgriznjena jabolka, pecivo. Otroci se zanje ne zmenijo. Ne vedo, da je potrebno trdo delati za vsak kos kruha, ki ga je včasih tako primanjkovalo. Tudi starejši se ne zmenijo za to. Prikradejo pa se solze v kotičke očes, če ima človek možnost opazovati veselje žalostnih, veselje, enkratno radost tistih, ki jo tako pogrešajo vse dni v letu. Tistih, ki se bolj poredko najedo do sitega, tistih, ki imajo košček mesa na mizi samo za praznik. Z njim smo preživeli njihov najsončnejši dan v letu. sedemdeset budilk je v Celju, Vojniku, što- raih. Strmcu in drugod v sredo zjutraj drdralo mno- go prej kot običajno. V skromnih hišicah, stano- vanjih in sobicah so vsta- jali ljudje. Tudi takšni pri Dsemdesetih. Pni p>ogled - je veljal jtóru, vremenu, nebu. »Lepo bo. Sonček,« so nežno zašepetale stare, brezikrvne ustnice. Kaj obleči? Problem za večino sto sedemdesetih. V omarah ni veliko, eno za vsak dan in tisto, praž- nje, le za posebne "prilož- nosti. In sreda je bila po- seben dan, posebna prilož- nost. Drhteči starčevski prsti so se mučili z gumbi. Obi- čajno gre vse v redu, le danes nagajajo gumbi, ve- zalke, srajca. Marija, Ana, Mici, vse so si privezale pražnje predpasnike. Danes gre- mo na morje! Morje! Pet črk, ki predstavljajo neiz- merno vodno gladino, čr- ke, ki predstavljajo prijet- no življenje, sonce, poči- tek in užitek. Morje, ki ga še ni uzrlo najmanj sto petdeset parov starih oči, od sto sedemdesetih. Sivi lasje, ki jih še ni nikdar v življenju razmrščii igri- vi morski veter. Zgubane roke, preprežene z bledo- plavimi žilami, ki jih še ni božal morski val. Ust- nice, tolikokrat stisnejne v trpljenju in samozataje- vanju, ki še niso okusile slanosti morske vode. Odpirala in zapirala so se vrata. Odhajali so, mno- gi na najdaljšo pot v svo- jem življenju. Na sloven- sko obalo! Na morje! Na Debeli rtič! Za marsikom je zrlo oko tistega, ki je jnoral ostati doma, četudi bi si sam želel potovati. Hiteli so proti zgradbi, v kateri ima svoje prostore celjski Rdeči križ. Tja, kjer so nanje čakali kar štirje veliki in ponosni av- tobusi z znamenjem Rde- čega križa. X Odhod je bil napovedan ssa 5.30 zjutraj. Požrtvoval- ndm delavcem Rdečega križa je bilo jasno, da ne bo točen. Ne zato, da bi kdo zamudil. Nikakor ne, da bi zaanudil najlepši dan v letu dni. Socialni podpiranci ne zamujajo! zelja je preve- lika in pričakovanje pre- dolgo. Mnogi so se zbrali že ob 5. uri zjutraj. Pri- šli so, da se udeležijo red- nega letnega izleta, ki ga za socialne podpirance, za ljudi z izredno nizkimi do- hodki in podporami, vsa- ko leto organizira celjski Rdeči križ ob pomoči oelj- skiih delovnih organizacij in zasebnikov. Prišli so, večinoma žen- ske, in stare, medle oči so plamtele. Raz\'eselilè so se, ko so zagledale stare znance: »Joj, tudi vi pojdete z nami! 'тако kot lar^ko le- to.« »Hvala bogu, da sem u- ^ čakala, da pojdem še en- krat. Drugo leto me mor- da ne bo več.« »Kaj bomo res videli morje? Sploh ne vem, kakšno je. Ja, no, na sliki sem ga že videla.« Visoko je zadonela har- monika. Večina je disci- plinirano posedla v avto- buse. Močnejši smo prina- šali ' k avl obusom velike zavoje, ki ,чо jih pripravili za vsakega posameTnika. Dva zajetna sendviča, po- maranče, čokolada, osve- žilni robčki in drugo. •Spodnji deli velikih avto- busov so sprejeli sedem- najst zabojčkov sokov. Nežno pečeni kifeljčki so vabili. Toda, vznemirjenje je bilo hudo. Turška mačka je zaprta, ni stranišča. Končno so odprli enega v sosednji zgradbi, ker pa je bilo »nujnih primerov« preveliko, so odprli še stranski vhod pri Turški mački. Razburjenje! Starka iz okolice Vojni- ka ni vzdržala. Verjetno li spala vso noč, od raz- burjenja, da gre-na morje, kjer jim "oodo gotovo po- stregli s toplo župico, pe- čeno piško, soiatko. Zlez- la je vase. Za njo ni bilo več poti na morje. Kako je spraviti nazaj? Sama ni zmogla niti koraka. Pri- jazni Štefan Jug je bil ta- koj na voljo. Odpeljal jo je. Domov. Odhod! Dolgo pričakova- ni. Močni motorji so za- hrumeli, ljudje ob oknili so mahali drug drugemu. Vsem je iiz oči sijala sre- ča. Steklenička konjaka, ki je romala po avtobusu zaradi okrepčila iztrošene krvi, je bila kmalu prazna. Prijazna Nuša Brenčič, s patronažnega centra, je delila tablete proti slabo- sti. Tovarišice od Rdečega križa niso počivale niti trenutka. Prijazne besede, pogovori s starimi znanci, pomoč, za njih to ni bil izlet, bil je eden najnapor- nejših delovnih dni. V avtobusu je bilo spr- va mirno. Po Ljubljani, ki so jo mnogi uzrli prvič v življenju, pa se je pri- čela pesem. Pesem za pes- mijo. V dveh avtobusih so imeli harmonikarja. Ne- utrudljiva. Igrala sta od 5.30 zjutraj dO 22. ure zve- čer, do prihoda nazaj v Celje. Ženička v predpasniku, vsa sključena, me je ra- dovedno ogovorila: »Pa gremo res na mor- je? še pomislila nisem, da ga bom kdaj videla. Sploh ne vem, kakšno je. Ja, moj sin je že bil na mor- ju,« se je hitro pohvalila, ko je videla, da so druge radovedno prisluhnile. »Tako sem vesela, da ne morem povedati. Spati ni- sem mogla, še sedaj ko- maj verjamem, da res grem.« Socerb. Niže Italija. Ne- mogoče, so spraševale za- čudene oči. Italijo vidimo? Pri avtobusu me je zau- stavila starejša, suha že- nička, s trdno privezano ruto. »Joj, moram vam pove- dati. Vnuk je končal šo- lo. že uči. Kako rada ga imam,« je stisnila k pr- sim izsušene roke. »Pa on mene tudi,« se je morala nekom zaupati. Vnuk, došolan, ji pomeni novo življenje, takšno, kot ga s»ma ni imela nikoli. X Koper, Morje. Ladje. Niso se mogli načuditi. »Tolikšno da je,« so vz- dihovale mnoge, čmo ob- lečena, z očali, je starej- ša ženska zaprosila, naj ji v .stekleničko zajamejo morske .vode. In še nekaj alg. Trdo je stisnila stekle- ničko k sebi, po razora- nth licih, ki so dotedaj čutila samo grenke solzi- ce, so se ji udrle solze ra- dostnice. Ne samo ena. tudi drugi smo imeli ob tam solzne oči. X Mladinsko zdravili.šče Debeli rtič. Tudi tu og- ronmo začudenje. »Tako lepo je tu,« je vz- dihovala ženička, »kar tu bi ostala. Med tem zele- njem, nad temi belimi hi- šicami.« Tisti redki moški so is- kali bife. Morda so mno- gi med njimi hranili vse leto vsak dinar, da si bo- do dan^ privoščili stekle- ničko ali dve piva. Kosilo je vedno tisto, na teh izletih, ki najbolj daje čutiti, kakšno po- manjkanje prestajajo mnogi od teh ljudi. Poz- neje je prišla k našemu omizju Vilma štucin. »Nisejn si mislila, da je tako. To bi morali videti, spoznati tudi drugi.« V očeh, ki so videle že mnogo trpljenja, so se ji lesketale solze. Mija Hanžič, ta neut- rudljiva, požrtvovalna in vedno nasmejana ženska, je hodila od mize do mize. »Je vse v redu. Manjka komu kaj?« Spremljali so jo prijaz- ni obraz tople kretnje, oči prepolne zahvale in za- čudenja: »Kaj res nekdo tako skrbi za nas?« X Juha je izginila v tre- nutku. Nato je prišel na krožnike krompirček, svinj.ska pečenka in sola- ta. N^ Debelem rtiču so vedeli, koga dobijo v go- ste. Vso hrano so pripra- vili čudovito mehko, tako. da so je bili veseli tudi ti- .sti, v katerih ustah ni bi- lo več zob. orni kabernet v kozarcih so gledali s po- božnostjo. Kdo ve, kako dolgo že niso pf)pili dob- rega vmčka, ki tako kre- pi staro kri. Ženica ob koncu mize je pazljivo jedla krompir. S kruhom. Mesa se ni dotak- nila. Ko jio je nekdo vprašal, če ne je mesa, je sramežljivo sklonila glavo. Meso bo zavila in nesla domov. Morda za jutri, ko ne bo krompirja, morda za koga^ ki jo je čakal do- ma in 'mu ne more pri- nesti z izleta drugega, kot tisto, kar si utrga od last- nih ust. X Po kosilu sta godca na ploščadi med zelenjean raztegnila mehove. Ples za ljudi stare od šestdeset do osemdeset let? Najprej ni šlo. Ko pa je Mija zavrte la enega najstarejših, se se ojunačile tudi druge. Ker moških m bilo, so za plesale same. Hitro so se premikale noge, ki niso zaplesale že dolgo vrsto let. Hitreje in vedno hi treje, saj je to morda zadnjič v življenju. V ti stih trenutkih so se mm) ge pomladile za dvajset let. Ob sosednji mizi sta se- deli dve starki m gleda- li. Na mizi pred njima ni česar. Ponudili smo jima kozarec kaberneta. Solze v očeh so spreanljale be sede: »Nisem si mislila, da imam toliko prijateljev. Nimam denarja, da bi sj kupila vino. Bog vam po- vrni, tako dobri ste, tako dobri...« potem se ji je zataknilo. Ni mogla več naprej. Prehudo je, če dol go vrsto let ni nihče pri- jazen do tebe, če te gleda jo kot nadlego, potem pa so dobri do tebe neznani ljudje. Za kozarec vina to likšna hvaležnost in réîi- nična želja, želja za vse lepo tebi, dobremu člove ku. Dobremu zaradi kozar ca vina. človeku mora v takšnih trenutkih zažareti pred očmi. Od jeze, besa, od nemoči. Vožnja nazaj je bila ve- sela. Pesem in zopet pe- sem. V Celju pa roke v poz- drav, nasmehi, veseli in otožni, v očeh in besedah pa ena sama želja: DA BI BILI SKUPAJ TUDI DRU- GO LETO. Da bi bili ža- lostni zopet veseli, pa če- prav samo en dan v letu. Takšno je enkratno vese- lje žalostnih. MILAN SENICAR OBVESTILO! Od 20. maja do preklica veljajo na spodaj navede- nih cestnih odsekih naslednje spremembe, gled^e do- voljenih osnih pritiskov: Na cestnih odsekih Skalna klet—Zagrad—Pristava in cestni odsek od Ljubljanske ceste—Babno-Med- log—Zaloška gorica (do občinske meje SOb Žalec), kjer je bil dosedanji dovoljeni osni pritisk 4 tone, se od 20. maja dalje dovoli osnd pritisk 6 ton. Na cestnem odseku štev. 11 od! Scdina do Slane pa se dosedanji dovoljeni osni pritisk 6 ton poveča na dovoljen osni pritisk 8 ton. Skupščin, občine Celje Oddelek za gradb«'ne in komunalne zadeve TISTI, KI so OMOGOČILI IZLET Apnenik Pečovnik Vital C-elje Agropromet Мегх Na-na Majolka Evropa Samopostrežna restavr»ci.)a Marija Culk Ljubica Vedenik Bife Cilka Irma Bele j Franc Logar Trgovsko podjetje Center Slaščičarna Zvezda Kvirin Kienovšek Slaščičarna Zimšek Ojstrica Aero (5.000 din) EMO (prevoz z avtobusom) STO SEDEMDESETKRAT HVALA! St. 20 — 18. mala 1972 NOVI TEDNIK 5. stran Njihovo življenje je materinstvo DEVET KRIŽEV O ANA KOSAK oziro- ma Cetniškova mama, kot ji pravijo domačini v Šentjanžu pri Babni reki, je minuli teden prazno- vala zavidanja visok živ- ljenjski jubilej — 92. rojstni dan. % Vse življenje je bila doma, skrbela za dom m otroke, ki se jih je rodillo levet, šest izmed njih je še živih. Maice nenavadno pa vendarle resnično je co, da je bila najmlajša nči, Marija Jesenko, ob naminem praznovanju sca- ra že 59 let, najstarejša Elizabeta BukovniK pa 69 Kaj napravijo leta! Vse skupaj se je priče- to dokaj nenavadno. Na- nesto v Šentjanž nad Lo- ico pri žusmu, sem pri- spel v Ponikvo pri Gro- oeinem. Prispel sem v prepričanju, da bom tod lašel ANO KOSAK, ki araznuje visok ¿wijenjsiKi ¡ubilej. Pa sem našel le :ij enega sina Martina Ko- šaka, ki nas je o mami- lem prazniku obvesidl. Mama pa, nam je pove- ial, živi na svojem domu la Kozjanskem. Pridruži- a se nam je še hči Ane ECošakove Elizabeta Bu- iovnik in krenili smo ^roti Loki pri Zusmu. Hitro smo se vzpenjali X) strmem bregu in blat- ni poti skoai gozjdove in obdelane ter opuščene vi- nograde. Pol ure hoda, ki mora biti ob lepem vre- menu res čudovita, je bilo hitro za nami in ko smo stopili na piano iz gozda, se je odprl pred nami en- kraten razgled preko ko- zjanskih hribov, Zusma in dolino pred nami. Više gori se je svetilo zidovje za ondotne razmere lepe hišike. Prispeli smo! Pravzaprav moram pri- znati, da smo bili kasni, saj so naš obisk pričako- vali že od jutra. Jubilant- ka ANA KOŠAKOVA je imela tega dne veliko go stov. Obiskali so jo pri- jatelji in seveda njeni otroci. Miza v kuhinji m tudi njeni sobi se je ši- bila, obložena z dobrota- mi. Ležala je v postelji (pred dvema letoma jo je položila kap) in veselo so se zaiskrile njene oci, ло so ji povedali, da smo končno tu. Pomagali so ji sesti na posteljo, napra- vili smo nekaj posnetkov, nato pa je stekla beseda. iVni spomin ni še prav nič opešal m kljub 92 letom se spominja dogodkov še pO datumih. Ce pa ni dru- gače, pa tudi še kaj pre- čita. Nikoli v življenju še ni bila pri zdravniku, vselj devet porodov pa je opra- vila kar doma, kot večina Kozjank ... Povedala je, da ji je mož, ki je bil zelo priden, skrt^ in dober, umrl pred leti, star 83 let. Se pred dvema letoma je büa v Loki pri Zusmu, sedaj pa je že ves čas prikle- njena na posteljo. Kak.šne ima kaj želje ob rojstnem dnevu, smo jo pobarali? »Želje?« je ponovila vprašanja, nekoliko na- glušna je že, m nadalje- vala: »Nobenih, razen te, da bi se rada kaj dobre- ga najedla. In kot vidite, so mi moji otroci tudi to- liko nanosih skupaj, da se ma bo želja prav goto- vo izpolnila.« Cetniškova mama je še danes vesela ženska. Ko je bila še pri zdravju in močedi, je humor nikoli ni zapustil. Tudi toKrat nam je rada zapela pesem: po cesti gre en gre en star soldat... Se m še je prepevala, ko smo se ostali umaknili v kuhinjo, kjer je pravzaprav čakalo slavnostno kosilo, ki ga je naš prihod tako nena- povedano prekinil. Ležeča v svoji postelji, v veliki in svetli ter snažni sobi, je Cetniškova mama še vedno prepevala pesmi, pesmi nekdanjih dni, pÄ- ne spominov na dolgo, s tolikimi dogodki, izplete- nio življenje. Kljub vsemu je veselje še ni zapustilo. Poslovil sem se, najprej Od otrok (kako smešno se sliši, ko pa sem bil med njimd sam najmlajši) nato sem stopil še v sobo, da se poslovim še od jubi- lantke. »Nikar še ne hodite, še ostanite in prigriZaUie üuj. V ma naj vam natoči jo,« je jeia govoriti ш o siovesu nikakor ni hotela ^ nič siisati. Malo sva še po- klepetala, ko me prime /ia roft-o, me pritegne bliže sebi in spregovori: »Cujte, m^ iahko nei^aj pomagate?« me poprosi. »Z veseljem, mati, če je le v moji moči«, ji odvr- nem. »Poglejte, že dve leti me Marija predevije po tej postelji, rni streže, me nrani in »puca« izpod me- ne, pa ne aooi za lo ìuli preoite pare. Bi lahko vi kaj pomagan? Dru^i uooi- jo, ce strežejo staran lju- dem, nasa pa mc. Iticani oiiiar, KI pride v hišo, je od mieka, ki ga nosijO v dolmo. ïo pa je tuai vse Ш le za stiDro ... lanKO iiaj pomagate, menda neV« je koncaia Ana ш ¿a svojo utrujeno glavo po meniKem v^igiavü-i^u. »Bojim se, mati, aa pn tem res ne пшгет icaj prida storiti. Napisal pa ooin, to vam ooijuomi iki na občini v sniarju boao lo prav gotovo prebrali. Moroa pa bodo le n^u^li kakšnega jurja pouTioci tudi za vas«, jo potolažim m se poslovim. Poln vtisov xn raznora- znih misil sem se spuscal po strmi poti skozi gozd, po poti, po kateri je лпа tolikokrat v kosu drva iz njihovega, skoraj v dolini" ležečega Mislil sem tudi na social- no službo v šmarski ob- čmi in ugibal, če oo tuoi Ana dobila kakšnega jur- ja socialne pomoči. Mor- da ga bo, skoraj prepri- čan sem...! BERNI STRMČNIK 3. nadaljevanje Dež ni kaj prida vplival na odnose v Ceytonu, ne v dobrem niti ne v sla- bem. Bili so pač takšni, kot so. Z dež- jem in brez njega. Morda so vzdušje zadnjega tedna okarakterizirale štiri stvari. Tista o elektrikarjih, ona o ... no, pa. lepo po vrsti. Direktor iz okolice Oeytona, tistega mesteca, kjer »popijejo« največ piva, je gradil. Stopil je k zasebniku, eiek- trikarju, in ga poprosil za račun. Sa- mo račun za elektnkarska dela in ma- terial je potreboval, ne pa tudi samo delo, sa<] bi mu tega tako аћ tako na njegovi niši opravili eiektrikarji iz pod- jetja. Toda, zasebnik je zmajal z gla- vo, češ, veste, če vam izstavim račun kar tako, je vseeno, toda plačati oom moral davek. Domiselni direktor ni bil v zadregi. »Veste, tudi v našem podjetju se bo našlo delo za vas, ko bo potrebno.« Tako je to, zaposleni v podjetju di- rektorju gradijo hišico, on pa bi dal za isto stroko zasebniku delo. X še ena iz poslovnega življenja! Bilo je nekaj podobnega kot razipis. Prijavljenih je büo kar lepo število. Tudi takšnih z več kot srednjo izobra- zbo. Med vprašanji testa je bilo tudi takšno (nekateri so menili, da je ne- umno, češ kaj pa to pK>meni za komer- cialista): Kdo je Primož Trubar? Nek nadebudnik je odgovorü, da v njiho- vem podjetju že ni delal. X Kljub dragim dolžnostim so neka- teri fantje v vojaških uniformah zelo aktivni. Nekatere, oziroma njihovo ak- tivnost vidimo, vsaj v zloglasnih četr- tih Ceytona, so pa tudi drugi, ki opra- vljajo zadeve bolj potüioma. Ni dolgo tega, kar je trojica v bli- žini veličastnih razivalin peš poti med drevjem zaustavila starčka in zahteva- la Od njega denar. (Mimogrede pove- dano je bü starček eden revežev, ki živijo od skromne pokojnme ali pod- pore). Hotel jim je dopovedati, da je bil tudi sam nekoč vojak! Zbili so ga na tla! V denarnici je bilo borih 120 dinarjev. Denarnico so pozneje odvrgli. z Kritika ne velja vedno sam.o zive- zdam, ljudem, ki so tako oddaljeni od nas, ljudem, ki jih vidimo samo na ekranih TV ali v kineipatografüi. Velja tudi mladim ljudem, če so se ob kakš- ni i>osebni priložnosti za trenutek, res trenutek, povzpeli zaradi določenega priznanja, nad drage. Nevoščljivosti ne konca, ne kraja. »Hja, tak ti dobi priznanje!« »Beži, beži, samo zaradi strukture so vtaknüi še tega noter.« Le redki pa so, ki pomislijo, da so ti ljudje tudi marsikaj naredili, preden 60 si zaslužili takšno priznanje (Nadaljevanje sledi) » Odbor za medsebojne odroee »Polzela, tovarne nogavic« POLZELA razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednje šti- pendije in učna mesta: 2 ŠTIPENDIJI za šolanje na Srednji tekstilni šoli Kranj, pletilski oddelek (za fante); 1 ŠTIPENDIJA za šolanje na Srednji tekstilni šoli Kranj, tekstilno-kemijski oddelek (za fante); 3 ŠTIPENDIJE za šolanje na Srednji ekonomski šoli Celje; 2 ŠTIPENDIJI za šolanje na Upravno-administrativni srednji šoli v Celju; 2 UČNI MESTI za poklic strojnega ključavničarja; 1 UČNO MESTO za poklic obratnega električarja. Kandidatke in kandidati za dodelitev štipendij ozi- roma za sklenitev učnega razmerja morajo do 31. maja 1972 poslati kadrovski službi jxxijetja last- noročno napisane prošnje, spričevalo o polletnem uspehu in dokazila o premoženjskem stanju druži- ne (p>otrdilo o premoženjskem stanju, potrdUa o zaslužku zaposlenih d'ražinskih članov ali odrezke od zadnjih nakazil pokojnin). GABRODOLČANI IN VEST Prišla je zadnjič k me- ni oseba iz Gabrovega do- la, Ve se, da študira v me- stu^ da doma ni vse tako, kot hi moralo biti. Sedaj se lovi, malo tukaj, malo tam, veste, kako to gre, zagrenjena je, obupana, starši so bržkone čudaki, nekdo v družini pije, brat je že večkrat rekel, da ima vsega do vrh glave, mati so rekli, da mora dekle nazaj domov^ ostali otroci so majhni, svet se vrti naprej, ljudje ostajajo osamljeni, živ hudič se ne zmeni zanje, skoraj tako je, kot da bi na vsakih vratih pisalo: »Oprosti, ampak nič me ne briga, kaj je s tabo in če je le mogoče, naj te čimprej in po najlažji poti vzame vrag.K Tole premišljevanje mi je vsilila zgoraj omenjena oseba, navdih pa mi je dal mojster Cankar s svojim Hlapcem Jernejem. Oseba ni iskala pravice, je pa is kala svoje. To pomeni, da je iskala nasvet, dober, prijazen^ topel nasvet in če le mogoče, mirno in preudarno besedo, takšno, za kakršne smo navajeni, da dela čudeže. Vandrala je oseba J>o tem širnem in prevratnem Gabrovem dolu^ da bi si zagotovila delček sreče. Ni je našla m je šla na- prej iskat to, česar je m dal Gabrov dol. Odšla je oseba na pot brez povratka. Prometna nesreča, slučajno, rešilni in podobno. Oseba je zgr- mela vase kot plaz. Z nikomer m imela nič in na nikogar jo ni nič ve- zalo. Ostala je sama v tej prenapolnjenosti planeta, ki ji je skakal s svojimi bednikt kot krastača po glavi. Tukaj sva trčila pr- vič skupaj in potem sva še in še mleta gabrodol- sko otopelost. Zadnjič sva se prvič po- govorila skupaj med ¿ti- rimi očmi: preprosto, top- lo. Nič posebnega m bilo. le čas si je bilo treba vze- ti in ga dati človeku, tistt čas, ki je mnogim pre- mnogim nepotreban luk- suz. Oseba iz Gabrovega do- la je zaživela mirneje, če jo boste slučajno kdaj sre iali, podepetajte, ljudje smo v tej nesrečni člove- ški odisejadi betona, raz- rvanih živcev, histerije in egoizma tako preveč sa- mi. Milenko Strašek mini|repqrtaža PISATI - KAKO JE TO LEPO Mladostni sen skoraj vseh mladih, ki radi berejo knjige — pa naj si bo to na paši, zvečer pod odejo, skrbno prekriti, da jih ne bi izdal pramen električne svetilke, ki jim je pomagal pričarati neznane svetove, polne svetlo- be, a tudi teme, je, postati pisatelj in pisati, pisati velike stvari, biti slaven in deliti avtograme. Iz želja se rode- vajo prvi poizkusi, prva hotenja osta- jajo v predalih, pod vzglavjem, v skri- ti luknji na gmajni. In utrinki, čeprav bežni in grobo okorni, postajajo zače- tek poznejšega veselja ali trpljenja, kakor pač za koga. Leta gredo in hotenja se širijo, vo- lja podira razsežnosti, um koraka po- gumno naprej in listi se polnijo, pe- smice nastajajo, črtice se kobalijo na dan. Rojevajo se mladi pesniki, mladi prozaisti, mladost se iskri v besedi, dodeljeno ji je sveto mesto v ustvar- jalnosti. Nekje se je treba najti, nekje je treba dobiti prijatelja, povedati mu, kaj ga je prignalo na to pot. In rodi se krožek, literarni krožek, v krožku nastane otročiček, ki, kakor vsak otrok raste in — tu in tam tudi umre. V Šentjurju, na šoli, tam gori pod starim trgom, žive mladi, ustvarjalne duše in ni jih videti kar tako, kadar se pač kdo zmisli. Snujejo, snujejo, potem se rodijo UTRINKI, literarno glasilo mladih, ne velikokrat, a ven- darle— so in to je najvažnejše. UTRIN- KI so otrok literarnega krožka, literar- ni krožek pa je plod mladih šentjur- čanov, tudi Darinke Flis, ki pridno piše menda že kar od šestega razreda naprej, se pravi dve leti, ker hodi se- daj v osmi razred. Darinka pravi, da je pisanje imenitna stvar m vse kaže, da ji bo treba verjeti. Piše kar po vr- sti: pesmi, spise in kar je še takih stvari. Zelo rada bere, radi bero tudi vsi člani krožka, ki je nekakšno do- polnilo rednim učnim uram. Na sejah krožka analizirajo dela raznih pisate- ljev, prebirajo pesmi učencev pa tudi onih, pravih pesnikov. Darinki je vse to všeč in pravi, da je lepo živeti v tem svetu, ki ga je mo- goče tudi spreminjati, zato bo po kon- čani osemletki šla na pedagoško gimna- zijo, na knjige pa seveda ne bo poza- bila, na dobre mladostne prijateljice, na prvo hrepenenje dekliških dni. Ce ho le mogoče, bo Darinka postala pi- sateljica in pesnica, karkoli. Ve pa tale naša Darinka, da je treba za takšno reč delati in tudi dela. Da je pridna, pove, kadar hočete, njena tovarišica, ki jo poučuje slovenščino. še je nekaj takšnih Darink v lite- rarnem krožku na šoli v Šentjurju in najbrž bi se tam našel tudi kakSen Peter pa Janez in Mihec, vsi pa prav gotovo radi sukajo v rokah pero. Za spomin so mi dali UTRINKE in utrnila se mi je misel, ko sem držal v rokah zvezčič, da ' bo morda iz Šent- jurja kdaj prijel kakšen poet, ki ga bo slavila vsa kulturna srenja. Nikoli se ne ve — čudrui so pota usode. Kako prijetno Je brati knjigo POd odejo! Stroški za elektriko so sicer veliki, a kaj zato — obzorja se širijo. Kakor povsod na svetu, tudi v Šent- jurju . .. Sprašuje: B. Strmčnik Odgovarja: Janez Ancelj Janez Ancelj je zaposlen kot oddelkovodja v Kerami- čni industriji v Libojah. Po- sega tega pa je tudi sekretar organizacije ZK v podjetju. K razgovoru sva sedla v nje- govi таИ obratni pisarni in po šopku rož na pisalni mi- zi sem takoj sklepal, da imam poleg vsega opraviti tudi s človekom, ki mu je narava pri srcu. Nisem se zmotil! Ste že dolgo v podjetju? Vsega skupaj štiri leta. Ko- lektiv me je štipendiral. Za obratovodjo ste sorazmerno mladi, kako se razumete z delavci? Zelo. Imamo dobre odnose, med seboj si pomaga- mo. Kakšni so pogojia dela v obratu? Prav gotovo v žal- ski občini ni težjih, posebno pa poleti, ko je vročina še večja. Kakšne so plače delav- cev? Po mojem še vedno pre- majhne. Letos februarja smo- imeli povprečje 1.390 din. Za to delo je to še vedno pre- malo. Ste v obratu le moški? Kje pa, tudi ženske, ki mo- rajo poleg vsega delati tudi v nočni izmeni. Zakaj? Pre- prosto zaradi tega, ker ni mo- ške delovne sile. Namesto e- nega moškega, moramo zapo- sliti dve ženski, ^a njih je to delo še zlasti težavno. Zaen- krat ni druge pomoči. Sekre- tar organizacije ZK ste, lsamezne kmetije na vodovod in s tem bo konec strahu pred sušo in požarom. O GOSPODARSTVU IN FINANCAH Na zadnji seji skupščine občine Mozirje so odborniki najprej obravnavali poročila nekaterih pravosodnih usta- nov in jih tudi potrdili. V osrednji točki dnevnaga re- da, pa so obravnavali anali- ZX3 gospodarskih dosežkov v lanskem letu. Ugotovitve ka- žejo, da so bili v občini do- seženi nekateri izredno po- membni pozitivni premiki, da se gospodarstvo soraz- merno naglo razvija, da pa še vedno močno zaostaja za dosežki ostalih občin v celj- ski regiji. Poleg te problematike, ki so ji odborniki posvetili naj- več pozornosti, pa so od- borniki spregovorili še o predlogih nekaterih sklepov in odlokov s področja fi- nanc. Med drugim so spre- jeli sklep o zaključnem ra- čunu občinskega proraču- na za lansko leto, sprejeli pa so tudi predlog finančne- ga plana temeljne izobraže- valne skupnosti in finančni načrt sklada za ' otroško varstvo v letošnjem letu. TEDEN DRAME f v nedeljo je bil v Šoštanju . zaključek tedna gledaliških Л prireditev, številnim gledal- cem so se v domu Svobode predstavili mladi iz Pesjega pri Velenju. Uprizorili so Гг Marinčevo komedijo »Poročil ii se bom s svojo ženo«. Pred- stava je lepo uspela in prav * bo, če se bodo mladi igralci 'î še kdaj predstavili. ® № 716 DELAVCEV GORENJA p DAROVALO KRI ^ Zadnja krvodajalska akcija v občini Velenje od 11. do 13. maja letos je naletela na ve- lik odziv. Skupno je daroval kri kar 1301 občan. Izredno pa je uspela akcija v Tovar- S ni gospodinjske opreme Go- 95 renje, saj je dalo kri kar 716 t® delavcev. Samo v Gorenju je P* bilo odvzeto cca 186 litrov p<* krvi. t Akcija v prostorih tovarne ^ je potekala zelo spontano in (• organizirano. Kri je daroval V Celju naj bi začel veljati 20. rñaja družbeni dogovor, ki določa poslovni čas trgovin. To je še preizkusno obdobje, ki bo še pokazalo koliko ne- predvidencrra se bo v trm ča- su nabralo. Po tem dogovoru" bodo v nedeljo zaprte vse tr- govine z živili, razen na celj- ski tržnici bo v nedeljah od šeste do desete ure odprta e- na trn;nvina. Prodajalne z živili z delje- nim delovnim časom bodo v mestu Celju, v strnjenem na- selju štor in Vojnika, pošlo- no SOTLE — OD DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD PINKC DO SOTLE -- OD RINKP DO SOTLE ^ CD ^imr j vsak šesti ölao tega ■■ tiva, to je kar 16 odstot- ■ delavcev v obratih Go- ■ v Velenju. в Občinskem odboru J križa v Velenju so ■ povedali, da je akcija S ;гагш gospodinjske cpre- 5 gredno uspela. Računali ■ i udeležbo 500 prosrovo- a odzvalo pa se jih je kar н )lovico več. Za rekorden ■ so zelo hvaležni kolek- н Gorenja, organizatorjem ■ Î in darovalcem. ! lAZPRAVUALI O USTAVNIH DOPOLNILIH razpravi o ustavnih idmajüi zvezne in repub- ustave so člani občinske- ndikalnega sveta sklenili, )do v kratkem zbraU р>о- le podatke iz delovnih lizacij o celotnem pcte- kcije. Komisiji za gospo- vo in samoupravljanje aročili, da pripravi po- 10 analizo. Sklepi še niso i, bodo pa pri občinskem kalnem svetu sklicaU v mesecu še širše posveto- > predstavnikov delovnih jUtičnih organizacij, kjer proučili dosedanje sta- in se dogovorili o bodo- lalogah. KARAVANA PRIJATELJSTVA mi občinskega sindikalne- ,veta so v zadnjem času vnavali tudi! priprave na iji obisk KARAVANE TSTVA IN PRIJATEU- A 72, ki bo prišla v Slo- ke Konjice iz srbske obči- [osjerič med šestim in de- ri junijem Imenovali so îga predstavnika v od- pri občinski konferenci L, hkrati pa so določili več svojih članov za sku- , Ki bo rned obiskom mljaia goste iz Srbije. WSNJSKI OOM ZAPIRA OB NEDELJAH govsko podjetje Dravinj- dom je poslalo na ob^'n- skU"ščino predlog za uki- . Ï nedeljske dežurne slu- T samopostrežnicah .v Slo- ikih Konjicah in Zrečah. imo so to utemeljili z Bložitvijo, da je prebival- večinoma ob sobotah to, zato si lahko potreb- ^ipijo že v sobotah, ker iosiovalnice odorte do ve- PRIPRAVE NA VOLITVE Î razširjeni seji sindikal- ^ odbora industrijskega iliinata v Konusu so bili ? organov upravljanja 'hli tudi predstavniki Zve- ^omunistov in mladine. ^Tiavali so razna poMti- ■n RO.spodarsUa vnraša- 'lasti pa je tekla debata o pripravah na volitve v de- lavski svet, ki so že razpisa- ne za 29. maj 1972. Menili so, da bo veliko skrb treba po- svetiti izbiri kandidatov, ker bo mandatna doba trajala šti- ri leta. Sprejeli so dogovor, da bodo o kandidatski - listi razpravljali v vseh obratih Konusa, tudi v tistih, ki so raztreseni izven konjiške ko- mune. Pričakujejo, da bodo kandidatno listo predložili vsem vsaj en teden pred vo- litvami. V. L. PRIPRAVE NA PROSLAVO Posebna komisija pri Ob- činskem sindikalnem svetu v Žalcu, vodijo Veno SAT- LER, za organizacijo osred- nje občinske proslave DNEVA SAMOUPRAVLJALCEV je imela redno sejo minuli te- den. Sklenili so, da bo pro- slava 24. junija v Latkovi va- si. Proslava bo združena z otvoritvijo novih obratov žal- ske Gradnje. Na seji so se pogovorili o vseh organizacij- sko-tehničnih pripravah in kulturnem programu, ki ga bodo izvedli na proslavi. Pri občinskem sindikalnem svetu računajo, da se bo osrednje proslave udeležilo okoli 1.500 ljudi iz vse žalske občine. EUO ZAPRTO ■i'sak delavnik cd 7,30 do l^e in od 13.30 do 17. ure, J^otah pa od 7,30 do 12. J^ajalne z neprekinjenim ^■im časom v mestnem na Otoku in Dolgem ^t&r na Iludin^ bodo od- L^sak dan, vključno v so- od 7. do 20. ure poleti ^^ do 19 ure pozimi, jj^ajame z neprekinjenim ^im 'časom v ostalih de- v štorah in v Voj- odprte vsak dan, v soboto od 7. do Specializirane prodajalne kruha bodo odprte vsak de- lavnik, vključno v soboto od 6. do 19. ure. Prodajalna z živili na trž- nici bo odprta vsak delavnik, vključno v soboto od 6. do 12. ure, ob nedeljah pa od 6. do 10. ure. Družbeni dogovor, ki bo pod- pisan v enem mesecu, so spre- jeli zaradi nelojalne konkuren- ce, ki se je imela možnost razraščati prav zaradi neenot- nega delovnega časa. Z. S. Z Milanom sem ga obiskal kot vo- jak. Njegova vojašnica je na Maribor- ski cesti, imenuje pa se »Jože Menih — Rajko. Marinko Koprivica je major, vodi vojašnico. Skrbi za mlade ljudi, katerim je zaupano, da se v določenem času usi>osobijo za upravljanje z orož- jem in spoznajo vojno tehniko ter si- stem vojskovanja. Marinko Koprivica nas je toplo spre- jel. Pravzaprav je bil sprejem takšen, kot smo ga že dolgo navajeni y celj- skih vojašnicah — prijeten. Kramlja- nju kar ni bilo konca. Zdaj so že za- čeli odhajati domov tisti vojaki, katere je zajel zakon o skrajšanem vojaškem roku. To je prva generacija. Srečna. Marinko Koprivica ima prav zaradi tega v teh dneh veliko dela. Eni od- hajajo, pripravljajo sprejem za nove, mlade vojake, tu je zaključek »obuke«, mesec mladosti itd. Dela in skrbi več kot preveč. Kako vse to zmore major Marinko Koprivica? »Težko Vseeno pa gre. Ljudje po- magajo in" skupaj lahko veliko naredi- mo. Sam ne bi zmogel vsega.« Smo v mesecu madosti. Kakšno je sodelovanje s civilnim prebivalstvom? »Odlično. Naša kulturna ekipa na- stopa v delovnih organizacijah, bili smo na ogledu rojstne hiše tovariša Tita v Kumrovcu, tja bodo odšle tudi starešine s svojci, športna srečanja so vedno. V šiandrovi kasarni so pri- pravili od 17. do 20. maja turnir v ma- lem nogometu itd. Naša ekipa se je dobro izkazala na kvizu in vsakemu članu sem dal nekaj dni nagradnega dopusta. Prizadevanje in uspehe voja- kov je treba nagraditi.« Tako Marinko Koprivica o svojih vojakih. O sebi ni kaj dosti govoril, pravi, da je to nezanimivo. Razumemo njegovo skromnost, vendar vseeno lah- ko zapišemo, da je tudi on eden izmed tistih, ki v zadnjih letih pomagajo kre- irati nadaljevanje sodelovanja med ci- vilnim prebivalstvom in vojsko v Ce- lju. Sicer pa je to že stara praksa, do- bra in preizkušena praksa, ki je rodila dobre rezultate. Major Marinko Kopri- vica se je na vseh področjih uspešno ulovil v novo okolje in daje vse svoje, kar ima: tako vojakom, starešinam, kot tudi ljudem, ki ne nosijo imiform. Pred sindikalnimi organi- zacijami v delovnih skupno- stih obstoje tudi na področ- ju organizacije in izvedbe splošno ljudskega odpora ve like naloge. Tako so ugotovi, li na zadnji seji plenuma ob- činskega sindikalne.ga sveta v Žalcu, na kateri so v osred- nji točki dnevnega reda govo- rili o vprašanjih splošno ljud- skega odpora. Na seji so ugo- tovili, da se bodo morali čls ni sindikatov, ki delajo v sa- moupravnih organih v delov- nih organizacijah maksimal- no angažirati pri tem, da bo- do tudi na seje teh orgamv prišli vsi problemi organiza- cije splošno ljudskega odpo- ra. Ciani plenuma so zelo kon- kretno ocenili dosedanje na- pore na tem področju in se zavzeli tudi za to,'da v bodo če še hitreje stečejo vse po- trebne in nujne priprave tu- di tam, kjer so z določenimi stvarmi še v zaostanku. Zelo pomembno na tem p xlr-očju je tudi izobraževanje. Zato žalski sindikati smatrajo, da bo potrebno preko delavske univerze m drugih izobraže- valnih institucij nemudoma pristopiti k organizaciji po- sameznih izobraževalnih ak- cij v vseh delovnih organiza- cijah. Osnovne organizacije sindikata imajo pri tem še posebne naloge in z delom nikakor ne kaže odlašati. V nadaljevanju seje pa so člani plenuma občinsk^a sindikalnega sveta ocenili še uresničevanje sklepjv in sta- lišč II. konference sindika- tov. Ugotovili so, da se na območju občine v posameznih delovnih organizacijah že podvzemajo ukrepi, ki po- menijo uresničevanje na omenjeni seji sprejetih sta- lišč. Pred zaključkom seje pa so obravnavali še druge teko- če zadeve, ki zadevo delo sindikalnih organizacij in organov v delovnih organiza- cijah in občini. B. S. PLANINCI IN NJIHOVA KOČA Ste že bili kdaj na Resev- ni? če še niste bili, pojdite na Resevno čimprej m tam preživite SVOJ prosti čas! Ko boste prišli na vrh, boste vi- deli najprej staro leseno ko- čo. Morda boste malo razo- čarani. Toda razočamaje ne bo dolgo trajalo, če boste od- šli po cesti malo naprej in zagledali veliko in lepo pla- ninsko kočo. V koči ne boste videli natakarja ali nataka- rice z belim predpasnikom, ampak mlade fante in dekle- ta oblečene v značilne planin- ske obleke. Vprašali se boste, kdo so ti mladi ljudje, ki vsa- ko soboto in nedeljo preživi- jo svoj prosti čas v koči in strežejo gostom. Ti mladi ljudje so člani pla- ninskega društva iz Šentjur- ja. Mislili boste, da hodijo ti planinci samo na Resevno. Ne, to so izkušeni pla- ninci, ki so bili že na večini vrhOv v Sloveniji. Koča na Resevni pa Je njihov ponos, saj je ta koča last planinske- ga društva iz Šentjurja. Kočo so zgradili s svojimi rokami v prostem času. Dovolj je že, če povemo^ da so morali ves material za kočo na Resev- no zvoziti z vpregami, ker je Resevna kljub svoji razme- roma majhni nadmorski vi- šini, nedostopna za avtomo- bile. Ko boste odhajali z Resev- ne, boste nosili s seboj go- tovo lepe spomine na Resev- no in pa na marljive planin- ce, ki so vas postregli po pla- ninsko. B. OSET Po samoupravnem sporazumu so se povečale plače prosvetnim delavcem. V Slovenskih Konjicah so vzeli za osnovo lansko letno povprečje in 95% realizirali sporazum. I Med prosvetnimi delavci pa so se zaslišale pritožbe, pred- vsem iz vrst predmetnih učiteljev, da je razpon v plačah med profesorji in predmetnimi učitelji prevelik. Menijo, Ida je za enako delo, ki ga na osnovnih šolah opravljajo eni in drugi, preveUka razlika. Po njihovem mnenju je fa- kultetna izobrazba vrednotena preveč. Da bi izvedeli za I mnenj a šolnikov, smo se napotili na osnovno šolo Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah in tam prisluhnili težavam, s katerimi se srečujejo tamkajšnji šolniki. IVERA ROBIČ, učiteljica: »Jaz sem s svojo plačo zado- voljna, premalo pa dobe kole- Igi z višjo izobrazbo. Leta na- zaj ni büo tako. Nekako na sredi so pristali, zdaj pa so I jih zrinili za lestvico nižje. I Plače so na splošno zdaj v I redu, čeprav mislim, da smo delali vedno enako. Tu ni- smo učitelji nikoli zaradi pla- Iče, ker nam delo z otroki ne- kaj ix)meni.« MARTA PAČNIK, učiteljica: »Razmerje med predmetnimi učitelji in profesorji ni pra- vilno postavljeno. Delovno me- sto imajo isto in prav je, da je razlika, samo ne tolikšna. Kvaliteto pouka pa bodo iz- boljšali tisti, ki do zdaj niso kvalitetno poučevali, če, se- veda bo tako. Zdaj imamo plačane vsaj dodatne ure, če- prav le po 7 dinarjev, vendar nekaj je le. Vzpodbuda je to«. BRONKA ŠPORN, predmet- na učiteljica; poučuje angle- ščino in slovenščino: »Imam tri leta službe in ves čas ni- sem vprašala, ali dovolj za- služim ali ne. To ni bistveno. Jaz nisem nezadovoljna in se IV primerjave ne spuščam. Vendar, kljub temu, pa bi morali pri napredovanju pred- Imetnih učiteljev malo več pri- djati. Premajhen je razpon med začetkom službovanja in I koncem.« FRANC TAKS, predmetni učitelj matematike: »Imam že 22 let službe in iz svoje prak- se vem, da so zadnja leta službe predmetnega učitelja preslabo stimulirana. Ne zdi se mi prav, da profesor zač- ne tam, kjer predmetni kon- ča, kot naš samoupravni spo- razum predvideva. Končno le vsi opravljamo enako delo. Tudi napredovanje je prema- lo stimulirano. Zdaj napredu- ješ le 15 let, preje pa si lah- ko 30 let. MAKS KORBER, profesor biologije: »Dvanajst let sem že profesor, pa sem komaj zdaj po sporazumu pravično plačan Vsa leta nazaj pa se je dogajalo tako, da je marsi- kdo od profesorjev imel manj piače od učitelja. Zdaj so gle- dali na izobrazbo in da so nas profesorje visoko ocenili, so nas tudi zato, da bi bila raz- lika med predmetnimi učite- lji in nami ki je velika, tudi vzpodbuda za vse tiste, ki naj bi se lotili prave profesu- Slišah smo šolnike konjiške osemletke Dušana Jereba, ko so razmišljali o samoupravnem sporaL,umu in ix>sle- dicah, ki so iz tega nastale, še smo jih vprašali, če so z vrednotenjem njihovega dela zadovoljni, pa so bili vsi enakega mnenja, da ne. Povečale so se plače, ki pa še vedno niso usklajene z zaslužki v gosp'odarskih organiza- cijah. Z. S. в^ »if an NOVI TEDNIK Št. 20 — 18. maja 1972 Kmetijstvo RAZMERE SE OD LANI NISO IZBOLJŠALE — NA OBLJUBAH JE TEŽKO NAČRTO- VATI — OBLIKOVANJE CEN PRAŠIČEV IN MESA Zakaj so pujski letos tako dragi? Tako sprašujejo mno- gi kmetje, ki nimajo plemen- skih svinj. Ali nekateri rejci pričakujejo, da bo kmalu po- rasla tudi cena pitanih praši- čev? Ali cena pujskov raste zato, ker je nihče ne kontro- lira, češ naj kmetje plačajo? Odgovor m tako preprost kot vprašanje. Cene se giblje- jo taxo, kot se spreminjajo razmere na trgu. Na trg vpli- vajo razne stvari. Lani smo imeli dva zastoja pri prodaji pitanih prašičev — spomladi in jeseni — kar so rejci ob- čutili pri prodajni ceni. Ob jesenskem zastoju se je cena pujskov znižala na 10 din za kilogram ali še bolj. Nekateri kmetje in kmetijske organiza- cije so meniu, da se zaradi prenizke cene ne bo splačalo pitati prašičev, zato je bdlo pujskov več kot kupcev. Tudi oni so se pocenili. To je ogro- zilo rejo plemenskih svinj. Zato je letošnjo pomlad manj pujskov. Kdor jih hoče ku- piti, mora seči globoko v žep, saj je v minulih tednih bilo treba plačati za kilogram kar 15 do IS din. Ali se zdaj bolj splača pi- tati prašiče? Gotovo ne, saj odkupna cena ni veliko višja kot lansko jesen, krmila pa ne cenejša. Za kilogram puj- ska je treba odšteti dvakrat toliko, koi se dobi za kilo gram pitanega prašiča. Neka- teri pa jih kupijo vzlic temu. Med njimi jih gotovo ni ve- liko takih, k] bi jih pitali za trg ali vsaj ne s kupljenimi krmili. Za lastne potrebe pa morajo nekaj spitati. Taka je navada. Za enega ali dva pra- šiča se najde pri hiši tudi ce- nejša krma. Ali rejci prašiče\- lahko pri- čakujejo višjo odkupno ceno pitancev? Ces bi že bil, da se tudi cena prašičev uskladi z drugimi cenami. Slišati je res- ne obljube. Na njih pa je težko pričakovati, zlasti če rejec ni tako odločen in klju- bovalen kot npr. kmet Zupa- nič v Hajdini. On ni omejil pitanja, ker meni, da je tre- ba vztrajati tudi takrat, ko je odkupna cena nizka. Družba bo vedno potrebovala meso. če je kdaj odkupna cena pi- tanih prašičev prenizka, bo pozneje, ko jih bo premalo. toliko višja. Einkrat morda nekaj izgubiš pri njih, dru- gič pa zato več zaslijžiš, če imaš vedno poln hlev. Tako pitanje je preveč po- dobno loteriji. Vsi ne morejo dobiti. To pa Ш dobro za rej- ce in ne za družbo. Trg je si- cer sproščen — kolikor ga ne ovirajo dovoljene najvišje ce- ne mesa — a je preveč svo- jeglav. Zato ga bo treba ne- kako usmerjati. Vendar le us- merjati, ne določati cen v pi- sarnah, ki SO premalo pove- zane z življenjem in gospo- darstvom. Po sedanjih predlogih naj bi cene pitanih prašičev us- merjali tako, da bi se obUko- vale v razmerju s ceno koru- za. Gospodarske zbornice — republiške in zvezna — pred- lagajo, naj bd kilogram pita- nega prašiča veljal toliko kot 8,5 kg koruze. Dokler ne bodo cene mesa povsem sproščene, pa ostane vprašanje, ali bodo upoštevali tržno ceno koruze, tisto, ki jo bo treba plačati pri naku- рг? — zdaj ^ v Vojvodini o- krog 1,40 din kg — ali garan- tirano ceno, ki je precej niž- ja in bo verjetno tudi v pri- hodnje. Po ceni koruze bo namreč odobrena najvišja prodajna cena mesa. Od te pa bo odvisno, koliko bodo mesarji plačali za prašiče. Morda bi kazalo za obliko- vanje cen pitanih prašičev in svinjskega mesa skleniti po- doben sporazum^ kot so ga skleniH za oblikovanje cen go- ved, govedine in mleka. J02E PETEK OMNIBUS VEČEROV v tej sezoni je bilo v vele- njski občini sedem klubskih večerov. Razveseljivo je, da je bila njihova kvaliteta zelo dobra. Tudi mladih poslušal- cev je bilo precej. Komisija, ki jih je ocenje- vala, je izbrala tri najboljše. Le ti so: Večer Gradnikove poezije v izvedbi KUD A. Aškerc, Petanova satira Be-se- da ni konj v izvedbi КХШ I. Cankar ter satira Hvalnica življenja v izvedbi KUD A. Aškerc. Vse tri večere so ponoviU na skupni priredit- vi Naše besede. V sredo zjutraj je v Žalec prispela zvezna štafeta s pozdravi maršalu Titu za njegov 80. rojstni dan. Žalska mladina je v Andražu nad Polzelo prejela štafeto od svojih velenjskih vrstnikov. Na osrednjo proslavo, bila je pred skupščino občine Žalec, je štafetno palico prinesel delavec iz Feralita FRANCI ŠLIBAR. Govor o liku tovariša Tita je imel Joêïio Rozman. (Foto: B. Strmčnik) J a nus Golee 28 Sisak je bil trikrat oblegan od Turkov. Da bomo lažje sledili tretjemu ob- leganju trdnjave v 1.1593, moramo poseči v zgodovini nekaj let nazaj. Turško nevarnost za Vojno krajino nam popisuje zgodovinar dr. Josip Gruden v delu »Zgodovina slovenskega naroda«, iz katere so posneti naslednji stavki: Za slo- venske in hrvatske dežele se je pomnožila nevarnost, ko je bil imenovan 1.1591 za bosanskega beglerbega bojaželjni in krvoločni Hasan-paša. Kranjski zgodo- vinopisec Valvazor trdi, da se je pisal strašni Hasan Krlželavič in da je bil ita- lijanskega rodu. Bil bi naj kristjan in celo benediktinski menih (subdijakon), a se je poturčil, hrepeneč po visoki časti. Hrvatski zgodovinarji pa so mnenja, da je bil Hason po rodu Hrvat iz Luzača s priimkom Pridojevič in bil pravo- slavne veroizpovedi. Grotovo je, da je prišel v mladosti v Carigrad, kjer je štu- diral na državne stroške. Postal je sultanov sokolar, oženil se je z bogato per- zijsko kneginjo, vdovo velikega vezirja Osmana. Ker je bil hraber vojak, brez- obziren in drzen mož, so ga izbrali njegovi zaščitniki za važno mesto bosanskega beglerbega v nadi, da bo zaigral v hrvatsko-slavonski Krajini krvavo kolo, po čemer so hlepeli odločilni turški krvoloki. Kakor hitro je prišel Hasan v Bosno, je pričel vznemirjati obmejne kraje, že 3. maja 1591. je naznanil ban Tomaž Erdedi karlo\'škemu generalu Andreju Turjaškemu, da je dal napraviti bosanski paša pri Svinjaru pod Gradiško iz la- dij most čez Savo in bo udaril na Bihač ali na Slavonsko krajino. General je menil, da je Bihač v večji nevarnosti kot Sisak in je poslal zato tamkajšnjemu poveljniku pl. Obračanu 200 mož iz Karlovca na pomoč. Andrej Turjaški je pisal tudi kranjskim deželnim stanovom, naj mu pošljejo smodnika ter svinca ter vse pripravijo, da vpokličejo potrebne domobrance. Medtem je zbral Hasan okrog sebe vse podrejene sandžake in vojsko 18ЛОО mož. V prvih dneh avgtista je udaril s to armado proti Sisku. Trdnjava je bila last zagrebškega kapitlja, ki je določi! za poveljnika kanonika Nikolaja Mikca in Stefana Kovačiča. Siščand so se pod svojima poveljnikoma junaško branili in prizadeli Turkom mnogo škode. Ker so hkrati prišle od vseh strani na pomoč krščanske čete, je prekinil Hasan že četrti dan obleganje in pričel umik proti Gradiški 11. a-'-gusta. Zagrebški kapitelj pa ni zaupal Hasanu, ampak je po njegovem odhodu Si- sak zopet utrjeval. Vnovič je prosil pomoči slovenske dežele. Kranjci bi bili rada pomagali, a so že razposlali svoje topove v Karlovec, Bihač in druge kra- jinske trdnjave, denarja pa niso imeli. Se za karlovško posadko so dobili le s te- žavo ?nno na posodo, da so jih poslali Turjaškemu. Dežela je bila zaradi stal- nih bojev tako obubožala, da ni mogla več pošteno preskrbovati karlovške po- sadke. General Andrej Turjaški je bil prisiljen zaradi pomanjkanja živeža raz pustiti vojake po kmetih, da so se preživljali z ropom. Hasan paša res ni dolgo miroval. Meseca oktobra 1591, je napadel Slavonsko krajino. Drl je s 16.000 možmi proti Moslavini, dalje v Ivanič in prišel le eno nemško miljo od Zagreba blizu Križa. Sedem milj naokoli je vse požgal, razde- jal trge, vasi, cerkve, gradove in odpeljal s seboj ljudi, živino in seno. Ko se je vračal, je gnal s se^boj nad 1000 ujetnikov. Graničarji pešci so pa prestregli vra- čajoče se Turke v soteski pri Čazmi, jih mnogo posekali in ujeli. 2e v začetku novembra 1591. se je zopet vrgel Hasan z begom iz Like na trdnjavo Repič in se je polastil že drugi dan. Niso je razdejali oblegovalci, am- pak nesreča. Kristjanom se je vnel v trdnjavi smodnik in stolp je zletel v zrak s posadko vred. — Po pravici se je sedaj pl. Obračan bal za trdnjavo Bihač, kateri je poveljeval. Prosil je svoje kranjske rojake, naj mu pošljejo nekaj sto vojakov na pomoč, da ne izgine tudi ta slavna postojanka v plamenu. Kranjske deželne stanove je zadela Obračanova zadeva v srce. Dne 11. novembra so po- kali po celem Kranjskem topici in goreli kresovi, ki so klicali k orožju pešce in konjenike. Tn dni pozneje je bila kranjska pehota že zbrana in je hotela rav- no odkorakati v Krajino, ko pride od Andreja Turjaškega vesela vest, naj se razidejo domov, ker je Hasan zapustil bihaško okolico. Pozimi 1.1591—92 je utrjeval zagrebški kapitelj Sisak. Dotlej je bila trdnjava bolj slaba. Zunanja mestna ograja je bila spletena iz šib in namazana z blatom. Treba pa je bilo napraviti zid in okope. Kanonika, ki sta bila poveljnika, sta želela imeti tudi stalne straže ob zidovju trdnjave in bregovih Kolpe. Zagrebča- nom pa se je zdela nujna potreba, da se utrdi ne le Sisak, ampak tudi Zagreb, ki bi bil moral okusiti turško silo takoj za Siskom. Spomladi leta 1592 je začel izvrševati Hasan prav na tihem in zvijačno svoje naklepe ob bregu Kolpe. Tam, kjer se zliva Petrmja v Kolpo, je začel graditi z veliko naglico novo trdnjavo, ki bi dobila po reki ime Petrinja. Dne 18. aprila je gledalo zidovje že poldrugi seženj iz tal. Teden pozneje so postavili za ob- zidje že topove, nataknili po zidovju 20 turških zastav in ukazano je bilo za opoldne v znamenje veselja ustreliti tritisočkrat. Začetkom julija je bila pe- trinjska trdnjava dozidana. Enako je dal utrditi Repič in je zavzel po hudem odporu Bihač, ki je tvoril ključ do Hrvatske krajine. Za Bihač so skrbeli Kranjci, ker jim je varoval juž- no mejo dežele. Tedaj je bil poveljnik trdnjave Ivan Josip pl. Lamberg, ki je imel poleg domačih Hrvatov še 150 vojakov. Jurij pl. Kisel je sicer hitel s kranj- skimi brambovci Bihaču na pomoč, a prišel je prepozno. Trdnjava se je predala, ko je obljubil Hasan, da se ne bo zgodilo ljudem nič žalega. Vsakdo sme prosto oditi in odnesti s seboj, kar hoče, ali pa ostati v trdnjavi. Toda Turki niso bii» mož beseda. Poveljnik Lamberg je odšel s 30 hlapci, njih ženami in otroci, Tur- ki pa so napadli njegovo četo pri Mečiniču, da bi jo огораЧ. Utekel je le Lam- berg z nekaterimi tovariši, še bolj verolomno so postopali Turki v Bihaču, kjer so posekali okrog 2000 prebivalcev. (Dalje prihodnjič) St. 20 — 18. mala 1972 NOVI TEDNIK 5. stran Kakšen je sodoben nogomet? Zanimivo je bilo posluša- promjnentne strokovnjake îoslovanskega nogometa, kakšno prizadetostjo in spričljivostjo so sloven- m športnim novinarjem vorili in razlagali proble- Í, kvaliteto in cilje pri nas jbolj zanimive in občudo- ne športne panoge. Govo- i so predsednik NZJ Luka jakič, Milan Miljanič, Raj- Mitic in dr. .'^ca Obra- vič, razgovor pa je vodil Bdsednik športnih ncvi- rjev Slovenije Evgen Ber- nt. Го so tradicionalni razgo- ri, ki jih športni novinar- Slovenije vsako leto pri- avijo z voditelji ali igralci j popula rnejših športnih nog pri nas. Tokrat ie to nogomet. Pogovori so se glavnem sukali okoli tre- Ltne situacije v jugoslovan- em nogometu, njegovi per- ektivi, problemih, uspehu i neuspehu po tekmi s SZ Beogradu, možnostih na ihodnjem svetovnem pr- nstvu, razvoju jugoslovan- ega nogometa in tudi slo- nskega. Mirno lahko zapi- mo, da če bi bili igralci 1 igrišču tako učinkoviti prepričljivi, kot so bili iši sogovorniki in gostje, jugoslovanski nogomet ekakor užival položaj, kot i je pred mnogimi leti v isu generacij Horvata, Miti- i, Zebeca, Vukasa, Beare, ilutinoviča in vseh njim ižjijih in kvalitetno primer- ) sposobnih. Danes je ne- >liko drugače, saj nogomet več samo splet nadarje- >sti in entuziazma, temveč Idi dodatek k tehniki, hi- osti, sodobnemu pristopu trenin.gom itd. "Milan Miljanić: »Kaj je to >dobni nogomet? Za mene ) predstavniki sodobnega ogometa nogometaši Zvez- e republike Nemčije, kajti ri njih je prišlo do 'najviš- ega izraza tehnika, inteli- >nca, prizadevnost in teh- ka, to pa so po mojem mi- jenju osnovni faktorji za >doben nogomet, ki navdu- ije in istočasno dosega od- pne rezultate.« Dr. .\ca Obradović: »Go- >rili so, da so Slovenci ne- >jerti za nogometno igro. 0 ni res, kajti oni so naj- ičji mojstri za kolektivno ro, to pa je prav nogomet. Sloveniji vsi podpirajo izvoj nogometa, samo tele- zijci ne. škoda je, da so ▼ oveni j i samo trije profesi- lalni nogometni trenerji, ijti to zavira razvoj te pa- [>ge.Prepričan sem tudi, da > Slovenci preveč občutljivi 1 to, da v ekipi Olimpije, aribora ali drugih Sloven- cih ekip v drugi zvezni ü- nastopajo igralci iz dru- h republik. To je narobe, ij navsezadnje vsi živimo Jugoslaviji, ta pa je in ora biti enotna.« Luka Bajakić: »V Sloveni- morate doseči, da prido- te še več nogometnih cen- ov poleg Ljubljane in Ma- bora. Največ možnosti ima ranj, Trbovlje, Celje, Mur- ta Sobota itd. Samo prev- dovati ne sme klubaštvo, mveč moramo v klubskem spehu in interesu videti speh vsega jugoslovanske- Ì nogometa v svetovnem ix>storu. če bomo to closeg- , bo največ.« Tako eni izmed strokov- iakov jugoslovanskega no- ometa. Dobro je povedal ilan Miljanič, ko je rekel, i interesi ne smejo biti fovincialni, temveč skupni, ijti igralci in vodstva v 'ubih se menjujejo, ime 'uba pa ostane. Ostane pa Idi ime reprezentanc?! TONE VRABL DENAR JE RAZDELJEN Na zadnji seji sveta za te- lesno kulturo pri celjski ob- činski skupščini so potrdili predlog razdelitve SL-edstev za telesno kulturo in šport za leto 1972. Denar je torej razdeljen, ali bolje rečeno, društva ga bodo dobivala v svoje blagajne po dvanajsti- nah. če bodo društva s tem zadovoljna ali ne, je drugo vprašanje. Predlog razdelitve I je bil vsekakor skrbno se- I stavljen in dobro pretehtan — seveda v okviru možnosti. Pa poglejmo to razdelitev nekoliko bolj podrobno. Na ; prvem mestu glede višine I dotacije je ADK s 241.062 di- : narjev. Društvo ima najvišje postavke pri režijskih stro- i ških, kadrih in kvalitetnih j prireditvah. RK Celje, ki j mu je namenjenih 1S5.600 I din bo največji del denarja porabil za investicije, saj na- meravajo med drugim uredi- i ti tudi tribuno za gledalce. ; HDK bo prejel 132.120 din I (velik del bo šlo za ziìsòito i tribune), 100.000 din pa je ' namenjeno šolskim šport- nim društvom. Z dotacijami ; pod bo številko si sledijo i TVD Gaberje 98.9ЗД din, I ŽNK Kladivar 85.474 din, I TVD Štore зз.бво din, novo- ; ustanovljena zveza za rekre- acijo 80.000 din, košarkarski klub 72.600 din, TVD Parti- zan Celje-mesto 67.500 itd. Kot zanimivost še nekaj skromnejših številk. ŠD Ope- kar bo dobil iz občinske bla- gajne 4.000 din, TVD Parti- zan škofja vas pa 100 din več. Pri investicijah, oziroma vzdrževanju imajo najvišje postavke RK Celje 7a novo tribuno, HKD (za zaščito tribune) TVD Gaberje za del no obnovitev doma in zveza za rekreacijo, ki bo preješen del vložila v izgradnjo TRIM steze pri Petričku. plan kva- litetnih prireditev je že iz- polnil košarkarski klub SSSR : Celje), medtem ko AD Kladivar pripravlja Sko- kov memorial, RK Celje mednarodni mladinski tur- nir, ŽNK . Kladivar med- republiški turnir mladinskih ekip in 2PK Neptun odprto prvenstvo Celja v plavanju v počastitev občinskega praz- r)ka. t Ob koncu to-le: m naš namen, da bi razdelitev sred- stev v letošnjem letu kakor- koli komentirali, saj so pri- stojni predlog prav gotovo skrbno in temeljito preštu- dirali. Denarja prav gotovo za nobenega ni preveč. Si- cer pa se da marsikaj nare- diti tudi brez njega, saj na- posled še vedno znova in znova poudarjamo amate- ski šport, se pravi ijubiteij- stvo. Ljubiteljsko pa se lah- iO tudi vz.gaja mlade športni- ke, sodeluje na športnih pri- reditvah in ne nazadnje tu- di (tu mislimo predvsem na prostovoljno delo članov) vzdržuje športne objekte. Če tega pri naših telesnovzgoj- nüi organizacijah ne bo, bo prav gotovo tudi denarja vedno premalo. E. G. PRVAKINJA IZ ŽALCA Da se je ke.gljanje v Žalcu precej razmahnilo, dokazu,jejo vedno znova uspehi žalskih ke.4:ljačev, posebno kegljaškega kluba Hmeljar. Najnovejši uspeh tega kluba je povezan z imenom mladinke Martine Gorškove, ki .je te dnj po- stala mladinska državna prvakinja v disciplini 100 lučajev. Dosegla je rezul- tat 404 kegljev, kar je za mlado kegl,iavko, ki še ni- ma dolgega kegljaškega »staža« prav gotovo izvr- sten rezultat. TURNIR V BRASLOVČAH Minulo soboto m nedeljo je bil v Braslovčah re publiški B turnir v badmintonu. Na turnirju je so- delovalo 60 tekmovalcev in tekmovalk iz Nove Go rice, Olimpije, Ježiće. Prul (Ljubljana), Planine TNS Maribor, Branika in Braslovč. V ženski konku- renci sta tokrat presenetili igralki iz Planine, ki sta zasedli prvi dve mesti. Vrstni red ženske: 1. Gol. majer, 2. -Gračner (obe Planina), 3. do 4. Strniša K. (Braslovče) in Voglar (Olimpija) itd. Pri moških sta prvi dve mesti pripadli igralcema Branika iz Maribora. Vrstni red: 1. Erhatič, 2. Robnik (oba Branik), 3. do 4. Truppe (Olimpija) in šega M. (Je žica) itd. T. TAVČAR Naš razgovor INDUSTRIJA POMAGA Športna dejavnost v Slovenskih Konjicah je v zadnjih letih moč- no napredovala in dosegla ma- sovnosi in živalinost. Nekaj več o tem nam je povedal tehnični se- kretar Občinske zveze za telesno kulturo, tovariš Stane Zule, ki je eden od najbolj marljivih šport- nih entuzijastov v Slov. Konjicah. V letih 196: do 1968 smo zabele- žili v Slov. Konjicah in v celotni občini popolno '.Tirtvllo na polju športne dejavTiosti. Bokometaši, ko šarkarji in nogometaši so života- rili. Toda po letu 1968 smo resno pričeli г delom na polju športne dejavnosti v šolah in pri mladini Uspehi so se kmalu pokazali. Nek- danji pionirji so sedaj nosilci celotne športne dejavnosti. Usta- novili smo nove športne kolektive in bo: pogometni klub Dravinja, Košarkarski kiub Konus, judo к1иЉ Konstroj ter smučarski in Šahov- ski klub. Skratka ? zanemarja- njem mladine smo prekinili m Jo vklj^jčili v športna društva. S t«n .smo dosegli, da imamo trenutno kar 20 športnih društev in sekcij. Kje pa leži kl.iuč uspehov? V prvi vrsti v pomoči, ki jo nu- li industrija na področju naše občine. To je namreč takoj po spoznanju, da je naša pot pravilna, priskočila na pomoč Občinska zve- za ne more s svojmi sredstvi (50.0(X) — na leto) pomagati vsem. Tako je Konus prevzel po kroviteljstvo nad košarkarji, šahi- sti in smučarji, LIP nad nogome- taši, Konstroj nad ludo sekcájo ter LIP še nad smučarji. V Zre- čah pa tamkajšnje športno di4ištvo dotira Kovinska 'ndastrija Zre- če, in tovarna umetnih bru.sov Oo- met. Vsa ta pomoč pa nam je omo- gočila, da smo priredili številna občinska prvenstva. V te igre .smo vključdli veliko število mladine in dosegli uspehe. Naši pionirji so v nogometu os^-ojili podz\'ezno pr- vwistvo, miadinci pa ¡majo to pri- ložnost v prihodnjem prvenstvu. Če pa upoštevamo, da .so trenerji nogometnega društva Kokalj. Be- zenšek in Phberšek dflali brez ho- norarja štiri leta in da je isto v drugih društvih, potem lahko mir- no zabeležimo, da ima .športna de- javnost v konjiški občini velike možnosti za razvoj Mladina je sedaj vključena v športne vrste, tekmovanj je dovolj in uspehi mo- rajo priti. To je priložnost na.ših mladih nogomttaš.iv, iudoistov, ko- šarkarjev, smučarjev in šahistov. Tako je v Sloven.skih Konjicah. Indastrija je tu mentor vse šport ne dejavnosti. Ob^'inska zveza as- merja pravilni tok raz\'Oja mladi- ne in zaradi tega 'aliko pričaku- jemo še večje uspehe mladih športnikov iz tega področja. To pa je tudi ena od najboljših po- ti, kako se rešuje vprašanje raz- voja našega mladega rodu na po- deželju in mestih. J. KUZMA SPET MALO GOLOV Sedemmetrovka v dežju (Foto: T. T.) Derbi srečanje v drugi zvezni rokometni ligi med Oljem m Bosno se je odigravalo v nedeljo dopoldne na preplavljenem igrišču na Skalni kleti. Rezultat 8:5 pyove, da so bili pogoji za igro precej težki. V začetku so se sicer gostje bolje znašli, vendar jim je kmalu pošla sapa in posebno v drugem polčasu so se njihovi napadalci zaman zaganjali v tokrat rs čvrsto obrambo celjske ekipe. Oljani so v svojih strelskih sposobnostih ostali na isti ravni, kot že vsa kola v spomladanskem delu tekmovanja. No pa tokrat naj bo nizek rezul- tat kar opravičljiv, saj so igrali v skorajda nemogočih pogojih, ko so morali na pomoč priskočiti celo gasilci, da so sproti črpali vodo iz poplavljenega igrišča. Ta zmaga pa Celjanom ne bo dosti pomagala v borbi za naslov prvaka v drugi zvezni ligi, saj imajo Sarajevčani le prevelik naskok. -ed- Športne vesti KOŠARKA CELJE : ŽKK MARIBOR 72.67 (:М.З<)) - V nadaljevanju tekmo- vanja v republiški lig; sr Celjair v deževiu-an vremenu s težavo ug- nali vodečo ekipo 2KK Maribora. Mariborčani so se predstavili kot zelo dobra ekipa. Celjf je sicer povedio v prvem polčasu že z U korist. Tudi v nadaljevanju so gostje v.>dili vse do 5 minut pred točkami, vendar so jih go,4tje ujeli in polčas zaključili v svojo koncem, ko so doanačiiu z nekaj zaporednimi koši Jeriča in Toneta Sagadina zanesljivo zmagali. Koše so dali: Tone Sagadin 27, Zmago Sagadin 14, Jerič 10. Miloš Sagadin 10, Pešec 4, Ramšak 2 in Div- jak 2. CELJE : INDUSTROMONTAZA (ZAGREB) t)3:92 (26:50) — V ne- deljo je v Celju gostovala odlična ekipa Industromontaže iz Zagreba, pri kateri sedai igra nekdanji igralec ljubljanske Olimpije Ba.ssdn, za go.ste pa je nastopil še Polanec, član Olimpije Celjani se vsled utrujeno.îti od neprestanega imanja tekf>m v zadnjem času ni'i mogli resne.ie upirati mnogo višjim gostom Rrpubli.ška liga — \zhod Steklar (Rogaška Slatina) : Celje 48:7T Področna štajerska li.e;a xa nila<)inkr Maribor 66 : Celje 41:21 .MednbCiuska košarkarska li^ca Šentjur : Celje »Б« 59:.5fl JANEZ ČEPIN NOGOMET v maribdrskeim Ljudukem vrtu je igral Kladivar v nedeljo membno tekmo z Branikom Za rezultat 1:1 ima precej zaslug celj- ski vratar Krušič, ki je metí drugim obranil tudi eno od dveh enajst- metrovk. Po t«n koiu je Kladivar slej ko prej na oemem mestu т lestvici SNL. • Republiški selektor in trener mlade reprezentante igralcev do 21 let sta za turnir prijateljstva narodov, kft bo v Insbrucku ob koncu tega tedna določila tudi tri Klad vaa-jeve igralce Motoha, OsojniKa in Bogičeviča. • Republiška mladinska reprezentanca oo od 4. do 13. julija sode- lovala na dr^vnem pn-enst^ni mladincev v Vojvodini. V širši izbor se je uvrstilo tud: sedem Kladivarjevih mladincev. Prva selekcijska tekma pa bo že 18 maja popoldne na Glaaiji. • Tekmovanje za poka. maršala' Tita je na celjskem področju prišlo do četrtfinala kamor so se plasirale enajsterice Dravinje, Steklarja, straže, šoštanja, smartnega, Žalca in Kladivarja. Batliura v conski nogometni ligi celjska predstavnika napredujeta. Olimp je zabeležil četrto zaporedno zmago. Doma je premagal močno vrsto šoštanja 5:1 (3:0). Strelci za Olimp — Muršič dva. Koštomaj, Ubavič in Macen (avtogol), ter Tajnik za šoštanj. Kovinar iz Štor je doma končno dobil ves izkupiček. Kljub boljši iori Bellinec so zmagali domačini z rezultatom 1:0. Vodeči Steklar pa je doma izgubil bitko za naslov prvaka, izgu- bil je proti Rakičanu 2:3 in s tem odprl Kovinarju iz Maribora pot v republiško ligo. Olimp je na razpredelnici tretji, Kovinar štore četrti. Dravinja sedma in šoštanj deset.i. jk VESTI IZ REKREACIJE Na sindikalnem prvenstvu v nogometu sodeluje letos 21 ekip, ki tekmujejo v dveh ligah. Ker se na teh tekmi-b 'gra brez ofsajda je temu primerno tudi več golov. V dragem kolu so bili doseženi na- slednji rezultati: Prva liga — Aevo : Žična 6:1, Emo : Železarna 2:1, Zlatarna : Cinkarna 6:1, in Kovinotehna : Izletnik 6:2. Druga liga — Ingrad : Savinja 7:1, Gradiš : Prosveta 6:2. Libela : Elektrosignal 6:1, Merx : Cestno podetje 15:0 in Tehnomercator : Toper 6:1 VESTI IZ SAVINJSKE DOLINE Zaradi poplavljenega igrišča v Braslovčal se je srečanje II. re- publiške odbojkarske lige med TVD Partizan iz Braslovč in Mežico odigralo v dvorani TVD Partizana na Polzeli Gostje so zmagali i 3:0. Kegljači Žalca so v nadaljevanju tekmovanja celjske tekmovalne skupnosti v disciplini 8 x 2ÍH) lučajev doma prem.igali ekipo Topra z 7048:6383 Najboljši med' posamezniki je bil žalčan Ramšak z 952 podrtimi keglji Pričelo se je tudi tekmovanje v občinsk rokometni ligi v Žalcu. Rezultati: Žalec — ŠSD Prebold 17:10 Petrovče — TVD Partizan Prebold 20:17 Ostala srečanja so zaradi poplavljenih igrišč odložili. Košarkarji Žalca so v nadaljevanju II republiške lige vzliod premagali Torpedo iz šoštanja s 75:7". f4zabim povedati, da so prav na tej seji pre- gledali račune za lansko le- to in obravnavali načrt za prihodnje. Pa še uspeli kra- jevni praznik so omenili, ki ga praznujejo 8. maja, ko je bila uničena Himmerjeva koča na Svetini. Kako se jih rešiti, kako jih popravljati? To so naj- večje skrbi, ki tarejo komi- sijo za komunalna dela pri KS. Letos so razpolagali s petimi milijoni dinarjev, ki naj jih razdele na 43 delo- višč. Ko so delali ključ za razdelitev krajevnih cest., so upoštevali dolžino cestišča in pripravljenost ljudi, da s svojimi sredstvi in delom pomagajo. Videla sem, ko so delili denar za ceste na Bukovžlak, proti Peharjem, za desni odcep proti Dežela- ku, itd., 43 cestnih odsekov, da je bil največji prispevek KS dva stara milijona, naj- manjši pa 400.000 din. Osta- lo bodo zbrali vaščani sami Mnenje članov sveta je bilo pri razdelitvi enoto in .samo to so želeli vedeti, kdaj bo- do s predlogom seznanjeni vaščani posameznih vasi, ki bodo na zboru občanov po- trdili razdelitveni ključ. Mimogrede, zvedela sem za čuden račvm. V KS imajo 65 km cest, občina pa jih prizna samo 36 km. Občin- ska skupščina je za komu- nalno dejavnost dala 7.900.000 dinarjev, a sred- stva se razdrobe na toliko in tohko postavk. Zato mo- rajo člani KS sami najti re- šiteve in pravilne odločitve pri razdeljevanju, ker mora- jo upoštevati tudi ceste, ki jih imajo, pa jih na prora- čunski listi ni. Skoraj mora- jo znati čarati. MEŠČANI BREZ PRAVIC Ker so vestni ljudje, ki delajo na tem terenu, ker so sami navajeni na gospo- darjenje in odgovornost, pri- čakujejo, da bodo tudi na občini razumeli njihove zah- teve. Zato romajo tja proš- nje, ki pa niso. vedno ugod- no rešene. Dvanajst je že takih, kjer za razna dela ni- so dobili soglasja. Prosili so na primer, da bi jim po štorskih cestah, tja do Kompol, napravili po cestah zebre, zlasti pred šolo, kjer prečkajo cesto otroci, pa so na občini v Celju prošnjo tako rešili, da so jo oddali na upravo javne varnosti, kjer niso dobiH soglasja. Da to ni cesta v njihovi pristoj- nosti, so' rekli. Plačujejo pa mestno zemljišče, torej so meščani, a brez pravic, ker so prosili za tisto, kar meščanom pripada. Za zeb- re, da ne bi bili v nevarno- sti njihovi otroci, ki so tudi meščani. ŠE PEL MEL IN PRIDNOST SKOKOVIH Proti deveti je že tekla ura, pa problemov, načrtov in hotenj ni in ni bilo kon ca. še so obravnavali proš- nje, gasilcev iï Teharij in Kompol, debata je tekla o kulturni dejavnosti, ki je ne- koliko p>otešila svoje zahte Te tako, da rd več tako ži- vahna. kot je bila včasih, ter o ostarelih kmetih, ki se težko prebijajo v svojih baj- tarski,h čtimnatah, čeprav jim nudijo kolikor morejo, še in še... V štorah bi imeli radi močan industrij- ski center v kovinarski stro- ki in že zbirajo sredstva zanj. Rabijo tudi nov vrtec, ki ga bodo v nekaj letih do- bili, urejajo pa tudi vrtev na Teharjih. Radi bi videli, da bi bil poravnalni svet še naprej tako agilen, kot je bil do zdaj, ko mu je uspelo rešiti čez 90 odstotkov tožb. In I žele še t», da bi še vnapt^ jJ obdržali tako zavzetega prej || sednika, tako požrtvova^ |j »mamico« Pešakovo in talsu ji pridna zakonca Skokxjvj И ki ski-bita za snago v stare^ {{ železarskem mestu — Sti H rah. ^ {j Tako, v beležnici je iz r^j, H jega obiska ostalo še velii¡j;|| nenapisanega. Pa je pravzj, H prav važnejši utrip te р«^ H tisočglave krajevne skupnj,.)^ sti, ki živi pomešana mj^ H seboj v slogi in prijateljst H vu. Zato tudi še poznajo b«, H sedo »udarniško«, tisto, ^^ iz malega naredi veliko. W ZDENKA STOPALE V počastitev krajevnega praznika v preteklem tednu so v štorah odprli novo igrišče. Zreče i I^VSKI^SllI Zreče, kraj ob južnem vzno- žju E*ohorja, so bile priča ve- likemu kulturnemu dogod- ku. To lahko zapišemo iz treh vzrokov: odprli so ob- novljen kulturni dom s kino-dvorano, prav v tem kraju je bilo v nedeljo, 19. maja ustanovljeno medob- činsko pevsko združenje in končno, tu se je zbralo 18 pevskih zborov iz konjiške, celjske, mozirske, velenjske, žalske, šmarske, šentjurske in laške občine. S skupnimi močmi m fi- nančnimi prispevki so obno- vili tamkajšnji kulturni dom in s tem postavili te- melj za nadaljnje možnosti kulturno prosvetne dejavTio- sti amaterskih skupin ter gostovanja p>oklicnih kultur- nih organizacij. Kraj je izra- zito povezan z njihovo indu- strijo, le-ta pa se ¿aveda, da je treba nuditi delo^memu človeku še nekaj več kot vsakdanji kruh. Direktor Ko- vaške industrije dipl. ing. Marjan 0?ole je v svojem otvoritvenem .govoru med drugim dejal: »Zadovoljen in ponosen sem, da lahko pozdravim pevske zbore s širše celjske regije na Medobčinskem pev- skem srečanju. Zavedamo se, da je treba delovnim ljudem, poleg življenjskih pogojev, nuditi tudi možno- sti, da se kulturno udejstvu- jejo in da jim približamo kulturne dobrine prejšnjj || in sedanje dobe. Vedno bolff rabimo, pa tudi pri kov^'|! škem kladivu, ljudi, ki so ♦ izobraženi in kulturno raj J gledani.« -i Resnično lep primer pcve l zanosti gospodarske organi' [ zaci je s kulturo! Konrad S» \ din predsednik občinskega | sveta ZKPO Slov. Konjice, se » je zahvalil vsem, ki so kar { koli prisperali k obnovi, zi» > sti še tajniku Krajevi^ skupnosti in zboTOvodji VIj du Mohoriču. Kljub slabemu vremem se je že ob 10. lu-i zbnio'j več kot 50 zborovodij ш c» ' legatov zborov na ust?ino»;]| nem občnem zboru ZdnižM nja pevskih zborov. Po spr^ j jemu ustanovnih dokume» I tov so izvolili tudi organi | združenja, ki bo imelo svoj I sedež v Celju, za prve^ j pr©d.sednika pa glasljenegi i pedagoga iz Celja Edvardi, j Goršiča. ( Popoldanski nastop ji ' kljub velikemu številu na^liv | pajočih zborov nadvse uJ ' pel. Vsak zbor je zapel pO | dve pesmi, kar pa je bilo ' po mnenju nekaterih stroko ' vnjakov veliko premalo, će bi želeli spoznati prav-o vrednost nastopajočih zbo rov. Vsem zbo^rom je pokr» vitel j izročil spomin-^îka d» rila. ŠTEFAN ŽVIŽFJ ŽIVA MLADA ŽENA Imam mlaj.šo .^r.o ш res živo in ji ne morem nuditi dovolj ljubezenskih iger, zato se z dneva v dan z njo slab še razumem. Prepričan sem. da ni dru.aega vzroka za po vod prepira, kot je to. Vpra šujem vas, ali obstaja v da našnjem času kakšna mož nost. ki bi pripomogla k na jinem sporazumu? Morda satno ločitev? Za.skrbljeni тоГ Spoštovani, če va.še vpra.šanj«« .^ic tako tflitam, ne vidim vzroka х^ vaš nespora/.um z ženo rav no v tem, kw je ona mlada, vi pa žal. ne poveste, koliko, .ste stari. Nisle jasno napisa Ii, ali vam z]nan,ika moči. ali ne po-/,nate l.jubezeii.skp »teh- nike«. i;? Se z vami dogaja prvo, je to težje kot drug-o. ker ljubezenskih iger se da vučiti, pa tudi v primeru va.4e spolne nemoči se da še kaj ukreniti, če niste presta ri. imamo zato tudi še zdira vila. največ pa ho pripomogla va.ša dobra volja in ž.elja. da ženi želite ustreči. Pa .ste kdaj pomislili, da uteçne biti vzrok vase.ça ne sporazuma tudi dru,ç,je? Ce .ça boste odkrili, najprej te .ça pozdravite, pa ho že mor boI,je. Oglasite se še na vsak način, pa bolj podroh n"je opišite vaše stanje, ko liUo stp »tari itíi. Nataš» NOHTE GRiZEM Vedno si pogrizem vse nuh te, čeprav me od tega vsi za vračajo in tudi sama bi únela rada lepe, dolge nohte, ki .so ponos vsakega mladega dekle ta. Stara sem 15 let. Kaj naj naredim, da bi bila lepo ure- jena in da bi imela lepe, dol- ge nohte, kar je moja velika želja? l>RA(iA SUZANA, grizenje nohtov je posledica notranje stiske ali na kratko nervoze. Sem spada še sesa- n.je palca, vrtanje v nos in praskanje po glavi. Kadar .je človeku težko, si izbere eno zgornjih navad, da lažje pre- mosti notranjo stisko. Tistih lepih dolgih nohtov, ki .si jih ti tako želiš. Da pa boš to žejo uresničila, boš morala začeti z vzjgojo lastne volje, kar pa ni od muh. Premagati se boš moralax iii to takrat, ko ti bo najtež,jc, ter vzdrža- ti. Ko boš to nekajkrat na- redila, nadaljiia pot ne bo več težka. Otrokom, ki so vča- sih to delali, so prstke poma- kali v pelinov čaj, ti si pa že prevelika, da bi ti to svetopivati, se je v koči baje napil do nezavesti m se pozneje ni spomnil niti tega, kako je prišel domov. Ko se je naslednji dan vmil v služ- bo, je opazil, da je vrečka z boni izginila. Tako je hotel dopovedati, da mu jo je nek- do ukradel, ko je bil sam po- polnoma vinjen. DVOJNI RAČUNI Toda celjski kriminalisti ni. so verjeli takšni razlagi. Hiš- na preiskava sicer ni odkrila bonov, je bila pa kljub temu zanimiva. Toplišek je -mei mesečnega dohodka 2.400 di- narjev in je v štiričlanski družini zaslužil sam. Kljub temu je v zadnjih štirih le- tih zgradil k hiši večji prizi- dek — približno 70 kvadrat- nih metrov — in pred tremi leti kupil novega fička. Eno- stavna računica pokaže, da bi bilo to z rednimi meseč- nimi prejemki dokaj težko. Preiskava je preštudirala pre- cej možnosti, kako je prišlo do tolikšnega prunanjkljaja, dokler končno niso ugotovili pravega sistema. Da so to odkrili, so nioi-ali preveriti račune za benzin preko sto zasebnim avtopre- voznikom v bližnji in daljni okolici Celja. Toplišek je pro- dal bone zasebnemu avtopre- vozniku in mu izstavil origi- nalen račun, kopijo pa seve- da zadržal za dokumentaci- jo v podjetju. Ko je prodal benzin delovni organizaciji, je na tekočo številko računa zapisal enako številko kot na račun zasebnika. Nato je ko- pijo računa zasebniku uničil, denar pa vtaknil v žep. Kot smo izvedeli, je bilo takšnih računov, katerih kopij niso našli v podjetju, za približ- no 6 starih milijonov. Razli- ka do enajst še ni pojasnje- na in se bo z njo verjetno še morala ukvarjati preiskava. * Kako bi bilo, če tudi le- tošnja kontrola v Petrolu ne bi odkrila primanjkljaja? Za- upanje je lepo, vendar kot kaže, vedno nima trdih te- meljev, še posebej, če gre za denar. M. Seničar 18. stran NOVI TEDNIK Št. 20 — 18. maja 197^ St. 20 — 18. mala 1972 NOVI TEDNIK 5. stran Na sliki je del udeležencev seminarja o splošno ljudskem odporu, ki ga je v ponedeljek pripravila Občinska konferenca SZDL za predsednike krajevnih organizacij SZDL ter pred- sednike in namestnike predsednikov odborov za SLO v krajevnih skupnostih. Ob 13. maju — prazniku varnostne službe je predsednik skupščine občine Žalec Joj Rozman priredil sprejem za vse pripadnike službe z območja žalske občine. V imenu , ličnikov pa se je zahvalil komandir postaje milice iz Žalca. (Foto: B. Strmčnj NIKOLI POZABLJENO Ko sem se vozil po ozki soteski od Lesičnega proti Fužinam in Zagorju, je bilo ob vodi videti nekaj hiš, ki so po svoji zunanjosti govorile, da so tam žage. Vendar sem kasneje ugotovil, da sem se motil. Tako sen« spoznal še dva mlina, tretjega pa imam tudi namen obiskati. Takoj iz Lesičn^a v smeri proti Planini je še čemakov mlin, še pred Dvoršakovim. Kar velika hiša, vendar mi Cernako- va Ana ni vedela kaj dosti povedati. Daljni predniki so ji bili povsem nemani, prav tako nastanek mli- na. So i>a v njem še do \na čemak nedavnega mieli, a kolo zdaj že dokaj časa miru- je. Nekaj kilometrov ођ isti vodi pa je v Zagorju mHn Viktorja Krajnca. In na prav nenavaden način sem zvedel, da je tam mlin. Tako je bilo: šofer šolske- ga avtobusa iz Kozjega žarko Friškovič je peljal avtobus po cesti, ki se vi- je tudi mimo Krajnčeve- ga mlina, ki pa ždi nizko ob vodi. Krajne je namreč tudi mizar, ki slovi daleč naokoli. V avtobusu se je peljal nek možakar in je hotel pri Krajnčevi hiši izstopiti. Pa ga voznik žarko v šali vpraša: »Kaj si si pri Krajncu »trugo« naročil, da greš k njemu?« Možakar pa odgovori: Jožefa Krajne »Ne, ne, v mlin nesem!« No, na tak način sem pri- šel do Krajnčevega mlina. Tisto sončno nedeljo ni bilo gospodarja doma, za katerega pa je znano, da je prijeten mož. V veži je sključena prala perilo ma- ti Jožefa in ko sem jo po vprašal, če mi bo vedela kaj zanimivega povedati o mlinu, je kar rada privo- lila. Kljub svojim sedem- desetim letom in številnim operacijam po bolnišnicah, je bila videti še kar čila in vedra. Ko pa mi je pri- povedovala še o časih, ki jih je z družino preživljala med vojno, sem se sploh čudil, kako je ta ženska še sveža in močna. Pa po vrsti. Viktor Krajne se je ro- dil 1904 v Zagorju, prav tako Jožefa, le dve leti prej. Kajpak ni bilo tež- ko, da sta se spoznala, saj sta bila oba domačina. Vprašal sem mamo Jože- fo, kdaj sta se poročila. Hudomušno mi je dejala, da se nista poročila. Bil sem še v dvomu, kako naj zastavim naslednjo bese- do, da bo vse prav, ko mi je med smehom pojasni la, da sta se »vjenčala« v Zagrebu. Viktor Je nam- reč tiste dm delal v Za grebu, Jožefa pa Je prišla k njemu. Büo Je to 1926. leta. Toda življenje v Za grebu je bilo trdo, pa sta se vrnila v Zagorje. Leta so tekla in v miinu je bi- lo dela čez glavo. Pri hiši so bih majhni otroci, laó na usta je bilo treba na sititi. Toda če je v deželi mir in če lahko ljudje v miru in pošteno delajo, je vse v redu in prav ш кш- ha ni manjkalo. Pa so pri šli časi, ki ne poznajo p>o- zabe. Krajnčeva mati je s celo družino to prav do- bro skusila. Mlin je delal večkrat ponoči kot po- dnevi. Pred Nemci je bilo treba skrivati tisto, kar so dobivali partizani, ki so bili pri tej hiši čest gost. Toda vse se ni dalo tako urediti in marsikdaj jim je trda predla. Toda voj- na ne pozna usmiljenja. V mlinu pa je ' pšenica, je moka, je kruh. Tako je šlo iz dneva v dan. 194-1. leta pa so prišli ustaši, ki jih dobro po- mnijo vsi ljudje Od Sotle pa navzgor po Kozjan- skem, saj so za sabo pu- ščali krvavo sled m po- žgane domove. Tako so tudi pri Krajnčevih tega leta požgali celotno gospo- darsko poslopje, le mlin so po nekem naključju re- šili. Ob vodi namreč klju- buje že celih dvesto let, kdo ga pa je postavil, pa se mati Jožefa ni mogla spomniti. Ve le to, da .so ga 1901. kupili starši. To- da zadnje leto vojne so prišli k hiši Volkssturmer- ji iz Maribora. Nekdo jih je moral dobro informi- rati o dobronamemosti Krajnčeve hiše do parti- zanov, ki so se vse češče in v vse večjem številu po javljali v tistih krajih kajti vojna se je bližala koncu. Najprej so spusti- li jez v zgornjem toku, v mlinu pa so pobrali jer- mene in »štange«, da so ga p>ovsem onesposobili za delo. S tresočim glasom je mama Jožefa pripove- dovala, kako' so hoteli sneti še kolo, pa so bih preneumni m niso vedeli, kje bi se ga lotili. Prosi la jih je, naj ji vmejo vze te stvari, sklicevala se je na lačne otroke, pa nič. Ni bilo usmiljenja pri izda- jalcih. Pozneje ji je le uspelo dobiti nazaj jerme ne in »štange« kljub temu da so vse to že odnesli na Pilštajn. Svoboda je pač že bila na pragu in okupator se Je panično umikal. Mati Jožefa ne bo nikoli pozabila dneva, ko so peljali mimo njihove hiše takratnega župana na Bohor, kjer je bil tudi ustreljen. Takrat je zbe- žalo tudi mnogo domačih izdajalcev. Nikoli ne bo pozabila tudi tistih najtež jih trenutkov, ko je pro sila, naj ji ne zažgo mlina ker ne bodo imeh od česa živeti. S telesom Je zakri la vrata mlina, pa so jc na silo odvlekli stran, vse premetali m v nemočni je zi uničevali, kar jim je prišlo pod roke. In ko sva takole z nia mo Jožefo sedela zunaj na toplem majskem soncu, je voda v raki enakomerno šumela in se leno zlivala po kolesu m tekla dalje proti dolini. Minili so ti- sti časi, ko so mieli noè m dan. Ico so se dekleta in fantje srečevali pri mli nu in prebili marsikatero prijetno urico skupaj. Lju dje so prihajali od Sv. Mi klavža, še s Prevorja sc prišli. Cesta je bila preoz- ka, da bi lahko vsi svoje vozove »parkirali« ob njej. roda v» se je dalo ne kako urediti. Ko sem povprašal po sosedih, je mati Jožefa stegnila suho roko v sme ri proti Lesičnem m deja la, da je malo od njih da Ije sosed Zalokar, ki še tudi danes maJo melje — bolj zase kot za druge — in naj ga obiščem, da m bo vedel marsikaj poveda ti, saj je tudi on preživel čase, ki se nikoli ne po zabijo. Ostanki Cemakovega mlina ... NOVI TEZ>NIK — Glasilo občinskih organizacij Sociahstične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško, Slovenske Konjice Šentjur, šmarj«. pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje. Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg ^^ V. kongresa 10. — Glavni in odgovorni urednik; Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič ^mmß Edi Garšič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in klišeji: ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din - Tekoči račun: ШЛЛа1/2 CGP (DELO« Ljubliana — Tel.: uredništvo 23-69 in 31-05. mali oglasi in naročnine 2R-nf'