,r*irnb Sharcnl,inl< %/,an,i/" w,(r/,atnl, %gn&wrv6be dru&a{, @llnnL ,r*ir*l* Slntrcnaln l " %Aazrrt/" w,lpuafn , z zna,n6f^lerwqn/ siryznzi|o a^U, I 40 -blnini, tnla,ra, w@nmnill @tnnz2009 "Zivela Slovenija!" Zbornik referatov z znanstvenega simpozija ob 14O-letnici tabora v OrmoZu Izdalo: Zgodovinsko drultvo OrmoZ Zanj: Predsednik Anton Luskovi.d Glavna in odgovoma urednica: Zdenka Kresnik Lekt orir ani e : Nadica Grandud Grafiino oblikovanie in priprava za list: Zvonko Kustec Tisft: Roko internacional, Ve5iica 45la, Murska Sobota Naklada: 500 izvodov Izdajo Zbornika referatov je omogodila Obdina OrmoZ OrmoZ, avgust 2009 Za strokovno vsebino dlankov so odgovomi avtorji. CIP -Kataloini zapis o publikaciji Univerzitetna knjiinica Maribor 949 ;7 12" 1869" (O82) "ZIVELA Slovenijal": zbornik referatov z znanstvenega simpozrja ob 14o-letnici tahora v OrmoZu / [glavna in odgovoma utednica Zdenka Kresnikl. - Ormoz : Zgodovinsko drustvo, 2009 I -Kresnik, Zdenka 2-Znanstvenj simpozij ob l4o-letnici tabora v OrmoZu (2009 ; Ormoz) coBISS.SI-ID 63230977 Na naslovni strani: Spominska znaika s tabora v Otmolu, 8. avgusta 1869' Hrani: Sploina knjiinica Ljutomer, OE Muzei. KAZIJ-O uvoDNE BESEDE .....................................4 Ivan Rihtarii oRMOSKA OKOLTCA v pRVr POLOVTCT 19. STOLETJA.....................................5 Stane Granda NARODNA PREBUJA NA ORMOSKEM KONCU...............................................15 Zdenka Kresnik TABOR V ORMOZU, 8. AVGUST 1869................................................................25 Anton Ratiznojnik LJUTOMERSKI TABO& PODOBNOSTI IN RAZLrKE........................................44 Janez Cvirn NEMSKI USTAVOVERCI IN SLOVENSKT TABORr.............................................58 Nevenka Korpii PPJKAZ ETNOLOSKI PODOBE ORT,TOSKEGA OBMOTJA v DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA....... ..................................73 Franc Krnjak HARDEaAN JAKOB VAUPOTTa -HARDECKT .................................................91 Ivan Fras ARHIVSKO GRADIVO ORMOZA V ZGODOVINSKEM ARHIVU NA PTUJU ............ .................................101 Miran Puconja SLOVENSKO,HRVASKI ODNOSI OD TURSKIH VPADOV DO NARODNOPREBUDNTH GTBANJ V 19. STOLETJU ........................................122 Marjan Toi ANTISEMITIZEM NA SLOVENSKEM V LUiI NACIONALNIH IN LOKALNIH VIDIKOV ANTISEMTTTZMA 19. rN 20. STOLETJA......................133 -3­ IJVODNE BESEDE 8. avgusta 2009 mineva 140 let od dneva, ko so se v Keikovem logu v Ormoiu zbrali narodno zavedni moije in iene ter se v svojem prebujajoiem se boju za enakopravnost slovenskega naroda in jezika udeleilli velikega polititno-kulturnega zborovanja pod milim nebom, imenovanega tabor. Nad 9.000 zbranih posameznikov iz slovenskih in hrvaikih kraiev je pozorno prisluhnilo zveneiim besedam narodnih buditeljev, ki so kakor v en glas poudarjali pomen zdruiitve vseh Slovencev, nujnost uvedbe slovenskega jezika v urade in iole, pomen napredne vzgoje mladine in njeno vsestransko poudevanje, potrebo po usianovitvi hranilnice za ormoiki okraj in gradnji mostu dez reko Dravo na Hrvaiko. Med govorniki.si je posebno pozornost prisluiil Boiidar Raid, sicer rojen domadin z Zvaba, ki je z motjo svoje besede zbrano mnoZico 5e posebei navdu5il, navzoio mladino pa pripravil do izreka iustvene narodoliubne Prisege. Z namenom potastiti zgodovinski spomin na ormoiki tabor (osmi po vrsti izmed osemnajstih, ki so se zvrstili v letih 1868 in 1871), in ljudi, ki so na njem aktivno sodelovali, je Zgodovinsko druStvo Ormoi pod pokroviteljstvom Obiine Ormoi in s sodelovanjem ormolke enote ^Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormoi 26. ilnrja 2009 v ormo5kem gradu organiziralo znanstveni simpozii. Na njem ie rezultate svojega o ruri.ko,,ulrr.gu dela predstavilo deset referentov, ki so spregovorili slovenskem narodnem prebujanju, taborskem gibanju, s poudarkom na ormoSkem taboru, arhivskem gradivu Ormoia, naprednih moieh 19' stoletja, pojavu antisemitizma, topografskih podatkih, etnoloiki podobi o..noik"gu obmoija in hrva5ko-slovenskih odnosih v l9 stoletju' Predstavljeni referati so sedai pred nami v publikaciji, ki smo jo obljubili i.e ob izdali lanskoletne Stevilke druitvenega glasila Zgodoainski zapisi; popestrili smo jo 5e s fotografiiami iz tedanjega obdobja, poteka simpozila in odkritja obnovljene spominske plolie Boiidariu Raiiu istega dne na Zvabu. V celoti smo jo posvetili taboru v Ormoiu, 8 avgusta 1869, s katerim so se naii predniki (skupaj z organizatorji ostalih zborovanj pod milim nebom) zapisali v zgodovino naisvetlejiega obdobja slovenskega narodnega gibania. Urednica Zdenka Kresnik, Prof. -4­ ' -Ah,4k 5h^,pr1iin !" 94(497.4Ormoi)"1800/18r0" han Rihtarii ORMOSKA OKOLICA V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA (TOPOGRAFSKI PODATKI) itanek prikaznje pertrt llseltnt in sacialno slika ormoike okolice le nekaj let pred retahcija 1848. Edini air lodatkou so t. i, Gt)thotte t,praialnice za dat ine ob(ine, Ai jib y 505 za celotna Spodxjo itayr:ko, od tega kar 36 za armo{ko oha/ico. Za prvo polovico 19. stoletja je )elela avstrijska oblast zbrati z vpraialnicami podatke za statistitno-topografsko podobo Stajerske delele. V letu 1811 je zadel akcijo nadvojvoda Janez -Erzherzog Johann von Osterreich (17 82-18til, nadaljeval pa ie dr. Georg Goth (1803­187 3). Js f. i. "graike vpraialnice" je raziskovalec Niko Kuret, razdelil na J skupin: - A (vpralalnica nadvojvode Janeza iz leta 1811, namenjena nabornim okrajem s 132 vpraianji), - B (vpraialnica okrajnim gosposkam z 69 vpraianjt), - C (vpraialnica davinim obdinam s 46 vpraiarll; 30 za podeielske kraje ter od ll.do 46-za mesta in trge), - D (vpra5alnica gospoiiinam -dominijem in imenjem -GiiLlten s 25 vpraianji), - E (vpraSalnica iupnijskim uradom z 21 vpraianji), - F (vpraialnica upravam rudnikov in fwiin z 9 vpralanji), - G (vpralalnica 5tajerski duhovSdini s 50 vpraSanji). Odziv teh vabljenih uradov je bil zelo razliden, noben kraj se ni odzval na vseh 7 vpraialnic. Inititut za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU v Ljubljani ima kopije tega zelo bogatega gradiva, ki ga ,1e za kar 505 krajev oz. enot na slovenskem Stajerskem in je dostopno za znanstvenoraziskovalno delo. Dr. Ivan Rihtarid, direktor, Ljudska univelza Gomja Radgona, Trg svobode 4, 9250 Gomja Radgona­ ' Niko Kuret: Slovensko Stajersko pred marano rcvolucijo 1848. Ljubljana 1985 (1. del-l snopia), l.del-2.snopiE(1987), l.del 3. snopid (1989)in2. del-l. snopid (1993). -5­ cl . r ot , .Suretn O @vz/u,F ! '< Iz ormoSkega obmoija je kar 36 eoot (7,72%), predstavil pa jih bom le 8, ki so dosegljive oz. transkribirane iz popisnih materialov in spadajo vse v skupino C: Brebrovnik (C), Frankovci (C), Gomila (C), Hardek (C), Hermanci (C), Hum (C), Ivanjkovci (C), Jasmebci (C). 1. Brebrovnik Kral je imenovan kot "Iflrebrofnik", podpis je teiko ditljiv (Pachernigg?), danih je vseh 46 odgovorov v I etw 1843. Davdna obdina je imela 151 hii, ki so bile raztresene po vinskih goricah. Obdina ie imela enega tridetrtzemljaka, 4 ietrtzemljake,5 koiarjev in 53 sogotnikov. Druge hi5e so bile vinidarije pri vinogradih ali pa so bile prazne. Omenjajo se tudi dninarji, ki so obdelovali posamezne krpe vinogradov. Vino v Brebrovniku ni tako modno kot v okoliikih krajih, je blago in prijetno za pitje. V obdini se ni pridelalo dovolj iita, zato so si ga sogorniki kupovali z izkupidkom za prodano vino. Vinidarji so hodili mlatit na Ogrsko in Hrva5ko. Gospo5iina je imela 18 oralov in 1425 kv. seinjev gozda, nerazdeljenega obdinskega gozda pa je bilo 1 1 oralov in 1 1!0 seZnjev. PodloZniki pa so imeli 210 oralov in 130 kv. seinjev gozda. V gozdu sta rasla predvsem bukev in bor. Na brebrovniikem potoku sta bila dva mlina, s po enim mlinskim kamnom. Po zdravnika je bilo treba iti v Ormoi, po babico pa k Sv. Miklaviu. V obtini je bilo zavarovanih le 13 hi5 pri Notranjeavstrijski zavarovalnici, vas pa tudi ni imela pripomoikov za gaienje. 2. Frankovci Kraj je imenovan kot "Frankofzen", anketa je bila odgovorjena l. 6. 1841.leta, podpis je neiitljiv. Porodevalec je zapisal, da je krajevno ime Frankovci, v nem5dini Frankofzen, Ftankovez ali Krenkensdorf, a da mu izvor imen ni znan. HiSe so bile deloma zidane, deloma lesene, iz hrastovega lesa, krite s slamo in so bile 5e v kar srednje dobrem gradbenem stanju. V obdini so Ziveli en ttiietrtzemljak, 7 polzemljakov, 7 ietrtzemljakov in 2) koiarjev. Prebivalstvo se je preiivljalo s poljedelstvom. Ni se pridelalo dovolj lita za lastne potrebe, zato so ga morali prebivalci kupovati po bliinjih -6­ d -xrue.ln ) tot etuia | ,, sosedn,ih obdinah. FrakovSdani, Pulentarji (Pu5enci) in Loperiani (Leperiice) so zato jemali od ormoike gospoitine njive v najem, ki se je praviloma obnavljal vsaka rri leta. Donosno je bilo tudi prevozni5tvo, prevoze so sprejemali od ogrskih Spediterjev in Zito vozili v Ljubljano. Poleti se je iivina pasla po painikih in gozdovih pa tudi na otokih, ki so nastajali med retnimi rokavi ob Dravi. Zivrna je re rokave prebredla ali, ob visoki vodi, tudi preplavala. Gozdovi v tej obdini so bili veiinoma borovi; podloiniki so imeli 93 oralov in 37) kv. se)njev, nerazdeljenega obiinskega gozda pa je bilo za 70 oralov in 582,7 kv. seZnjev. Gospoidina ni imela nobenega gozda. Les iz obdinskega gozda so uporabliali za vzdrieyanje mostov in jezov, sam gozd pa tudi kot skupen palnik. V obdini sta bila samo kovat in gostilnidar, trgovca ni bilo nobenega. Na Dravi je bil retni mlin (Drauschiffmiihle) na dva kamna. Zage ni bilo nobene. Po Dravi so vozili splavi in plitvice, ki so prevaYale les, deske in ireslovino, predvsem na Hrvaiko in naprej. Imeli so tudi brod, navaden doln, ki je prevalal samo ljudi. Vozil je od obmejne straie na nasprorno sran, kjer je bila hrvadka goliba, ki pa so jo Stajerci zelo radi pridno obiskovali. Bila je 5e voja5nica obmejne straZe v najeti kmedki hiii in po obiini so se vodile patrulje. Ni bilo gasilnih pripomoikov, le ena hiia je bila zavarovana pri triaiki zavarovalnici. Frankovci so spadali v ormolko iupnijo, v kraju ni bilo nobene kapele. Poroievalec v anketi poroda, da ne pozna nobenih listin in zgodovinskih poroiil o kraju, da pa prebivalci ob kopanju naletijo na mnogih mestih na mdne ostanke zidov in tako le lahko sklepajo na starejle hiJe. V vasi je razSirjeno mnenje, da se je v preteklosti mesto OrmoZ raztezalo do vasi Frankovci na vzhodu ter do TrgoviSta na zahodu in jih je na to spominjalo 5e aktualno ime Stari trg (Altenmarkt), pot je trajala dve uri hoda. 3. Gomila Kraj se je imenoval kot ,Gomila", podpis izpolnjevalca ankete je neiitljiv, anketa je bila izpolnjena l. 6. 1843. HiSe v tej davdni obtini so bile raztresene po slemenih, najved je bilo vinidarij in celo praznih hi5 vinogradniSkih gospodarjev. Nekatere vinske gorice imajo posebna imena, taklno je tudi Gomila, ki pomeni hrib, in Neusiedelberg, slovensko Novaiiak. -7 ­ Hiie so bile vetinoma lesene, s slamo krite, zidane so bile le redke vedje, prazne gosposke hiSe vinogradniSkih gospodarjev. Med njimi je enonadstropna hi5a ormoike gospoiiine. Od 1778. leta do 1843. je doseglo v tej obdini 7 oseb starost 80 let, ena oseba 87, ena 8p, ena 90, ena 96 in ena 107 let (leta 1811). Prebivalci v tej obdini so )iveli samo od vinogradniStva. Med njimi so bili en polzemljak, en ietrtzemljak in 22 sogornikov. Med vinogradi sta bila dva stanovska vinograda ter mnogo vinogradov, v katerih je iivel samo po en viniiar. Precej je bilo tudi nenaseljenih vinogradov. Sogorniki niso pridelali dovolj Lrta za svoje potrebe, zato so ga morali dokupiti z izkupidkom od vina in z dnino. Vinidarji so bili 5e na slabSem, zato so trudoma odhajali po opravljenem delu v vinogradu na sosednje Ogrsko in Hrvaiko, kjer so mlatili Lito, "necbea ho leri Hrvat ali Oger spi u senci pod dreaeson.., Za mlatilniSko delo niso dobili plaiila v denarju, pad pa v )itu ,in naturao, kar jim je seveda bolj ustrezalo. V obiini se je pridelalo imenitno gomilsko vino, ki je sodilo med najboljia vina v ljutomerskem okoliSu. Zdr, se, da so slaba zemlja in redki trsi za kakovost vina koristni. Je pa bila zernlja v gomilskih vinogradih rodovitnejia kakor v obdinah Ilovci in Hermanci. Krave so gonili past v borne gozdove ali pa so jih krmili s travo, ki so jo v vinogradih nakosili s srpom. Ormo5ka gospoldina je imela v davini obtini 16 oralov in 1356,1 kv. seLtjev gozda, podloiniSkega je bilo 36 oralov in 61,9 kv. seZnjev. Gozd je bil veiinoma bukov. Les so uporabljali za kurjavo, listje pa kot steljo za iivino vinidarjev. Skozi obdino je vodila cesta iz SrediSda dez Sv. Bolfenk v Ljutomer. Ob suhem vremenu je bila 5e dobro prevozna, ob slabem pa je bil promet zelo ote)en, saj so bile ceste ilovnate, blatne in mokre. Spomladi in jeseni so nanje naloiili odrezano trsje, ki je ostalo na cesti dez poletie,,esen in zimo. Pohodili in povozili so ga, da je zgnilo. Spomladi so ga odkopali in odnesli v vinograd. Potok Presika je bil meja z Ogrsko. Na potoku ni bilo nobenega mlina. Ob daljiem deievju je potok narasel, a veije Skode s poplavljanjem ni povzroial. Vodnjaki so bili izkopafli v hrib, komaj za selenj globoki in obloieni s kamenjem. Voda je bila navadno slaba zaradi ilovnate in peitene zemlje. Posebnost v obdini je bil majhen izvir na nekem travniku, njegova voda se je zbirala v majhni mlaki. Imela je slan okus, ki je prijal Stevilnim grlicam in iivini, ki so jo tu pasli od junija do avgusta. Voda 5e ni bila kemitno analizirana, verjetno pa ni kaj posebnega. -8­ Prebivalci so morali kirurga poiskati v Ljutomeru ali Ormo)u, babice ni bilo v kraju, bile so le tri, in sicer v Ormo)u, SrediSdu in pri Sv. Miklaviu. Sola je bila pri Sv. Bolfenku. Za. javno varnost so skrbele noine straie prebivalstva in obmejne patrulje, saj je bila v Gomili obmejna straia. Gasilnih naprav v obiini ni bilo in de je nastal poZar v viniiariji, je navadno vse pogorelo. Vinidarska hiSa je bila lesena, s slamo krita, na slemenih ni bilo vode, ni bilo konjev, da bi pripeljali gasilne priprave, in ni bilo ljudi, ki bi pomagali. Sicer pa ubogi vinidarji niso imeli tesa izgubiti. V obiini so bile le ltiri hiie zavarovane. Obtina je spadala v Zupnijo Sv. Bolfenka in k Dekaniji Velika Nedelja. Zupnik se je vtasih ob nedeljah odpravil po obdini in udil kr5tanski nauk. 4.Hardek Kraj je imenovan kot "Hardek", podpis izpolnjevalca je neditljrv, datum pa 7. 6. 1843. Stet je 19 strnjenih hi!, vedinoma so bile zidane, le deloma lesene, vse krite s slamo. SedeZ okrajnega gospostva je bil v Ormoiu, zbiralnica pisem prav tako, poStna postaja pa na Ptuju. V obdini je Zivelo 6 detrtzemljakov in 13 kodarjev. Prebivalci so se preiivljali samo s poljedelstvom. Imeli so tudi kovada. Tudi v tej obtini niso pridelali dovolj )ita in so ga morali dokupovati po drugih obiinah. Zirino so gonili poleti v gozdove in na palnike. Tukajinji gozdovi so v glavnem borovi, nekaj je gabra in smreke. Gozdni deli nimajo posebnih imen. Zelo obseien je hardedki gozd, kjer so se v jeseni in spomladi zadrievali kljunadi. V obiini Hardek je bilo nerazdeljenega obdinskega gozda za 2 orala rn 1405,) kv. seinjev, v podloZniiki lasti pa 122 oralov in 1975,6 kv. selnjev gozda. Les se je uporabljal za kurjavo in kot stavbni les. Ceste so bile srednje dobre, deloma pa tudi slabe, saj so potekale po ilovnati podlagi. Najvet so uporabljali stezo, ki je vodila iz vasi Hardek po harde5kem gozdu v obtini Libanja in Ljutomer. Prebivalci so morali po zdravnika v Ormoi, tudi otroci so obiskovali Solo v Ormoiu Posebnih gasilnih pripomotkov v kraju 5e ni bilo in Ie ena sama hiSa je bila zavarovana pri Notranjeavstrijski vzajemni poZarni zavarovalnici. Spadala je v 2upnijo OrmoZ in Dekanijo Velika Nedelja. -9 ­ d ' a4.LrLe.U dU4A?W ! ( 5. Hermanci Kraj se je imenoval kor "Hermanetz", podpis anketarja je neditljiv, datum pa 1.6.7843. Nekatere hi5e v kraju so bile v lasti vinogradni5kih gospodarjev (,,\Teingartherren"), druge so bile lesene vinitarije. Med gosposkimi hiiami se je odlikovala hi5a nemikega viteikega reda z lepim razgledom po ljutomerskih goricah. Prebivalci te obdine so bili veiinoma vinidarji, drugi pa sogorniki. Med njimi so bili 4 ietrtzemljaki, 1 koiar in 12 podloinih sogornikov. Prebivalci so se veiinoma preiivljali z vinogradniStvom. Sogorniki so kupovali iito, kolikor ga niso pridelali sami, z izkupidkom za vino. Vinidarji so hodili poleti na sosednje Ogrsko in HrvaSko mlatit in so prinesli domov Zito kot naturalno platilo. V vinogradih se prideluje povsod znano vino s Strmca, ki ga imajo nekateri za najboljSe ljutomersko vino, vsekakor pa nii ne zaosraja za svojimi sosedi -od Zeleznih dveri, Jeruzalema itd. V kraju sta bila dva stanovska vinograda, dosri je bilo vinogradov, na katerih nihte ni prebival in so jih obdelovali samo dninarji. Poleti so krmili krave s travo iz vinogradov. V obdini je bilo 76 oralov in 898,8 kv. seinjev gospoldinskega in 4) oralov ter ) kv. seinjev podloini5kega gozda. Vedji del gozdov je bukovih, manj je borovih. Gozd je dajal ljudem drva za kurjavo in steljo za Llino. Poti so bile speljane veiinoma po slemenih Ljutomerskih goric, kjer so bile tudi raztresene hi5e. Pot v ljutomer ye bila ob suhem vremenu dobra, ob daljiem deievju in pozimi ter ob odjugi pa zelo slaba. Cest v ravnini in po dolini je bilo zelo malo. Poplave potoka Trnova niso bile hude, ker potok tukaj Sele iz,tira, pai pa so povzrodali Skodo moini nalivi nasploh tu po Ljutomerskih goricah, saj je Strmec precej visok in strm, sestavljen iz peska in ilovice, ki ju voda odnada. Prebivalci so morali kirurga pripeljati iz Ljutomera, Sola za otroke pa je bila pri Sv. Miklaviu. Nodno straio so opravljali prebivalci sami in obmejne patrulje. Obtina je spadala v Zupnijo Sv. MiklavZ. -10­ "Au,ek 5hl,4.tqn !', 6. Hum Kraj se je imenoval kot "Kulmberg", podpis poroievalca je netitljiv, datum pa l. 5. 1843. Davdna obiina Hum je obsegala 92 hi5, ki so deloma raztresene, nekaj pa jih je strnjenih ob vznolju Huma. Prebivalci so se preZivljali z vinogradni5tvom in s poljedelstvom. V obdini sta bila 2 polzemljaka, 1 detrtzemljak, 54 koia,rjev in 4 sogorniki. Druge hiie so bile viniiarije, nekaj vinogradov je bilo tudi brez viniiarja, obdelovali so jih samo dninarji. Ljudje so sami pridelali, kar so potrebovali, prevladovalo pa je poljedelstvo. Humsko vino v trgovini ni imelo posebnega imena. Gozdovi v obiini so obsegali 164 oralov in 7456kv. seinjev in so bili vsi v lasti podloZnikov. Najved je bilo bora in bukve. Glavna, stranska in "komercialna" cesta je bila v zelo dobrem stanju. Po kirurga so morali prebivalci v Ormoi. Imeli so tudi dolo, ki so jo obiskovali 5e otroci iz Frankovcev in Loperiic. Solarjev je bilo 50. Obiina ni imela lastnih gasilskih potrebldin, nobena hiSa tudi ni bila zavarovana. V kraju je na vrhu Huma podruZnidna cerkev (Sv. Janeza Krstnika) ormoike iupnije. Dopoldanska maSa je bila v njej samo enkrat na lero. Ob nedeljah popoldne so bile v njej navadno litanije, ki jih je opravil kaplan iz Ormoia. Skozi Obiino Hum je vodila timska cesta. Njeni sledovi so v humskem gozdu 5e dobro vidni. Od kod izvira ime Hum, ni znano, "vsekakor pa ni slovenskega izvora." Ali je morda Matija Korvin imel tukaj svoj tabor, ko )e zavzel Ormoi. ? 7. Ivanjkovci Kraj se je imenoval kot ,Ivankovzen", podpis porodevalca je neditljiv, datum pa 1.6. L841. Obdina je obsegala 37 raztreseno stojeiih hiS, deloma po slemenu Ivanjiiaka, deloma v dolini. Kraj se je krajevno imenoval tudi 5e "Ivanjkovez". Ivanjkovci so imeli 2 zemljaka, 4 tetrtzemljake, 2 kodarja in 10 sogornikov. Druge hiSe so bile viniiarije. Veliko je bilo tudi nenaseljenih vinogradov. -11­ ca. t ot I d.t&el4 ! < lh^tztul/t Prebivalci so se pre;ivljali s poliedelstvom in z vinogradniStvom, niso pa pridelali dovolj Lita za svoje pomebe. Vinidarji so morali, kakor v drugih vinorodnih krajih, hoditi na mlarev na sosednje Ogrsko in Hrva5ko, kjer so dobili za pladilo )ito. Ziuino.o poleti krmili s travo, ki so jo nakosili v vinogradih, ali pa so gnali na pa5o. Gospoidinskega gozda je bilo 8 oralov in 250 kv. seZnjev, podloZni5kega pa 70 oralov in 1481 kv. seinjev. Gozd je bil veiinoma borov. Ob potoku Libanji so bili uije mlini s po enim kamnom. Okrajna cesta, ki je vodila v Radgono, je bila povsod iiroka 2 seinja, ni pa bila v najboljiem staniu. Potekala ie namrei po ilovnatih tleh in je bila predvsem v deievnem tasu slabo preyozna. Stanje pa se je iz leta v leto izboljievalo, posebei 5e od tasa, ko je postala okrajna cesta. Primanjkovalo je gnmoza, prebivalce pa je bilo mogoie prisiliti k delu na cesti le >z oblastveno prisilo". iez potok Libanla sta vodila dva lesena mostova, za njuno vzdrievanje je btla zadolLena obdina. Med vinogradi po Ivanjliaku in Stanovni pa le vodila hribovska cesta do posameznih hi5. Po kirurga 1e bilo treba iti v Ormoi, iola pa je bila na Svetinjah. Obtina ni imela posebnih gasilskih pripomodkov, zavarovam sta bili le dve hiii- Ivanjkovci so spadali v Zupnijo Svetinje. 8. Jastrebci Kraj se je imenoval kot ,,Jastrowetz", podpis porodevalca je neiitljiv, datum pa 1,. 6. 7843. Nemika oblika imena je bila "Jastrebez", v oklepaju pa slovenska (?) (,,Jastrobetz"). Naselje je imelo 40 hi5, od tega jih je bilo 28 raztresenih. HiSe so bile zidane, nekatere tudi lesene, vse pa krite s slamo. V obdini je bil 1 polzemljak, 5 je bilo tetrtzemljakov, 8 koiarjev in 18 sogornikov. Druge hi5e so vini(arije. ljudje so se pre)ivljali s poljedelstvom in z vinogradniStvom. Nekaj vinogradov je bilo nenaseljenih, obdelovali so jih dninarji. Pridelali so ZiveZa, kolikor so ga porrebovali. Krave so se pasle dez poletje na obdinskem palniku ali pa so jih krmili s travo iz vinogradov. V gozdovih rastejo hrast, bukev in bor. Nerazdeljenega obiinskega gozda je bila 72 oralov 37 kv. seinjev, podloZni5kega pa 855 oralov. -12­ "'/"u,aXa 3quzlura!,. Kolovoz je bil slab, peipoti pa dobre. Nekaj brvi je vodilo dez potok Presiko na Ogrsko. Na Presiki je bil le en mlin. V obdini je bil bogat kamnolom dobrega zidarskega kamenja, ki so ga uporabliali domaiini in prebivalci sosednjih vasi. Po kirurga so morali prebivalci v SrediSie ali pa v Ormoi, vdasih pa kar v dve uri hoda oddaljeni trg Ljutomer. Od leta 1874 naprel je v obdini ilela ena oseba, stara 7O0let, ena94, ena 85 in dve osebi, srari 80 let. Sola je bila pri Sv. Bolfenku na Kogu. V kraju je bila vojainica obmejne straie, ki je izvalala tudi obhode ob meji. Gasilskih pripomodkov obiina nr imela, zavarovana je bila Ie ena hiSa pri Notranjeavstrijski zavarovalnici. Obtina je spadala v Zupnijo Sv. Bolfenk na Kogu. Sklep Predstavljeni podatki nam le beino prikaiejo podobo ormoike okolice pred dobrim stoletjem in pol. S to objavo se v bogato ormoiko zgodovino dodaja majhen prispevek, a arhivi nam 5e skrivajo, pa tudi ie ponujajo, v Mariboru, Gradcu itd. gradiva, ki jih bo treba !e skrbno preuditi in objaviti. Izrazito kmeiko, ptavzapruy vinogradniSko okolje, je glavna znadilnost teh predstavljenih krajev ormolke okolice v dasu samo nekaj let pred revolucionarnim letom 1848 in 26 let pred ormoikim taborom. Kliudne besede Vpralalrice, uinogradxiirua, gazd, laktuo, ceste, zdtautuL, straie Vir -Gcithovevpraialnice. _ l3 ­ ; " a.urpla db4arq.a ! < Povzetek V letu 1843 so bile v Gradec poslane izpolnjene posebne vpraSalnice, ki jih poimenujemo kar Gothove vpraialnice. Za ormolko okolico je 36 enot, za celotno Spodnjo Stajersko pa kar 505. Predstavljenih 8 davinih obtin (Brebrovnik, Frankovci, Gomila, Hardek, Hermanci, Hum ter Ivanjkovci in Jastrebci) nam prikaZe te kraje oz. davine obdine kot izrazito vinogradni5ko podrodje HiSe so bile raztresene po slemenih vinskih goric. Posestna struktura je bila zelo pestra (tritetrtzemljaki, polzemljaki, tetrtzemljaki, kodarji, sogorniki in podloZniki), Zivljenje ljudi pa zelo teZko. Hiie so bile v veiini lesene, s slamo krite in le redke zidane. ProtipoZarna sluZba ni bila organizirana, le redke hiSe so bile zav arov aoe pri zavarovalnicah. Gozdovi (bor, hrast, bukev, gaber, smreka) so bili v lasti fevdalnih gospodov, podloinikov in tudi obiinskega gozda je bila kar veliko. Kmetijstvo je bilo slab5e nzvito, Lita so pridelali skorajda v vseh teh obtinah premalo in so ga morali dokupovati ali pa hoditi na mladev v sosednjo Ogrsko oz. na Hrvaiko. Ceste so bile v teh krajih zelo slabe, posebej teiko prevozne ob deiju in pozimi. Pridelovali so dobra vina, sicer po okusu in kvaliteti razlidna od vasi do vasi, tudi zaradi nzlik v kemijski strukturi zeml]e. Po zdravnika je bilo treba v nujnih primerih iti v Ormoi, Ljutomer ali SrediSde. Zaradi bliLine ogrske meje so bile organizirane dnevne in noine obmejne straZe. Sole so bile pri Sv. Bolfenku, v Ormoiu, pri Sv. Miklaviu, na Humu in Svetinjah. Predstavljeni kraji oz. davtne obiine nam pokaZejo vso pestrost ormo5kega okoliSkega sveta le nekaj let pred revolucijo (1848) rn 26 let pred ormoikim taborom (1869). -14­ ci. t et , rt weta o(o!2,n4,4 ! n 94(491 .4orrnoi)" t8481 t87 t" Stane Granda 123 . \G91 .4ormoi)" 18481 t87 t" NARODNA PREBUJA NA ORMOSKEM KONCU Prispeaek obramaua slotensko narodno prebujo, ki jo obiiajno postauljama t, zdietek drrge paloaice 18. stoletja. Predstaai temeljne rdzllge zanjo t, iiriem slauenskem in sloaenjegoriikem ter ormaikea prlstlra. Na kancu pa pouclari ponen podpiouanja lnnlihe peticre za Zdrai,ena Slauenijo, datirano t 26. najem 1848. Podpisalo jo je 609 ljudi, hi :e r nyj naaalajo po obiinab Libanja, Litmerk, Mibakuci, Brebroanik, Kaiiar, Kag, Laia uu, Vinski uh, Vuzmetinci, Vitan, laankoaci, Zerotinci, Jastrebci, Obret, Godeninci, Srediiie, Gralte, Laperiie, Frankauci, Paaktci, Hum, Puienci, Ormol, Dobraaa in Hardek. Vpraianje slovenske narodne prebuje obidajno postavljamo na zaietek druge polovice 18. stoletja in najdemo enega njenih vrhov v Japllevi izdaji Sv. pisma, delih Antona Tomaia Linharta, vsestranskem delovanju Valentina Vodnika, Jerneja Kopitarja in drugih. Ne ielim in ne morem zmanjlevati njihovega pomena, vendar me vse bolj prevzema vtis, da je slovenski narodni preporod v politidnem smislu vse bolj povezan z uveljavljanjem besede Slovenija, Slovenci, kjer pa prehaja teiiiie na krog posameznikov, povezan s prvim slovenskim profesorjem slovenskega jezlka Jatezom Nepomukom Primicem v Gradcu. Poleg njega je treba omeniti ie enega naSih velikih prezrtih pesnikov Urbana Jarnika s Koroike, seveda Antona Martina Slomika, in sicer i.e v 20. letih 19. stoletja, ko je bil spiritual v celov5kem semeniSiu, in Stajerski ali bolje slovenjegoriSki krog. V njem je vrsta ljudi, ki se pri svoji narodni prebuji niso navduSevali le ob drugih, ampak so izhajali, ob medsebojnem sovplivanju, tudi iz lastnih spoznanj. Kot njihova sredilina osebnost se je uveljavil Jolef Murdec. Ceprav to ni obidajno, za nekatere celo znanstveno, sem prepriian, da 1e bil ie kako pomemben znataj oziroma osebnostne poteze posameznikov. So ljudje, ki so znali povezovari, in so posamezniki, ki preko sebe niso zmogli. Na eni strani je bila potrebna velika mera narodne zavesti, iloveikega ponosa, prepridanja, da nisi manjvreden, hkrati pa je moralo biti odsotno sanjadtvo. Kako tanka je bila meja med vero v prihodnost svojega naroda in obupom nad njo, nam kaZe odnos do ilirizma pri posameznikih. Potrebni so bili "bistra Dr. Stane Granda, redni profesor, Zgodovinsk inititut Milka Kosa ZRC SAZU, Novi trg 2, 2000 Liubliana. -15­ ci. t ot ' t<.ru2lA dnu24u7a ! < pfonicavost duha, jasna in trezna preudarnost ter smisel za stvarnost(<, treba ie bilo biti sposoben, da te niso prevzele sicer ne nepomembne malenkosti. Vsem tem problemom je stala nasproti socialna podoba slovenskega ozemlrja. Ta narodni prebuii ni bila v korist. Ni sluiajno Jernej Kopitar obupaval nad me5dani in videl prave Slovence le v kmetih. Seveda ne v vseh, ampak v tistih, ki so hoteli vztrajati v svoiem slovenstvu v smislu rabe slovenskega jezika. Na rast slovenske narodne zavesti je nedvomno vplival tudi pritisk germanizacije od Joiefa II. dalje, ko je uradovanje v nemlkem ieziku postalo driavnopravno vpra5anje. Res je, da so od driavnih uradnikov v okoljih s slovenskim jezikom zatevali tudi njegovo znanje, vendar je bilo pri tem precej nedoslednosti. Problem je bil tudi na slovenski strani, ker slovenski jezik ni bil standardiziran, za vrsto stvari mu je manjkala terminologija. PrecejSnji problemi so bili tudi s Solstvom. Driava je v rabi slovenskega jezika videla zgolj prag, preko katerega je vodila pot v nemdko jezikovno kulturo. Tudi proti temu se je rojeval odpor, ki pa je bil 5ibak zaradi pomanjkanja Solskih knjig. V tem pogledu je bila izjemno pomembna vloga dkofov, kot najviSjih vladnih zaupnikov po deielah. Slovenci smo imeli v tem iasu izjemno sreio, da smo v dkofijah s slovenskim prebivalstvom imeli vrsto ikofov, ki so dolsko rabo slovenskega jezika posploSevali ali ga vsaj niso ovirali. V prvo skupino sodi trZa5ko-koprski Skof Matevi Ravnikar, ljubljansk Anton Alojzij \Volf, goriiki Anton Sfalanta, ki je po Slomikovem zatrjevanju prepriial dunajske dvorne kroge, da Slovencev ne bo mogode potujtiti in da so zanje potrebne slovenske 5ole, pa vse do gralkega Romana Ziingedeja, ki ni bi1 Slovenec, vendar slovenstva ni oviral. Zanimivo je delstvo, kako je narodni preporod segel tudi na versko podrotje. To vpralanje puSdamo preved ob strani. Tudi tu se je odvijal boj za slovenstvo in verjetno je bilo kljudnega pomena dejstvo, da je bil ravno na njem najprej dobljen. Ni bil najboly nedolien, ni slonel samo na pastoralnem delovanju, ampak je segal celo na podrodje "slovenske" al slovanske Cerkve. Povedano drugade. Neslovenski javnosti oziroma Salzburgu kot metropolitu so hoteli dopovedati, da imajo slovenski verniki tudi svoie slovenske oziroma slovanske verske korenine. Poudarjanje delovanja solunskih bratov Cirila in Metoda ni bila samo stvar slovanske zavesti, slovanske pripadnosti, ampak ima tudi protinemiko ost. Za primer bom navedel 18-kitidno pesem, posvedeno sv. Cirilu in Metodu, ki so jo nalli v zapudiini dr. Joiefa Murica, rokopis in verjetno avtorstvo pa sta Kremplova.lV bistvu gre v njej za polemiko 1 Fran Ileiid: Korespondenca dr. Jos. Murica. V: Zbornik SM VI, 1904, str. 127-128. -16­ "';taka imeniten shod, da ne bi ga smel zamaditi nibie, kdor kali aore z dona! Samo ako boma na jezera zbrani Slouenci pousotl po buedah sa. eaangelija na thte daeri trkali, sAozi ktere u gre k naiim narodnirn praaicaa, bodo se nam g0t0u0 enkrdt zdprle!"1) Organizatorjt so tudi zaradi bliiine ieleznice in ielezniSke postaje (vlak je v Ormoi prvii pripeljal slabo desetletje nazaj leta 1860) radunali na - veliko Stevilo udeleiencev tabora -"asaj kaAih deut jezer obiskouakea, kali sam na! ohraj iteje iez 22.001) dui. .i) iim vedjo udele)bo pa je nato podprlo r0 Slovenski gospodar, 5t. 28, 15. julj 1869, str. 3. rr Slovenski gospodar, St. 30, 29. julij 1869, str. 3. 12 Slovenski gospodar, St. 31, 5. avgust 1869, str. L 33 Slovensk narod, it. 79, 8. iulij 1869, str. 3. -32­ ".d3u,ek 3 h^,aliin 1,, rudi ravnatelistvo juinih ieleznic, ki je na progi med Celovcem, Ljubljano, Zagrebom, Kaniio in OrmoZem, 6., 1 .,8.,9. in 10. avgusta, zniZalo ceno vozovnic za polovico -treba je bilo pokazati samo izkaznico, ki so jo udeleZenci dobili v ditalnicah ali pri taborskem odboru." 8. avgust 1869 -Ormoiki tabor Tabor v OrmoZu,ll ko je "nati Sloaenija spet doiiuela sreien ian",'6 je kllub slabemu deievnemu vremenu obiskalo iez 9.000 ljudi iz nzliinih slor.enskih in hrvadkih krajev (slednjih je bilo okrog 400, predvsem iz Varaidina in njegove okolice). Za primerjavo: najved ljudi so ugotovili na taboru v Viimarjah pri Ljubljani (25.000, po nekaterih podatkih celo 10.000), ki je potekal 17. maja 1869, najmanj (1.400 do 1.500) pa na raborih v Zalcu in pri Senpasu. Veiino udeleiencev v Ormoiu, ki so se pripeljali z vlakom s Pragerskega, je Ze pri Veliki Nedelji pozdravljalo ob 2eleznici stojede ljudstvo in ie tam so vihrale na visokih drevesih lepe zastave. Na ormoiki Zelezniiki postaji so nato goste pozdravili taborski odbor in ostali Ie navzodi gostje z glasbo. S kolodvora so se skupaj oapotili v ormoiko iitalnico, kr "y bila praa krasna okiriana z uenci in urodnimi zastaaani,.,)-na sredini mestnega trga in pri iitalnici pa sta bila postavljena lepa slavoloka s slovenskimi napisi. Gostje so se okrepdali na 'rtu iitalnice ob veseli godbi in prepevanju narodnih pesmi. Ob treh popoldan se je skoraj vsa druiba ponovno podala na ielezniSko postajo, da so pozdravili Hrvate, ki so se prav tako z vlakom pripeljali na ormolki tabor. Kot smo ie omenili, jih je bilo okoli 400, s sabo so pripeljali godbo in lepo zastavo, ki so jo izdelale varaidinske gospe in jo darovale ormoiki iiralnici. "Bll je muiier pogkd aideti, kako so se iez motne Ldlaw ,esela prijateljsko pozdraaljale hruaika in sloaeuka zastaua in rnarsikdo je pri nj piliki i.e u duhu gledal milejia prihodnost, ko bomo Hruatje in Slorenci kot :dnd.eni bratje slauanski potl zd$aNl teiili p0 iien cilji, proti i:tin dfimanam..,'" Vsi skupaj so se^t0ponovno podali v titalnico, kjer je bilo zbiraliSde taboritov, saj so 5e vedno prihajale mnoiice kmetov pei ali na Iepo okraienih vozovih in z narodnimi zastavami. Ob ietrti uri, ko so se r' Slovenski narod, it. 88, 29. j'rlij 1869, str. 3. rl Slovenski gospodar, it. 32, 12. avgust 1869, str. 1;it.33, 19. avgust 1869, str. 1 in 2; it. .i4.20. avgust 1869, str. 1. Glej tudi: Slovenski narod,5t.95, 14. avgust 1869, str. I in 2, ter Novice, St.32, ll. avgust 1869, str.258. r' Novice, at. 32, 1L avgust 1869, str. 258. ' Slovenski gospodar, it.32, 12. avgust 1869, str. l. :' Vincenc Rajsp: Duhovnika JozefRogad in BoZidar Raid v slovenskem narodnopolitidnem gibanju v Sestdesetih letih 19. stoletja. V: tasopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 2008- str. 42. -31 ­ ravno nameravali odpraviti na prizori5ie tabora, so priili zastavonoie iz Ljutomera in za njimi dvajset lepo okraSenih vozov, na katerih se je pripeljalo veliko rodoljubov iz Ljutomera in njegove okolice. Vsi so naro ob spremljavi godbe nadaljevali por do mesta tabora -slabe pol ure hoda od Ormola prori Sredi5tu, kr -je bilo na tako tgodrem mutu, da se boljie Ieleti ne more za td ndnen; bila je na aeliken painiku, ki je celo abclan z aelikimi dreaesi, ki so darala zadosti ugodne sexce zbrani mnoiici; ader je bil prostran in lepa okinien .1e " Zborovatje se je zadelo ob pol petih. Navzoie je najprej pozdravil dr. Ivan Petovar kot predsednik taborovega odbora, ki je predlagal izvolitev dr. Radoslava Flazlaga,'o odvetnika v Breiicah, za predsednika tabora. Predlog je bil soglasno sprejet in dr. Razlag je v kratkem in krepkem govoru razloiil ljudem, da se imajo pravico javno zbirati in posvetovati. Opozoril 1ih je, da naj vsi mirno posluSajo govornike in potem glasujejo po svojem prepridanju. Navzodim se je zahvalil za udeleibo v tako velikem 5tevilu, pri iemer je 5e posebej poudaril Hrvate. Predlagal je tudi, naj za podpredsednika izvolijo dr. Zanika, ki bo predseaoval taboru, ko bo sam govoril, ter gospoda Tomiida in dr. Rapoca za "perovodji" (zapisnikarja). Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti in zborovanje se je zatelo. V skladu s programom tabora so govorniki spregovorili o zedinjenju vseh Slovencev v eno tvorbo, nujnosti uvedbe slovenskega jezika v urade in 5ole, vzgoji mladine, ustanovitvi ormodke hranilnice in izgradnji mostu iez reko Dravo v OrmoZu. Nastopilo je pet govornikov, izmed katerih je najvet navdu5enja udeleiencev tabora po)el Boiidar Raid, sicer domadin z Zvaba v Zupniji Sveti Tomai, o iemer bomo nekaj ved spregovorili v nadaljevanju. K,ot prvi je na ormoSkem taboru nastopil dr. Valentin Zarnlk, kr je (za razliko od ljutomerskega tabora, kjer je zahteval sloven5dino tudi za Skofijski urad in mariborsko bogoslovnico)" tokrat navdudeno govoril o zedinjenju vseh Slovencev v eno kronovino Slovenijo. Med drugim je - re Slovenski gospodar, at. 32, 12. avgust 1869, str. l. r0 Radoslav Razlag (1826 1880) je bil politik in pravnik, kije sluiboval v Gradcu, BreZicah in Ljubljani. Bil je ena osrednjih sJovenskih politiinih osebnosti druge polovice 19. stoletja. Na dezelnozbo$kih volitvah leta 1865 je bil izvoljen v kmedki kuriji celjskega volilnega okaja v Stajerski deielni zbor. Kot govomik je nastopal na tabodh v Ljutomeru, Zalcu, Sevnici, Vizmarjah in Onnozu. Leta 1869, 1870 in l87l je bi1 v kmedki kuriji kranjskega volilnega okaja izvoljen v kranjski deZelni zbor, leta l87l je bil imenovan za kanjskega deielnega glavarja. Ves ias je podpiral jezikovne zahteve Slovencev in si prizadeval za izbolj5anje njihovega gospodarskega poloZaja. (Enciklopedija Slovente 10, Pt-Savn. LjubljaDa 1996, str. t 10.) al Miroslav Gorie: Dr. Valentin Zamik, narcdni buditeU, pisatelj in politik. Ljubljana 1940, str. 88. -34­ ">Ai@la Sh"eA,i,ia l ,, poudaril, da "ftibre zdtl ne badl ukie, kakar nafi nasprutniki zmirom trobijo, :enoi ie prel mejie, ker ne lto ponebna toliko uradnikor,"." Ne bo vei niti Srajercev, niti Kranjcev, niti Koroicev, temvet bomo vsi skupaj Slovenci. Zavr I je vtikanje tujcev v naie domaie gospodarstvo, te! bomo mi Ze sami dobro gospodarili brez njih. Govor pa je sklenil z besedami: "Zanaiajte Je n/1 n , ker hoiemo ase dobro za Vas in posebno hoiemo jednake gi'dli.e z dragimi".') O isti temi je govoril tudi dr. Josip Voinlak, ki je nar.zode s Stevilkami prepriial, da nam bo zedinjenle prineslo same koristi in da bomo laije dobili srednje in viije slovenske !ole, ki jih takrat 5e ni bi1o. Anton Tomiit je spregovoril o uvedbi slovenskega jezika v urade, pri iemer je prikazal Skodljive posledice nemikega uradovanja in na koncu priporoiil, da naj ljudje sami zahtevajo slovenske uradne spise in naj se nikakor ne pustijo prestraiiti uradnikom, saj sta tako zakon kot cesar to pravico zagotovila. Podobni temi -uvajanju slovenskega jezika v lole je bil namenjen govor dr. R:azlaga. Pikazal je pomanjkljivost naiih ljudskih iol, ki veliko tasa zapravljo z vsiljevanjem nemiiine revnim slovenskim otrokom, in poudaril potrebo udenja slovenskega jezika v teh 5olah. Takrat je bil na vrsti BoZidar Raii," kaplan pri Sv. Barbari v Halozah, moi krepke, visoke postave, Sirokih prsi in plei, glave okrogle, lica okroglastega, dela visokega, na temenu redkih las, nosu debelkastega, okroglega podbradka, ustnic bolj debelih, z naodniki na sivih odeh." Bil je pravi ljudski govornik, ki je znal s svojim krepkim glasom in z ognjeno besedo segati vsem v srca in je s svojim govorom na ormoikem taboru rkot smo Ze omenili) doiivel svoj govorniSki triumf, zato mu bomo na rem mestu tudi namenili vedjo pozornost. Za razliko od ljutomerskega tabora, kjer je spregovoril o izkoriSdanju spodnjeitajerskih Slovencev, o rlogi Solstva na sploino prosvetno in socialno raven naroda, o zedinjenju vseh Slovencev v eno kronovino, je prepriteval ljudi o potrebi narodnega \olsrva ("Tirjana :!aj jez;k tudi t, naie iole in sber u domaie ljudske iah ir a tiije, ki :e jin pra realke in gimnazqje. Da se ilotteA afi ni:liti in razrneri to, *ar ga obdaja, da si zna saoje patrebe use sam zapisouati, da zna d.abro knjigo prebrati, cla iasopise, to kar se po saetu dtla in godi, razutne, za to so ljulske --Slovenski gospodar, !t. 33, 19. avgust 1869, str'. l. -: Ibidem. -Raiaev govorje v celoti objavil Slovenski narod, il.95, 14. avgust 1869, str. 1 in 2, in o njem zelo obiimo porodal Slovenski gospodar, it. 33, 19. avBust 1869, str. 1 in 2. Raiaev govor na ormoikem rabor-u in njegovo naredno izrazoslovje sta temeljito analizirana v prispevku:-Melita Zemljak Jontes: Nareine znaailnosti v izbranih besedilih Bozidarja Raida. v: Casopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 2008, str. 179-205. -i J. vosniak, Spomini, str. 142. -35­ .t , ,protitabom<< so ga orgarizirali v >velikem klostrskem vrtu sredi mesta<. Na ojem je prisla do polnega izrMa enakost staliSd med celjskimi, ljubljanskimi, mariborskmi in graikimi ustavoverci, saj so se izvajanja glavl1ega govomika Dragotina DeZmana in pledstavnika celjskega Ustavnega druitva dr. Josefa Neckermanna skoraj v celoti ujemala. (Janez Cvim: Nemci v Celju /1861-1914/. i.jubljana 1990, str. 6.) sr Novice. it. 32, 11. avgust 1869, str. 258. -38­ "'Aiu"na Sla'etuna !,, nasprotovali tistim na ormoikem taboru in tako )eljam slovenskega liudstva. Njegov nasvet so taboriti tudi soglasno sprejeli. Ker se je zborovanje tako podasi blilalo koncu, je sledil ie pozdrav Hn'atom in njihov odzdrav. Slovenski in hrvajki dijaki so nato z zastavami stopili na oder in prepevali slovanske pesmi, godbe so igrale, udeleienci tabora pa so se veselo in zadovoljno pogovariali o taborskem Cogajanju. Zveier so se ob spremljavi godbe ponovno podali v iitalnico !n se tam zadrLali do pozne nodi. V spomin na ormoiko zborovanje pod :ailim nebom pa so udeleZenci prejeli tudi spominsko znatko s kroinim :,tpisom "Sloiimo se! Zedinima se! Ne udajna se!" in parolo "Zitila\l,tettija!" v sfedini na eni strani ter ,,fal26y.y Ormalu, 8. aagusta 1869. na Jrugi stani. Dogajanje na taboru pa je !e dolgo odmevalo med Ormoiani in :kolidani, ki so podpirali svoje narodne voditelje in vse rodoljube ter jih r zpodbujali z besedami: ,,Na clela! Na rado tnem polji sloaenskem fe je obik :,tte, delajmo neatrudeno, da se zbudi nai slauenshi ,tdrad ?0p0ht0md iz suoyga f,anja. Lepiih dneaou Aot y juterna zarja se nam obeta, ker dab narlda re aednl ,'r/j t'zbuja, se zmirom bolj saoje cere zaaecla. o" Ormoiki tabor pa je skupaj z ostalimi slovenskimi zborovanji pod milom nebom ostal zapisan v zgodovini kot eno najbolj svetlih obdobij slovenskega narodnega gibanja, s;rj so (za razliko od ditalnic, v katerih se je zbiral precel ozek krog ljudi,leiinoma gospode) tabori zajeli mnoiice ter navduiili kmedko prebivalstvo, ki je tedaj predstavljalo veiino slovenskega narcd.a. ,,Ttt je .idla na odrib prastetnd i d hund inteligenca a neruieni edinosti, zdrul,exa t ,;ratouki ljubezni, pred adrom pa na tislie in tisoie mol in tudi lena, ki so t.ri ,npetl pash.idli glrlrnike ix jin pritrjeaali z glasnini klici. ln ideje, tu izreiene,lt y iirile ad biie da hiie ix dxedaj nezaaeclno ljud:nto y zaielo sarn sebe tpo:xatati in iatiti kriaice, ki se nm got/e...5n Sklepne misli s poudarkom na pomenu ormoskega tabora \' 60. letih 19. stoletja se je prebivalstvo ormolkega obmodja vedno bolj zavedalo pomena boja za pravice slovenskega naroda, pri demer so mu bili vzgled ljutomerski narodnjaki, ki so bili preko narodne ditalnice aktivni tudi na Siriem ormoikem obmodju in so tako vplivali na dvig narodne zavesti ormoikega tloveka. Bistvena pa je bila organizrcija prvega slovenskega tabora v ljutomeru, ki so se ga mnoiidno udeleiili tudi prebivalci Ormoia, Sredi3ta, Tomaia in drugih krajev ter tako " Slovensk narod, it. 96, 17. avgusr 1869, str. 2. J. vosnjaK. )porunr. str. l4t, -39­ ; -,<"wzla S\outu4n ! " Ivan GrtS,tr: )nnoiki Qomini. Ljubljana 1902. lfiroslav Gorie. Dr. Valentin Zarnik, nar1dni buditeli, piutelj itt politik. Ljubljara 1940. Marija Hernja Masten: Obdinske volitve na Ormoikem 1864. Zgodotinski :ap*i lll, OrmoL 2005, str. 39-51. Enciklopedila Slouenlle 4, Hac-Kare. Lltbljara 1990. Encikkpedija Slotrcnije 9, Pk-P:. Ljubljana 1995. Enciklopedija Sloaeniy 10, Pt Sarta. Lltrbljara L996. Erciklopedija S loaeniJe 1 3 , i T . Ljo.bljala 1999 . Ercikloperlija Slotenik 1 5, lf/i-Z. Ljubljana 2001. I I /6 h it'and encik hpedijl1 Sloaencea . LjubljantL l))) . Zdenka Kresnik: Odraz slovenskega narodnega prebujanja la ormoikem ol:notju. iasoli za zgodauiro in narodopile, Maribor 2008, str. 1 18-13 1. Kajelni leh:ikoa Slouexije, lV. knjiga, Podrauje ix Ponarje, Ljtbllara 1980. Fran Kovaiii: Trg Srcdiiie, krajepi: in zgodruina. Maribor 1910. Vasilij Melik: Slovenski tabori. Kronika, iasopi za tlotensho hrajeuno zgodouiact, Ljubljana 1968, str. 65 -7 6.. \rincenc Raj5p: Duhovnika JoZef Rogai in BoZidar Raii v slovenskem oarodnopolitidnem gibanju v Sestdesetih letih 19. stoletja. Casopis za :godot,ino in narld.apiie, Maribor 2008, str. 1744. Taborsko gibanje ru Sloaensken, Ljvb\ana-Ljutomer 1!81. Dr. Joie VoSnjakr Jlouenshi tabrri za protto rloaeuko ljurisn o. Maribor 1869, Josip Voinjak, .l1ozitzi. Llubljaoa 1)82. Vikror Vrbnjak: Prvi slovenski rabor v Ljutomeru. Saet med Drato in Muro, Ob:tolenii 1. slouenskega tabora u Ljutameru 1868-1968, Maribor 1968, str. 382 473. Melita ZemljakJontes.' Naredne znatilnosti v izbranih besedilih Boiidarja Raiia. tatopit za zgod.rsaixa in narohpitje, Maribor 2008, str. 119-205. Povzetek Tudi na Ormoikem se je v 60. letih 1!. stoletja prebivalstvo vedno bolj zavedalo pomena slovenskega narodnega prebujenja, boja za narodno enakopravnost in uveljavitev slovenskega jezika v javnem iivljenju. Pri iem so jim bili vzgled ljutomerski narodnjaki, ki so 2. februarja 1868 ustanovili narodno titalnico, v katero so se vkljuiili tudi nekateri zavedni posamezniki ormo5kega obmotja, saj je bila ormoika iitalnica -41 ­ " ><: ia,eXa 5 l.oueniln !,, ustanovljena Sele 16. oktobra 1868. Vplivali so tudi na organizacijo narodnih veselic, ki so bile organizirane maja 1868 pri Veliki Nedelji in v SrediStu ter julija istega leta v Ormoiu. Povezava OrmoZancev z Ljutomeriani je priSla do izraza tudi na ljutomerskem taboru, 8. avgusta 1868, ki so se ga prebivalci ormolkega obmodja mnoiiino udeleiili. Kar so tam sli5ali, je naletelo na odprta u5esa in plodna tla, saj so se tudi kmetje vedno bolj zavedali narodnostnih zahtev in zahtevali, da se v urade vpelje slovenski jezrk, da bodo Sole narodne, skratka -niso hoteli "biti uei podlaga tujieai peti". Ljutomerski tabor pa je vplival tudi na organizacijo ormoikega, na katerega so se zaieli pripravljati julija 1869, in ga tudi izpeljali ). avgusta istega leta. Izmed govornikov, ki so spregovorili o Zedinjent Sloveniji, nujnosti uvedbe slovenskega jezika v urade in iole, vzgoji mladine, je dal najvedji peiat taboru v Ormolu Boiidar Raid, sicer domadin z Lvaba pri Svetem Tomaiu. V svojem govorniSkem miumfu se je obrnil neposredno na udeleieno mladino, ki mu je navduSeno izrekla narodoljubno prisego. Poleg krepitve in izraianja slovenske narodne zavesti pa je ormoiki tabor pomembno ptispeval tudi k nastanku Ormoike posojilnice, 2. januarja 1876, ter h gradnji mostu dez reko Dravo v Ormolu, ki so ga slovesno odprli 16. januarja 1889. Slika 2: Boiidar Raii (1827 1886), teolog, narodni buditelj, driami in deielni potlaxec, Dr. laar Geriak: Otwoiki spomiri, Ljubljana 1)02. -42­'''La,oh .f h,venita 1,, Slika 3: Hiia oruoike ponjilnice, ustanotljene leta 1876 na pobudo taboritott u Onttoiu. Dr. Itax Geriak: Or"noiki sltomini. Ljttbljana 1902. Slika 4: Mo:t tez reko Draro u Onnoiu, zgraiex leta 1889 na pobada taboritou u Ormaiu. Hruni:SI ZAP. _41 _ ca. t ot | .t rue.& db,uztxqn ! " 94('197.4ljuromer)" 1868.08.09"r94(497.1Ormoi)"1869.08.08" Anton Ratiznoinik LJUTOMBRSKI TABOR, PODOBNOSTI IN RAZLIKE Tabor a Ljutomeru, kot pt"to mnaZiinl ndradnl?olitiino zborouanje je politiino predrumil Slaaence in nakazal pot k reielanju nmeljnih narudoaib praric. Tabor a OmaIL je poaezan z ljatomersAim taboram. Sodelot,anje omaikib in ljutomenkih rodoljrboa je aodilc, do skupne arganizacije tabora, izbaru gauornikoa in sprejetih progranskib tltk tdblra, med haterimi je bila ena od najpomembnejiih politiinih zahw zedinjera Shaenija. Velik pomen za prebuja in tltrjewrje naradne zauesti t, uzbadnoslouerxki itajershi inata dua pamenbna otmoika rodaljuba -laan Kukotec, Lstdnllitelj fhdlnice a Lfutotneru in taltorski gaurnik, in Boiidar Raii, eden najpomembnejiih :kreukih hajer:kih radoljaboa, taborskih goaornikou, unet zagouornik zeclinjene Slouerije. Preteklo leto smo v Ljutomeru proslavili 14O-letnico 1. slovenskega tabora. Pomembni mejnik iz narodove zgodovine je bil zdruien s proslavo drZavnega pomena, z znansrvenim simpozijem in z odkritjem spomenika ljutomerskemu rojaku dr. Radoslavu Razlagu, velikemu slovenskemu rodoljubu, pravniku in politiku, predsedniku tabora v Ljutomeru, enemu najpomembnejiih predstavnikov taborskega gibanja. Narodno gtbanje za temeljne pravice Slovencev je doseglo viSek v zavesti mnoiic na narodnopolitidnih zborovanjih. Tabori so postavili slovenski narodni program, zdrt|rli Slovence in odprli novo dobo v zgodovini slovenskega naroda. Bili so neke vrste plebiscit za zedinjeno Slovenijo. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru, 9. avgusta 1868, je nakazal pot re5evanja slovenskega narodnega vpra5anja. Tabor v OrmoZu, katerega l40Jetnico praznujemo v letu 2009, je kot osmi slovenski tabot in drugi v pokrajini med Muro in Dravo glede orgatizacije, programskih zahtev, dasovnega okvira in izbora govornikov, ki so usklajevali in dolodali taborski program, neposredno povezan z ljutomerskim taborom. Velik delei pri umjevanju narodne zavesti v pokrajini med Muro in Dravo, v Ljutomeru in v okolici, predvsem pri nastanku ditalnice in organizacije tabora v Ljutomeru, imata tudi dva pomembna ormo5ka rodoljuba. Anton Ratiznojnik, viSji muzejski sodelavec, Sploina knjiZnica Ljutomer, OE Muzej, Clavni trg 2, 9240 L.jutomer. -44­ i. r et ' d.rua\A o Lou4u44 ! n 1r an Kukovec, doma iz vasi Puienci pri Ormoiu, je po prihodu v Ljuromer, v zaietku 70. let postal pripravnik v odvetnilki pisarni Jakoba Ploja jn se z kmalu za tem pridrdil redkim ljutomerskim izobralencem. Bil je eden najbolj nadarjenih dijakov na varaidinski grmnazrli. Zdravje ru je prepredilo namero, da bi v Gradcu dokondal itudij prava, zato se je iasneje kot ljutomerski posesrnik posvetal predvsem narodnemu 2illjenju mga in okolice. Postal je pomemben gospodarstvenik, lokalni :olitik in deielni poslanec.' Boiidar Raid, jezikoslovec, politik in publicist, doma z Zval>a, vasi pri Sv. Tomaiu nad Ormolem, se je, potem ko se je odpovedal profesuri jezika na mariborski gimnaziji, v 70-ih letih kot duhovnik na 'ltrvenskega 2upnili Sv. Barbara v Halozah z vso vnemo posvetil narodnobuditeliskemu in polititnemu delu v oiji in iirii okolici. Postal je ;den najpomembnejiih slovenskih Stajerskih rodoljubov, soustvarjalec iaborskega programa, pobudnik in vztrajen zagovornik zedinjene Slovenije.' Raid je z ljubeznivo besedo vzpodbujal ljutomerske rodoljube k organiziranemu narodnemu delu -snovanju ditalnice, da Ljutomer, kot rc' zapisal ,radiiie slaunega Mikkiiia", ne bi zaostal za drugimi manjiimi kraji na Slovenskem.r ljutomer naj bi postal srediiie narodne zavesti, kulturnega razvoja rt srednieiolskega izobraZevanla. za vzhodnoslovensko Stajersko, Slovence v Medmurju in Prekmurju, da bi se oblikoval enoten kulturni prostor.n Posebno je Raid cenil narodni pogum Ljutomerdanov na narodni bdsedi ­risoiletnici Cirila in Metoda, ki so jo pripravili v Ljutomeru leta 1863, prav tako podporo pri otganiz clji v6like narodne besede pri Mali Nedelji, leta 1867, v spomin na malonedeliskega duhovnika, pisatelja, lelikega rodoljuba Antona Krempla, katero je Raii organiziral z ljutomerskim rodoljubom, duhovnikom Antonom Klemeniidem.' \lnoiitna kulturna prireditev je pritegnila Stevilne domadine, gosre iz oddaljenih krajev in slovensko itajersko inteligenco. Bila je prva prava preizkulnja na poti do politiine zrelosti, ki je vodila ljutomerske rodoljube do prvega narodnopolitidnega zborovania -tabora. Velike narodne prireditve so urirale pot k ditalnici, zakatero si je skupaj z ljutomerskimi rodoljubi najbolj prizadeval Raid. Slovenski biografski leksikon I., l. knjiga. Ljubljana 1925-1932, str. 581. : Slovenski biografski leksikon III.,g.zvezek. Ljubljana 1960, str.9. 'siovenec, it.92,29. I I. I865. 'Slovenec, it.8l, tO. 10. 1866. i Novice, St. 24, 12.6. 186'1. -45 ­ tj. r ot " L|uela du)114ru7a ! ( Raitu je bil ob Antonu Klemenditu in nekaterih drugih vidnih ljutomerskih rodoljubih v veliko oporo Ivan Kukovec, ki je najved pripomogel k nastanku pevskega zbora in ditalnice. Bil je njun duhovni ode. Z nastankom iitalnice februarja 1868 se je njeno delovanje postopoma iirilo na Sirie ljutomersko obmotje, v pokrajino med Muro in Dravo, posebno v ormoiki okraj, da bi se dvignila narodna zavest. iitalnica ni zamudila nobene priloinosti povabila tamka,Sniih rodoljubov, ki so se zavedali pomena poslanstva in so globoko cenili nieno narodnoprebudno vlogo. ilani ciralnice so ob njenem nastanku postali tudi nekateri rodoljubi iz mesta Ormoia in okoliSkih vasi, v dasu, narodnjakla, u me$xt je ruuela nemikutarija, ko je bila v Ormoiu "pei(ica s/aaensAa narodnost pa se je mora/a skriaati".6 Tako kot je Liutomertane vodila pot do tabora preko mno)iinih kulturnih prireditev z razgibantm delovanjem ditalnice v Pomurju in Podravju, je ormoSke in okoli5ke rodoljube vodila pot do tabora preko velikih narodnih veselic (Velika Nedelja, Sredi5de, Ormoi), ki so jih organizirali tamkajinji rodoljubi in si jih ni bilo mogoie zamiSljati brez ljutomerske iitalnice in drugih slovenskih itajerskih rodoljubov. Vodilni dlani in pevci ljutomerske ditalnice so z domoljubnimi govori in napitnicami dramili narodno zavest (Klemendid, Zanik, P1oj, Kukovec...), druino z ormoSkimi in okoliSkimi rodoljubi. Te velike narodne kulturne prireditve na prostem, s polititnim pridihom, so bile predhodnica narodnopolitidnemu zborovanju -taboru v Ormolu.T Na zadnji veselici, julija 1868 v OrmoZu, v gostilni pri Stcigru, ki pomeni enega od viSkov narodnih kulturnih slavnosti pred taborom v Ljutomeru, so Ljutomeriani povabili ormoike rodoljube na ljutomerski tabor, ki so se ga ti tudi v velikem itevilu udeleiili, skupaj s prekmurskimi Slovenci.3 Misel na tabore, "Ao raj bi nai narad stapil iz iitalniikega aradoaanja na Mmlstljnl pllitiinl ?zEe i zdiel palitiine noii iskati, kjer jo imano, namrei u narodu, po katerem nam je ljudstao pripeljati do ueije politiine zrelosti in Xiuega udeleieaanja pri splainib, celoaita zadeujoiih refeho, je padla na plodna tla. Taborska ideja je v tem dasu dozorela med Slovenci. Za nlegovo realizacijo -odgovorno in tvegano odloditev -je bila pripravljena ljutomerska ditalnica v okolju, ki je bilo ie dolgo narodno prebujeno. Te in druge prej omenjene okoliiiine, odloinost ljutomerskih rodoljubov in o Viktot Vrbnlak, Prvi slovenski tabor v Ljutomeru. V: Svet med Dravo in Muro, Ob stoletnici l. slovenskega tabora v Ljutomeru 1868-1968, Maribor 1968 (dalje: V. Vrbnjak, Prvi slovenski tabor), str. 54-65. 7 Ibidem. 8 Slovenski narcd, it. 49, 28.'7. 1868. -46­ ci. r <,t \\ esltu4a o(alatLw resni stiki z vodilnimi slovenskimi itajerskimi rodoljubi so dobili podlago za oblikovanje slovenskega narodnega taborskega programa.re V obiirnem vabilu na tabor, ki ga je sesravil ljutomerski taborski odbor titalnice vsem domoljubnim Slovencem, posebno pa rojakom iz ljutomerskega, ormoikega in radgonskega obmotja, so organizarorji tabora v uvodnem delu besedila oznaiili tabor za zgodovinsko prelomnico v zavesti slovenskega naroda, da se odlotno postavijo v bran narodnih pravic, in sicer po ustavni poti. Da ne zamudijo ponujene priloinosti in izpolnijo odgovornost pred prihodnjimi rodovi. Da se, ne glede na stanovske razlike tabora, udeleiijo v na,vediem itevilu,,hdar kali ,tt/ doma mare, badisi kma, Ielar, nagornjak ali uinraro, da bi bili preprialjivi njihovi sklepi. Vabilo je bilo dramatiden klic Slovencem k obrambi temeljnih pravic, veikrat poudarjena nujnost k mnoiidni udeleibi. Avtorja vsebine besedila Jakob Ploj, predsednik, in Valentin Zarnik, rajnik drtalnice, sta pisala z globokim, iustveno domoljubnim tonom, ki je segal do srca, saj naj bi bila mnoiidna udelelba na taboru tudi preizkus zrelosti Slovencev. Kljub veliki narodni zavesti, ki so io Ljutomeriani izkazovali )e v preteklosti, je bilo glede taborskega shoda kot prvega narodnopolitidnega zborovanja tudi nekaj dvomov, koliko ljudi se bo odzvalo vabilu na tabor."' Podpisniki vabila so bili pripadniki vseh stanov: triani, intelektualci, obrtniki, trgovci, kmetje in posestniki iz Ljutomera in okolice. Vseh podpisnikov je bilo 20. Prvi podpisani je bil Ivan Kukovec, duhovni ode r'rtalnice- Sledijo podpisi, ne glede na stanovsko pripadnost, iz iesar lahko sklepamo na enakovredno obravnavo kmedkega in intelektualnega stanu in s tem na vsel,udski pomen tabora. Zadnji podpisnik je bil Valentin Zarnik. Podrobnega imena dlanov pripravljalnega odbora tabora v Ljutomeru ne poznamo, gotovo pa so ga sestavljali najvidnej5i rodoljubi ­ilani titalnice (Ploj, Zarnik, Klemendid, Kukovec, Zemllit), morda pa kar ccloten odbor ditalnice.Lr Zarnrk je kot eden nalpomembnej5ih dlanov odbora v dasu taborskega gibanja stopil v ospredie slovenskega politidnega Zivljenja. Po izjavi Janeza Bleiweisa naj bi bil med pobudniku slovenskih taborcv, "lie il,,tenskih tdbaraa". Leta 1867, ko je Zarnrk pri5el v Ljutomer, se je kot odvetnrSki pripravnik zaposlil pri znanem pdeSkem rodoljubu, odvetniku ,Jakobu Ploju, doma iz Sv. Jurija. Zarnlk naj bi kot prodoren rodoljub z V. VIbnjak, Prvi slovenski tabor, str. 86. Slovenski narcd, it. 50, L 8. 1868. ihidcm d. t et ' L<)rue,W c)(AuOula ! n Ijutomerskim iupnikom Antonom Klementidem "takal po:ir il d rtale litalnice ter kmdh moino claignil zauest u celem okrajr".,' Tabor v Ljutomeru, kot prvo narodnopolitiino zborovanje Slor.encev. s sedem tisod udelelenci, sprejetih taborskih resolucilah-prepozoalnosri govornikov in zbrane slovenske itajerske inteligence spada med najimenitnejie dogodke slovenske zgodovine do konca monarhilc. "Ker:a ltili prui uspeini, J0 drugi z natduienjun ttadalftali. :Ltr, /. pit/1.)t ljatomerskega tabora, ki je u prlgtuxmu in resoluciji obirttil :ai,ttt, t,:-7!.. :d tie Slauence t,tem, dd je pn,i plkazal, da je s/oten:ko ljtd:tr,' iprt,tir,, :.2 nnoiirite sbade." Predstavljen in sprejet z resolucijo je bil siovc-nski narodni program, katerega vsebinski okvir mu je bil mariborski program taborskega odbora, katerega glavni ideolog je bil veliki prleSki rodollub, zdravnik Matija Prelog, urednik dasnika "llateniki g,t:p,'lar. Antonu Klementidu, predsedniku pripravljalnega odbora tabora. srarosti llutomerskih rodoljubov, izkuienemu organizatorju narodnih priredirevin enemu od organizatorjev tabora, je pripadla -ast odpreti tabor. Predsedovanje tabora so Ljutomeriani zaupali izkuSenemu poLitiku, deielnemu poslancu, rojaku Radoslavu Razlagu. pratniku. odlerniku v Breiicah, enemu najbolj cenjenih slovenskih rodoljubor'. \a osnovi sprejetih programskih todk tabora so si sledili gor.orniki. ki so zagor.arjali vpeljavo slovenskega jezika na vsa podroija jar.nega 2ir-ljenja: Ir-an Kukovec (uradi), Valentin Zarnik (cerkev), BoZidar Raii riolet. \'drugem delu taborskega programa so se nadenjale gospodarske in poliriine reme, o katerih so govorili: Prelog (gospodarstvo), Raii (zedrnjena Slor.enija), Voinjak ( 19. dlen ustave).'r Ivan Kukovec je zago,tarlal rabo sloveniiine v drZavnih uradih z zahtevo uradnikom, da se nauie jezika, v okolju katerega uradujejo. \' eor oru je poudaril vodilno taborsko idejo, da je narodni jezil ena od temeljnih pravic vsakega naroda, tudi kot pomembna osnor.a slotensn'a. \,alentin Zarnrk je opozoril na slovansko panonsko bogosluZle Cirila in lletoda, ki sta Sirila evangelij v razumljivem jeziku, in zahteval. da se take lezikovne prakse drii tudi cerkvena uprava na Slovenskem. Raid je govoril o vlogi iolstva na splo5no, o prosvetni in socialni ravni naroda in obro2iL oblasti nadrtnega ponemaevanja slovenskih vasi in far. Prepriian je bil, da se r2 Slovenski biografsk leksikon, 14. zvezek. Ljubijana 1986. srr.767. Lr V. Vrbn;ak, Prvi slovensk tabor, str. 68­ ra Slovenski narod, St. 55, I l. 8. 1868. -48­ -:i. " l-haut ..\ etLa^LefW ! < razmere lahko izboljialo le, de se uvede slovenidina kor udni jezik v vse Sole na Slovenskem in v vse urade." Prelogova razprava o gospodarstvu, priljubljena tema taborov, sprejera v -i. totki taborske resolucije, se je dotaknila problema gospodarskega razvoja, izkoriiianja Slovencev na Spodnjem Stajerskem, davkov, ki bremenijo slovenskega kmeta. Zahteval je sorazmerno pladevanje davkov s koristmi, ki naj bi jih imeli Slovenci z vlaganjem v slovenske usranove, predvsem iole. Peto todko je zagovarjal Boiidar Rait, ki je nakazal potrebo po zedinjeni Sloveniji (,slatenski sk@ini.) v sklopu vpraSanja o povezanosti slovenskih deiel. 6. todko taborskega programa je predstavil Josip Voinjak, ki je govoril o 19. dlenu ustave, proti zyezi Aystije z Nemdijo in o dualizmu.'" Ena od temeljnih zahtev -zdruZitev Slovencev v eno upravo -zediniena Slovenija, ki je bila na pobudo Raiia sprejeta v programske todke mariborskega narodnega programa za pripravo tabora, za.radi politidnih ovir vladnih organov ni bi.la prva zahteva na dnevnem redu zborovanja, temved sprejeta oziroma skrita Sele v 5. toiki taborske resolucije. Da mora biti ljutomerski tabor legitimen, v mejah sprejemljivega, se je zavedal tudi raziirjeni taborski odbor v Mariboru pri spremembi programskih todk tabora, potem ko je prvi predlagani program Matije Preloga vlada zavrnila. Misliti je bilo treba na to, da se s krSitvami ustavnih natel ne bi zapirala pot nadaljnjemu taborskemu gibanju. Raid je tako na ljutomerskem taboru zagovarjal najobtutljivejSo roako taborskega programa, zedinjeno Slovenijo, v mejah spreiemljivega, r.endar dovolj razumljivo pokazal na potrebo po zdruiitvi Slovencev v eno celoto. Tudi na drugem, Zalskem taboru, zedinjena Slovenija ni bila prva zahteva, temvet iele na petem mestu, deprav prvikrat odkrito predstavljena. Zaojo ni govoril romantiino navduieni Raid, ampak praktidno in trezno misledi Josip Vo5njak, ki mu je bila zedinjena Slovenija le ideal. Zedinjena Slovenija je dobila prvo mesto iele na tretjem, iempaikem taboru, ki je pokazal, ,xla je k u zedi:tynja useb Sltnencet, rt Sloaeriji z e im deielnim zbararu zagotorilo za nai obstaxek".'- Nastanek titalnice v Ormolu,'" dne 16. oktobra 1868, je odpd pot k taboru, v dasu, ko je postalo taborsko gibanje ie sploino vseslovensko narodnopolitidno gibanje (Ijutom er, Zalec, Sempas). Izkuinje in odmevnost prvega velikega mnoZidnega narodnopolitidne ga zboroyan,p. 't Ibi,le-. 16 Slovenski narod, st. 56, I3. 8. I868. F V. V$niak, Prvi siovenski tabol stt. 80. rs Slovenski narod, St. 79, 8. 7. 1869. _49­ "7.t".,!-Sh".ri,t 1" so vodile ormo5ke in ljutomerske rodoljube v skupne priprave organizacrje tabora, na prvo obletnico ljutomerskega tabora. Kdaj se je porodila zamisel za tabor v Ormolu, ni mogote natantno ugoroviti, verjetno pa je bila odloiitev sprejeta kmalu po nastanku ditalnice v Ormoiu, in sicer v dogovoru z ljutomerskimi rodoljubi. I{ed pobudniki tabora bi lahko bil tudi Boiidar Raii, ki je bil med na;bolj zayzetimt rodoljubi pri snovanju taborskega programa in posredno rabora v Ljutomeru, eden najdejavnejSih rodoljubov pri razvoju in urrjer.rnju narodne zavesri na slovenskem Srajersk"m. feprav ni obstajal vseslovenski taborski odbor za pripravo in izvedbo taborov, ki so razen Prekmurla zale\ vse slovenske deZele, so bili tabori nadelno dasovno usklajeni, organziram v okolju, kjer so ljudje iurili lelik narodni zanos. Posebej velja to za vzhodnoitajerske rabore Ljuromer, Ormo), Kapela (Radenci), ki so potekali z enoletnim zamikon.i. od avgusta 1868 do konca junija 1870, v povezavi z ljutomersko tiralnico. V dasniku Sloaenski gospadar je bila 1. aprila 1869. Ieta objavljena kratka novica z imeni krajev in doloienirr,i datumi poteka taboror.na pomlad in v poletju leta 1869. Za tabor v Ormolu je bilo omenjeno. dabo ,.t :tlal ie nedalofunem lasu.. lz tega sklepamo, da so rodoljubi v Ormo2u sprejeli odlotitev za organizacijo tabora vsaj ie meseca marca 1869. in mesece pred nastankom pripravljalnega odbora (29. junij 1869). V pripravljalnem odboru so bili ormoiki rodoljubi, naielnik je bil ormoSki odvetnik Ivan Petovar, ilani ljutomerske iitalnice: \'alenrin Zarnik, odvetniSki pripravnik, Anton Klemendid, iupnik in srarosta Ijutome rskih rodoljubov, Vatroslav Mohorit, iupan iz Podgradja, eden od ustanovnih ilanov ljutomerske iitalnice.'" Valentin Zanik, eden glavnih ideologov, pobudnikov raborov in organizatorjev tabora v Ljutomeru, je bil tudi med najbolj priljubljenimi govorniki na taborih. Kot eden pozneje najradikalnejiih slorenskih politikov je )e v tasu mnolidnega taborskega gibanja. pred taborom v Ormoiu, v deielnem zboru s poslancem Josipom Yoinjakom odloino zagovarjal slovenske narodne interese, vkljudno z zahrelo po zdru2itvi t'Predsednik Slovencev v eno narodno-polititno administrativno .noro. tabora v OrmoZu Radoslav Razlag je kot vodilni predstavnik taborskega gibanja dobil ob Zarniku, kot podpredsedniku tabora, Boiidarju Raitu in re Slovenski gospodar, !t. 13, l. 4. 1869. 20 Slovenski narod, it.8'7,2'7.'7. 1869. rr Slovenski biografski leksikon, Iz[. zvezek. Ljubljana 1986. srr.768. -50­ "Aatzl-a dtoucni,yt ! " Josipu VoSnjaku odlidne sodelavce, govornike, ki so taboru v Ormoiu dali pomembno mesto v slovenskem narodnem gibanju. Vabilo na tabor v OrmoZu povzema dosedanja taborska zborovanja, posebej se sklicuje na ljutomerski tabor, ki so ga priredrli ,u iast prijanljsttl in spo auanju do Ljatomerianou, na druge slovenske tabore, ki so pritegnili na desettisote ljudi, in vabi ljudstvo k nuinemu nadaljevanju organiziranja taborov za dosego pravic. Naslovljeno je bilo na vse Slovence, posebej pa na rojake iz ljutomerskega, ormolkega in radgonskega okraja, da se tabora udeleiiio v polnem Stevilu. V nadaljevanju vsebine vabilo povzema besedilo iz vabila na 1. slovenski tabor v Ljutomeru. Skupno vabilo na tabor je sestavil taborski odbor (Liutomeriani in Ormoiani) s preko 40 podpisniki, ilani obeh ditalnic, iz ormolkega in ljutomerskega okraja: kmetje, tr)ani, posestniki, obrtniki in intelektualci. Vedina podpisnikov vabila tabora v OrmoZu iz ljutomerskega okraja je bila podpisana tudi na vabilu za ljutomerski tabor. Na obeh vabilih, za tabor v Ljutomeru in Ormoiu, je zadnji podpisnik Valentin Zarnik. Zarnikov vpliv in duhovno vodstvo se iutita tudi na ormoikem taboru." Na taboru v Ormoiu, ki je bil 8. avgusta 1869,'r dan pred obletnico ljutomerskega tabora (8. slovenski tabor) se je kliub slabemu vremenu zbralo devet tisot ljudi, kar ga po Stevilu udeleiencev uvrita med vetje slovenske tabore in v najvetji vzhodno5tajerski tabor. K temu sta pripomogli tudi odlidna organrzacija in prepoznavnost govornikov. Organizatorji so bili prepriiani, da se bo tabora udeleiilo vsai deset tisot ljudi. K temu so jih vzpodbujali prepoznavnost govornikov, narodna zavest v Siriem okolju, uspeh ljutomerskega tabora, ugodna prometna poveza (Leleznica), pridakovanje velike udeleibe Hrvatov in kondno tudi uspehi vseh dosedanjih taborov, ki so pritegnili mnoiice. Ormoiki tabor se je odvijal po taboru v Viimarjih pri Ljubliani meseca maja, ki je po 5tevilu udeleZencev presegel vsa taborska zborovanja. Eni od temeljnih zahtev v sprejetih resolucijah na taborih sta bili zedinjena Slovenija in uradno priznanje slovenskega jezika na vseh podrodjih javnega L:ljenla. Zediniena Slovenija je postala politidna zahteva slovenskih poslancev v deielnem zboru, na taboru v Ormoiu pa ena najpomembnejiih resolucij iz taborskega programa. Na ljutomerskem taboru so bile naibolj v ospredju zahteve po uradni rabi materiniiine (5ole, uradi, cerkev), sprejete v treh samostoinih resoluciiah. " Ibidem. 23 Slovensk narod, it. 87,27.7. 1869. -51 ­ ,*.a.A, Sq,r.at*t" Med govorniki z ljutomerskega tabora so na taboru v Ormoiu sodelovali: Valentin Zarnik, Josip Voinjak in Boiidar Raid. Raid si je ie na Ijutomerskem taboru (slovenski jezik v iolah, povezanost slovenskih deZel) s prepridljivim govorom pridobil najved uspeha in sposrovanjr. Postal je eden najprepoznavnejiih, najprepridijivejiih in najbolj cenjenih rodoljubov na slovenskem Stajerskem. Tabor v Ormoiu je imel Stiri glavne todke dnevnega reda, kot je razvidno s povabila na tabor. V sklopu prve todke so bile sprejetc tri resolucije. Zedinjeoa Slovenija kot prva resolucija, ki sta jo navduieno zagova.rjala v izbranih in jedrnatih stavkih Valentin Zarnrk in Josip Vodnjak, govornika ie na vei taborih. Uradno priznanje slovenskega jezika sra zagovarjala Anton TomSii, urednik dasnika Slounski narod (uradi), in Radoslav Raziag (iole), kar 1e bilo sprejeto v dveh resolucijah. '' Zedtnjena, Slovenija kot ena od temeljnih politiinrh zahter.-je poleg zahteve po uradnem priznanju marerinsaine na ormoikem raboru posrala prevladujoia tema, o kateri sta govorila dva pomembna slovenska politika. Zdi se, da je bila zahteva po zdruZirvi Slovenccr. na taboru v OrmoZu toliko bolj poudarjena, ker na ljutomerskem taboru zaradi znanih zapletov ni bila neposredno obravnavana. V drugi totki dnevnega reda je Boiidar Raii govoril o r.zgoji slor.enske mladine in o pomenu rzol>raLevanja v slovenskih iolah. o rpraianjih, s katerima se je najvea ukvarjal v slovenskem javnem iivljenju. kasneje tudi kot poslanec v drlavnem zboru na Dunaju. Kot domrcrn 1e n.r taboru v Ormolu prepridljivo zagovarjal vzgojo slor.enske miadine v ljudskih iolah na narodni podlagi. Sole naj bi bile brirnik poncmcoan;a Slovencev. Ustanovile naj bi se gospodarske iole za moiko in gospodinjske Sole za )ensko mladino, ki bi lih morali ustirnoliti Slor-enci, jt rtti.z r,lt|:itj i,,tit,zie ie se ne bi za njth zayzela vlada. "Pojasnjerati razruere, jo zaintererirdti zd. lx)enth.'a in politika. V:gajatt jo i, :r.,.i ::). ./., dabi blago y'ce, rdzNit um in zdraao, krepko tek. Orlkri'ati 1i ti;,,t.it,. :,,.,2,, zgoda na, jo opozarjati, kako sa nas tujci razkotane sktiali u:,.-i, .;::: :,. .: kazati edino reiiter -zedinJeno Slatenijo. Mladini je 1:sltx ,,.1i,;t..;; ;, ), sloaansko obzorje in jo utrjetnti u odplrL da patajiewhef in :,tti,.i!-..: ,..;, .,_, Govor Bolidarja Raiia (bil 7e zadnji govor na taborih) 1e bii :r,-.2..:::.r. nadaljevanje govora o izobraievanju in vzgojr mladine r-slo'. ensi:: i. -rh. ki ga je podal na ljutomerskem taboru, nadaljeval na 2risi.::-.. .- r. 2r Ibidem. :j Slovenski gospodar, it. 32, t 2. 8. 1869. cj. t et " tsLt4ta OW1t4?uN ! n govoril o vlogi Solstva v osebnem in druZbenem iivljenju posameznika in naroda. Rail je v svojem znamenitem govoru na taboru v Ormoiu predstavil in zagovarjal tako rekod ves slovenski narodni program, naloga mladine pa je, da ga izpolni. Znamentti govor, retorika, slikovito in tustveno podajanje besed zbranim udeleiencem tabora in na koncu dialog (pogovor z mladino) so avroriu prinesli sloves enega najveaiih taborskih govornikov. Y f. in 4. todki so bile zajete lokalne teme. Ustanovitev hranilnice v Ormoiu je zagovarjal domatin Ivan Petovar, izgradnjo mostu iez reko Dravo, ki bi povezal slovensko Stajersko s Hrva5ko, pa je zagovarjal Valentin Zantk.'o Uradnega porodila o sprejetih resolucijah na taboru v Ormoiu ne poznamo; naj bi bile enake dnevnemu redu zborovanja, kot so jih podali posamezni govorniki, in so bile sproti soglasno sprejete. Na ormoikem taboru so tako sprejeli Sest resolucij, prav toliko kot na ljutomerskem taboru, ki je imel Sest todk dnevnega reda. Sprejete resolucije na taboru v Ljutomeru so bile jasne zahteve po spoitovanju temeljnih narodovih pravic iz 19. tlena ustave. Prve tri resolucije se nanaiajo na uradno priznanje maternega jezika na vseh podrodjih javnega )ivljenja: v uradih, cerkvah, iolah. Peta resolucija posredno zagovarja zdruZitev Slovencev v eno administrativno politiino i.t.tu in lesta resolucija zagovarjata sorazmernost davkov, ki jih "r,oto. Stajerski Slovenci plaiujejo v de)elno blagajno, glede na koristi pri vlaganju deiele v razvoj slovenskih zavodov, predvsem 5ol, o vetji samoupravni oblasti slovenskih deiel in spoStovanju 19. dlena ustave. O prvem slovenskem taboru v Ljutomeru imamo ohranjena dokaj natanina porodila v slovenskih iasnikih, ki so ie pred taborom mesece prej sledili nastajanju slovenskega narodnega programa, ko se je postopoma oblikoval med Sta,erskimi rodoljubi. Posebej je sproti o prihodnjih taborskih zahteyah poroial Slouenski gaspadar, o Raidevem predlogu za narodni program in o sporazumno sprejetem Prelogovem predlogu, ki je postal izhodiiie taborskega programa na ljutomerskem taboru. ObSirno so v slovenskih tasnikih popisani dogodki s tabora, vsebina govorov taborskih govornikov in sprejete resolucije. Najob5irneje je poroial o taboru Sloaenski narod, katerega udeleienec in dopisnik dasnika je bil Josip Juriid. O taboru v OrmoZu imamo v iasnikih kratka porodila iz vsebin posameznih govornikov, razen govora Boiidarja Raiia, ki je bil objavljen 26 Slovenski gospodar', st. 33, 19. 8. 1869. -5r­ ">(LL,ak Slouerry ! ,, v celoti. iasnik Slaaenski narod je zapisal, ,da se je clo zdaj ta t:th tartoril: bistueno gat'orilo a istih toikah h je Slovenski narod. ase )a:er{anr ta,;ofike gauornihe precej obiirna prinaia[ zato nislino, da je pri tej pti/ili l,t::. ,tl.u sAr.atka omenimo, da so ui gouarniki najo nalogo izu"stno" ,)eit/i-. C,rsnrk je napovedal in )e v naslednji itevilki objavil celoten gor-or Bo2idarjaRaida." Raitev govor je tudi mnogo doprinesel slovesu ormoSkega tabora. saj jebil tabor tudi po njegovi zaslugi eden najprepoznavnejiih ,.. slo..en,ke­taborskem gibanju. To je potrdi.l tudi Josip Voinjak, ki je v prispevku o taborih r. objarljenihspominih posebej omenil tudi ormoiki tabor, oinetitett :.2 j:.ziet:le Slaaenceo zara.dr vzdulja in odliine organizacije, ki je presegla doredanje tabore, predvsem pa zaradi Raitevega govora, ki ga je delno ciriral in ob tem zapisal: "Bil sem na mnogih tabarih in shoclilt pa ra;,,-i tplc.itt,tga xaaduienja, kakor pri tem gm)ar , nisem cloiiael. po gattrtr :ni., ;..t Jlrg :a drugin objenali in solze so nam silile r oiio..n "Preznaneniti" govor Boiidarja Raiia na ormoikem taboru. kor ga je imenoval Sloaenski narad, je sestavni del vsebine iz dogodkor narodnegagibanja v Muzejski zbirki taborov na Slovenskem v ljuiomeru kot primervelidine taborov in posameznikov izvrstnih rodoljubor.. ki so se razdajali za slovenski narod. Govorniki na taboru v Ljutomeru in na taboru v OrmoZu (\'oinjak, Zarnik, Raid) niso govorili o enakih temah, kar je bilo verjerno polezanotudi z vsebino posameznih todk programa, r,rstnega reda in izbire govornikov, avtorjevega osebnega pristopa do aktualnih r.praSanj. Tako ie na drugem taboru v Zalcu o zedinjeni Sloveniji ni go.,oril Raid. tem..ed Josip Voinjak, na ormoikem taboru in na taboru r.Cerknici. Bisrrici priPliberku pa Valentrn Zarnlk.)') Omenjeni Raidevi govori (Liutomer, Zalec), posebno pa na taboru v Ormoiu, so Raidu prinesli sloves enega najvecjih tuborrkih go...ornikov. Vedina zgodovinarjev ga postavlja poleg Zarnika. Nledtem ko si je Zatork "naklonynost ljulstaa priclabil s suajin hamorjen in prik/adttitti ,lutipi. ga je Rai( duegel pa eri snari r irstuam in pdtlram najib teiid. p,, drtgi pa z nazlrnl$jo suajih putath. Pri nm je igrala akga ttdi dalftt,tit-tto:t rt7.iurrya Zranauitqd glattr. Rai. bi t zadeuah ttarodtre pulitrt, 7r,,.,..,,r1.,, ,,,, )li 27 Slovensk narod, ir . 92. 12.8. t86g. 13 Josip Voinjak: Spomini. Ljubljana 1905, srr. 289-90. r! V-inko Rajip: Glavni podatki o taborih. V: Taborsko gibanje na Slor enskem. Llubljana I981. str. 27-43 -54­ ">4tuoXa Sta.uen4a ! " pre dnosti ni Plzna| se je ie od lregd zdfutLa !0 aril na staliiie neustrdineg,t rddikalnegd baja a obrambi temeljnih praaic Slouencer,". Na taborih je ta "baloiki knet*, kakor se je v dopisih vetkrat podpisal, "ki je sujo kariero Xrnaual obrambi brezmainega ljudstaa, nastopil r elegantni irti suknji in a belih glaze rokaricah .'u " Na taboru v Ljutomeru so zagovarjali predvsem temeljne narodne zahteve in zahteve Slovencev na slovenskem Stajerskem. Tabor se ni neposredno dotaknil lokalne problematike, ki je priSla do izraza kot skupna zahteva Pomurcev na tret,em vzhodnoitajerskem taboru, ki je bil organtz:ran s tamkajinjimi in okoliikimi rodoljubi, ob podpori ljutomerske iitalnice (12. tabor na Kapeli -Radenci) junija leta 1870 (osem tisod taboritov). Govornik Ivan Kukovec je pri zagovarjanju gospodarskih intetesov postavil zahtevo za regulacijo reke Mure in izgradnjo ieleznice kot prednostno taloibo za izbolj5anje gospodarskega stanja in konkurendne sposobnosti prebivalcev ob Muri in v zaledju Slovenskih goric nasproti avstrijskim deZelam.r' Ivan Kukovec je kot deZelni poslanec prenesel zahtevo za izgradnjo proge Ljutomer Radgona v deZelni zbor, jo vztrajno zagovarjal in kasneje kot predsednik odbora skrbel za njeno izgradnjo, Ieta 1890.1'Zahteve ormoikega tabora, da se ustanovi hranilnica, je prav tako prvi uresnidil Ivan Kukovec, ko je ob podpori ljutomerskih trianov leta L872 ustanovil Okrajno posojilnico in hranilnico v Ljutomeru kot prvo slovensko zadntlno banko na Slovenskem Stajerskem, katere namen je bil podpreti razvoj slovenskih obrtnikov in kmetov." V Ormoiu je bila hranilnica ustanovljena Sele leta 1876r'po veiletnih neuspeSnih prizadevanjih pri vladnih organih. Pomen prvega slovenskega tabora, ki je v programu in resoluciji obdutil zaietne teiave, je v tem, da je prvi pokazal, kako naj slovensko ljudstvo organizna mnoiidne shode. Zahteva po uradni rabi slovenskega jezika v javnem iivljenju je kmalu po taboru v Ljutomeru postala tudi politiino vpraianje. Ljutomerski in ialski tabor sta politiino predramila slovenske mnoZice. Pri tem so jim navdudeno sledili rodoljubi v Ormoiu in na Kapeli v okviru vzhodnoStajerskih taborov. 30 Joze Ftiaar: Delez Bozida{a Raida v mladoslovenskem gibanju. V: Svet med Muro in Dravo. Maribor 1968, str. 333. 31 Slovenski gospodar, St. 32, 10. 8. 1870. rl JoZe Jenko: Zeleznice med Muro in Dravo 1850-1941. V: Svet med Muro in Dravo, Madbor 1968, str.615. 3r Slovenski gospodar. 3t. 39, 26. 9. 181 z. la Zgodovinski arhiv na Ptuju, Rokopisna zbirka, R-70, IGonika mesta Ormoza, str. 20. -55­ "2."*,5U".,*t" Uspeh ljutomerskega tabora so narekovale velika narodna zavesr rrga in okolice, domaia inteligenca in podpora itevilnih narodnih moZ na podeielju. Sreina okoliSdina je bila tudi ta, da so Ze v predtaborskem obdobju v Ljutomeru delovali in se zavzeto vkljudevali v narodno iivljenje posameznikr rodoljubi, ki so si kasneje pridobili pomembno mesto v slovenskem politiinem )ivljenju. Ljutomerski tabor je nakazal prihodnji slovenski narodni program s celovito problematiko narodnih zahtev. Bil je podlaga taborskemu gibanju na Slovenskem, iz katerega so trpali vsebino narodnega programa, ki se je v podrobnostih razlikoval od tabora do tabora, vsebinsko pa bil glede temeljih narodnih vpraianj bolj ali manj enak ali podoben, z dodano krajevno problematiko. Raii, ormoiki rodollub, eden najvedjih slovenskih Stajerskih rodoljubov, je kot Ijudskovzgolni in kulturni organizator na podrodju buditeljskega in politiinega delovanja svojo dejavnost v najvetji meri prenesel v taborsko gibanje, posebno na slovenskem Stajerskem. Kljudne besede Tabor u Ljalomeru, 9. arguu 1868. tabor y )rmo*r. 8. a.,-gtrst 1869, Iuar Ktkouec, Valeatin ZaruiA, Boiidar Raif, Matija Prclag, Juip l/0! jdk Viri - Noaice,leto 1867. - Sloaexec.leti 186) in 1866. - Slorenski gospodar,leta 1869, 1870 in 1872. - Sl|aensAi narad.leti 1868 in 1869. - ZAP, Rokopisna zbirka, F.-70, Kt'onika taesta Orxtoia,20. Literatwra - JoZe FrIi.a.n: Delei Boiidarja Raiia v mladosloverckem gil:,anjtl bet metl Muo in Drauo, Maribor 1968, str. 346-181. - JoZe JENKo: leleznrce med Muro in Dravo 18)0 1941. Sz,et netl Mttro in Drauo, Maribor 1968, srr. ,89 629. Vinko Rr.1Sr: Glavni podatki o taborih. Tabouka giltatf na SlotensAem, Ljubljana 1981, stt. 21 43. - Skrenski biografski leAikon I., 1 . knjiga. Ljubllar'a 192). - Slouen:ki biografski lehtikon IIL, 9. zaezek. LjtEljar,a 1960. - Slouen:ki biograf:ki lelesikrn, 14. ruezek. Ljdljana 1,986. -56­ - Viktor VF'BNJAK: Prvi slovenski tabor v Ljuromeru. Srct med Dratto in Mura, Ob stoletnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru 1868 1968, Maribor 1968, str. 182473. - Josip VoSNJAK Sponini . Llubljana 1982. Povzetek Prvi slovenski tabor v Ljutomeru, 9. avgusta 1868, je nakazal prihodnji narodni program. Bil je podlaga taborskemu gibanju na Slovenskem, s postavljeno celovito problematiko narodovih zahtev, vkljudno z najpomembnejSo politiino zahtevo -zedinjeno Slovenijo. Velik pomen pri nastanku ditalnice in organizacije tabora v Ljutomeru imata dva pomembna ormoika rodoljuba: Boiidar Raii kot narodni buditelj, pobudnik in organizator velike narodne b6sede pri Mali Nedelji 1867, mnoZiine kulturne prireditve, predhodnice rabora, eden najpomembnejiih slovenskih Stajerskih rodoljubov, snovalcev taborskega programa in najvidnejiih govornikov na taboru v Ljutomeru. Drugi je Ivan Kukovec, duhovni ote iitalnice, eden od organizatorjcv in govornikov na ljutomerskem taboru. Tako kot je Ljutomerdane vodila pot do tabora preko mnoiiinih kulturnih prireditev z razgibanim delovanjem ditalnice v okraju in na iiriem obmodju pokrajine med Muro in Dravo, je ormoike in okolilke rodoljube vodila pot do tabora preko velikih narodnih veselic, ob podpori ljutomerske ditalnice. Tabor v Ormoiu, 8. avgusta 1869, je kot 8. slovenski tabor in kot 2. vzhodnoitajerski tabor povezan z ljutomerskim taborom pri skupni organizaciji, izbiri govornikov, sprejetih programskih todk in resolucij. Na ljutomerskem taboru so zagovarjali predvsem temeljne narodne zahteve in zahteve Slovencev na slovenskem Stajerskem, na taboru v OrmoZu pa je pri5la do rzraza. tudi lokalna problematika. Ena najpomembnej5ih temeljnih narodovih zahtev tabora je bila zedinjena Slovenija. Boiidar Raid si je ie na ljutomerskem taboru pridobil najvei naklonjenosti, na taboru v OrmoZu pa je dosegel najveiji uspeh in tako mnogo doprinesel k njegovi prepoznavnosti. Raitev znameniti govor je sestavni del dokumentov stalne razstave Muzejske zbirke taborsko gibanje na Slovenskem v Ljutomeru, kot primer odlitnega tn zavzetega govornika, ki je pritegoval mnoiice. -57 ­ | .t ruela dnlLc,lrya ! n 91U97 .4\'t8681t87 t": I I9( i 19 . i ) 129 .o5U,39 .t):129 . t-1ta9-.i) Janez Cvirn NEMSKI USTAVOVERCI IN SLOVENSKI TABORI Nemiki ustaaotterci s0 p z0?er pragrdm zedinjene Sloaenije, ki je dobil xtnoiiino podporo na tabarih (1868-1871), borili t paudarjanjem staradatne slage ned (nemikimi) meiiani in (skaen:kini) kmeti, deielne zdutti in potnena nemike kultare za Slauence ter z etiketiranjem narodnib uocliteljer., za nazadnjaike kterikalrc in uhramontante. Leta 1869 so na itajerskem organizirali n'i >tlstdtne< dneae (Slaaenska Bistrica, Celje in Radrany), nekakine protitabnre. ki nai bi aladi in faanosti pokazali, da slaunski knet ne padpiru naradne palitike. Llstami dneti pa r^0 izpllnili Priiakottanj uaauaercea. Za argtmente nertikih ustaaauerceu je sloaensko kmeiko prebiaalstao na itajerskem in Koraiken po:tala darzetnejie po jryoslolanskem kongresu u Ljubljani (1. -3. 1870). ki sa ga,­nemikem taboru izkoritili za diskreditacjo slounske politike kot (jtgo)slatanska in pra t idriatno umerjene. Minister Johann Nepomuk Berger je na banketu ob sklepu zasedanja spodnjeavstrijskega deZelnega zbora, 17. septembra 1868, nasprotovanje dualizmu komentiral z besedami: "Dandanes ieli vsak narod, ia, vsak narodid imeti svojo nagodbo -po nagodbi. 5e skromni Kodevarji bodo kondno predlagali pragmatiino sankcijo o skupnih organih".' Duhovita, a hkrati tudi cinidna iziava, je Lepo izraLala nekakino brezskrbnost meiianskega minisrstva pred zahtevami federalistidne opozicije, ki ni pristajala na razdelitev drlave med Nemce in Madiare. Toda v resnici vlada ni imela tazlo1oy za ignoriranje zahtev nasprotnikov dualizma. Odpor federalistiine opozicije zoper dualizem in centralizem se je prav poleti 1868 zaostril do skrajnosti. Zlasti Cehi so od vlade odlodno zahtevali, da ptrzna deikim deielam enak poloZaj, kot ga je priznala Ogrski. ielki deZelnozborski poslanci, ki so ie od spomladi 1867 bojkotirali zasedanje deielnega zbora, so 22. avgrsta 1868 s t.i. "ieiko deklaracijo" za deiele krone Sv. Vaclava zahtevali enak dr)avopravni Dr. Janez Cvirn, redni profesor, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za zgodovino, Aikerieva 2, 1000 Ljubljana. I Gustav Kolmer: Parlament und Verfassung in Ostenerch 1848-1904. l. Craz 1972, str. 345. -58­ ; ";l.ia,ela 5 hu.eni,i"e I " predvsem posledica vladnega pritiska in napadne predvolilne taktike narodne stranke, so nemiki ustavoverci v volilni zmagi stotnika Konrada Seidla videli jasen dokaz, te5 da,slovenski Stajerci,. ne podpirajo politike prvakov. 5e vei. Zmagoviti kandidat je na slavju po volitvah optimistidno trdil, iei da je volilna zm ga zL vedno prestavila "severno mejo zamiSljene Slovenije od "Spilla pa vse do Konjic"." Opogumljeni nad volilno zmago so Stajerski ustavoverci svoj oprimizem poskulali potrditi tudi na t. i. "ustavnih dneh", taborom podobnih javnih politidnih zborovanjih na prostem, ki naj bi pokazali, da kmedko prebivalstvo na Stajerskem ne podpira zahtev taborov." Med majem in septembrom 1869 so or1anlzrfth tri "ustavne dneve" (30. maja v Slovenski Bistrici, 8. avgusta v Celju in 5. septembra v Radvanju), na katerih so posku5ali dobiti podporo za nedeljivo Stajersko (proti zedinyeni Sloveniji) in za liberalna gesla proti katoliSki cerkvi. Po relativnem uspehu prvega ustavnega dne v Slovenski Bismici, ki se ga je udeleiilo med 400 in 600 ljudi, so se ie na drugem ustavnem dnevu v Celju, 8. avgusta 1869, lahko prepridali v mot narodne stranke. Ob napovedi ustavnega dne v Celju so namrei na pobudo urednika Slovenskega - naroda Antona Tomiida itajerski narodnjaki s Stefanom Kodevarjem in z Josipom Vodnjakom na de1u, odlodili, da bodo ustavoverno zborovanje zmrnirali. Po pozivu narodne stranke, naj se Slovenci mnoZiino udeleiijo napovedanega javnega zborovanja in Nemcem pokaZejo, da trdno stojijo za politiinim programom narodne stranke, so morali celjski ustavoverci svoje "javno zborovanje" prekvalificirati v zborovanie zaprtega tipa, ki je potekalo v notranjem dvoriSiu nekdanjega minoritskega samostana poleg Marijine cerkve. Premoi narodnjakov je potrdil slabo obiskan ustavni dan v Radvanjah pri Mariboru, po katerem so itaierski ustavoverci prenehali s prirejanjem javnih zborovanj." Toda zoperstavljanju zedinjeni Sloveniji in politiki slovenskih narodnjakov se niso odpovedali. V boju zoper narodno stranko so nastopali z ideologijo Staiercijanswa, ki je kot protiprogram zedinjene Slovenije poudarjala zgodovinsko in gospodarsko utemeljeno enotnost vojvodine Stajerske. Kmetu so s irnimi barvami slikali gospodarske posledice morebitne zdruiitve Spodnje Stajerske z ,obuboiano.. Kranjsko in brenkali na struno ie vedno motne delelne zavesti. Retoridno vpraSanje: "Ali ielite postati Kranjci?<, ki so 22 Marburger Zeitung, 5. 3. 1869. 'r Prim. Jane, Cvimr Nemsk tabod na Slovenskem (1869). v: zi, letnik 46, 1992, st. 2, Ljubljana 1992, str. 175-185. 2a rbidem. -63­ ii. t tzt " t\ulelA O LAU4u44 ! n ga na ustavnih dneh naslavljali na kmeta, je vedno prineslo nikalen odgovor. Slovenske kmete so prepriievali, da niso nasprotniki enakopravnosti slovenskega jezika v iolah in uradih, da pa tudi kmet v vsakdaniem iivljenju nujno potrebuie znanje nemidine. Poudarjali so upraviienost tradicionalnih druibenih in kulturnih :azmetij, potrebo po vsakdaniem (gospodarskem) sodelovanju med (slovenskim) kmetom in (nemikim) melianom. Tradicionalno soiitje obeh narodov naj bi radikalni slovenski nacionalisti ieleli uniditi. Ustavoverna )stranka<, ki je ves ias poudarjala svoj nadnacionalni znadaj (5lo naj bi za stranko liberalno usmerjenih in ustavi zvestih Nemcev in Slovencev), je tovrstno propagando okrepila po prvih zmagah pruskega oroija v vojni s Francijo. Teden dni po pruski zmagi v bitki pri Sedanu je kot sobotna priloga lista Tegesbote fiir Untersteiermak (tako so s 1. septembrom 1870 preimenovali Marburger Zeittng) zaiel tzhajari slovensko pisani list Slobodni Slovenec, ki je v "domatem jeziku" preprideval slovenskega kmeta o napaini politiki slovenskih prvakov." List, ki si je prizadeval, "da Avstrija mogoina in neokrnjena ostane, da naSa rodna domovina Stajarska cela nerazdeljena ostane in vedno cvete, da se poljedelstvo, kupiija in obrtnija povzdigne, da se lole pomnoiijo, da se davki polajialo, z eno besedo, da se sreia in zadovoljnost v naii deieli dolgovedno ustanovi.,,'o je glavno pozorflost namenil pobijanju >nespametne in neuresniiljive" ideje o zedinjeni Sloveniji, ki da je uperjena zoper blagostanje Stajercev.'-,Namerava se loditi nas od deiele Stajerske, razsekati naio lepo de)elo ter nje juini del prilimati sosednji Krajnski! Ali je res to na5a volja! Gotovo nel Tudi mi tega noiemo. Mi hodemo si svojo domovino, prelepo nalo deZelo Stajersko nerazdeljeno ohraniti in obdriati..."'s ls Na sestanku spodnje3tajerskih ustavovercev v Mariboru, 6. avgusta 1870, so sklcnili. da se Marburger Zeitung s l. septembrom 1870 spremeni v dnevnik Tagesbote fiir Untersteiermark (Organ der liberalei Partei). Vendar je novi list izhajal Ie do konca novembra 1870, s L decembrom pa.ie spet spremenil ime v Marburger Zeitung iI1 izhajal ffiknt tedensko. Kot sobotna priloga Tagesbote fiir Untersteiermark je od 10. 9. 1870 izhajal tudi Slobodni Slovenec (Po domaae pisana priloga k Tagesbote fiir Untersteiermark), ki ga je urejal E. JanZi6. Po preimenovanju Tagesbote ftir Untersteiermark v Marburger Zeitung je list postal samostojen in izhajal do januar.ja l87l. Vsega skupaj je izilo 13 Stevilk. Glej: Franjo Bai: K zgodovini narodnega Zivljenja na Spodnjem Stajerskem (SlomSekov spomenik v Mariboru). V: Franjo BaS: Prispevki za zgodovino severovzhodne Slovenije, Maribor 1989, str. 60, op. 157. to Slobodni Slouenec, 10. 9. 1870. u slobodni Slouenec, 10. 12. 1870. 23 Marburger Zeitung, 28. 8. 1871. -64­ "'/"tuena Shue,nt4a 1,, S podobnimi argumenti so se politiini mobilizaciji kmedkega prebivalstva za progtam zedinjene Slovenije zoperstavljali tudi nemiki ustavoverci izven Stajerske. Nemiki ustavoverci na Kranjskem, na delu z nqbolj znanim slovenskim renegatom Karlom Deschmannom (Dragotinom Delmanom), so v svojem glasilu, dnevniku Laibacher Tagblatt, v vsaki Stevilki dokazovali zgreienost slovenske politike, zagovarjali negovanje starodavne sloge med nemiko in slovensko govoreiimi Krajnci in opoz jal na velik pomen nemSkega jezika za slovenskega kmeta. Laibacher Tagblatt, ki je narodno stranko obtoZeval, de5 da je nasprotnica svobode in napredka, da je klerikalna in ultramontanska, je v ustavoverne vrste vabil svobodomiselne slovenske intelektualce. V decembrski ustavi je videl dobro podlago za nadaljnli organski razvoj slovenskega naroda. Z vidika ustave in driave je odlodno nasprotoval nekritiinemu posnemanju iehov, ki da z vztrajanjem na deikem driavnem pravu (enotnost delel krone sv. Vaclava) ru5ijo ustavni sistem. (Grof Anton Alexander Auersperg in Kad Deschmann sta Slovence vztrajno psovala za ,utljive opice iehov".) Iz istih razlogov se mu je zdela nesprejemljiva zahteva po zedinjeni Sloveniji, ki je v dasu taborskega gibanja priSla povsem v ospredje zahtev narodne stranke. Laibacher Tagblatt je posku5al v svojih poroiilih o taborih zmanjiati njihov pomen. Opisoval jih je kot zborovanja od duhoviiine zmanipuliranih neukih kmetov." V porodilu o vi)marskem taboru je celo zapisal: "Mnoiica je stala brez iutila in plosk in )ivio-klic je prihajal le od posameznih kriiadev. Na obrazih taboritov se je brala nezadovoljnost. Gosposki ni bilo treba nobenih posebnih priprav za red in res tudi nobene nerednosti ni bilo."rn Dne 8. avgusta 1869 se ie De)man kot slavnostni govornik udeleiil nemikega ustavnega dne v Celju in odlodno zavrnil slovenske zahteve. Ves ias 1e opozarjal na nesmiselno (jugo)slovansko orientacijo slovenske politike. Slovenske oiitke, deI da je renegat, je zavratal s politidnimi in kulturnimi argumenti. V ilanku NemSkutar (1869), ki je iziel v dnevniku kranjskih ustavovercev Laibacher Tagblatt, je tako med drugim poudaril, da se tudi t. i. nemlkutar ne odpoveduje svojemu slovenskemu izvoru in jeziku, temved le drugaie presoja slovensko-nemika razmerja kot slovenska stranka. Nemikutar ne sovraii nobenega naroda, predvsem pa ne nemikega, "od katerega so se Slovenci tako veliko nauiili... Ker se zaveda nemikega vpliva na slovensko literaturo (reformacija je prinesla kulturo v deielo), zlasti ceni nemiko kulturo in si seveda leli, da bi se njegovi otroci poleg 2e Dragan Mati6: Nemci v Ljubljani. Ljubljana 2002 (dalje: D. Matii, Nemci v Ljubljani), str. 9l sl. 30 M. Gorse, Doktot valentin Zarnik, str. 96. -6t­ ">lorueXa Slauurya ! < slovenidine udili tudi nemiiine. "Tudi on ieli dvig svojega jeztka, sai ga ljubi. Vendar meni, da mu znanje nemSkega jezika prinaia velike prednosri. Ve, da bo prihodnost njegoyim orrokom leple cvetela, te se bodo udili tudi nemddino, saj ga trgovina in obrt postavljata v stik s sosednjimi nemSkimi deielami. Tako je veliko bolj v stiku z Nemci kakor z manj civilizrranimi deielami slovanskega juga, kjer ie obstaia krvno maiievanje in kjer morajo ljudje 5e obdelovati polja s puSko na rami."r' Tudi na Korodkem so nemiki ustavoverci proti ideii zedinjene Slovenije nastopali z idejo nedeljive Koroike in starodavne sloge med slovenskimi kmeti in nemikimi meidani. "Izogibali so se preoiitnemu nasprotovanju slovenski narodni zavesti, poudarjali so enakovrednost slovenskega iivlja v deieli, deprav ne v politidnem smislu, svoja dru5tva na slovenskem podroiju so organizirali dvojeziino, na njihovih shodih so govorniki, kadar je 5lo za stik s 5irio mnoiico, govorili v slovenskem jeziku, prikazovali so liberalizem kot nadnacionalno gibanie."r' Se bolj kot na Stajerskem so igrali na karto de)elne zavesti, ki je bila na KoroSkem v resnici izjemno moina. Poudarjali so, da slovenske Koroice na nemlke sodeielane veZe "mogoia vez materialnih interesov", pa tudi vpraSanja svobode. "Vpraianja svobode lahko reiujejo lSlovencil samo skupaj z nami", je v komentarju pripravljalnega shoda Trdnjave za tabor na Bistrici 1870 komentiral Klagenfurter Zeitung.ri Ob tem so slovensko prebivalstvo prepriievali, da ne nasprotujejo kulturnemu razvoiu Slovencev. Okrajni Solski inipektor Anton Bichler je poudarjal: "Mi hotemo in moramo secesionistom iztrgati oroije iz rok, moramo biti v stanju, da bi dokazali mnoiicam nenemlkih plemen, ki slediio zapeljivim glasovom iastihlepnih voditeljev, da ustavna dr)ava vsestransko spo5tuje nlihore plemenske posebnosti..rr Kot na Stajerskem in na Kraniskem so tudi koroiki ustavoverci opozarjali, da je narodna stanka nazadnjaika, klerikalna in celo ultramontanska, predvsem pa (jugo)slovansko in celo protiavstrijsko usmerjena. rr Laibacher Tagblatt, 20. 1. 1869i citirano po: D. Matii, Nemci v Ljubljani, str. 80 81; prim. tudir Peter Vodopivec: O socialnih in gospodarskh nazorih nemikega mesianstva na Kranjskem od konca 60. do zadetka 80. let 19. stoletja. V: Prispevki za novejSo zgodovino XXV[, LjubUana 1987, str. 13. 3: Janko Pleterski: Narodna in politiana zavest na KoroSkem. Narodna zavest in politidna orientacta prebivalstva slovenske Koroske v letih 1848 1914. Ljubljana 1965 (dalje: J. Pleterski, Narodna in politiEna zavest na Koroikem), str. 183. ll Ihidem. str. 176. t' rbidem. -66­ i-t o, " ,at LoLa dloton4,a ! n Jugoslovanska ideja Nemiki ustavoverci, ki so se izdajali za stranko Liberalno usmerjenih Nemcev in Slovencev, vneto za vsestranski napredek Cislajtanije in celotne monarhije, so poskuiali parahzirati delovanje narodne stranke s klasidnimi liberalnimi argumeflti. Pudarjali so, da gre v prvi vrsti za boj principov, v katerem se zdruiena slovensko-nemSka stranka napredka in svobode spopada z nazadnjakr in s klerikalci ter z ultramontanci. Nacionalni prepir, ki da ga vzpodbujajo slovenski politiki, naj bi bil voda na mlin reakciji. Zato se je treba zavedati, da "svoboda ni nemlka, ne slovenska, ne ogrska in ne ieSka; svoboda nima nacionalnosti, obstaja samo ena sama svoboda.,.r5 Programu zedinjene Sloveniye so nasprotovali tudi z ekonomskimi momenti. Kmeta so svarili, da ne gre verjeti obljubam narodnjakov, des da v zedinjeni Sloveniji "med in mleko tede in vinska terta tako veliko grozdje rodi, da samo en grozd komaj dva velikana neseta".ru Na celjskem ustavnem dnevu je Karl Deschmann prisotne prepriieval, da bi od zdruienja Spodnje Stajerske s Kranjsko imela korist le uboboZana Kranjska. Toda slovenski narodni politiki so se ustavoverci v prvi vrsri zoperstavljali s poudarjanjem njene (jugo)slovanske in s tem protidrlavne usmerjenosti. Stotnik Konrad Seidl je na seji mariborskega okrajnega zastopa 10. oktobra 1868 voditelje slovenske stranke obto)il, ieS da je njihov glavni namen razbitje Avstrije in ustvaritev velike (jugo)slovanske drZave pod ruskim jarmom. ,To mi je jasno povedal eden izmed voditeljev te stanke, s katerim sem pred iznajdbo nacionalnih goljufij (mit dem ich vor Erfindung des Nationalitdtenschwindels) iivel v prijateljskih odnosih".r' Pred nadomestnimi deielnozborskimi volitvami februarja 1869 v mariborski kmeiki kuriji je Seidl v dvojeziinem volilnem proglasu narodni stranki odital protidriavne namene in sejanje nacionalnega prepira: "S podpihovanjem nenaturnega sovraltva hoiejo na5i sovralniki, kakor njihovi druiniki v drugih pokrajinah naie lepe Avstrije, dodelovanje naie deielne uredbe nemogode storiti, razpad Avstrije namret, vtemeljenje velikega juZnoslovanskega kraljestva je njihov zadnji namen, akoravno naj poprej le o 'slovenskem kraljestvu' govore..,r' Domnevna protidriavna usmerjenost narodne politike je bila tudi v ospredju ustavnih dni na Stajerskem. rt Ibidem. 16 slobodni slovenec. lO. 12. 1870. , Marburger Zeitung, 14. 10. I868. r8 Marburger Zeitung,24.2. 1869. -(r/ ­ .+ " ,rlo za popolno diskreditacijo slovenske politike (program a zedrojeoe Slovenije): "ie bi se zgodilo, da bi nairti, ki so jih razvili v Ljubljani, bili uresnideni, potem bi deutina naiih deZelanov bila vrlena v driavno tvorbo, ki je v civilizaciji zelo moino zaostala, in morala bi trpeti zara,dt slabih posledic tega dejstva. Naii deZelani bi dobili sodriavljane, ki so bolj divji kot rdedekoici... s svojim denarjem in svojo inteligenco bi morali pomagati pri reievanju popolnoma propadlih plemen iz moivir,a aziatske podivjanosri (pri iemer bi se najbri tudi sami vanj pogreznili), prisiljeni bi bili, odredi se ideji svobode in podlegli bi totalni sili svinjskih pastirjev na evropsko-azijski meji v podruZnici ruske knute, imenovani ,jugoslovansko kraljestvo'. Od vsega srca privo5dimo jugoslovanskim patriotom njihovo zedinjenje, naie delelane na Koroikem pa naj pti tem obvaruje -,slovenski bog' (der windische Herrgott)."" V takinih ruzmerah je slovenska politika podasi opu5dala jugoslovansko retoriko, v staroslovenskem taboru pa so se hitro odmikali tudi od programa zedinjene Slovenije. V spomenici, ki so jo aprila 1871 slovenski poslanci izroaili novemu ministrskemu predsedniku grofu Hohenwartu, se ielja po povezavah z j\inimi Slovani ni ved niti omenjala. Zaradi pridakovan,a, da bo Hohenwartova vlada dosegla nov modus vivendi med avstrijskimi narodi, je spomenica zedinjeno Slovenijo spet omenjala le kot oddaljeni cilj. Kratkorotno je od vlade pridakovala le raziiritev deielne avtonomije, jezikovno enakopravnost v uradih in iolah, ustanovitev slovenskih srednjih lol in pravne fakultete v Ljubljani, oblikovanje narodnih kurij v delelnih zborih deiel z meSanim prebivalstvom, nadsodiSie v Ljubljani in oddelek namestniitva za 'r Ibidem. aa J. Pleterski, Narodna in politiana zavest na Koroikem, str. 189. _69_ "Za* SU,.,r,r" t ,, slovenski del Stajerske." Nit drugaden duh ni preveval adrese kranjskega de)elnega zbon, z dne 14. oktobra 1871, na cesarja, ki jo je slovenska veiina sprejela pod vtisom septembrskega reskripta, s katerim ie cesar napovedal poravnavo s ielko opoziciio in federalizacijo Cislaitanije.'" AJresa je pozdravljala pripravljenost cesarja, da doseie sporazum s eehi in za Kranjsko zahtevala "ono samostojnost (v nemikem besedilu: Selbstbestimmungsrecht), ktero nam pripoznavata pragmatitna sankcija in naiviiji diplom od 20. oktobra 1860. leta ozir postavodavstva in rpnve.,. Za varstno slovenskega naroda v "onih deielah, v kterih je zjedinjen z Nemci ali Italijani.,, je cesarju predlagala uveljavitev enakih zaiiitnih zakonov, ,kakor5ne je Vaiega Velidanstva vlada predloiila dedkemu deZelnemu zboru(.'' Z odstavkom: "Tako bodo Slovenci... mogli ohraniti si vsaj svojo narodnost, dokler... vladi ne bode mogode najti sredstva in pota, da... zedini njihove zemljopisno stikajoae se zemlje v eno upravno in kolikor moi v driavnopravno telo", je zedinjeni Sloveniji dala znaial crl1a prihodnosti.'" Kliudne besede Tabori, naro*ro gibanfe, nemiki a$aaoterci, jugo ouanski progrdm Viri Marburger Zeitung,leto 1868, 1869 in 1871. Natice,leto 1869. Slouentki gospoddr,leti 1868 in 1870. S loueaski narod, Ieto 1869. St obodri S lotexec. leto 1870. a5 Ivan Prijatelj: Slovenska kultumopolitiana in slovstvena zSodovina, III. L.iubljana 1958, str. 140. ;i Vasilil Melik: Slovenska politika ob zadetku dualizma. Vr Vasilij Melik, Slovenci 1848 1918. Razprave in dlanki, Ma bor 2002, str. 306. a7 Vasilij Melik: Nekaj znadilnosti razvoja na Klanjskem 1867 1871. V: Vasili.j Melik: Slovenci 1848-1918. Razprave in dlanki, Maribor 2002, stl. 340 341. tt Ibid.m. -70­ c7. t e,t \ ln,Ueta o@ 444n ! n Literatura - Franjo B.a.S: K zgodovini narodnega iivljenja na Spodnjem Stajerskem (Slomiekov spomenik v Mariboru). Franjo Bai: PrigeuAi za zgodot ino seuerouzhodne S haenije , Maril:or 1-989 . - Jatez CVIRN: Nem5ki tabori na Slovenskem (1859). Zgad.ouinski iasopis, letnik 46, 1992,it.2, Ljubljana 1992, str. 175-185. - Jean-Paul Btto FrarcJaief. Ljubljana 1990. - Miroslav Goxir: Doktor Valentin Zamik. Narodni baditelj, pivtelj in poliik. Ljubljana 1940. - Gustav KoLMER: Parlament unJ Vetfattrtng rn bsenrih l8+8-1904, L Gruz r97 2. - J anez KRAMAR: Narodna prebuja *trkih Slouetceu. Koper Trst 1p!1. - Agnew Hugh LE CAINE: Symbol and futual in Czech Politics in the Era of the 't6bory lidtt'. Nacionalismus, spoleinost a kubara w Jty'edni E!r-0pd 19. 4 20 stoleti, nd. JriiPokorny', Luboi Velek, Alice Velkova, Praga2007, str.33l 142. - Dragan M,t,rti Nenci u Ljabljani. Ljubljana 2002. - Vasilij MELIK: Slovenska politika ob zadetku dualizma. Vasilij MeliA: Slolerci 1818 1918. Rdzprdre in ilanki, Marrbor 2002. - Vasilij MELIK: Nekaj znaiilnosti razvola na Kranjskem 1867 1871. Vasilij Melik: Sloaenci 1848-1918. Razpraw in ilanki, Maribor 2002. - Janko PLETERSKI: Naradna in poliiine zaw[t nd KantiAen, Naroclna zawst ix politiina orientacija prebiaahtaa ouentke Koroike r htih 1848 1914. Liu5ljata 1965. - Ivan PRIJATEL)'. Sllue */t kuhamopolitiina in slotstuena zgodouina, III. Ljubljana 195 8 - Valentin URrtis: Die Ausprdgung der Idee des historischen bohmischen Staatsrechtes in den sechziger Jahren des 19. Jahrhundert und der risterreichisch -ungarische Dualismus. Der daerreicbisch-uagari:che Ausgleih 1867. Materialiex (Referate und Diska::iott) det intemationahn Konferenz in Bratislaua 28. S. 1.9. 1967, Hrg. von L'udovit Holotik, Bratislava 1971. - Peter VoDoPlvEC: O socialnih in gospodarskih nazorih nemikega meiianstva na Kranjskem od konca 60. do zaietka 80. let 19. stoletja. Prhpwki zd nouejio zgodttuino XXVll, Ljubl'1ar,a 1987, stt.7 32. - Josip VoSNJAK S?onini. L)ubljar'a 1982. -71­ .4. r or ' esutBl.tl d LA.uuqn ! n Povzetek Odpor federalistidne opozicije zoper dualizem in cenmalizem se je poleti 1868 zaostril do skrajnosti. Zlasti iehi so od vlade odlodno zahtevali, da prizna deSkim deielam enak poloiaj, kot ga je z "nagodbs" priznala Ogrski. Tudi Poljaki so z resolucijo galicijskega deielnega zbora septembra 1868 zahtevali Siroko notanjo avtonomijo Galicije. Poleti 1868 pa so se dualizmu in vladi "uprli" tudi Slovenci, ki so poletu 1868 po ielkem vzoru zadenjali s taborskim gibanjem. Uspeh taborov (1868-1871), ki so bili v resnici prvr "prvi slovenski plebiscit" za zedinjeno Slovenijo (Miroslav Gorie), je sprolil ostre reakcije nemikih ustavovercev na Stajerskem, na Kranjskem in Koroikem. Zoper program zedinjene Slovenije, ki je na taborih dobil nedvoumno podporo, so se borili s poudarjanjem starodavne sloge med (nem5kimi) meitani in (slovenskimi) kmeti, (Stajerske) deielne zavesti, pomena nem5ke kulture za Slovence ter etiketiranjem narodnih voditeljev za klerikalce in uluamontance, ki da so povrhu vsega (jugo)slovansko usmerjeni. Po zmagi ustavovernega kandidata Konrada Seidla na nadomestnih delelnozborskih volitvah v mariborski kmedki kuriji februarja 1869 so nemJki ustavoverci na Stajerskem organizirali tri protitabore, r. i. )ustavne dneven (V Slovenski Bistrici, Celju in Radvanju), ki naj bi vladi in javnosti pokazali, da slovenski kmet ne podpira politike "prvakov".Toda "ustavni dnevi" niso izpolnili pritakovanj ustavovercev. Za argumente nemdkih ustavovercev je slovensko kmeiko prebivalstvo na Stajerskem in Koro5kem postalo dovzetnej5e Sele po jugoslovanskem kongresu v Ljubljani (1. -3. 1870), ki so ga v nemikem taboru izkoristili za diskreditacjo slovenske politike kot (jugo)slovansko in protidriavno usmerjene. Ob izteku leta 1870 se je hitro uresnideval scenarij, ki ga je neznani avtor v Slovenskem gospodarju preroiko napovedal prav na dan, ko je v ljubljani zaiel, zasedatt jugoslovanski kongres: da bodo "nasprotniki vnovit spro)eno idejo o jugoslovanski skupini kot izdatno oroZje proti nam obrnoli in 5e vei zmeSnjave napravili, kakor s straiilom zedinjene Slovenije." V takSnih nzmerah je slovenska politika ie v letu 1871 poiasi opuiiala jugoslovansko retoriko, v staroslovenskem taboru pa so se hitro odmikali tudi od programa zedinjene Slovenije. Jugoslovanski program in tudi program zedinjene Slovenije so vedno pogosteje oznadevali za program prihodnosti. Namesto zavzemanja za neuresnidljive ideje so se vse bolj osredotoiali na drobno, vsakdanje pchtriro del.r med ljudmi na podlagi zmernih gesel katoliSkega konservat ivnega tabora v Avsrriji. -72­ J. , e, , .SwQln dLota,uft ! ( 19497.4o trr,<,r)" r85 0 I 19 20" Nevenka Korpid PRIKAZ BTNOLOSKE PODOBE ORMOSKEGA oBMOaJA V DRUGr POLOUCT 19. STOLETJA Prispeuek obraanara ernlllikl p0d0b0 iiriega ormoikega obmoija tt obdabju drage pokuice 19. rtll. in a zdietk 20. stoletja. Etnoloika dediiiina tega obnaija y bila a oltraanaaanen lbdabjl zelo bogata in ruznolika po uebini. Ljurlska izrofilo se je neprertdnl r?reninjdk in prilagajak ia:u, bik je tudi pomemben del ndfidauegd. lrebujanja ter sestaani del asaktlanjega in prazniinega lialjenja. Etnololka dediSiina ormo5kega obmodja V obdobju t. i. romantike so se tudi na naiem obmoiju, tako kot povsod po Evropi, pojavile teinje po nairtnem zbiranju ljudskega izrotila (pesmi, pripovedni5tva, 5eg, no5). S slovenskim narodnim prebujanjem je raslo predvsem navdu5enje za preutevanje in zbiranje ljudskega pesniStva in mitologije, in sicer kot dokaz slavne in bogate narodove prereklosti, s pomodjo katere se je lahko na5 narod zoperstavljal podcenjevanju in tekmoval s sosednjimi narodi. Zbiranje ljudskih pesmi je kazalo na bogastvo narodnega duha in je veljalo za posebno vrednoto. V tem duhu so se od srede 19. stol. lotevali zbiranja razhtnih segmentov ljudskega izrotila mnogi izobralenci. Za nale obmoije je bil pomemben Stanko Yruz, ki je razen pesmi zbiral tudi opise no5. O etnoloiki dediiiini in ljudskem iivljenju v Slovenskih goricah v 19. stol. so ohranjeni posamezni zapisi i.e prej omenjenega Stanka Vraza, Davorina Trstenjaka in Josefa Pajka, ki je napisal ,irtice iz dulevnega iitka Stajerskih Slovencev" (1884). Pomemben vir za preutevanje etnologije in )ivljenja na ormoikem obmoiju nasploh so stare ormoike razglednice. Te nam razkrivajo znamenitosti mesta, vasi in nam Zelijo pribliZati iivljenje na ormo5kem obmodju v Ze nekoliko odmaknjenem in pozabljenem tasu iz konca 19. in zaietka 20. stoletja. Najstarejie ormoSke razglednice so riskane v litografski tehniki in so motivno zelo bogate, saj se ob panorami mesta pojavljajo tudi drugi motivi (grad, ulice, gostilne, vesele dru)be, okoliSke vasi in trgi, gorice, cerkve, znamenja...). Na njih prevladuje romantiden odnos, posebnost pa so tudi podrobnosti, iz katerih se da razbrati utrip Nevenka Ko1pi6, univerzitetna diplomirana zgodovinarka in etnologinja, kustosinja, Pokajinski muzej Ptuj-Omoz, OE OmoZ, Muzejski trg 1, 2250 Ptuj. -71 ­"Aw"Xn Stauerya! ', mesta in okolice (splavarji na reki Dravi, ljudje na trgu ali v bliiini cerkva...). Kasneje pa smo tudi za omenjeno obdobje dobili pregledne raziskave materialne, druZbene in duhovne kulture obmotja SV Stajerske tudi iz posameznih, bolj sistematitnih raziskav, ki so jih opravili slovenski etnologi v suokovnih revijah in precej narodopisno obarvanih delih (Narodopisje Slovencev, 1944 rn 1952; V. Novak, Slovenska ljudska kultura, 1950; Pogledi na etnologijo, 1978; Slovensko ljudsko izrodilo, 1980). Pojavile so se tudi zbirateljska "politika" in akcije (v okviru druitev in aktivov npr. kmedkih Zena in deklet), v okviru katerih so nastale Stevilne, tudi t. i. krajevne / etnoloike zbirke. Nekatere so prerasle okvire in so vkljuiene v t. i. muzeiske zbirke (etnoloika zbirka v gradu pri Veliki Nedelji). Bogastvo etnololkega in kulturnega izrodila obdobja ob koncu 19. in v zaierku 20. stoletja na ormoikem obmodju lahko danes tako spoznavamo v okviru razstavljenih predmetov v etnoloSki zbirki v gradu pri Veliki Nedelji ter doiivljamo v 5e iivih iegah in ohranjeni ljudski umetnosti. OrmoSko obmoije je bilo za tukajinjega kmeta in njegov dom v obdobju od 1848 do 1918 zelo razgrbano. Tudi tukaj so se pojavljala vpraianja npr. osvoboditve kmetov, drobljenje kmetij, propadanje vinogradniStva. Fevdalni odnosi so bili odpravljeni in svobodni kmet je postal lastnik zemlje, ki jo je lahko delil, prodal, dedoval. Stara zadruina hiSna skupnost je zaiela razpadati, pojavljati se je zaiela razgibana stavbna dejavnost. Ormoiko obmodje se je ie v obravnavanem obdobju kazalo v podobi goric in ravnine. Z etnrtnega vidika je spadalo k panonskemu obmodju. Predvsem zmerno kontinentalno panonsko podnebje je omogotilo, da je bilo to obmodje predvsem obmoije vinogradniStva, poljedelstva in sadjarstva. Slovenske gorice, griievnata pokraiina v SV Sloveniji se tako !e danes razprostiraio na 5tevilnih obmoijih pred nami v skoraj prvobitni obliki. Skozi stoletja je sicer tlovek tukaj puiial svoje sledove ter podobo pokrajine spreminjal v dobrem in slabem. Vendar jo je skozi stoletja s svojim delom tudi ohranjal, oplemenitil, hkrati pa si je vzel tudi ias, da je tei naravt dodal nekaj svojega. Iz gridevnatih Slovenskih goric so se odpirali preiudoviti pogledi na ravninski panonski svet. Tako se 5e danes, kamor koli nas popelje pot po naii ormoiki vinski cesti, sreiamo z rzlemnlo:i naravnimi lepotami in bogato etnolo5ko ter s kulturno-zgodovinsko dediiiino. TukajSnja pokrajina in njeni liudje so ie v preteklosti nosili v sebi veliko optimizma in samozavesti in so bili po naravi zmeraj polni vedrine. Ormoiko obmodje je obmotje griievnatega, deloma tudi ravninskega sveta. Ponaia se z mnogimi naravnimi lepotami in etnoloiko dediSdino, kar priia o tukaj5njem livljenju, ki jo je skozi stoletja oblikovalo okolje. -74 ­ , tsutB,la dl:auefuln ! < Tako je ohranjenih kar precej starih obiiajev in posebnosti, ki so tako zaznamovali to pokrajino in njene prebivalce. Na obmoiju Slovenskih goric se je kot del dediSiine 19. stol. ohranilo mnogo etnografsko zanimivih spomenikov, kot so npr. kapele, znamenja, kmedke hi5e, kledaje in zidanice, med katerimi so se nekatere odlikovale po svoji legi v pokrajini in imajo zato 5e danes hkrati etnoloSki in kulturni pomen. Slovenjegori5ki razlol.er,i zaselki so se razprostirali po vrhovih slemen ter so bili vtkani v splet vinogradov, polj in listnatih gozdov. Prevladovale so obcestne vasi, kjer je bila znaiilna postavitev hid v dolgi vrsti na obeh straneh ceste, kar je bilo povezano s poljedelskim izkoriStanjem ravninske povriine. Ponekod (npr. na Rundu) so se do danes ohranile cimprane hi5a, kot oblika ljudskega stavbarstva ormolkega obmoiju 19. stol. Tukajinji umetnostni zgodovinski spomeniki nam izpovedujejo, kako se je ormolko obmodje skozi stoletja oplemenitilo z naravnimi lepotami in tudi umetni5kimi tvorbami iloveikih rok. Zato domala na vsakem gritu kraljuje cerkev, nekje v bliZini je 5ola, kakdno znamenje a1i hiSa kot spomeflik kmetke arhitekture in ostanek iz polpretekle dobe. Ostanki nekdanje fevdalne arhitekture, kot so dvorci (npr. Temnar), pristave in gosposke hiSe, s svojo izbrano lego 5e danes suvereno obvladujejo vinorodno okolico. Lastniki le-teh so bili v preteklosti v glavnem tuje plemiSke rodbine, ki so prihajale v te kraje le obiasno, in v glavnem niso znale slovensko. Znali pa so ceniti izredno kvalitetno vino, za katerega so poskrbele tukajinje dobre naravne danosti in pridne roke slovenjegoriSkih vinogradnikov. Iz preteklosti so se hranili bogata tradictja in etnolo5ka dediSiina na obmodjih naselij Velika Nedelja, Podgorci, Sv. Tomai, Ivanjkovci, Miklav) pri Ormoiu, Kog, SrediSde ob Dravi, Svetinje, Malek, Runei. Cerkve, kapele, znamenla, Zupni5da kraljujejo na teh obmoijih in so pomembni spomeniki naSega starega cerkvenega stavbarstva in pomnik dediStine in zgodovine teh krajev. Ztamenja, kapelice in kriZi so bila posejani po vseh poteh in vaseh. Razlikovali so se po gradivih, bili so torej kamniti, zidani, leseni ali ielezni. Se danes pomenijo pomembno sestavino v podobi naSe kulturne krajine. Ustvarjalni ljudje so tukaj iiveli Ze stoletja. Svojo ustvarjalnost, svoja hotenja, Zelje, upanja so vtkali v cerkve in znamenja, ki so jih gradili kot rzraz vere in lastne sposobnosti. Mnogo jih je obnovljenih in 5e vedno stoje tam, kjer iih je ie v preteklosti postavil nai ilovek, bodisi v spomin na prestano gorje ali s priprosnjo, da bi se gorju izognil. Velika posestna razdrobljenost in plemi5ke rodbine so vplivale na nastanek fevdalne arhitekture. Gradili so tudi zato, da so s tem potrjevali samozavest' kayti gradovi, modnejsi in lepii, so bili v lasti tujcev. Ta -75 ­ ci. , et \\ rt &e ia ourlt4?u,|4 ! < arhitektura je bila grajena iz domadega gradbenega materiala in lesa ter velikokrat nezahtevna v izvedbi. Kot takina se je nenehno obnavljala in dograjevala s sodasnimi gradbenimi in z umetni5kimi utripi. Vsa ostala posvetna arhitektura na ormoikem obmodju je bila po svoji velikosti in umetnostnozgodovinski podobi manj5a. ZaJ4i^aXa Stat aula l" kot glavno gospodarsko panogo. Obrti so se v preteklosti odvijale na ormolkem pode)elju kot hiSne dejavnosti v okviru zadovoljevanja domadih potreb. Domati obrtniki so bili cenjeni. Obrtna dejavnosr in kmetko gospodarstvo sta se na ormoSkem podeielju zelo prepletala predvsem tam, kjer so bila majhna kmeika posestva. Rokodelske panoge so se stalno spreminjale, se razvijale in tudi propadale. Razvijale pa so se tudi tam, kjer je bilo dovolj surovin za razvoj obrti (npr. vrbove iibe za pletarstvo, g\ina za londarstvo). Ponekod so se z obrtjo na nekem obmodju ukvarjale le posamezne druZine, drugod pa se je z njo ukvarjalo v eni vasi vet druZin (Sredilte ob Dravi -Iondarska vas). Stevilni mo5ki, ki so se priuiili posameznih obrti, so predvsem pozimi ali prori koncu zime hodili v Stero. To je bil ias, ko ni bilo dela na njivi in ko je doma za itevilna usta ie zmanjkovalo hrane. Sicer pa so obrtniki uporabljali pri delu iz roda v rod podedovane metode dela, izboljSevala so se le orodja. . . ,-,x,- Zaniml je bil Skrjantev mlin ob PuSenskem potoku, ki je imel letnico 7845. VinogradniSwo Kadar opisujemo Ormoi in okolico, nalprej pomislimo na gorice, vinsko trto, preie, vino. OrmoZ je obdan z vinogradi. Vinogradniitvo je bilo ie od nekdaj vodilna gospodarska panoga na tem obmot]u, vino pa pomemben dejavnik podeielskega vsakdana. Tako je imela vsaka, celo najmanjia hiia svoj vinograd in vino je bilo ob dobrih letinah glavni vir dohodkov. Propadanje vinogradniStva zaradi peronospore l. 1875 pa je globoko poseglo v iivljenje tukajinjega kmeta. V 2. pol. l). stoletja so vinogradniStvo prizadele bolezni (peronospora, trtna ui); dr)ava je lajSala davdne obveznosti in dajala brezobrestna posojila. V tistih dasih je bilo najvei vinogradov v lasti tujih veleposestnikov. Obdelovanje vinogradov in kletarjenje je bilo pri kmetih na niZji ravni kot pri premoZnejiih lastnikih, kar je znilevalo ceno vina. Tudi posredovanje tukajSnjih meddanov in obrtnikov v vinogradniitvo velikokrat niso bile dovolj. Imena sort gtozdja y ormo5kem okraju leta 1813 so bila: belina, topolina, zelenika, javor, mulkatelec. Prvenstveno so vino cenili kot pijaio in okrepdilo, te ie ne kot hrano, po drugi strani pa kot vezivo druiabne ga Livljenja. Vino je v ljudski medicini veljalo kot zdravilo. Mnogim je predstavljalo vir zasluika, t.i. vinidarjem pa celo neposredno preiivetje. Vinograde so obdelovali viniiarji, ki so za delo v vinogradu dobili plaiilo 20 -70 pfenigov in toliko zemlje, da so lahko redili eno kravo in dve svinji. Kmetijske druZbe s svojimi teiaji so sredi 19. stol. poskuiale prosvetljevati vinogradnike. -81 ­ i. t et " l.ut4l11 dlluzrrya t < Delo v goricah se je zadelo ie spomladi, ko je trta pognala prve poganjke. Takrat je bilo treba odvedne poganjke porezati, kar so delali z no)i vinjeki. Preostale mladike privezali s slamo ali z rafijo h kolu. Trto je bilo treba Skropiti, da so jo obvarovali pred boleznimi. To so delali z borovo vejo, ki so jo namakali v raztopini. Delo v goricah je potekalo vse leto. Iz dneva v dan se je bliiala trgatev. Trgatev je bilo opravilo in drulabni ­ ritualni dogodek. To je bil najveiji "posvetni., praznik na podeielju. ,Bratev,. je pomenila veselo in praznidno opravilo. Trgadi so brali grozdje v piite in jih nosili v klet stiskat v prele. Nekot so najprej z nogami tladili grozdie, nato pa stiskali v stiskalflicah. Nato so gospodarji pretakali mo5t. Pri delu v goricah so uporabljali Skropilnice za galico, vrte, s katerimi so nosili in nalivali galico, puhalnike in potrebna orodja. Klopotec I(lopotec, ltajersko kolo na veter, edinstveno straiilo za ptide, je ie v l9.stol. prebujalo v srcih vinogradnikov bogastvo obdutka, da delo v vinogradu ni biio zaman. Ni znano, kdaj so zaieli postavljati klopotce v na(e vinograde, tudi ni znano, kdo je konstruktor te naprave, ki jo poganja veter. Oznanjal je zadetek jeseni. Njegov prvotni namen je bil odganjati price, ki so v dasu zorenja zobale grozdne jagode. Klopotce so po tradiciji zaieli postavljati v gorice 15. avgusta, za veliko maSo -veliki lmaren. Ta dan je pomenil za vinogradnike pravo praznovanje s petjem, z glasbo, s plesom in z dobro hrano. Postavljanje klopotcev je pomenilo praznovanje gorjancev, vinogradnikov, saj je pesem klopotca v jesenskem vetru oznanjalo zaietek veselega dasa, ko se je vinogradnik veselil neiesa, kar je ie opravil in je ie kondano. Klopotci so stali do I 1. novembra, do martinovega, ko se je konialo neko obdobje v vinogradniStvu in kletarjenju, ki ga simbolizira tudi klopotec. Kledaie Na obmoiju ormoikih Slovenskih goric so se razprostirale majhne hi5ice -kleiaje. To so bile vinske kleti ali zidanice brez oken, z nenavadnimi, lesenimi mreiastimi vrati. Kakor gobice so se srame)ljivo skrivale na vrhu slemen, ponekod po dve, tri skupaj. Pri kledajah je 51o po obliki in vsebini za eno najlepiih izrodil naie stavbne preteklosti in domiselne ljudske tvornosti, dedi5iine. Iesene, s slamnatimi dopastimi strehami krite kleiaje, izvuio rz 18. in 19. stoletja. Druga za drugo so se vrstile v razloZenih vinogradniSkih slemenskih naseljih. Kleiaje so vinske kleti tukaj5njih kmetov, ki so sadili vinograde na obmodju ormoikih goric. V preteklosti so bile pravi biseri tovrstne kmeike arkitekture na naiem obmoiju. Bile so Stirikotno zasnovane stavbe iz lesa in ilovice, krite s slamo in z znaiilnim lesenim rastorom na -82­ cn. t <-t " tt Nela O(Aue,tulln ! " teikih hrastovin vratih. Imele so dvojna vrata, in sicer zunania mreiasta iz letev ter notranja lesena. V dasu vretja moita so bila notrania hrastova vrata odprta, zaprt ie bil samo lesen rastor zidanice. Tako je bil v zidanico vedji pretok svelega zraka. Kleiaie so bile opremliene s pre5o in sodi, uporabljali pa so jih tudi za shranjevanje vinogradni5ke posode in orodja. Del kleiaje je bila tudi preia. Bile so bile eno-ali dvoprostorne. Enoprostorne so starej5e in so sluiile samo shranjevanju vina. Dvoprostorne so imele pred vinsko kletjo ie en prostor ("prikledjek"), ki je zavzemal tretjino celotne kletaje. Namenjen je bil shranjevanju orodia, pa tudi miza in klop sta bili nemalokrat v njem. Drugi prostor, ki je bil namenien shranjevanju vina, je bil nekoliko poglobljen in zato tudi vlainejSi. Vanj sta vodili iz "prikletiaka" dve leseni stopnici. Tla kletaie so bila nabita z ilovico. Streha ie bila krita z rieno slamo. Na podstrelju so shranjevali seno, slamo in kole. Kledaia je bila graiena iz obtesanih hrastovih, bukovih, hoikinih ali topolovih brun v obiiajni kladni konstrukciji. Zunaj in znotraj so jih ometali z zL ptst debelim ilovnatim ometom (ilovico so premeiali z n rezano slamo, s plevami in z vodo). Spranje med bruni so zamaSili z manjSimi kosi lesa in ilovice. Ometane stene so vedktat prebelili z apnom. Vhod v klet je bi1 s dela ali s strani skozi dvojna enokrilna vrata v lesenem podboiu. Zunanja mreiasra vrata so se odpirala navzven in so sluiila za. zraienje in hlajenje kleti-Ta vrata so bila posebnost. Domiselno prepletene okrogle in oglate palice so bile vcepljene v lesen Sirok okvir. Nomanja vrata so bila masivna, izdelana tz plohov, narejena tudi iz enega kosa lesa. Zaklepali so jih z velikimi kljuii, mreZasta pa z obeSanko. Ime kleiaja je nenavadno in neiasno. Nekateri menijo, da prihaja od natina gradnje, drugi, da od tega, ker so jih zaklepali, nekateri pa jih povezujejo s kletio. Na obmotju ormoikih goric kledaje kljubujejo iasu ie na obmodju Zvaba in Runia, v Sardinjah, Vi(ancih in na obmotju Male vasi. Martinovo in martinovanie Martinovo je bil pomemben iesenski praznik, ki se je ohranil veliko vezi z dedi5iino in je sodobna oblika nekdanjih praznovani ali martinovanj. Temeljna znadilnost martinovanja je bila ie v odmaknjeni preteklosti moino povezana z vsem, kar so ljudie dez leto ustvarili, pridelali, zredili. Prav zato se je ,tradicionalnega< martinovanja opriielo ime jesenski pust. Obhajali so ga v zahvalo za dobro letino. Sporoiilo martinovanjske dediSdine se kaZe kot glavni zahvalni p raznrk za letino. Ta pomembni kritanski praznik ie imel seveda tudi svoje stareiSe zgodovinsko ozadje. Naii davni predniki naj bi obhajali poseben praznik v zahvalo za vsakoletno dobro letino in le ob tej prilo)nosti so pripravili prve koline in si tako naredili prvi del zaloge za zimsko obdobie. Ze -83­ .t " ,no pozornost je namenil straniSiu, "ki naj ba zd.ktita i ograjexo, da ne mareja b/iztt stirje, kar lahko patzroii razxe nalezljiu balezni." Iz slednjega lahko sklepamo, kakina je bila takrat distoda in higiena pri kmetu. Ob hi(i je dobrodoSla tudi mlaka, posebno prirodna je ob poiaru in pranju perila. Ta pa naj bo zaradi varnosti ograjena, v nasprotnem primeru 1e cclo kaznivo. Livinoreja je kmetovo najvetje bogastvo, zato ji je treba posvetiti najvei pozornosti. Opozoril je na najpomembnejie, da si kmet nabavi najboljia -Zlahtna plemena. Le tako bo lahko iivali prodajal po naiviSii ceni-Pri oskrbi ilahtnega ali ncZlahtnega plemenskega materiala pa ni razlike. Krma mora biti kvalitetna, prav tako tudi hlevi. Pozimi naj bo v hlevu toplo, saj iivali ravno tako iutijo mraz kot ljudje. Opazil je, da so iez zimo posebno svinje zunaj samo pod streho. Hlevi morajo biti snaini, brez pajdevin in gnojnice, ki se navadno steka v kot hleva, in tako posebno poleti modno zaudarja. Takine higienske razmere so Skodljive za zdravje iwali, ie posebno poleti, ob visoki vrotini, ko ni v hlevu nobene ventilacije. Tak5na zanikrnost pri iivini ima za posledico razne bolezni, za katere ljudje krivijo razne "coprnijen in uroke. Poudarja, na1 kmet "gledi toraj, da boi imel llahtno pleme, printerne blere in da bai pokladal liaini redno dobre, nepokuarjene, tetne krme in rudi iitino pridno snali in ne l)ai imel strdhd pred noltenimi clpmijdtni." V nadaljevanju se dotakne vseh domaiih iivali, poudi, kako je teba z njimi postopati, jih tistiti, hraniti in zdraviti. Predvsem s temi nauki opozarja kmeta na preventivo. O poljedelstvu polaga kmetu nasvete o pripravi zemlje, gnojenju, semenu in zatiranju plevela. Posebno ga pouiuje, naj seme oiisti plevela, tega pa naj ne poklada direktno iivrni, saj s prebavo tako pride zopet seme plevela na njivo in tako se plevelni krog sklene. Seme plevela, ki ni kaj posebno hranilno, naj skuha ali ga zmelje in Ie takrat ga lahko da iivini za prehrano. Posebno nevaren je plevel ljuljka,' ki vsebuje modan strup. se je i,e tudi, da so se "Dostikrat l,itixa zboli od palaganja pijanke. Dogodila ljadje zastrupili s kruhom, a katerem je bilo preuet moke iz ljulike." Travnati pleveli, ki jih pokladamo iivini, naj ne bodo zreli, saj po zauiitju pridejo semena zopet v gnoj. Zelo pomembna je setev. V svojih Naukih pravi, da Omotna ljuljka Lolium temulentum. Semena ljuljke, ki so okuZena z glivico, so zelo strupena. Vsebujejo alkaloid temulin, ki povzroda hude motnje. Vdasih so se mnoiiino zastrupili ljudje, de so uzivali kitlh iz moke, v kateri je bilo prevea zrDletega l.juljkinega semena. Danes takinih pdmerov ri ved zaladi sodobnega kmetovanja. -95­ ,21*19 'b""*a,]" naj se ne gleda ob iasu setve na mesec, lunine spremembe, imena svetnikov in podobno. Za setev mora biti primeren in idealen tas, "sejej z zaupanjem t Boga ttselej tedaj, ka je za to primeren ias, zemlja in wene, in ponisli, da n, kar si a:eja/, je adaisno ad narau.5 Njiva naj ima iiroke ogone, saj so le-ti najprimernelSi za obdelavo, posebej ie pri gnojenju. Gnoj naj se dim prej spravi v zemljo podorje, ne pa, da se taka po ved dni in se gnoj posuii, in tako zemlja ne dobi prepotrebnih hranil. Priporoda tudi umetno gnojenje, vendar le tam, kjer kmet ne pridela zadosti lastnega hlevskega gnoja. Umetna gnojila bolj priporoia za vinograde, saj se hlevski gnoj teije spravlja na strmino. Posebno pozornost je treba nameniti pri nakupu umetnih gnojil vsebnosti redilnih snovi. Nemalokrat se 1e zgodilo, da je bil kmet ogoljufan. Zivinoreja je tesno povezana s rravniitvom. Vso slabSo zemljo-njivo je treba spremeniti v travnik. Najbolje je to opraviti v jeseni. Na praho je treba posejati najboljSo travo ali deteljo. Tak5en travnik je treba tudi gnolrti, "najboljia gnojila za tratnike so: kompax, gnajnica, blato iz cesre in jarhoa ir pepel." Suhe travnike je treba namakati, premokre pa drenirati oziroma izsuiiti. Z mahom zaraidene travnike je reba prevladiti z dobro travni5ko brano, jih primerno pognojiti rn zaselatr z dobrim travniSkim semenom. Za kvalitetno krmo je zelo pomemben das koinje. S koinjo ni dobro predolgo iakati, saj postane trava zrela in trda, s tem pa krma izgubi na kakovosti. Nalboljie je zadeti s kolnjo, ko je trava v polnem cvetu ali tik po tem. Tak5na koinja ima tudi to prednost, da dobimo pozneje 5e dva odkosa otave. Pri koinji je treba biti tudi zelo dober vremenoslovec, zato si je priporoiljivo nabaviti dober tlakomer, imenovan "vremenik". Ob modni moti ni priporodljivo pasti Livine na travniku, saj ta zaradr mehke zemlje poikoduje travniSko ru5o. Vsako leto je treba travnike otistiti strupenih zeliit, kot so.. -hadiun, "pod.leseA (Herbstzeitlose), kristaaec' (Stecbapjll, toliji mleiu' (lYolfmihb) in druga. Poglejmo, kaj je Vaupotii pisal o kletarstvu -"vinoreji.,, vinogradniitvu in sadjarstvu. 5 Danainje ekolosko kmetovanje se la\na prav po luni h menah. Prav tako nekateri pripravijo Zivino za zakol ob ugodni legi lune. 6 Jesenski podlesek Colchicum mttlti;florun. Strupena zdravilna rastlina, gomolj in seme vsebujeta zelo moaan strup kolhicin. Upomblja ga falmacevtska industrija za izdelavo dolodenih zdravil. 7 Navadni kistavec -Datura stramonitrm je iz druZine razhudnikovk. Zvarek te mstline je bil sestavni del ljubezenskh napojev in je povzloiil halucinacije. To rastlino tudi v danainjem 6asu zlorabljajo nekated mladi. 8 Ostri mleiek Euphorbia esula.lzloda posebne srmpe, ki prepreaujejo rast &ugjh rastlin. S tem doseze zavzetje velikih travnatih povIlin, npr. travnika. -96­ V svojih nasvetih pravi, da je "vinoreja" v naiih kra,ih praktitno;e pod vplivom "vinorejskih in5truktorjev", vendar je potreba 5e opozoriti kmeta vinogradnika na dolodene pomanikljivosti, ki se tukaj pojavljajo. - Najpomembnejia je rez vinske trte. Ta se pozneye odrai.a v vinski kleti pri kakovosti vina. Trs je treba obremeniti tako, da je ta obremenitev primerna njegovi kondiciji, v nasprotnem primeru ga bomo modno oslabili, kar bo med drugim imelo za posledico slabo kvaliteto grozdla a\i celo odmrtje. Glede podlag, na katere se cepijo ilahtne domade vinske sorte,' priporoda, naj se vinogradnik obrne na initraknrja", "ttinarejskega prav tako naj se z njim posvetuje o gnojenju vinograda. Klet, v kateri shranjujemo vino, mora imeti stalno temperaturo ,'okrog 8 Reamirouih stopinj" (10 stopinj C). Sodi naj bodo disti, prav tako tudi sama klet. Prazne sode ie treba distiti tako dolgo, da iz njih pritede dista voda, nato jih osuSimo in iveplamo. V nasprotnem primeru se sod pokvari in ni primeren za shranjevanje vina. Pri iveplanju moramo biti pozorni, da sodu ne dodamo prevet ivepla, saj prevei Lvepla veie vino in takino vino je zdravju ikodljivo. Posebno pozorni moramo biti, da )veplo ne kaplja v sod, za to je treba uporabljati posodico, v katero kaplja gorete iveplo. Uporablja pa se lahko azbestno iveplo,"'ki ne kaplja. Zveplati je treba s pravo mero. V kleti se uporablja moitna tehtnica, najbolje ki jo po vsaki uporabi dobro odistimo in pospravimo v "kloiternajburika", etui­ ie hoiemo imeti dobro vino, moramo za to poskrbeti ie v vinogradu. Pomembna opravila so rez in pletev, vez, prikrajSanje mladik, odstranjevanje zalistja in v jeseni vrSidkanje. S temi opravili bomo dosegli bolj5o kakovost grozdja in tistih poganjkov, ki jih bomo uporabili naslednje leto pri rezu. Njegovi nasveti so se nanaSali na takratno vzgojo trt, ki je slonela na popolnoma drugadnem sistemu vzgoje vinske trte. To je bila prvobitna vzgoja -na kol, danes bi temu rekli ekstenzivna oblika vzgoje, pri kateri je bilo treba iasovno mnogo pogosteje posegati v trto poSosta vez ob kol, ko5nja trave itd. Danes imenujemo ta opravila ampelotehniina dela. 2e takrat so tem opravilom posveiali veliko pozornost zaradi kvalitete. e Po pojavu tsne uii, v devetdesetih letih 19. stoletja, v Jeruzalemskih godcah, so morali vjnogradniki Zlahtne trte cepiti m podlage, ki so bile odpome na tega Skodljivca. Po tej nadlogi, ki je zdesetkala vinograde, se je zaielo novo obdobje vinogradniitva. Zanimivo, da Vaupotii o tem pojavu v svojih Narkifi ni nii pisal. r0 Se do nedavnega so vinarji uporabljali Zveplene azbestne trakove, vendar so strokov[jaki ugotovili, da je azbest zelo ikodljiv za zdravje in so takine trakove opustili. Danes uporabljajo Zveplo na navadnem papirju. V sodobnem kleta{enju upombljajo tekode Zveplo in ozon. -97 ­ "*i^*l* SU"-r-t,, Skratka, Vaupotii udi vinogradnika osnov vinogradniitva, ki se niso dosti spremenile do danes, le da se je modno spremenila tehnologija ob novih spoznanjih vzgoje, za(iite in priprave tal za sajenje vinske trte. Nekaj napotkov je tudi takinih, ki v danainjem dasu ne bi prenesli strokovne presoje. Sorodna veja kmetijstva je sadjarstvo. Tukaj avtor Naukoa nagovarla lastnika sadovnjaka o pripravi tal za sajenje novih jablanovih nasadov, o za5diti, gojenju in gnojenju sadovnjaka, sadilnem materialu, obiranju sadja itd. O tem pravi: "ko na jesen sady spra jai, ne kldri in ne lomasti s prekljami po dreaju, her leliko ikodujei s tem, da nu neine aejice pohlatii, kanre bi ti pribodnja leta dasti sadja prinule". Vedeti moramo, da je bil v takratnih kmetkih razmerah sadovnjak v ekstenzivni vzgojni obliki travniSkega sistema s starimi sortami, ki so izmeniino rodile. Pri danainji ekoloiki pridelavi sadja zagovorniki biodinamitnega kmetovanja prav taklno obliko sajenja in vzgoje priporotajo. Gozd je pomembna naloiba kmetije, vendar se kmet premalo zaveda njegovega bogastva. Uporabi ga samo takrat, mogode enkrat letno, ko potrebuje les za kurjavo ali stavbni les. Sicer, pa je gozd prepuSden samemu sebi. Takino gospodarjenje z gozdom je slabo in 5kodljivo za obnovo lesne mase in celotno kmedko gospodarstyo. ,Naraaa bo ie sama poskrbela, da bo zopet noai les zrasel." Kmetu naroia, da 1e gozd ravno tako potreben nege kot vsa ostala zemlja, na kateri prideluje enoletne pridelke. Pri tem priporoia, naj kmet seka gozd od zadetka, ne pa selektivno po celem gozdu. Tako se gozd slabo obnavlja, ker velika drevesa duiijo podmladek. Gozd ni kapital ene generacije, zato je pomembno, kako ga izkoriSiamo in negujemo. ie je gozd v rakSni kondiciji, da se ne more po naravni poti obnavljati, mu je treba pomagari s pogozdovanjem. Pomembna opravila v gozdu so redtenje grmovnic, posebno ttnastih. V tem primeru je najbolje takino grmovje izruvati. Mnogo je takSnih gospodarjev, ki imajo zanikrne gozdove, polno odmdih dreves in vejevja. Vse to razpada, ob tem pa se raz(irjajo drevesni Skodljivci, kot so borov rildkar, razni zalubniki, likarji ipd. Tudi sicer je po zakonu prepovedano pu5iati v gozdu suho drevje in 5ibje. Mnogo je takih, ki tega ne upoStevalo, "fu pa bi sluiajno nlrebiti priiel kaki pamaii patreben ubolec in si pobral kaka spadaj leXek strobnelo tejo, potem bo komaj on priiel godrnjati in razgrajati in ie ga celo dal zaprai. Ne zatiraj siroruaka, aha -98­ cl . t 4.i4,"na 5 h^,P.tx,la 1,, 1. varovanje gradiva pred prevzemom v arhiv in delo z ustvarjalci, k iemur sodi vodenje evidenc in nadzor ter ravnanje z arhivskim gradivom, dolodirev javnopravnih oseb in zasebnikov, od katerih bo arhiv prevzemal gradivo, do postopka odbiranja gradiva, materialnega varovanja pri ustvarjalcu, do prevzema v arhiv; 2. dela, ko je gradivo prevzeto v arhiv. Delo v arhivu zajema postopke urejanja, popisovanje in varovanja ter dajanje arhivskega gradiva v uporabo. Gre za strokovna opravila, ki jih doiivi arhivsko gradivo po prevzemu v arhiv, kamor sodi vodenje evidenc, odbiranje, urejanje, popisovanje, restavriranje, konserviranje, dajanje v uporabo in razstavljanje gradiva. Za. gradivo je najbolje, da je ohranjeno z notranjim in zunanjim redom, kakor mu ga je dal ustvarjalec, saj tako lahko zadosti zahtevam uprave in znanosti. To doseiemo z nadelom ohranjanja prvotne ureditve gradiva pri institucijah in zasebnikih, predvsem pa z naiinom nedeljivosti fondov. Popisano gradivo je dostopno za uporabnike, ki dobijo prvo informacijo o arhivskem gradivu v vodniku po zbirkah in fondih arhiva. Ta nam da osnovno informacijo o smukturi in organiziranosti gradiva, o pripomotkih (arhivski popisi, inventarji, kartoteke), ki so na voljo za posamezne fonde in zbirke. Historiat fonda in ustvarjalca sta uporabniku 5e dodatno pomagalo. Ena izmed osnovnih dejavnosti arhiva je pridobivanje arhivskega gradiva. Pridobiva ga s prevzemi arhivskega gradiva, ki so zakonsko regulirani, z donacijami, odkupi in z evidentiranjem arhivskega gradiva v drugih arhivih. Pridobivanje arhivskega gradiva je tesno povezano s prostorskimi kapacitetami arhiva, kar se je vedno odraialo v kolitini arhivskega gradiva, ki ga ye bil arhiv zmoien prevzeti. Prostorske kapacitete so vedno omejevale dotok arhivskega gradiva v arhiv. To se je odraialo 5e posebej v zatetnem obdobju delovanja ptujskega arhiva. V Ietu 1957 je arhiv evidentiral in prevzel I m3 gradiva nekdanjih KLO v Obiini Ormoi. V Sredi5iu ob Dravi, na podstreSju zgradbe obiinskega ljudskega odbora, so delavci arhiva naleteli na veliko koliiino razmetanega papirja ostanke nekdanjega srediSkega arhiva od zaietka 19. stoletja do leta - 7945. Med mnoiico brezvrednega papnla so bile tudi listine iz sredine 17. stoletja. Leta 196l je arhiv od ormoike obdine prevzel 240 fasciklov obdinskega arhivskega gradiva iz let 1946-1958. Po zbranih statistiinih podatkih je bila leta 1964 na terenu ormoike obiine naslednja kolidina gradiva: 399 tekoiih metrov in 65 m3 registraturnega gradiva in 115 tekoiih metrov poslovnih knjig. Arhiv je leta 1914 prevzel najved arhivskega gradiva, odkar obstaja (Sodilde OrmoZ 1889-194), Skupidina obdine Ormoi 1960 1965, Arhiv -to4­ "l/.'i,tp,h S[at4nLia I" bolniinice v Ormoiu. V osemdesetih letih so bili prevzeri fondi: Skup5iina Obtine Ormo), Obiinski sindikalni svet OrmoZ, Obdinska konferenca SZDL OrmoZ. Po letu 1991 so bili prevzeti fodni: Zveza socialistidne mladine Slovenije za obiini Ptuj in Ormoi, Primat Ormoi, Komunalno podjetje Ormoi, Joie Kereniid OrmoZ idr. Predstavitev arhivskega gr adiv a Uprava Gradivo s podrodja uprave je v notranji organtzacili Zgodovinskega arhiva na Ptuju samostojen oddelek, ki zajema tas od leta 1850 do danes.' Nekaj arhivskega gradiva omenjenega oddelka je leta 1!83 in 1985 priSlo v ptujski arhiv na podlagi drZavne pogodbe z Avstrijo iz leta 1923, oxalo pa s prevzemi javnopravnih oseb. Upravni fondi za obdobje 7945-1996 v arhivu na Ptuju spadajo med najobseinejSe. Javnopravne osebe kot ustvarjalci arhivskega gtadiva ta obmodju OrmoZa so: Upravna enota Ormoi, Obiina Ormoi, Obdina SrediSde ob Dravi, Obdina Sveti TomaZ ter krajevne skupnosti za posamezne obiine. V zgodovinskem arhivu hranimo naslednje {onde s podroija uprave, ki se nanadajo na Ormoi: GEODETSKA UPRAVA ORMOZ 1929-7989, 175 5k., indikacijske skice, mape, 20 tm'; posestni listi, sumarnik povriin, parcelniki, abecedni imeniki, sprememboi rzkazi, indikacijske skice. KATASTRSKE MAPE IN PARCELNI ZAPISNIKI S PODRO.JA OB.INE ORMO2 1824-1945, obseg: 2 fasc., 8 knj.; 0,3 tm, katastrske mape in parcelni zapisniki. KATASTER SKUPS.TNN ON.TUT ORMOZ 194l-1945, 2 predalnika; 2 tm, indikacijske mape. SLUZBA DRUZBENEGT KNJrcovoDSTvA PODRUZNICE PTUJ, EKSPOZITURA ORMOZ 1953-7980,915k.,76 knj.; 10 tm, zakljudni raduni. '] Katja Zupanid: vodnik po fondih in zbirkah. Ptuj 2009 (dalje: Vodnik), srr. XXXIL r Najprej je navedeno obdobje obstoja gradiva, sledi kolidina gradiva (Sk. -Skatla, fasc. ­fascikel, tm -tekodi metri arhivskega gradiva. 10t ­ d. a ct " .atLte,l4 O Lauelula ! - DAviNA UPRAVA -OBaTNSKI LJUDSKI oDBoR oRMoZ 1954-1958, 3 fasc., 10 knj.; 0,3 tm; davane zadeve 79)4-1958 sploSno, odmera hiSnine in dohodnine obrtnikov 1954-7956, seznam davinih obvezancev za leto 1957, zaklluini raduni Mizarske delavnice Mtklavi 1954-L95 5, zakljuini rabtn KZ Miklavi, 195 5, seznam vseh gospodarskih organrzacij na obmodju Ormoia leta 1955, popisi pridelovalcev vina in iganja po okoliiih za 1955-1957 . ARHIV MESTA ORMOZ t3)l-1861 , 3) 5k.; 1,5 tm; arhiv mesta Ormoi vsebuje: privilegije in listine 1331-1846, gradivo o raznih dogodkih 1646-1849, o posesti in premoZenju prebivalcev 15)7-1841, sploine upravne zadeve mesta 1523 7550, finanine zadeve 1517-1851, pravne zadeve 7565 1849, gradbene zadeve ll26 1845, javno varnost 1727 183), o obianih I6O2-L840, zdravstvo 1629-1841, meiianski 5pital in uboici 1610­18)5, o rokodelcih in obrteh lt17-1,867, trgovina 1600-1853, cerkev in Sola 1585-1847, poita 1826-1842 in voja5ke zadeve 7622-1848. MESTNA OB.INA ORMOZ 1115-7947 , 15 ik., 141 knj.; 7 tm; fond Mestne obdine Ormoi sestavljajo tri enote: - Spisovno gradivo 1830-1845, ki je urejeno po skupinah. Serija gradbenih spisov 1869-1941 je popisana posebej. - Knjige 1830-1-947 . - Zbirka Mestne obtine Ormoi 1715-1925, ki vsebuje nekaj starejie dokumentaciie magistratne uprave. MESTNA OBCINA ORMOZ -spisi 1830-1945,30 5k.; 3,20 tm; spisovno gradrvo je urejeno po skupinah: mestna upfava 1915-1938, organi uprave 1815-1940, proratuni in finanino poslovanje 1864-7942, personalne zadeve uslulbencev 1900­1941; domovinske, driavljanske in vojaike zadeve 1895-1941; popisi prebivalstva 1857-1.912; statistika 7930-19381, premoienjske zadeve Mestne obiine Ormoi 1911-1940; zemljiikoknjilne zadeve, komasacije 187 6-1,944; kmetijstvo in vinogradniStvo 193l-1943; lov in ribolov 184)-1941 agrarna reforma, zaitita kmedkih doleov 192l-1940; gospodarstvo in obrt 1885-1941; kom,rnalne zadeve 1892-19471, promet (ZelezniSki, cestni, podtni) 1875-1940; gradbene zadeve 1869­1941; Solstvo 1912-1922; dru5tva 1919-1922; skrbstvo 1915-7940; zapisniki obdinskih sej in raznih obdinskih organov 1915-7941. 106 ­ 4. t et | O(ou4,rw ! ( "511t214 MESTNA oBalNA oRMoZ knjige 1830-1947, 747 knj., zapisniki sej obiinskega odboft 19?0-1947, vloini vpisniki 1919-1942, indeksi k vloinim vpisnikom 1905-1941 izdane domovnice 1864-7946; seznami tujcev 192l-1940. Seznami voja5kih obveznikov 1830-1893, prijave poslov, trgovskih in obrtnih vajencev 1884-1926, obrni register do 1945, glavne in blagajniike knjige 1929-1944, pomoine blagainiSke kniige, depozitni dnevniki, blagajni3ki dnevniki 1935-1941, blagajni5ka knjiga uboZnega sklada 1929-7937, zapisniki obdnih zborov Zveze rodovnidkoselekcijskih organiz clj 1934-1939. Zapisniki odborovih sej Kmetijske podruinice Ormoi 1923-7940. Seznam hi5 v OrmoZu 1931, pokopaliiki zapisnik za ormolko pokopali5te 7891-1926. Popis prebivalcev 1880, 1890, 1900, 1910. MESTNA oBaINA oRMoZ -gradbeni spisi t869-194I,0,5 tm, gradbene zadeve 1859 1947. LJUDSKT ODBOR MESTNE OBaINE ORMOz 1913-1959,6 3k.;0,5 tm, zapisniki sej LOMO 1953-1955, spisi 1953­19) 5, indeksi k delovodniku 1953-1955, proraiunska knjig a I, lI za leto 1953, proradunska knjiga za leto 1954, delovodniki 7953-1955. oBarNSKr LJUDSKI oDBoR oRMoZ, sKUPSiINA oBaINE oRMoZ \915-1961, 15 5k.; 1,6 tm, spisi so urejeni po arhivskih iifuah za posamezna leta. OB.INSKI LJUDSKI ODBOR ORMOZ l95t-1959, 12 !'k., 8) fasc.; 12 tm. oB.INSKI LJUDSKI ODBOR ORMOZ 1960, 38 5k.; 3,8 tm, gradivo je ureieno v okviru arhivskih Sifer: 00 sploSno, 01 organizacrja oblasti, 02 organrzaciia uprave, 03 upravno poslovanje, 04 splolne pravne zadeve, 05 statistika, 1 delo in delovna nzmerla, 32 dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva, regresi in carine, )3 premoZenjsko-pravne zadeve, 34 rudarstvo, industriia, obrt, 3) kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lov, ribi5tvo in vodno gospodarstvo, 36 ugovina, cene, odkupi in preskrba ter gostinstvo in tulrizel:n, 39 gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, 4 zdravstvo, 5 socialno varstvo, 6 Solstvo, prosveta, kultura, 7 9 sodswo, vojadke zadeve, skrbstveni spisi. Delovodnik za leto 1960. OB.INSKI LJUDSKI ODBOR ORMOZ GRADBENI SPISI 1947 -1960, 27 (k.; 2,2 tm, gradbena dovoljenja, Iokacije, adaptacije. -107 ­ c1 . r <-a I d.weta dLa^.@.tu,/,4 ! ( OBdINSKI LJUDSKI ODBOR oRMoZ 7961, 36 5k.; 3,6 t-, gradivo je urejeno v okviru arhivskih Sifer: 00 splo5no, 01 otganizactja oblasti, 02 otganizacija. uprave, 03 upravllo poslovanje, 04 sploine pravne zadeve, 05 statistika, 1 delo in delovna razmerja, 32 dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva, regresi in carine, 33 premoienjsko-pravne zadeve, 34 rudarstvo, industrija, obrt, 35 kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lov, ribi5tvo in vodno gospodarstvo, 36 trgovina, cene, odkupi in preskrba ter gostinstvo in turizem, 39 gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, 4 zdravstvo, , socialno varstvo, 6 Solstvo, prosveta, kultura, 7 sodstvo, 8 zunanje zadeve,9 vojalke zadeve. PisarniSke knjige. OBdINSKI LJUDSKI ODBOR ORMOZ 1962-1963,41 ik.;4,1 tm, gradivo je urejeno v okviru arhivskih Sifer: 00 splo5no, 01 organizacija oblasti, 02 organizacrja uprave, 03 upravno poslovanje, 04 sploine pravne zadeve, 05 statistika, 1 delo in delovna razmerja, 32 dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva, regresi in carine, 33 premoienjsko-pravne zadeve, l4 rudarstvo, industrija, obrt, 31 kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lov, ribiitvo in vodno gospodarstvo, 36 trgovrna, cene, odkupi in preskrba ter gostinstvo in t::rizem, 39 gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, 4 zdravstvo, 5 socialno varstvo, 6 lolstvo, prosveta, kultura, 7 sodstvo, 8 zunanje zadeve,9 vojaSke zadeve. Kartotetno kazalo. SKIIPSd]NA oB.INE oR-Nf C)2 1964, 20 ik.; 2 tm, dradivo je urejeno v okviru arhivskih Sifer: 00 splo5no, 01 organrzacija oblasti, 02 organrzacija uprave, 0l upravno poslovanje, 04 splo5ne pravne zadeve, 05 statistika, 1 delo in delovna razmerja, 32 dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva, regresi in calne, 33 premoienjsko-pravne zadeve, l4 rudarstvo, industrija, obrt, 35 kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lov, ribi5tvo in vodno gospodarstvo, 36 trgovina, cene, odkupi in preskrba ter gostinsrvo in wtzem, 39 gradbene, komunalne in stanovanjske zad.eve, 4 zdravstvo, 5 socialno varstvo, 6 5olstvo, prosveta, kultura, 7 sodstvo, 8 zunanje zadeve, ) vojaike zadeve. SKUPS.INA OBEINE oRMoZ 1965, 64 ik.; 6,5 tm, gradrvo je urejeno v okviru arhivskih Sifer: 00 splosno, 01 organizaclja oblasti, 02 organzacila uprave, 0l upravno poslovanje, 04 sploine pravne zadeve, 05 statistika, 1 delo in delovna razmerja, 32 dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva, regresi in calne, 33 premolenjsko-pravne zadeve, 14 rudarstvo, industrija, obrt, -108­ n-t o, | ,sure,{a dLotrc,wF ! n 35 kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lov, ribiitvo in vodno gospodarstvo, 36 trgovina, cene, odkupi in preskrba ter gostinsrvo in trrrtzem, 39 gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve,4 zdravstvo, 5 socialno varstvo, 6 Solstvo, prosveta, kultura, 7 sodstvo, 8 zunanje zadeve, 9 vojaike zadeve. Delovodniki 1952-7965. SKUPS.INA OB.INE ORMOZ 1966, 68 5k.; 7 tm, gradivo je urejeno v okviru arhivskih 5ifer: 00 sploino, 01 orga zactja oblasti, 02 organizacija uprave, 03 upravno poslovan,e, 04 splo5ne pravne zadeve, 05 statistika, I delo in delovna razmerla, 32 dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva, regresi in carine, 33 premoienjsko-pravne zadeve, l4 rudarstvo, industrija, obrt, J5 kmetiistvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lov, ribiltvo in vodno gospodarstvo, 36 ugovina, cene, odkupi in preskrba ter gostinswo in turizem, 39 gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, 4 zdravstvo, ! socialno varstvo, 6 Solstvo, prosveta, kultura, 7 sodstvo, 8 zunanje zadeve, 9 vojaike zadeve. SKUPS.INA OB.INE oRMOZ 1961,54 !k.; 5,5 tm, gradivo je urejeno v okviru arhivskih Sifer: 00 sploino, 01 organizacila oblasti, 02 organizacija. uprave, 03 upravno poslovanje, 04 sploine pravne zadeve, 05 statistika, I delo in delovna razmerja, 32 dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva, regresi in carine, j) premoZenjsko-pravne zadeve, 34 rudarstvo, industrija, obrt, 35 kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lov, ribiitvo in vodno gospodarstvo, 36 trgovina, cene, odkupi in preskrba ter gostinstvo in trltizem, 39 gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, 4 zdravstvo, 5 socialno varstvo, 6 Solstvo, prosveta, kultura, 7 sodstvo, 8 zunanje zadeve, ) vojadke zadeve. SKUPS.INA OBdINE ORMOZ 1968, 26 5k.; 2,6 tm, gradivo je urejeno v okviru arhivskih Sifer: 00 splolno, 01 orgar,izacrja oblasti, 02 organrzacrja uprave, 03 upravno poslovanje, 04 sploSne pravne zadeve, 05 statistika, 1 delo in delovna razmerja, 32 dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva, regresi in canne, 33 premoZenjsko-pravne zadeve, 34 rudarstvo, industrija, obrt, 35 kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lov. ribiStvo in vodno gospodarstvo, 35 ugovina, cene, odkupi in preskrba ter gostinstvo in turizem, 39 gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, 4 zdravstvo, 5 socialno varstvo, 6 Solstvo, prosveta, kultura, 7 sodstvo, 8 zunanje zadeve,9 vojaike zadeve. Razporedi od davka stavb v SO OrmoZ, dosjeji in dokumentacija od obrtne dejavnosti in davka od intelektualnih -109_ .t dtarefu|4 ! ( " ^.w214 storirev, promet z nepremidninami, odmera davkov od zemljili, prisilne rzterjave, finandne kartice taks, zemljarina, finandni dnevniki. oBirNSKr LJUDSKT oDBoR oR]vroz -sKUpSaINA oBaINE oRMoZ ZAPISNIKI SEJ ZBOROV IN KRAJEVNIH ODBOROV 1957-1914,33 knj., 2 m.; 1,) tm, zapisniki zborov volilcev za Obdino Ormol 196l-1968, zapisniki sej zborov volilcev 1957-1962, zaprsniki krajevnih odborov 1960-1963, zapisniki komisije za us1uI. zadeve 1960­1962, komisija za izvajanje statuta leta 7966, pregled kolegijskih organov SO Ormoi. 1965-1967, komisija za druibeni nadzor 1969.leta, zapisniki sej sveta delavskih svetov 1965-1974, zapisniki sej krajevnih odborov 1968-1976, zapisniki sej OZ in ZDS SO Ormoi 1965-19lo, zapisniki sej sveta za kmetijstvo in gozdarstvo 1969-L914, zapisniki sej OZ SO Ormoi 1963-1951 , zavitek raznih dokumentov NOO Obrei 1922-1947. oBarNSKr LJUDSKT oDBoR oRMoZ -sKUpSarNA oBaINE oRMoZ _ SKRBSTVENI IN REJNISKI SPISI 19t5-1968, 29 :k., 2 knj.; 4 tm, RS spisi, RSK spisi, SK spisi, RS vpisniki 1956-1957, SK vpisniki 7956-19t9. SKUPS.INA OB.INE ORMOZ 196l-1990,683 5k.; 68,1 tm, gradivo je urejeno v okviru arhivskih Sifer z posameznl leta 0 organizactja dri.ave, 1 delovna razmerja in kadrovska politika, 2 driavljanske zadeve ter javna in driavna varnost, 3 gospodarstvo, 4 finance in drZavno premoienje, 5 zdravsneno in socialno varstvo, 6 vzgola, izobraievanje, kultura, znanost, 7 pravosodje, 8 obramba, 9 razno (drulbena prrznanja in nagrade, javno mnenje, mednarodno sodelovanje). Zapisniki sej raznih komisij 1962-1985, popis vojnih irtev rz leta. 1967 za das od l94l n d,o 1945, analize, poroiila, druibeni dogovori in ocene 1968-1988, gradbene zadeve 196l-1985, gradbene zadeve 1957 -1980. SKUPS.INA OBdINE ORMOZ ZAPISNIKI SEJ IZVRSNEGA SVETA IN SKUPSiINE 197 4-1990, 106 knj.; 7,5 tm, Zapisnki sej Izvr5nega sveta SO Ormoi 197 4-1986, zapisniki sej SO OrmoZ 1914-1986, fascikel gradiva ob TO0Jetnici Ormoia, zapisniki sej izvrinega sveta 1986-1990, zapisniki sej zbora krajevnih skupnosti L986-1990, zapisniki sej zbora zdruierega dela 1986-1990, zapisniki sej druibenopolitiinega zbora 1986-7990, zapisnikr skupnih sej SO Ormoi 1986-7990. -ll0­ .1 " l>i+,eln d Utuzlu8 ! " MESTNI LJUDSKI ODBOR ORMOZ 1945-7951, 2l ik.; 2,1 tm, spisovno gradivo L945-7952, spisi mestnega odbora OF Ormoi. 1945, zbori volilcev 7946, zapisnrki izvrinega odbora MLO 7945-1952, popisi povriin in agrarna reforma L945-1947, Tehnidna baza Ljutomer -obnoviwene zadr',t ge 1945, 1946, delovodnikt iz let 1946 in 1948-t951. Pravosodje Na podrodju Zgodovinskega arhiva na Ptuju sta delovali dve sodiiti: Okrajno sodilte Ptuj in Okrajno sodiide Ormoi. Iz Okrajnega sodiSda Ormoi je priilo v ptujski arhiv gradivo neurejeno in delno. Gradivo posameznih notarjev za Ptuj in Ormo) je Zgodovinski arhiv na Ptuju prevzel od Pokrajinskega arhiva Maribor, iasovno pa obsega gradivo tas od leta 1853 do leta L925. DanaSnji ustvarjalci na podroaju Zgodovinskega arhiva na Ptuju so naslednji: Okrajno sodiiie v Ormoiu, notar -Alojz Slavko Kedek.' OKRAJNO SODrsiE ORMOZ 1889 1945,250 5k.; 33 tm, posmrtni popisi (3ifra A) 1889-1945, skrbstvene zadeve (P do leta 1913, dalje S v dasu 1942-1944, ponovno P 1899-1944), civilne pravde (P v dasu l94l-l.945, M 1933-1945), varstvene zadeve (L od, 7913-1919, OS, dalje L) 7906-1944, motetle posesti, alimentacije, (C) 1898-1945, kazenske zadeve (U) l9O4-!929, kazenski prestopki (Kps, Kns) \930-1940, kazenski prestopki mlajlih mladoletnikov (Kpsm) 1930-1939, izvriilne zadeve (E do 1932, dalje I, v dasu okupacije I) 7904-1945, porotila iupnih uradov, amortizacije, izpusti iz oietovske oblasti, itd. (Nc I do leta 7933, dalje R I, v letih od 1936 tudi kmetsko zaiditne zadeve) 7908-1944, obveznosti, sluinosti, pogodbe, poso,ila itd. (Nc II do leta 1933, dalje R II) 1908-1947, predsedstveni spisi (Su) 1912-1940, personalne zadeve lgll-L945, Yaria L97l 1945. OKRAJNO SODIS'E OPJVIOz _ ZEMLJ ISKA KNJIGA 1812-7945,30 5k., 3r1 knj.;27 tm, vpisi v zemlji5ko knjigo (zaroine in poroine pogodbe, promet z nepremidninami, zastave . . .). STARA ZEMLJISKA KNJIGA ZA SODNA OKRAJA PTUJ IN ORMOZ 1684-t883,246 ik., 7242 knjig; 125 tm. I [bidem, srr. xxXw Xxxv. 111 ­ , -rer.isa.Le,LA 4611e1414 t n STARA ZEMLJISKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ OfuMOZ 1780 18r1, 191 knj.; 1! tm, zemljiika knjiga magistrata Ormoi, zemlji5ka knjiga in knjiga zabele)k zgorr.jega in spodnjega predmestja in imenja Dobrava 1803, zemljiSka knjiga kmeikih in graidrnskih posesti Ormoia, abecedni imenski seznam ormoikih zemljilkih posestnikov 1817, protokoli sprememb 1802-18i0, knjige listin 1801-1850, vpisniki zapuiiinskih razprav 1806-1811, knjiga listin; knjiga listin preknjiib, jamstev, vknjiib in izbrisov; knjiga pravil Obdine OrmoZ; knjiga Iistin sprememb (zapuldinski spisi); vpisnik listin, knjiga zaznamkov; vpisnik sodnih predmetov; vloini vpisnik pri krajevnem in deielnem sodiSdu, ustanovitev Okr. sodiSia in zemljiSke knjige Ormoi. _ STARA ZEMLJISKA KNJIGA ZA SODNA OKMJA PTUJ IN ORMOz ZAPUS'INSKI SPISI 1750-1850, 246 \k.;25 tm, zapuliinski spisi gospoStin s ptujskega in z ormoSkega sodnega obmoija vsebujejo smrtovnico s podatki o pokojniku. Priloge dokazujejo podatke o dediiih premiininskega in nepremidninskega premoienja. Spis zakljuduje sodni sklep o razdelitvi premoZenja. Za sodiiie OrmoZ: Ormoi gospoidina, Svobodni dvor in mesto, Velika Nedelja, Sredi5de, Dornava, Altottersbach, Muretinci, Branek, Fram, Negova, Gornja Radgona. SODNIK ZA PREKRsKE ORMOz 1956-1990,60 fasc.;6,5 tm, vpisniki, indeksi in odbrani spisi po 5ifrah. Gospodarstvo Prvi prevzem gospodarskih fondov je bil leta 1963, in sicer gradivo ukinjenih Okrajnih premogovnikov Podgorci, Sodinci in Vidanci in Trgovskega podjetja Vrba Ptuj. Leta 7972 sta bila prevzeta fonda Mestna hranilnica Ptuj in Mestna hranilnica Ormoi. Leta 1981 je arhiv prevzel gradivo Tovarne Joie Kerendid. Po letu 1992 pa Komunalno podjetje Ormoi (gradivo ni kompletno, saj ga je uniiila poplava v njihovem arhivskem skladiSiu), Primat OrmoZ, Kmetijski kombinat Jer.;rzalem OrmoZ, JoZe Kereniid OrmoL z nasledniki.' KMETIJSKE ZADRUGE ORMOSKEGA PODROiJA 7945-1960,1 5k.; 0,1 tm, letno poroiilo Obnovitvene zadruge Kog leta 1.945, brlance Obnovitvene zadruge Kog 1945-1946, skupSdinski zapisniki KZ Miklavi in Kog 1948 1960, zapisniki obinih zborov KZ 5 Branko Oblak, Vodnik, str. xxxvll xL tt2 Velika Nedelja 1954-1956, zapisniki KZ Ormoi. 1948-1949, pogodbe o sodelovanju KZ Ormoi. VINARSKA ZADRI IGA ORMOZ 197) 1960,2 !k.;0,2 tm, registracije, pravila 1913-1p60, zapisniki kletarskega druStva in vinarske zadruge 1940-1953, revizijska poroiila 1913-1941 , cenitev kletarske zadruge 1943. DCB HRANILNICA IN POSOJILNICA V ORMOZU 1,941-1941, 4 oy., 4 knj., 1 5k.; 0,1 tm, spisi l)41-L947, knjige: bilanina knliga 194l-1944, blagajniSki dnevniki 1941-L947 . KMETSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ORMOZU 1925-L948, 2 ov., 5 knj.; 0,1 tm, spisi 1945-1948, knjiga hranilnih vloe 1926-1945, knjige posojil 1925-1944, bilandne knjige 1947-7944, indeks posojil. LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ORMOZU l92L-1941 ,2 ov., 10 knj., I ik.; 0,1 tm, spisi 1945-1947, knjige: seznam zadruinikov 1928 l)47, knjrge hranilnih vlog l)21-l)47, knjige posojil 1922-1947, zapisniki sej upravnega odbon 7940-7941, raiunski zakljutek 1941, blagajnilki dnevnik 7947-1947, tekoti raiuni 1940-1941. MESTNA HRANILNICA ORMOZ 1909-1952,3 ik.; 0,3 tm, bilance 1924-t934, pravila 1929, 1940, 1946, likvtdacrja kmetskih dolgov 1937-7941, adaptacija hranilnice 1929-193), seznam uprave 1918-1940, seznam hranilnih vlog oseb nem5ke narodnosti 1952, glavna knjt ga 1909-7942. OKRAJNA POSOJILNICA V ORMOZU 1920-1948, 2 ov., \9 knj., 1 5k.; 0,3 tm, spisi 1941-1948, knjige: zapisniki sej nadzorstva 1921,-1946, zapisniki sej predsedstva 1p25­7)46, zapisnikr sej nadelstva 1910-7940, knjige posojil 1910-1945, blagajniSki dnevniki 1935-1948, tekoti raduni 1938-1941 . KMETIJSKI KOMBINAT JERUZALEM ORMOZ 1952-7985, obseg: 81 ik.; 8,1 tm, spisi za Kmetijsko zadrugo Ormoi in Vinogradnidko gospodarswo Ormoi 7911-197 5, registracije in statusne spremembe 1959-1977, statuti in drugi akti 195r-1983, zapisniki delavskega sveta in zbora delacev ter svetov 1953-1982, statistika 1978-1980, plani in analize 1963-].98), investicije 7955 7979, 113 ­ " >O leksiku v panonskh govorih<. V: Panonski zbomik, Murska Sobota 1966. str. 32-33. 6 L Goldstein, Ilrvaika zgodovilu, str. 89. / F. Kovadid, Ljutomer -zgodovina trga in sreza, str. 107. -124­ ',2*"1" Sl"""r"* t,, Kolpo." Mnogi so se naselili tudi v danainji Slovenili. Teiko je redi, v kakem razmerju do slednjih so bili ltevilni uskoki, ki jih v precejlnjem Stevilu opaZamo na Murskem in Dravskem polju kot tudi v Beli krajini. Spremni pojav naselitve so bili Vlahi, na hrvajkem teritoriju so v srednjem veku pomenili avtohtone skupine v dinarskih hribih, ki so se naselile v predslovanskih dasih in so bile zvetine ilirsko-romanskega izvora; kasneje so s slabSalnim prizvokom pomenili tudi pravoslavce. Na slovenskem ozemlju so z Vlahi poimenovali tudi na novo naseljene priileke, tudi neurejene celo divje ljudi. O tovrstni kolonizaciji pritajo Stevilna krajevna imena in priimki. Je morda vas blizu Verieja Bundani rezultat naselitve kraka hrvaikega plemena Bunjevcev, ki je iivelo pri reiici Buni, levem pritoku Neretve, blizu Mostarja, in katerih glavni del se je naselil v vzhodni Panoniji? Vdasih so namred Bundanom rekli tudi Bunde. Toda ne le imena, tudi fiziognomiden izgled ljudi na podrodjih, poseljenimi z uskodkim dotokom, govori v to smer. po kuinih opustolenjih so grofovska gospostva ob meji rada naseljevala na opustelih tladanskih kmetijah nove podnajemnike. Priileki so se v jeziku in kulturi hitro asimilirali z novim okoljem. Uporniika narava slovenskega vzhodnega prebivalstva se kar ne more zatajiti. S podlago uskoikih genov si razlagamo tako enoglasen odziv murskopoljskih kmetkih fantoy na poziv generala Maistra za obrambo slovenske Koroike; pri potomcu druline z uskoikimi koreninami je vzniknila ideja upora proti nemikemu okupatorju v zaietku 2. svetovne vojne, isti motiv ie na ljutomerskem podrodju kot prvi v Sloveniji narekoval odklon do kulta Jugos.lovanske ljudske armade. ietudi so se v 2. polovici 16. stoletja turika osvajanja upodasnila, se je iutila potreba, da se organizira poseben mejni pas, ki bi prepreieval turike napade, torej Vojna ktajim. Zgradil se je sistem postojank od Hrva5kega primorja do Drave, torej v neposredni slovenski bli)ini. Urejena je bila posebna avstrijska pokrajina, ieprav je bila na papirju kot hrvadko ozemlje. Obmejni slovenski severovzhod je v vseh pogledih dutil blilino in posledice tega specifiinega terirorija. Stiki med Slovenci in Hrvati so vidni tudi v dobi reformacije. V stiku s slovensko reformacijo je bil Hrvat Jurij Juriiii iz Vinodola. V najem neposrednem sosedstvu je odmevala tiskarska dejavnost Joannesa Manliusa, potem ko ga je leta 1586 Zrinski povabil v Varajdin. V 3 I. Goldstein, Hrvaska zgodovina, str. 89. -125_ "r<.t,,41a 5hu,4n I ,, njegovi tiskarni je izila v kajkavskem jeziku Postilla Antuna Vramca, ki so jo prebirali tudi v naiih krajih.' Zrinskofrankopanska zarota v navezi s Stajerskim Ivanom Erazmom Tattenbachom si je v konfliktu s habsburikimi absolutistidnimi telnjami postavila ambicijo nove ddavnopolitidne tvorbe v tem delu Srednje Evrope. Tattenbach, katerega mati je bila Slovenka s priimkom Trebnik (Tribnik), je pritakoval, da bo dobil skoraj vse Srajersko ozemlje juZno od Drave s srediSiem v Celju."' Torej je 5lo za neuspeli poskus povezave dana5njih severnih hrvaikih in slovenskih severovzhodnih pokrajin. V 17. stoletju so hrvaike deiele dobile znatilno obliko podkve: s treh strani so obkroiale bosansko-hercegovsko ozemlje. Na podrodjih, kjer so se Flrvati reiili Turkov, je potekala rekatolizacija. V teinjah po ponovni hwatrzaclji, je Pavao futter Vitezovit menil, da so vsi juini Slovani Hrvati, in priiel na dan z idejo, da so nazivi ilirski, slavenski in hrvatski sinonimi. Tako je bil z utemeljitvijo pojma ilirski kanoniziran hrvaiki primat v morebitnem narodnopolitiinem zdrulevanju julnih Slovanov. Vse od zadetka 18. stoletja do konca 1. svetovne vojne je bilo pri Hrvatih glavno vpraianje, kako znotraj pritiska Madiarov z ene strani in Dunaja z druge ohraniti lastno samostojnost. V 2. desetletju 18. sto.letja je hrvaiko plemstvo sku5alo dosedi potrditev vseh pravic in privilegijev Hrva5ke >perpetuae securitatis", a je pritiskal dunajski razsvetljenski absolutizem. Na Dunaju je bil leta 1767 imenovan hrvaiki kraljevi svet, naprej s sedeiem v Varaidinu, potem v Zagrebu. Ne le neposredno sosedstvo, tudi sprememba geostrateike vloge Hrvalke v novih razmerah, je bila doloiujodi faktor zbliievanja slovenskega in hrvaikega narodnega kosmosa. Navezovanje Hrvaike na avstrijsko monarhijo je potegnilo za sabo cel splet gospodarskih in kulturnih vezi tudi s slovenskimi pokrajinami. Od srednjega veka dalje je slovenski severovzhod preikala cestna paralela: Feldbach-Radgona-Ljutomer­Strigor,a-iakorec-Varaidin in Gradec-Maribor-Ptuj-Ormo) Sredi5de ob Dravi-iakovec-Varaidin. Zlasti so naii kraji stopnjevali stike s sosednjimi hrva5kimi, ko je po omenjenih poteh potoval dez slovensko ozemlje vojaSki transport za potrebe Vojne krajine. Na drugi strani je Mediimurje s Podravino predstavljalo vmesni ilen, ki je podrodje madiarske Nagykanizse povezovalo s slovenskim Prekmurjem in Stajersko. Tranzitni redni promet iez slovensko ozemlje v e Mirko Androii: >Sechshundert Jahre Geschichte der koniglichen Freistadt Varaidin<<. V: MKS simpozij Mogersdorf. Szhombathely 1974, str. 169-198. r0 Vasko Simoniti: V: Enciklopedta Slovenije, Ljubljana 1999, str. 188. ',Tattenbach.. -126­ smeri Hrvaike je potekal po Dravi in Muri." Nove dimenzije v prometnih povezavah. in s tem v medsebojnih stikih med sosednjima narodoma, je pomenila uveljavitev ielezniSkega prometa od srede 19. stoletja." Prek omenjenih prometnih povezav je Stajerska izvai.ala ielezo in tekstil na Madiarsko in Hrvaiko, od tam pa uvaiala govedo, vino in Lno. Zaradi obrambe pred Vzhodom so se dobro razvijala itajerska mesra in trgi. Razvoj obrti v teh srediitih je bil povezan s podobnim razvojem v hrvaikih obmejnih srediSdih, zlasti v Varaldinu. Preko Varaldina so bila Stajerska trika in mestna srediSia povezana celo z nekaterimi italijanskimi trgovskimi srediSti in trgovskimi mreiamirr Varaidinski trgovci in rokodelci so se udeleievali sejmov v sosednjem slovenskem prostoru. Dolga stoletja je bil Varaidin za mnoge Stajerce in Prekmurce pomembno trgovsko nakupovalno sredi5de. Moian uiinek povezovanja so odigrale bliinje Varaidinske Toplice." V pogledu izobraievanja je varaZdinska najprej jezuitska, potem driavna gtmnazila odigrala vlogo tvorca identitetnega akterja tako severozahodnega hrvaikega kot severovzhodnega slovenskega ernosa. Tudi na dunajski, 5e bolj pa na graiki univerzi so se sreievali in spoznavali slovenski in hrvalki ltudentje, in ie leta 1848 opaiamo slovensko Studirajoio mladino, kako se povezuje s hrvaSkimi in srbskimi vrstniki v okviru dijaikega kroika Mojsije Baltiia in Ljudevita Gaja v tako imenovanem Ilirskem klubu. '' Terminolodko partituro kroiku je dal ie imenovani Pavao Ritter Vitezovi6 z omembo pojma "ilirski.., svojevrstno politidno imaginacijo je v mladih ljudeh izzivala tudi predhodna tvorba Ilirskih provinc, ki je zdruievala veile dele slovenskega in deloma tudi hrvaikega ozemlja s sedeiem v Ljubljani,'u medtem ko je bil glavni ideoloiki vir navdihovanja nedvomno ideja panslavizma. r1 Otmar Pickl: >>Mur und Drau als Werkehrswege nach dem Siidosten<. V: MKS simpozij. Mogersdorf 1977, str. 225-238. '' AntoSa Leskouec, >Industrializacija severovzhodne Slovenije<. V: MKS simpozij. Mogersdorf, Osijek 1978, str.20l 208. rl Johann Andritsch: >Die Universit?it Graz und der pannonische Raum<<. V: Mednarodni kultumi simpozij Mogendof MKS, Eisenstadt 1974, str. 193-201. ra Miran Puconja: >Panonska evrcregija<, Slovensko-hrvaike etnololke vzporednice. Varazdin 2008, str. 11. rs Fran Petre: Poskus ilirizma pri Slovencih. Ljubljana 1939 (dal.je: F. Petre, Poskus ilirizma pri Slovencih) , str.41 51. 16 Stane C,randa: Mala zgodovina Slovenije. Celje 2008, sff. 168 172. -127 ­ ti. r et ' 6.ruet4 c\LOuA474 ! n Pri ugotavljanju stikov med slovenskim in hrvaikim narodom smo doslej spoznali, da so bili le ti bodisi ekonomsko trgovske narave ali povsem spontanega znaiaja; ie najveikrat pa jih je narekovala ogroienost od zunaj (turika nevarnost), vedno pa podrejenost obojih avstrijski driavi. Z rhrrzmom se ta determinacija spremeni. Ne glede na finalni rezultat, je iniciativa o sodelovanju tako pri Hrvatih kot Slovencih pri5la od njih samih, kljub panslavistiani motivaciji. Znotraj graikega Studenskega kro)ka, ki ga je Stanko Vraz imenoval Slovenska druiba, je nastaiala ideja slovanskega zbliLevanja, katere pristaia sra bila Vraz in Kodevar. V istem dasu kot se je zbiral slovenski graiki krog, se je v Zagrebu dobivala hrvaika druiba mladih intelektualcev, na ielu katere je stal Ljudevit Gaj. Ob Zelji, da bi se tudi Hrvati oprijcli ieikega irkopisa, je hotel, da se vsi Slovani v jezikovno-literarnem pogledu kolikor mogo6e zedinijo. Gajevemu krogu se je pridruiil grof Janko Draikovit, ki je ideolo5ki program dopolnil tudi s polititnim. Zahteval je zedinjenje vseh svojih pokraiin: Hrvaike, Slavonije, Vojne krajine, Dalmacije in Reke. Prikljuti naj se tudi Bosna pa tudi delela, ki se "sedaj Ilirija imenuje in govori jezik podoben naiemu<. Mislil je na Kranjsko, Koroiko, k demur bi se prikljudila 5e Stajerska, dalje na Goriiko, Trst z okolico, Isrro in na Kvarnersko ototje.'­ Po razidu gralke slovensko-hrvaike Studentske naveze sta imela osebne stike z Gajem dva Slovenca, in sicer Matjaiid in Murko. Preko Matjadiia 1e Ga1 skuial pridobiti Slovence za sprejem novega (te5kega) trkopisa. Za sprejem novega trkopisa pri Slovencih je Gaj navduiil Vraza ob njunem sredanju v zadetku julija 1833.'' Ob pogovoru z Ga:pm je Vraza novi poloiaj na Hrvaikem popolnoma prevzel. Ko je o rem pisal Koievarju, se je 1e ta od radosti razjokal nad hrvaikim napredkom v narodnem pogledu. V Gaju je videl najveije ga. Liveiega Hrvata. S hrvajko prebuditviio so bili namrei prebujeni vsi Slovani od Baltika do Jadrana in Koievarjev ideal slovanstva je bil izpolnlen. Yraz pa je bil v Zagrebu ganjen ie nad neiim: na vsakem koraku, v mestu in gledali5iu, je sliial hrvaidino in postalo mu je hudo ob zavesti, v kakem zaostanku so glede tega Slovenci. Kodevarja je na Dunaju seznanjal z zagrebikim razvojem dogodkov pristai Gajevega kroga Demeter. Ta das je Gaj pri dunajskih oblasteh uspel s proinjo za rzdalo hrvaikega politiinega iasopisa in dne 6. januarja 1835 so izlle Novine Horvacko-Slavonske i Dalmatinske s prilogo Danico. Gaj sam je v posebnem oglasu zagoovljal, da bo Danica objavljala tudi prispevke v drugih "ilirskih 17 F. Petre, Poskus ilirizma pri Slovencih. slr. 49. 18 Ibidem. sff.48. -128 ­ ">Ltuela SkLauln / ., naredjih" in ne le v hrvaStini. Gaj in Vraz sta si torej zamiiljala hrvaiko­slovensko razmerje v obliki sodelovanja Slovencev v zagrebdkem Iitetarnem listu s slovenskimi prispevki. Na Stajerskem so izid sprejeli z istim zanimanjem kot Kranjsko ibelico. Danica sama se je n.posredno obraiala na Slovence, detudi jih je imenovala po pokrajinah. Predvsem je prinaSala narodni ponos, najbolj je odmevala z besedami ,domovina*, "domorodec". Matjaiii naj bi jo sprejemal v Dravskem Sredi5du in jo razpedeval po Stajerski. Pojav Danice v slovenskem okolju pomeni v rem iasu nov vezni ilen med hrvaikim in slovenskim narodom. Poleti leta 1835 ob Vrazovem obisku pri Gaju je slednji zahteval, da Yraz za Damco prispeva le ilirske pesmi in ne slovenskih, kar je povsem nasprotovalo prvotnim zagotovilom. Zakljftrla sta s kompromisom, da bo Yraz na deset kranjskih napisal po eno ilirsko pesem. Konfrontirala sta se torej Gajevo povsem hrvaiko in Vrazovo povsem slovensko staliSte. Kljub razlikam so se med Vrazom in hrvalkimi intelektualci spletle tesnej5e vezi. Verjetno se je seznanil z grofom Draikoviiem, s pesnikom Vukotinovi6em, z urednikom Danice Rakovcem; v samostanu pri Mariji Bistrici ga je sprejel opat Ivan Krizmani6. Gajeva objava Vrazove pesmi Stana i Marko v mesecu septembru leta 1835 je zaradi popolne Gajeve ilirske (hrvaike) prilagoditve pesmi pomenila odmik od prvega dogovora o popolni enakopravnosti obeh narodov in jezikov. Vrazovi graiki prijatelji so ga ob izidu pesmi ignorirali, zlasti Miklolit. Najbolj razumevajod je bil KoEevar, ki je v tem videT rzraz slovanskega, 5e bolj juinoslovanskega rodoljubja, deprav je zagovarjal jezikovno individualnost slovenskega jezika. ietudi so se po vsem tem odnosi med Vrazom in Gajem ohladili, le iunija 1836 vendarle napovedal obisk pri Gaju. Tu je spoznal, da so Hrvati hrva5ko gibanje preimenovali v ilirsko, Novine Horvacko-Slavonske i Dalmatinske v Ilirske Narodne Novine, za knjiini jezik so sprejeli Zivo govorico doline Netetve, torej bosansko-hercegovsko StokavJdino, ki jo je Vuk Karadlid predlagal tudi za knjiini jezik Srbov. Vraz je ob tem doiivljal svojevrstno metamorfazo ob prepriianju, da se novemu vi5jemu jeziku morajo prikljuditi tudi Slovenci. Sam Vraz je bil prepridan, da bo tako nastajajoti jezik vsrkal elemente raznih govorov in bo torej umetni jezik. Pogovor z Gajem je Vraza usmeril v odlodno ilirsko akcijo med Slovenci. Predvsem bo s 5irjenjem Danice oznanjal tudi novo ilirsko ideio. V Celovcu je Danica naletela na odziv pri Matiji Majarju, od tod je dosegla Urbana Jarnika. Na poti v Gradec je Vraz navduieval Antona Krempla, Kolomana Kvasa, Ferdinanda Dominkuia. Dodatno motivacijo novemu -129­ ti. t oa , ./;tltqlA .)tntu?,tw,A ! < ilirskemu oznanilu je Vrazu dajala tudi ljubezen do Samobordanke Ljubice Cantylijeve. V razpotju med Gajevo, sedaj tudi ie Vrazovo ilirsko usmerjenostjo in Preiernovo kranjsko, se je zna5la velina Vrazovih znancev. Kolikor so sprejemali ilirsko idejo, se je le-ta reducirala na rabo nove pisave. V njej so pisali Koievar, Jarnik, Mur5ec, Matjaiii, naklonjena sta ji bila profesor Kvas in Trstenjak. Predvsem Krempl bo s prizadevanji za uvedbo novega drkopisa najzasluinej5a osebnost, katere sadovi bodo realizirani kasneje v Bleiweissovih Novicah. Pri ogrevanju za ilirsko stvar je bila pri posameznikih pomembna kakrina koli stidna todka s hrvaikim elementom. Leta 183 8 je bil viSek Vtazovega tovrstnega propagandnega dela med Slovenci. Njegove vezi so segale tako na Koroiko kakor tudi na Kranjsko. V Ljubljano so prihajali itudentje iz Bele krajine, ki so poprej obiskovali gimr,azrje v Karlovcu ali Zagrebu, kjer so se seznanili z ilirizmom. 5e nekaj se je zgodilo pod neposrednim vplivom hrvaikega dogajanja. V mesecu oktobru so v Gradcu ustanovili Slovansko ditalnico. Iniciator ustanovitve ie bil Matjaiii, ki je med sluZbovanjem v Dravskem Sredi5du imel stik s prvoustanovljeno ilirsko titalnico na HrvaSkem v VaraZdinu. Tako je graika ditalnica nastala pod vplivom ilirskih (hrvalkih). Z Y razovo preselitvijo v Zagreb jeseni leta 1838 se je teiiiie njegovih prizadevanj preneslo na Hrvadko, ilirska ideja na slovenskih tleh pa bo tlela dalje brez njega. Po izdali Narodnih pesmi ilirskih v Gajevi tiskarni je Vraz v Zagrebtt pognal korenine s prepriianjem: Kdor je poskusil hrvaiki kruh, ga ne more pozabiti nikdar. Pa vendar so imeli posamezni slovenski simpatizerji ilirizma v Zagrebu tudi teiave, recimo Anton Krempl, ki je v Gajevi tiskarni ielel izdati svoje Dogodividine itajerske zemlje.2e takrat se je rzkazalo, pa ne prvid, kako nemogode postane sodelovanje Slovencev s Hrvati, v trenutku ko dejstva zainejo dobivati konkretnejio obliko. Pa vendar so Hrvati Slovencu Vrazu omogotili nekaj, iesar mu njegovi rojaki niso, to je moinost ustvarjalnega dela, ki je potem, ko je postal urednik almanaha Kolo, dobilo slovanske internacionalne razseinosti. Tudi prizadevanja Ivana Macuna in Radoslava Razlaga v letih po mardni revoluciji v smeri iskanja razmerja do juinoslovanske skupnosti nakazujejo na upoitevanje juinih slovanskih sosedov. Na Hrvaikem je po marini revoluciji ban Jelaii6 prevzel oblast. Sprva ie bil uradni jezik nemSdina, a so se pozneje bili prisiljeni vrniti k hrvaiiini. Po dualistitni ureditvi Avstrije in Ogrske so leta 1768 hrvaSki unionisci z -130­ ' d.tLte,la <\ (o\i,tuta ! ( Madiari sklenili HrvaSko-ogrsko nagodbo, s katero je bila naieta ozemeljska celovitost hrvaikih deZel; Dalmacija je bila pod Avstrijo." i.pru, ro imeli Hrvati v primerjavi s Slovenci v iskanju nacionalne avtonomije prednosti, v dasu Bachovega absolutizma pa tudi prva leta ustavnega illjenja opaZamo pri obeh narodih podobne dileme. Zato ni dudno, ie so Hrvati v svojih prizadevanjih po zdruiitvi svojih treh pokrajin dajali podporo ideji Zedtnjene Slovenije tudi na taborih, kakrina sta bila v Ljutomeru in Ormoiu.'u Sk-lepne misli Odnose med Slovenci in Hrvati je v novem veku narekoval najprej specifiten zgodovinski in geografski poloiaj Hrvalke, ko je le-ta po turikih vpadih iskala zaslombo v avstrijski monarhiji. Medsosedska dolodenost stikov je bila tako driavnoinstitucionalno podkrepljena. Narodnoobrambna pozrcija tako Slovencev kot Hrvatov je v zaietku 1!. stoletja videla re5itev v kulturnojezikovnem ali celo v politidnem zdruievanju obeh narodov. V dobi narodnostnih bojev sta tako hrvaiki kot slovenski narodni subjekt postavljala podobne cil1e. Kliuine besede Slaaenci, Hruati, odnosi, 16. dt 19. $1ht?, bruaiha-sktueuki viki Literatura - Johann ANDRITSCH: Die Universitdt Graz und der pannonische Raum. Mednarodni kubwni impozij Moger rrf AIKS, Eisenstadt 1976, st. 193­ 201. - Mirko ANonoti: Sechshundert Jahre Geschichte der koniglichen Freistadt VaraZdin. MKS inpozij Mogu"dtd Szhombathely 1974, str.169-198. - Ivo GoLDSTEIN: Hruaika zgodaaina. Llul]l1arla 2OO8. - Stane GnaNo,q.: Mala zgodruina Slouenije . Celje 2008. - Janko Junalldi: O leksiku v panonskih go,rorlh. Panonski zborxik, v. Fratc Zadruvec. Murska Sobota 1966. str.3142. - Fran Kovaili I Ljth\mu zgodoaina trga in sreza. Marrbor 1926. - Zdenka KRESNIK: Odraz slovenskega narodnega prebujanja na ormoikem obmoiju. iZN 1-2, Maribor 2008, str. 118-131. 1e I. Goldstein, Hnr'aska zgodovina, str. 155. 20 Zdenka Krcsnik: odraz slovenskega narodnega prebujanja na ormoikem obmoiju. V: aZN l-2, Maribor 2008, str. 126. -131 ­ - Antoia LESKoVEC: Indusffializaci ja severovzhodne Slovenije. MKS simpozij Mogervlof, Osijek 1978, str. 201-208. - Otmar PICKI: Mur und Drau als .iTerkehrswege nach dem Siidosten. .44 r(J sitttpozij, Mogersdorf t977, srr.22j 218. - Fran PETIE: Posku ilirizna pri Slouencih. L|ublyana 1939. - Miran PUCoNIA: "Paaonska euroregija". Slat easko_hnulke etnokike uzporedaice. VaraZdin 2008. - Encikkpedija Slouenije, Ljv,bljana l.)99, str. Vasko SIMoNITI: "Tattenbach". 188. Povzetek Kljub temu da Slovenci neposredno nismo mejili na rurlko driavo, smo prek sosednjega hrvadkega ozemlja skupaj s Hrvati v prorituriki obrambi doiivljali skupno usodo. Ko je Hrvaika pridla pod oblastveni parronat avstrijske monarhije, so se zateli zbliievatr tudi hrvaiko_slovenski stiki. Prebivalstvo slovenskega severovzhoda in Bele krajine se je od 16. stoletja dalje pomeialo s priseljenimi uskoki. V panonskem prosroru je motno povezovalno vlogo igralo mesto Varaldin. Glspodarsko povezovanje so omogoiale ustrezne prometne poti. Najizrazitejiokulturno komunikacijo med Slovenci in Hrvati opaiamo v tasu ilirskega gibanja. Po letu 1848 je oba naroda povezovala ideja o zedinjenJu pokrajin tako pri enih kot pri drugih. -112­ 323. L2(:47 t.t6A97 .4\ Marjan ToI ANTISEMITIZEM NA SLO\'ENSKEM V LU.I NACIONALNIH IN LOKALNIH VIDIKOV ANTISEMTTIZMA t9.IN 20. STOLETJA Pajad antisemitizma sct zxaiilni za drugo polouio 19. stoletla. Tudi na Slaaenskem gotnrimo o antisemitizmu, ki ima zgadotinske ndstdt)ke, katerib releuantne alebine ilt ablike segajo t drugo polauba 19. in usaj ie a zaietke 20. stoletja. Za slaaenske razmere ni znaiilen radikalni antisemitizem, pai pa je sloaerski antisemitizen pojaa t okolju, t katerem ni auahtonega izuora jn ne preds taalja moinejie zgocloaitts ke dediiiine. Antisemitizem 1e izraz poznega 19. stoletja, ki oznaduje protijudovska staliSia in dejavnosti. Danes zajema predsodke proti Judom od starih predkrddanskih dasov do sodobnih politidnih pregonov. Narava antisemitskih predpisov se je iz dobe v dobo spreminjala.l Iz pregleda zgodovine civilizacile dloveSke druibe je znano, da so Jude venomer in povsod postavljali v podrejen poloZaj in omejevali njihove pravice z raznimi dekreti, zakonskimi predpisi ter razlidnimi preganjanji in izgoni. Sovra5tvo do Judov rzhaja rz davne preteklosti, judovski pripadniki so oznadeni kot oderuhi in skopuhi.'? Kr5tanski antiludaizem izhaja izkljudno iz sovraitva in odpora zaradr kriianla Kristusa. To sovraitvo je bilo tudi stalno vpleteno v religiozne obrede in nauke, kar se je prenalalo skozi ves srednji vek na socialno strukturo, ki je postavila Jude na obrobje druibe. Krddanski teoretiki srednjega veka so Jude iteli za najvedje greinike, ker so zanikali krSdanski Jezusov nauk. Razglaieni so bili za Dr. Maian To5, viiji kustos, Pokajinski muzej Maribor, Grajska ulica 2, in vodja Sinagoge Maribor, Zidovska ulica 4, 2000 Maribor. I Alan Unterman: Judovstvo. V: Mali leksikon, Ljubljana 2001, str. 26. ']Mihaela Hudelja: Zakaj se Judje niso ustalili v slovenskem prostor-r. Stereotipi o Judih na Slovenskem in Ahasver. V: .asopis za kiriko znanosti (aM), XXIV (1996), it. 179, Ljubljana 1996, str. .17. Nepriljubljenost Judov je bila vedno izrajena ie z doloieno mero sovraStva. Pri vedini narodov so predstave o posebnostih drugih etniinih skupin tudi posledica kultume dediidine. SovraZnost izkazuieio tudi tisti, ki nikoli niso videli Juda in ga po vsej verjetnosti tudi ne bodo. aim slisrjo besedo Jud. se namrdnejo. Na sploino veUa prcpridanje, da so Judje sami izzvali sovraBtvo do sebe, predvsem s tem, ker so ohranjali svojo etniino-religiozro identirero v okoljih drugih ernidnih skupnosti ali narodov. Razlidne vrednote, ravnanja, jezik, navade in obidaji Judov so ustvarjali zid, ki jih je lodeval od vedinskih pdpadnikov, kjer koli so Ziveli. -133_ d. t irr.r,azar, individuum", goljuf, spletkar, meietar, demonidno nevaren, ki si posku5a s prevarami, spretnimi denarnimi posli, z oderuitvom ipd. pridobiti oblast. V zgodniem srednjem veku so Judje postali objekt verske netoleranrnosri, ki se je stopnjevala z zaietkom kri)arskih vojn.r Sveto z vero je bilo treba oiistiti nevernikov, "krivovercevo, kar so izvajali obdasnimi pokoli, pogromi. V tem iasu so se pojavljale tudi obtoibe v zvezr z rittalnimi umori, ki naj bi jih bili zakrivili Judje. Morili naj bi bili predvsem omoke in njihovo kridansko kri, ki ima posebno moi, uporabljali pri svojih daritvenih obredih. Prav tako so samo Judje bili obtoieni tatvin in kupovanja posvedenih hostij, ki naj bi jih bili iz sovrainosti do Kristusa prebadali z no)em in gnetli v moinarjih. Iz teh oskrunjenih hostij naj bi bila pritekla kri s iudeino modjo odre5enja. V dasu, ko je kuga divjala po Evropi in so bila mnoiidna umiranja nepojasnjena uganka, so krivdo hitro zvalili naJude. Kmalu so se raz5irile govorice, da so drno smrt povzrotili Judje z zastrupitvijo vodnjakov in izvirov, da bi iztrebili vse, kar ni kr5dansko. S kriiarskimi vojnami, z romanji v bolj ali manj oddaljene svete kraje, s cerkvenimi reformami in z raznimi drugimi oblikami stikov so se -zlasti v zgodnjem srednjem veku iirile Stevilne zgodbe, pesmi, pripovedi, ki so jim posamezne dele - spreminjah ali celo dodajali. Poleg tega je treba upo5tevati druibene razmere in miselnost srednjeveikega prebivalstva, ki je bilo dovzetno za verovanja v "potvorjene" dogodke, Se zlasti ie so vanje vpletli judovsko prebivalstvo. Razne obtoibe proti Judom v srednjem veku pa niso bile le Iokalne. Veliko odmevnost so imeli obitajno dogodki v tasu pomembnih cerkvenih praznikov. Stevilni ie omenjeni predsodki in obtoibe zoper Jude so povzroiali strah in sovraitvo do judovskega prebivalstva." Podobne stereotipne predstave o Judih, kot so bile raziirjene po Evropi, so bile znane tudi na slovenskem obmotju. Za zd,aj 1e teiko oceniri, kolik5no vlogo sta tu imela ljudsko izroiilo ali resnidnost posameznih dogodkov. Janez Vajkard Valvasor na primer uvrida med znamenite t Ibidem, str.49. Glej tudi: Mirjana Ule: Zid in Zenska kot simbola porisnjene univezalnosti. VrProblemi 1, Ljubljana 1985, str.67. I 2000 let kridanstva (uredil France M. Dolinar). Ljubljana 1991, str. 816. -1,34 ­ ,Za*A 5U,""*t,, dogodke mesta Ljubljane pretepe med meidani in Judi. Nekega Juda naj bi bili obglavili zaradi neiistovanja s kristjanko.t Antisemitizem in stereotipe o Judih na Slovenskem pa moramo Ze od zadetka ocenjevati v luii dejstva, da Judje na tem ozemlju niso bili nikoli Stevilno in stalno naseljeni do te mere, da bi se preostalo prebivalstvo realno sootilo z njimi. V posameznih obdobjih je ta prisotnost vedja ali manjia, res pa je tudi, da so zlasti po prihodu v itajerska in koroSka mesta v 12. oz. 11. stoletju Judje Ziveli v precejinjem soZitju z veiinskim prebivalstvom. Zgovoren dokaz za to je srednjevelki Maribor. Seveda se s krepitvijo protiiudovskega razpoloienja v liriem prostoru krepi antijudaizem tudi v naiem okolju in posledica splo5nega protijudovskega razpoloLenja so tudi pregoni Judov iz posameznih lokalnih okolij. Na oblikovanje stereotipov do Judov je pri neizobraienih slojih prebivalstva najbolj vplivalo ljudsko izroiilo, pri izobraienih slojih pa branje razliinih knjig, med katerimi je bila najvplivnejSa potopisna literatura.6 Jude so v 1!. stoletju, ko se oblikuje sodobni antisemitizem, v negativni ludi prikazovali tudi prispevki v slovenskem dasopislu. ilanki se nanaiajo bodisi na porodanja iz tujih dasopisnih virov ali na prikaz domadih dogodkov. Judje so pogosto prikazani tudi kot krivci za zloiinc na 5 Janez Vajkard Valvasor': Slava vojvodine Kranjske, XI. knjiga. Ljubljana 1977, str. 272. Tudi ljubUanske Jude naj bi bili obsojali, da so zastlupljali vodnjake. V valu okepljenega protijudovskega razpolozenja proti koncu 15. stoletja so se te obtozbe pojavljale tudi na rovai Judov po mnogih Stajerskih in koroSkih mestih. Tudi v Mariboru , kier ie bila v srednjem veku ena najmodnejiih in najvplivnejiih judovskih skupnosti na zdajinjem slovenskem ozemlju- Versko, duhovno in kultumo srediS.e mariborske srednjeveike judovske skupnosti je bila sinagoga v danasnji Zidovski ulici. Omenja se lera 1429, a je po rnnenju strokovnjakov nrnogo starcjSa in je najvaznejii ostanek srednjeveike judovske dedisdine na Slovenskem. Nekaj dasa je bila celo sedez vrhovnega rabinata za Stajersko. Koroiko in Kranjsko. Maribor bi tako lahko uvrstili na pruo mesto v zgodovini slovenskega judovstva. 6 Zmago Smitek: Poti do obzorja. Ljubljana 1988, str. 391. Vse do 19. stoletja in Se kasneje so bili stercotipi povezani z rasnim poreklom, s psiholoikimi, kulturnimi in z druibenimi znadilnostmi. Slovenski izobraienci, ki so se iolali na Dunaju, so iele tam piSli v bolj ali manj neposreden stik z Judi. Zarrti,t pil,az takinih sredanj in vtisov najdemo tudi v znanstvenih, literamih spisih ali v spominih. ,Slovenci imamo malo prilike seznaniti se z Zidi ...dobili smo Sele na Dunaju dokaj prilike upoznati oni zanimivi narcd. V Zivahni gnedi prestolnice cesarske so nam vzbudili pozomost ljudje katere smo do tja kveEjemu iz knjig pozmli. eudno so bili opravljeni<< (prim. Josip Apih: Zidovstvo. V: Letopis Matice slovenske za leto 1886, Ljubljana 1886, str. 17.) Judje so bili oznadeni kot )mednarcdni narod, vsem zopm, vse sovraZed, a skoraj bi rekel vsem potreben kakor voda in zrak< (Josip Apih, ibid.) 135 ­ '' -tcttt l,14L1l dloulrutl ' < Slovenskem.' V pisani mnoiici prispevkov, ilankov ali razprav pa v slovenskem tisku s konca 19. stoletja zasledimo tudi pozitiven odnos do Judov oziroma sploh njihovo koristnost za naie gospodarstvo, saj slovenski trgovci, obrtniki niso sloveli kot dobri, spretni, iznajdljivi pri svoiem poslovaniu." Ob ie povedanem se zastavlja vpraianje realnosti lastnih zgodovinskih izkuienj, ki naj bi jih bili imeli Slovenci ob oblikovanju stereotipov, ali pa je 51o predvsem za prevzemanje stefeotipov od drugod. Iz povczav z realnostjo se pokale, da so stereotipne predstave obitajno bolj tipitne za tiste, ki jih ustvarjajo, kot za tiste, na karere se nanaiajo.e Slovenske okvire antisemitizma moramo gledati znotraj iiriega evropskega protijudovstva v 19. stolctju. 2e sredt 19. stoletja je Ernest Renan skupaj z Nemcem Christinon.r lassenom prvi v Evropi populariziral rasistitni koncept "semita< naspfoti indoevropskemu ,arijcu", ki ga je uvrstil na vrh lestvice dlove(ke civilizacije. Renan pravi, da semitom manjka ustvarjalnosti in smisel za disciplino, da nimajo mitologije, epov, znanosti, filozofije, romana, upodabljajode umernosti, skratka, da so semiri inferiorna kombinacija tloveike narave. Medtem ko je srednjeveiki antisemitizem Judom puidal izhod, ie so se pokristjanili,jim rasni anrisemitizem rega ne dovoljuje vei. Jud ostane Jud, tudi te sprejme kriianstvo. In de se je kriianski antisemitizem obratal proti Judom predvsem zaradi vere, obsoja sekularni anrisemitizem Jude kot ' Marko Stepec: Nekateri opisi aloveske stranpoti la prelomu 19. v 20. stoletje. V: Katja Vodopivec s sodelavci: Postava in hudodelstvo, Ljubl.jala lgg0, stl. 36. Avtol ugotavlja,da sta vodilna dasopisa tistega aasa (Slovenec, Slovenski narod), ki sta bila idejnopolitidno povsem nasprotna! >enotna ! svojcm prolizidovstvu<. po takattem pisanju dasnikov je bil Jud tudi neposredno obdolZen zlodiia, kaiti samo po sebi je umevno, da samo oni dtualno ubijajo kSaanske oh-oke. Srcdnjeveike legende so torej ie Zivele na slovenskih tleh. Prispevki v tisku pa so imeli poleg prikaza zlasu negarivne podobe in pogubnosti Juda za deiclo tudi svarilen in pouien namen. Svar.ilo in poduk se nanaiata na opozorilo pred tujinl nepoznaninr, ki ne pr.iha.ja iz kriaanske vete. Ugotovitve so grajere ra podedovanih zgodovinskih obrazcih in na tladiciji. 8 Mihaela Hudelja: Zakaj se Jud.ie niso ustalili v slovenskem prostoru. Stereotipi o Judih na Slovenskem in Alasver. vr Casopis za kririko znanosri (aKZ), XXIV (1996), St. 179, Ljubljana 1996, st1. 52. Avtorica navaja primer aasopisnega porodanja, >da imajo Judje trrdi svoie dob.e stani, ziajo kupievati. Delajo tako, da se jim denar.obraia, za dobre obresti pa se denar pri Judu veliko lazje dobi kot pr.i kistjanu. Zato paje tudi marsikdo Ze vzkliknil: Bog daj en pa1 Judov v Ljubljano , da bo tudi revei kak denar na posodo dobil.< ') Ibidem, str. 52. Avtorica pripominja, da je s staliiaa etnoloikih raziskav judovstvo v iiriem in oZjem pomenu v glavnem Se nepreuae[o. Predvsem ustno izrodilo bi osvetlilo vlogo, pomen, okoliidine, v katerih se pojavljata Jud alijudovstvo nasploh. -136­ ci. , e, " .\tuoLa O Lalrcnw ! n etnidno skupino in raso.t" Nastanek novih nacionalnih driav v Evropi (Italija, Nemdija) ter prizadevanja za dejansko emancipacijo Judov (tudi v habsburiki monarhiji) rodijo pffine modernega antisemitizma 19. stoletia. Ker so zaradi svojega kapitala in obvladovanja denarnih poslov ponekod edino Judje lahko sledili hitemu indusmijskemu razvoju, so kmalu postali nosilci gospodarskega in druibenega. razvoja. Postali so motna konkurenca. Poleg gospodarske judovske konkurence je bila bistvenega pomena pri razvoju modernega antisemitizma 19. stoletja emancipacija, ki je omogoiila moian prodor Judov v kriianske druibe in povetala gro;nio iudovske konkurence. Zato je emancipacijskim zakonom sledil agresiven val antisemitizma, ki se je zadel v Nemiiji v 70­ih letih 19. stoletja in se nato hitro raziiril v sosednjo Avstrijo, MadZarsko, Francijo in Rusijo, pa tudi k nam na Slovensko.rr Nemiki novinar $Tilhelm Marr, ki je prvi uporabil termin antisemitizem, da bi opisal nekonfesionalno sovraStvo do Judov, ki ga je sam za.govarjal rn oznanjal s svojimi somiSljeniki, ni nasprotoval Judom zaradi verskih, temved iz socialnih, ekonomskih, politidnih in "rasnih" razlogov. DruZba 19. stoletja je namret vsai formalflo opustila predsodke, temeljede na ye:.i, zato so Judje sedaj postali moteii kot vsiljen drulbeni razred, ki s svoio prisotnostjo onesnaiuje domadi narod. S tem stereotipom so hoteli nasprotniki enakopravnosti Judov ponovno vzpostaviti dru)bene meje, ki so veljale v predemancipacijskem dasu, in izniditi doseZke emancipacije.12 L0 Barbara Stanii: Antisemitizem kot model zatiranja. V: aasopis za kitiko znanosti (aKZ), XXUI (1996), it. 179, Ljubljana 1996, str. 35. Pod tem vplivom lodirve na artce in semite je blankizem adjcem pripisoval ljubezen do narave, spoitovanje druZine, aalaerje idealov Iepote, hamonije, svobode in bratstva, aesar semiti seveda iimajo. Judov pa niso povsod Ze I1a zadetku zavmdali lep in precej osamljen primer je Madzarska , kjer je liberalna politika na prelomu 20. stoletja vkljudevala Jude predvsem v gospodarsko ZivUenje. To se je doga.jalo Se toliko bolj po letu 1919, ko je tlianonska pogodba Madzarsko obdurno zmanjiala. Prelom 20. stoletja je bil pomemben tudi za kepitev vloge in poloZaja prekmurskih Judov, ie zlasti v Murski Soboti in Lendavi. Viden je bil ljihov prispevek na gospodarskem podroaju. rr Ibidem. Pojem antisemitizem je p iel v splosno rabo v 80-ih letih 19. stoletja, kot del politidno motivirane kampanje. V poznem 19. stoletju seje na sploSno uveljavilo enaaenje semitov izkljuino z Judi celo med intelektualno elito. Zaaeli so loditi arijce il semire, loaitev pa je temeljila na mnogo starejsi delitvi na kristjane in pripadnike judovske vere. V zadnjih sto letih tako izraz antisemitizem ne pomeni sovraitva do >semitov< (torej tudi Arabcev), pad pa izkljudno do Judov. Antisemitizem je sinonim za netoleranco, k je bila stoletja vsebina zlih idej in dejanj ljudi, ki so se imeli za dobre kistjane. Anrisemitizma niso izumili nacisti, so pa hoteli judovsko vprasanje s holokavstom dokonino reiiti (prim. lztok Simoniti: Vera in razum in vera v razumu. V: Sodobnost, 5t. 10, Ljubljana 2005_) rr Dejansko so Judje v veliki veaini srcdnje in vzhodne Evrope igrali vlogo modemizatorjev, ker preprosto drugega druZbenega elementa, ki bi imel zadosti kapitala, znanjt in prilagodljivosti, ni bilo. Ta ocena skoraj do potankosti velja tudi za prekmurske (in ostale) Jude na Slovenskem in njihovo vlogo ob koncu 19. ter v zaietku 20. stoletja zlasti na gospodarskem in tudi druZbeno-kultumem podrcd ju. -137­ " >4 i^,rln 5 hueni,ia !,, Za oblikovanje druZbene zgodovine Judov v evropski druZbi 19. stoletjaje bilo odloiilno, da se je vsak Jud v vsaki generaciji moral nekako odlotiti, ali bo ostal izobdenec in s tem popolnoma zunaj druibe a1i pa bo postal povzpetnik in se prilagodil druZbi ob poniiujodih pogojih, ne toliko, da bi prikril svoj rod, temvei "da bi z razkritjem skrivnosti svojega rodu razkril tudi skrivnosti svojega naroda,..lr Druibeno usodo povpreinih Judov je dolodala njihova veina neodlodnost. Druiba jih prav gotovo ni silila k odloinosti, saj je natanko ta nejasnost poloLaja in znataja odnose z Judi naredila tako privladne. Vedina asimiliranih Judov je tako iivela v menjavah sredne in nesredne usode in zagotovo vedela le to, da sta uspeh in propad tesno povezana s tem, da so Judie. Za njih je judovsko vpraianje enkrat za vselej izgubilo ves politidni pomen; preganjalo pa je njihovo zasebno iivljenje in zmeraj bolj trinoiko vplivalo na n,ihove osebne odloditve. Izrek ,ljudje na cesti in Judje doma-se je uresniiil v vsej svoji trpkosti: polititni problemi so bili popadeni do popolne sprevrienosti, ko so jih Judje posku5ali reiiti z notranjo izkuinjoin zasebnimi dustvi; zasebno Zivljenje je bilo zastrupljeno do nedloveinosti -denimo vpralanie meianih zakonov -ko se je teiko breme nereienih problemov sploinega pomena prevalilo v zasebno )ivljenje, ki ga veliko bolj obvladujejo nepredvidljivi zakoni strasti kakor premiiljena politika.u Za posameznika nikakor ni bilo lahko, da ni spominjal na ,,Juda na sploino<, a je hkrati ostal Jud; da je hlinil, da ni Jud, a vendar dovolj jasno pokazal, da je Jud. Povpreten Jud, ne povzpetnik, ne ,,zavesrni izobdenec", je lahko poudarjal le prazen obtutek razlike, ki jo je bilo mogote interpretirati v vseh njenih moinih psiholoikih vidikih in razlidicah, od vrojene tujosti do druZbene odtujitve. Dokler je v svetu vladal mir, je delovala tudi ta dria in je za Stevilne generacije postala celo "modus vivendi". Ko so se Judje osredotodili na zapleteno notranie ;ivljenle, ki je bilo umetno povzrodeno, jim ye to pomagalo odgovoriti na nerazumne zahteve druibe, da morajo biti nenavadni in vznemirljivi, a tudi neposredni pri samoizraZanju in predstavlianiu, kar so bile sicer odlike igralcev in pevcev, ljudi, ki jih 1e drwiba zmeraj napol zavraiala in napol obdudovala. Asimilirani Judje, ki so bili na eni strani ponosni na svoje ljudstvo, na drugi pa so se ga sramovali, so oditno sodili v to kategorijo. Proces, s katerim se je btri.oazna druiba razvrla rz razvaho svojih revolucionarnih tradicij in spominov, je ekonomski zasitenosti in splo5ni brezbrilnosti do politidnih vpraianl dodal 5e zlega duha dolgodasja. Judje so postali ljudje, s katerimi rr Formulacija Karla Krausa okoli leia 1912. Cf. Untergang der Welt durch schwarze Magie, Wien, Leipzig 1925. ra Hannah Arendt: Izvori totalitarizma. Ljubljana 2003, str. 118. -138 ­ je mogote prijetno preiiveti ias. Manj so jih imeli za enake, bolj mikavni in zabayni so bili. BurZoazna druiba je v iskanju zabave in strastnem zanimanju za osebnost, kolikor se je ta razlikovala od norme, odkrila mikavnost vsega, kar bi moglo biti skrivnostno zlo in skrivno pogreiano. In natanko ta vrodidna naklonjenost je Judom odprla vrata v druibo; v tej druZbi namred se je judovstvo, potem ko 1e bilo popaieno v psiholoiko lastnost, zlahka sprevrglo v pregreho. Iskreno toleranco razsvetljenstva in njegovo zanimanje za vsakega dloveka je zamenjala bolestna sla po eksistendnem, nenormalnem, drugainem. V druibi so razliini tipi drug za drugim predstavljali eksotiino, nenormalno in drugaino, a nobeden ni bil vsaj malo povezan s politidnimi vpraianji. Zatorej je le vloga Judov v druibi, ki propada, lahko privzela velidino, ki presega ozke meje druZbenega." Najusodnejii element v judovski sekularizaciji je bila loditev koncepcije o izbranosti od mesijanskega upanja, medtem ko sta v judovski religili ta elementa vidika bollega nalrta o odreiitvi dloveStva. Iz mesijanskega upan)a je zraslo nagnjenje h koninim re5itvam politiinih problemov, ki ni hotelo nii manj kakor vzpostaviti raj na zemlji.Iz vere v izbranost pa je rasla fantastitna iluzija, skupna nevernim Judom in Nejudom, da so Judje po naravi pametnejii, boljdi, bolj zdravi, bolj zmoZni pre)iveti, da so gonilo zgodovine in sol zemlje. Zanesenjaiki judovski intelektualec, ki je sanjaril o raju na zemlji, v katerem ne bi bilo nobenih nacionalnih vezi in predsodkov, je bil 5e dlje od polititne realnosti kakor njegovi predniki, ki so molili za Mesijev prihod in za vrnitev palestinskega ljudstva. Na drugi strani pa je privrience asimilacije, ki niso imeli nobenega zanosnega upanja, a so prepriievali sami sebe, da so sol zemlje, ta brezboZna koncepcija udinkoviteje lodevala od drugih narodov, kakor je njihove prednike to, da so branili Postavo, kar je, po sploSnem prepridaniu, lodevalo Izrael od poganov, a naj bi se z Mesijevim prihodom konialo. Prav ta koncepcija o "izjemnih Judih", ki so bili prevei ,razsvetljeni(, da bi verjeli v Boga, zaradi svojega izjel:;.nega poloiaja pa dovolj praznoverni, da so verjeli vase, je unidila modne vezi poboinega upanja, ki je lzrael povezovalo s preostalim iloveitvom. Tako je naposled sekularizacija ustvarila tisti paradoks, tako odlotilen za psihologijo modernih Judov, s katerim je judovska asimilacija, ko je uniiila nacionalna zavest, preobrazila nacionalno religijo v konfesionalno veroizpoved, neodlotne in nejasne zahteve drZave in druibe pa sootila s prav tako nejasnimi zvrlaiarl,i in s psiholo5kimi triki, spodbudila pravi judovski 5ovinizem, de s Sovinizmom razumemo sprevrZeni nacionalizem, v katerem je ,posameznik sam nekaj, kar je 15Ibidem, str. l18. -149­ ,,2ry4g:94ry,je!, treba dastiti; posameznik je svoj lastni ideal in celo svoj lastni idol.,. Poslej stara religiozna koncepcija o izbranosti ni bila ved bistvo judaizma;namesto tega je postala bistvo judovstva.lo Zgodovinske korenine zavraianja Judov torej temeljijo na veri, na postopnem prevodu verskih tujcev v rasne ru,ce, na razumevanju Judov kot kapitalistov, na zavradanju judovske konkurence v profesijah, ideoloikem antimodernizmu in na protiliberalistidnem gibanju. Nove ideologije, ki so nastale v iasu sekularizacije, modernizacije in hitrih druibenih sprememb, so posvojile antisemitizem: liberalci in svobodomiselni so napadali Jude zaradi netolerance in togosti in zaradr njrhovega rzoLlanega partikularizma, socialisti so jih obsodili kot poosebljenje kapitalistidnega duha, nacionalisti in rasisti kot tujce s tujim izvorom in semitskim karakterjem, konservativci pa so zamerili Judom,tei da so stalen vir nemirov in revolucionarnih prevratov v druibi.tr pri razvoju sovra)ne ideologije do Judov so sodelovale tudi slovenske de)ele, a bolj od daled in niso aktivno posegale v njeno oblikovanje.18 prevzeli pa smo nekaj sploinih modelov, posrkali nekaj vplivov, ie najbolj pa se je tudi slovenskega prostora prijel strah, ki je imel korenine v druibenih spremembah 19. stoletja, ko so se pojavllale itevilne novosti. tehniine in politidne, ki so grozile spremeniti dolgo iasa usraljeni tradicionalni nadin Llljenja in poruSiti ustaljena drulbena razmerja. Slovenske de)ele so se procesom antisemitizma aktivno prikljudile v 19. stoletju in zanje v tistem dasu velja izrek rVolfganga Benza ,Ignorance is a mother of 16Ibidem. str-126. 17 Barbara Stanid: Antisemitizem kot model zatiraDja. V: iasopis za kritiko znanosti (CKZ.r,XXII (1996), it. 179, Ljubljana 1996, str. 36. Zgodovinski pregled je povzet tudi po Encyclopaedia Judaica, Jeruzalem 1971, geslo: antisemitizem. '8 Jud;e so bili iz dtajerskh in koroikih mest izgnani Ze leta 1q96. Kot zadnji rok, do katerega so morali zapustiti Maribor, v katerem je Zivela moana in vplivnt judovska skupnost, je bil doloien 6. januar 1497. po srednjeveikih izgonih Judov s Stajerske,Koro5ke in Icanjske med leti 1496-1515 so se Judje v vedjem Stevilu na daniinjemslovenskem ozemlju zaaeli naseljevati znova Sele v 1g. stoletju in to na obmodjuPrekmurja. Tam je njihova itevildnost dosegla vrh prori koncu 19. sioletja. -140­ "!.u.ela Sh".ryla !,, prejudice".'e Antisemitizem na Slovenskem ni nikoli prelel v nasilno fazo obratunavanja z judovskim prebivalstvom ali celo v ubijalsko nasilje. V 19. stoletju je antisemitizem na Slovenskem dobil tudi nekaj domaiih korenin: protijudovsko razpololenje trgovcev in z njimi povezanih meidanskih krogov, ki so nasprotovali Judom kot tekmecem na gospodarskem podrodju in so svoje anrisemitske napade okrepili ob vsakem napadu judovske konkurence. Za slovenski antisemitizem rega iasa je znaiilno tudi, da je ostal omejen na mesrna okolja in na deielo ni prodrl. Tudi v Prekmurju, kjer je veliko Judov iivelo na podeielju (bili so krdmar;i, mesarji, trgovci in lastniki manjiih obrti), se antisemitizem ni razvil.'?" Kljub vsemu pa se mnenje, da Slovenci ne poznajo anrisemirizma oz. da niso bili antisemiti, spreminja lele v zadnjih letih. To se pogosro utemeljuje z )e omenjeno domnevo, da Slovenci niso imeli pretirano veliko stikov z Judi, te pa se priznava obstoj antisemitske tradicije, se navaja dejstvo, da je bilo 5tevilo Judov zelo majhno, kot dokaz za ,nevarnost(<, prazno verbalnost in s tem tudi nepotrebnost analize obstojeiih protijudovskih izjav in predsodkov. pri tem se zamolii dejstvo,da je pidlo Stevilo Judov v 19. stoletju in pozneje tudi posledica represivne zakonodaje.':l Judje so predstavljali modno skupino prebivalcev Avstro-Ogrske. Izobraleni Slovenci Jude sredujejo ali v iasu 5tudija na Dunaju ali na svojih daljlih in krajiih potovanjih po Avstro-Ogrski in drugje. V spominski literaturi in nekaterih drugih zapisih iz druge polovice 1!-stoletja naletimo na velik interes za spoznavanje Judov,njihovega natina illjenja in predvsem na kopico negativnih staliid. Tako pri Franju Sukljetu, Josipu Apihu in Josipu Voinjaku kot pri Janezu Trdini, Henriku Tumi in drugih znanih Slovencih . Zanimanje za Jude je razumljivo pri Trdini glede na njegovo nagnjenost do spoznavanja razlidnih kultur in naklonjenost do etnografskega "ljudskega blaga", in re Barbala Stania: Antisemitizem kot model zatiranja. V: tasopis za kritiko znanosti (CKZ),XXII (1996), it. I79, Ljubljana 1996, str.37 in Wolfgang Benz, 1993, srr. 9. Judovje bilo pd nas v tem dasu z izjemo Preklnurja malo. Temu primeren je bil tudi njihov vpliv, ki je bil v gospodarskem pogledu moian pmv v prekmudu , kamor so se dirile mnoge naprcdne ideje, ki so jih prinalali Judje z MadZarske. Vedinsko domade prebivalstvo le Jude bolj slabo poznalo. Kljub temu je bil antisemitizem iiv, vendar pa precej bolj kot agresivna, potencialno nasilna ideologUa kot model, vzor oz. metafora in priroden pripomodek za zmerjanje rrenurnih poliri6nih in ideoloJkih nasprotnikov. Glede d;lovanja antisemitizma v praksi bi tako za slovenske deZele lahko rekli, da so ostale nekje med verbalno simbolidnim in institucionalnodiskriminacijskim izmzom anrisemirizma (izklju6evanje Judov iz Sol, bojkot njihovega blaga), kjer Ze mora sodelovati rudi drzava. t" Nekatere pogoste ocene takatnega dasa v prekmurju so bile, da je Jud trgovec, ki se obrada po vetru in se prilagaja trenutnim gospodarskim in politiinim razmeram. Lik judovskih trgovcev je pogost rudi v literamih delih prekmurskega pisarelja MiSka Kranjca. rr Marko Stepec: Sreaanja z Judi. V: Borec 1995, it. 542-543, LjubUana 1995, srr. gl1. -141 ­ .:. '><>tuela dku,cnila ! " na drugi srrani pri Tumi, ki ga privlaii spoznavanie tuiine in podobno. Pri obeh je odnos do Judov nekako distanciran, zanima. in privlaii ju predvsem neke vrste drugadnost, tujost. Tudi ne zaupata povsem uveljavljenim predsodkom, kar 5e posebno velja za Trdino. Vsekakor jima kljub nekaterim pogledom zelo teiko oiitamo domiSljen antisemitizem. Na sploSno pa lahko govorimo, da pri sredanjih z Judi prevladuje odklonilen, negativen odnos, tako pri deklariranem antisemitu Josipu Vodnjaku pa Josipu Apihu, Janezu Evangelistu Kteku in v manjii meri tudi pri Ivanu Hribarju ali Franu Sukljetu in tako vse do Josipa Stritarja in Josipa Juriida, de omenimo le nekatera znana imena 19. stoletia.'?2 Sovraitvo do Judov je bilo domaie tudi zaradi narodnostnega boja. Po ptvi svetovni vojni so se v novi Driavi SHS, kasnejli Kraljevini SHS in Jugoslaviji , pojavljale teiave pri oskrbi z )ivili. Za te probleme so bili na veliko krivi prav Judje in njihov monopol nad Zivilsko trgovino. Ko je veliko pomanjkanje popustilo, se je umiril tudi tovrstni antisemitizem. Pri oblikovanju slovenskega antisemitizma so bili poglavirni ravno ekonomski tuzlogt. To velja 5e zlasti za Stajersko kot tudi za Prekmurje, ki je bilo po prvi svetovni vojni prikljudeno k matiini domovini. V Prekmurju so domaiini Judom poleg tega, da so jih imeli za nosilce madZarskega potujievanja, najbolj zamerili prav gospodarski monopol." V lendavi na primer je bilo gospodarsko iivljenje v marsitem odvisno od manjSega Stevila tamkajSnjih Judov, ki so s svojo podjetnostjo in z dobrimi zvezami moino razSirili poslovanje. V njihovih podjetjih so dobili ljudje delo in zaslulek, kar je bilo za takratne gospodarske in zlasti socialne razmere v Prekmurju zelo pomembno. V njihovih rokah so bili tudi finanini oz. denarni zavodi, tako da so kapital plemenitili in z njim vlagali v nove naloibe. Mnogi so jim oditali, da sluZijo z oderu5kimi obrestmi in da izkoriidajo svoj privilegirani poloiaj. Ti oditki so bili hudi zlasti v iasu velike gospodarske krize po letu 1929. Ekonomsko motni in vplivni so bili tudi nekateri Judje v Murski Soboti , ki so prav tako pospe5evali gospodarski razvoj in prispevali k vedji blaginji socialflo precei 22 Ibidem, str. 811. Janez Evangelist IGek je v svojih spisih, pismih in leposlovju Judom in judovstvu namenil marsikatefi zapis, ki ga je obarval skladno s svojo protijudovsko usmerjenostjo. Boj proti judovstvu je pomembna motivacija vsega njegovega delovanja. Mnogo ved kot o svojih konketnih izkuinjah s posameznimi Judi pi5e o judovskem liberalizmu, >,krivonosnem kapitalizmu<<, judovskem dasnikarstvu, oderuStvu, judovskem denadu in ojudovskih voditeljih socialne demokracije. 2r Gospodarska vloga in pomen prekmurskih Judov sta bila tudi po prvi svetovni vojni obdutna. Hkati pa se je iz nekaterih kajev, kot so na primer Beltinci, vedina Judov zaradi revolucionamega vrenja in nasi|a v letih 1918/1919 izselila (MadZarska , MedZimurje). -142­ c]. t ot ' d-tuela .>W^rauq ! ( obuboianega prebivalstva v pokrajini ob Muri.'' Ekonomska prevlada ie bila eden od poglavitnih oiitkov Judom ie pred drugo svetovno vojno. O tem,e pisalo rudi takratno dasopisje in kritiziralo prevladujodi vpliv Judov v svetovnem gospodarstvu in s tem tudi v politiki. Tovrstno porodanje moramo obravnavati v kontekstu ofenzivnega nemSkega antisemitizma, ki so ga natrtno dograjevali in iirili nacisti po prihodu Hitlerja na oblast v Nemdiji leta 1913. Poleg tega ne smemo prezreti, da so zelo pogosto za zmerlanje svojih politiinih nasprotnikov in tudi sicer uporabljali antisemitske izjave klerikalni voditelji. Do Judov so bili sicer neprijazni tudi liberalni veljaki (na primer Ivan Hribar)." Pod vplivom dunajskega krSianskega socializma je bil odloden antisemit ie omenjeni Janez Evangelist Krek. Po njegovem so imeli Judje vodstvo tudi v umetnosti, iasnikarstvu in v politiki. Revolucija 1848 je bila delo Judov, njihov plod je surovo liberalstvo, gmotni, nravni in polititni razpad driave. Podobno kot Krek je tudi Skof Anton Mahnit opozarjal, da so Judje krivi za razpad tradicionalnega natina Zivljenja krSianske druibe. Se pred kridanskimi socialisti je opozarjal na vpliv judovstva v politiinem, gospodarskem in kulturnem iivljenju evropskih driav. Strinjamo pa se lahko z oceno, da je bilo vse to sledenje tokovom iz neposredne bliiine in Sir5ega prostora in da tudi v tedanjem dasu ne gre iskati geneze antisemitizma v Sloveniji oz. v slovenskem prostoru. 5e bolj zanimivo pa je, kako se je prihajajodi antisemitizem prilagodil slovenskim tazmetam in postal tako imenovani antisemitizem brez Judov, kakor ga imenuje Janez Periit."' Kot smo ie poudarili, se je antisemitizem skozi razlidna obdobja tudi na Slovenskem spreminjal in dobival razliine rr Posebnost priseljevanja Judov v Prekmurje je v tem, da so prav oni zadeli prvi razvijati trgovino in gostinstvo v tej zaostali slovenski pokajini, prav tako tiskarstvo v Mursk Soboti in nadvse Zivahno gospodarsko dejavnost v Lendavi. Z razrolem gospodarstva so pospeiili socialno in druZbeno preobrazbo. Meiianstva v 19. stoletju v Prekmurju ni bilo, njegov nastanek in oblikovanje so pravzaprav med drugim zasnovali Judje. najvei v Lendavi in potem v Murski Soboti ( prim. Judje v Prekmurju, katalog dokumentame razstave v Sinagogi. Maribor 27. 1. -15. 3. 2009. Avtor razstave je bil mag. Flanc Kuzmii.) 25 Barbara Stania: Antisemitizem kot model zatiranja. V: iasopis za kritiko znanosti 1tKZ.), XXIII (1996), St. 179, Ljubljana 1996, str.41. 26 Janez Periid: Problem Cankarjevega antisemitizma. V: Problemi l/1985, Ljubljana 1985, str. 22. Na Slovenskem v Cankarjevem dasu ni bilo Judov, da bi se nad njimi izZivUal dejavni antisemitizem . Med Slovenci v Cankarjevem dasu je beseda Jud (in ne samo Judez, kar bi bilo razumljivo) pomenila vsakodnevno psovko za lakomnika, zahrbtneZa ali brezobzimeZa v denamih zadevah. Ker Judov ni oz. jih je zelo malo, antisemitizem pa se kljub temu pojavlja, pomeni, da deluje logika antisemitizma, ki je pravzaprav tisto, kar je nevamo in zamdi desar nam antisemitizem kot ena najbolje raziskanih in bogato dokumentiranih zgodb lahko sluZi za udni model in pripomodek v razpoznavanju zaliranja dolodenih druzbenih skupin, rasizma, ksenofobije. -r4a­ ">4tazla Slnuetuia 1,, poudarke, a nikoli ni posral radikalen.r-Antisemitizem ie zagotovo tudi izjemno pripravno ideoloiko oroZje v vseh tistih drujbenih situacijah, ko je treba razredno razliko prakriinoideololko zabrisati v imenu ,organske enotnosti< druibe: imanentno druibeno protislovje (razredna razlika) se projicira v zunanji moteii "neorganski" element, v Juda.." Novo funkcijo je dobil antisemitizem z razyojem kapitalizma, ki je prinesel relativno osamosvojitev civilne druibe, glede na driavo. Termin civilna druiba., je treba tu dojeti v temeljnem pomenu, ki sega od gospodarske ,svobode,., individualistidne konkurence, "boia vseh proti vsemo, do politidno­ ideoloSke svobode, tako imenovanih drZavljanskih svobo5tin, izoblikovanja politiinih strank, legalizacije javnega mnenja kot neodvisnega od driavnega aparata itd. Posebej je treba poudariti, da drugega momenta -politiinoideoloSkih svoboiiin -nikakor ne smemo dojeti zgolj v njegovi me5ianski omejenosti; njegovo pozitivno vsebino,ki presega meSdanske okvire, je v marksizmu prvi uveljavil Antonio Gramsci, ki je pokazal, kako komunistom ne sme iti zgoll za prevzem drZavne oblasti, saj sra narava in sam uspeh prevzema oblasti v zadnji instanci odvisna od tega, koliko se bo komunistom na ravni civilne druibe posredilo rea.Lzrrati svojo hegemonijo, svojo ideino prevlado. Judje so se tu -glede na svojo zgodovinsko konotacijo glede na pomen,ki jim ga pripisuje zahodna zgodovinska tradicija kar sami od sebe - ponujali za ")rtvenega kozla" tiste vrste antikapitalizma, ki se upira kapitalizmu v imenu starih, pristnih vrednot ,dela, druiine, domovine*, v imenu druibe kot patriarhalne organske celote stanov, ,udovo. Nosilci takinega anrikapitalizma niso le malomeiianski sloji, ki propadajo z razvojem kapitalizma (mali obrtniki, podjetniki), marvei tudi sam velekapital in njegova tehnobirokracija, ki sta zainteresirana za gladko funkcioniranje proizvodnega aparata. Judje so primerni za to vlogo sovraZnika, ker ie v madicionalni ideololki fantazmatiki uteleiajo oba momenta civilne druibe -na eni strani soJudje zastopniki finandnega in trgovskega kapitala ter individualistiine konkurence -te naredimo iz r7 ie seveda odmislimo mnoZidne deportacije prekmurskih Judov leta 1944 in njihovo uniaenje v koncentracijskih taborii.ih, kar pa je treba obravnavati v kontekstlr Siriih vojnih dogodkov 1941- 1945 in globalno zasnovanega nacistidnega holokavsta. r8 Slavoi Zizek: Jezik, ideologija, Slovenci. Ljubljana 1987, str.46. Gre za marksistidno analizo in pogled uglednega slovenskega filozofa, ki ie problematiko antisemitizma obravnaval v kontekstu raziskovalne naloge Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slovencev, ki je v lerih 1981 do 1985 porekala na Inititutu za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani, financirala pa jo je takratna Raziskovalna skupnost Slovenije. Vedji del reksra je upolabuen rudi za predavanja, ki jih je imel avror na Soli Sigmunda Freuda, delujodi v okviru Druitva za teoretsko psihoanalizo. :e Societe civile. -144­ d. t <,t , c<-llJeul dtolLe,nun ! \ njih sovrainika, nas v tem podpre spontani ideoloiki videz, da je vir izkoriSdanja in dobidka iskati v menjavi, rgovini, obrestih, ne pa )e v temeljni anatomiji samega produkcijskega procesa; tako lahko z vso silo nastopamo pfoti >ekscesom" kapitalizma, proti plutokraciji, dobitkarstvu. . ., hkrati pa lahko to poieniamo v imenu skladnega sodelovanja med "produktivnimi" kapitalisti in delavci, se pravi, hkrati lahko puSiamo nedotaknien osnovni ustroj kapitalizma. Na drugi strani so Judie s samo svojo vero, ki deluje v kriianskih deielah kot tujek, zastopniki intelektualne neodvisnosti od obstojede driavne oblasti in so zato praviloma nastopali kot nosilci znanstvenih, religioznih, politidnih in drugih svoboitin.r" Antisemitizem ie od vsega zaietka ni bil tuj socializmu -tistemu, ki ga je Karl Marx v Komunistidnem manifestul poimenoval "fevdalni socializem" in ki se je realizlral v razlidnih oblikah, od kr5tanskega do nacionalnega socializma. Povedano drugate, antisemitizem ni tuj vsem tistim socializmom, ki so se upirali kapitalizmu v imenu vrnitve k organski enotnosti druibe, kjer naj ima vsak sloj svojo )naravno funkcijo". Nekoliko boll pretanjene oz. posredovane so zadeve v realnem socializmu , kjer prav tako obtasno izbruhne antisemitizem; "zdravniSka afera" v Sovjetski zvezi v letih 19)2 in 7951, Poljska, kjer ima antisemitizem 5e drugo dimenzijo. Civilna drulba je podrejena driavno-partijskemu aparatu, sleherni poskus ponovne osamosvojirve civilne druibe deluje kot nevarnost kontrarevoluciie. Realni socializem je torej znal izkoristiti tudi sicer precej dolgo antisemitsko tradicijo vzhodne Evrope (na primer Poljske) in ponujal Juda kot nasprotnika, s karerim se lahko zamaskira nasprotie med delovnimi mnoiicami in vladajoto ro Ibidem, str. 47. A\tor izrazito marksistiinoteoretsko naienja zanimive dileme, ki pa na Slovenskem v dasu socialistidnega planskega gospodarstva in zlasti samoupravljanja niso bile praktiino aktualne. Navsezadnje je bil to das, ko so bili redki slovenski Judje precej neorganizirani in potisnjeni na sam rob dogajanja in javnega ter socialnega spomina. Mnogi, zlasti n ajsi, so judovstvo ohranili le ie kot spomin na tradicijo svojih prednikov (v religioznem in kulturnem pogledu). rr Karl Marx (1818-1883), teoretik in zadetnik komunizma, nemski filozof in sociolog, ekonomist in politik judovskega rodu. Komunizem je razumel kot cilj in proces ter dovriitev zgodovine. -145 ­ "Zu.A qqr..qr,t,t birokracijo." Ker v Sloveniji tazen za krajie povojno obdobje nismo razvili sovjetskega oz. vzhodnoevropskega modela socializma, je tovrstni antisemitizem redek ali ga sploh ni. Pad pa se lahko strinjamo z ocenami, da lahko tudi samoupravna dlril:,a, kakrSna je bila v Sloveniji do leta 7990 oz. 1!!1,I producira "nasprotnike v skladu z logiko antisemitizma(. Pri tem pa je treba ubrati isto pot kot pri antisemirizmu: anahzirati kljutno imanentno notranje protislovje, ki se v interesu odtujenih vladajodih stl tzraLa v obliki zunanjega, izkoreninjenega nasprotnika.r' Kljub temu v samoupravni druibi tudi zaradi zgodovinskih okoli5din antisemitizem v Sloveniji ni izbruhnil. Vendar pa se je uveljavilo mnenje, da se na neki natanko dolodeni toiki odpira polje za njegove svojevrstne ekvivalente, za uveljavitev osnovne logike antisemitizma "z drugimi sredstvin: tam, kjer samoupravljanje v praksi dejansko ne preseie me!ianske omejenosti civilne druZbe, marvet civilno druibo odpravi v smeri vrnitve k svojevrstnemu korporativizmu: k viziji druibe kot organske celote, kjer naj tako imenovane viije sfere ohranijo svojo zakoreninjenost v mistificirano pojmovni bazi, neposredni proizvodnji. Razkorak med normativno odlodilno vlogo "neposrednih proizvajalcev" in dejansko prevladulodo vlogo tehnobirokratskega aparata, kr se lahko kaZe tudi v obliki skrbi za interese samih neposrednih prorzvajalcev, ta razkorak iahko dobi poteze razrednega nasprotja. Nadalje bi lahko antisemitska logika imela dolodeno vlogo v sekundarnem nasprotju med drlavno-partijsko birokracijo in tehnokracijo. Ker tehnokracija praviloma nastopa z ideoloiko legitimacijo liberalizma, svobodnih blagovno tLnih razmerij, bi lahko driavna birokracija proti tehnokraciii z vetjim ali manjdim uspehom stavila na dobro staro desno-populistitno karto zaSdite delavskega razreda pred 3' Obsirno knjigo o ruskc-judovskih odnosih.je napisal Aleksander Solzenicin in v nJej poskuial nepristransko in objektivno pdkazati vso kompleksnost rusko judovskih odnosov (prim. Aleksander SolZenicin: Dva veka zajedno, I. Judje in Rusi pred revolucijo.ll. 19l'7-19'72 ftdje in Rusi v sovjetskem obdobju. Beograd 2003.) Zanimiva je njegova ocena o Judih, ki so sodelovali v boUievistiini revoluciji in nato v organih nove sovjetske oblasti. Meni, da je bila udeleZba Judov velika in da so vsi Judje, tudi tisti, ki niso sodelovali v revoluciji in kasnejiih revolucionamih ukrepih, soodgovomi za postopke svojih sonarodnjakov, ker se niso od njih ogradili. S tem nekako izraza mnenje o obstoju kolektivne krivde Judov v Rusiji. (Pdm. Filip David: Svetovi v Haosu. Beograd 2004, str. 29.\ ll Demokratidne spremembe po zmagah Demosa na volitvah 1990 in slovenska osamosvojitev leta 1991. 3a Slavol Zizek vleie pri tem primerjavo s )krekovstvom< in ocenjuje, da to ie vedno Zivi v tistem pojmovanju (in hkatj praksi) samoupravljanja, ki civilno druzbo ukine tako, da ­kot bi rekel IGek -posameznik ni neposredno drZavljan, maNed je to le kot dlan posebnih stanov, kolporacij, ali, kot bi rekli v sodobnem iasu -svojih samoupravnih inieresov ne more uveljaviti neposredno, temved le preko interesnih skupnosti. -146­ "r/"n cna Sh^,c,Li.ia / ., tako imenovanim gnihm liberalizmom.ii Tudi v dasu samoupravljanja je v teoretskih razmiSljanjih za mnoge veljala ocena, ki pa ni dobila javnega predznaka, da je antisemitizem pai usodno vpraianje tloveitva. Za Slovenijo bi namrei bila takina javna opredelitev hudo sporna tudi zaradi tega, ker je bila praktitno ie taknt brez Judov in bi torej res govorili o ,antisemitizmu brez Judov", kar je 5e danes ena od znadilnosti obravnavane tematike. Ne glede na razliinost pogledov in na mnoge dileme, je v zadnjem desetletju pred slovensko osamosvojitvijo obveljalo staliSie, da je v bistvu antisemitizem za mnoge enostavno gola pretveza. Antisemitizem kot ljudsko gibanje je bil vedno to, kar so njegovi pobudniki radi prenaiali kot model za doseganje svojih ciljev in interesov. Za ljudstvo je antisemitizem razkolje.r" Njegova smotrnost za gospodarstvo je na dlani. Uporabljen je za odvratanje pozornosti, kot poceni sredstvo korumpiranja, kot teroristiini eksempel. Ugledni raketirji ga vzdriujejo, neugledni ga rzvajajo. Vendar pa je oblika duha, dru)benega in individualnega, ki se pojavlja v antisemitizmu, prazgodovinsko-zgodovinski preplet, iz katerega se nikakor ne more izviti, popolnoma v temi. Jedrnate racionalne, ekonomske in politidne razlage rn protiargumenti -naj bodo 5e tako pravilni -tega ne z,norejo, kajti z gospostvom povezana racionalnost je sama poloiena v temelj trpljenja. Kot slepo udrihajodi in slepo braneia se preganialec in irtev 5e pripadata istemu krogu zla. Antisemitsko obnaianje se sproii v situacijah, v katerih so zaslepljeni, subjektivnosti izropani ljudje spuSdeni z verige kot subjekti. Kar poinejo, so za udeleience smrtonosne in hkrati nesmiselne reakcije, kot jih oznaiujejo behavioristi, ne da bi jih razlagali. Antisemitizem je avtomatizirana shema, celo civilizacijski obred, in pogromi so pravi obredni umori.'-Sele slepota in neintencionalnost 35 Slaro; Ziiek: o Slovencih in antisemitizmu. v: Problemi 4-5, Ljubljana 1983, str. 36. Avtor je pripravil tri predavanja na simpoziju ob ustanovitvi DruStva za teoretsko psihoanalizo. rr'Max Horkheimer in Theodor w. Adomo: Dialektika razsvetlienstva. Liublana 2002, str. r83. l7 Ibidem, str. I 8,1. Avtorja sta bila dolga leta v odeh javnosti tako rekod siarnska dvojdka il1 to je treba pdpisati prav dejstvu, da je njuno skupno delo Dialektika razsvetljenstva naredilo takien vtis. Danes vemo, da sta bila poprej in kasneje dva samosvoja misleca, vsak s svojimi polji zanimanja in lastnim ponderiranjem problemov. Knjiga Dialektika razsvetUenstva je izila leta 1947 pri Queridoju v Amsterdamu in se je sprva Iirila Ie polagoma, kasneje pa bila razprodana. V dasu politianega razkola na predimenzionirane bloke, ki so bili objektivno prisiljeni k temu, da trdijo drug ob drugega, se je groza nadaUevala. Konflikti v tretjem svetu in vnoviana rast totalitadzma (zlasti v socialistidnem bloku pod vplivom Sovjetske zveze ) so zgodovinska nakljudja tako malo, kakor je bil -kot je razvidno iz omenjene knjige -nakljuaje fasizem. Kritidno misljenje, ki se ne ustavi niti pred napredkom, zahteva danes zavzemanje za preostanke svobode, za teznje k rcalni veinosti, detudi so videti sprido veJikega zgodovinskega pohoda nemoine. -141 ­ antisemitizma potrjujeta, da je ventil, pokaieta njegovo mero resnice. Bes se nzdivja na tistem, ki brez zaiiite vzbuja pozornost. In kot so Zrtve zamenljive med seboj, pad glede na konstelacijo: potepuhi, Judje, protestanti, katoliki, lahko vsaka od njih stopi na mesto morilca, v istem slepem veselju do ubijanja, bri ko zaduti, da je pridobila mod norme. Pristnega antisemitizma ni in zagotovo ne rojenega antisemita. Odrasli, ki jim je klic po judovski krvi postal druga narava, vedo o tem, zakaj je tako, enako malo kot mladina, ki naj bi jo prelila. Visoki narodniki, ki to vedo, kajpak ne sovraiijo Judov in ne ljubijo svojih privriencev. Ti pa, ki ne ekonomsko ne seksualno ne pridejo na svoj raiun, sovrdijo brez konca; nodejo dopustiti popuiianja, ker ne poznajo izpolnitve. Organiziane roparske morilce tako dejansko oiivlja neka vrsta dinamidnega ideahzma. Odpravijo se plenit in zraven snujejo velidastno ideologijo, desnajo o reiitvi druiine, otetnjave, dloveltva. Ker pa postanejo opeharjeni, kar so skrivaj kajpak ie slutili, naposled popolnoma odpade njihov klavrni nacionalni motiv, rop, ki naj bi mu sluiila racionalizacila, in ta proti svoji volji postane iastna. Nejasni nagon, ki mu je bila ie od zatetka sorodnej5a od razuma, se jih popolnoma polasti. Racionalni otok je poplavljen in obupanci se pojavljajo edino je kot zagovorniki resnice, kot pokrovitelji sveta, ki ga morajo reformirati do poslednjega kotiika. Vse, kar je )ivo, postane gradivo njihove ogabne dolinosti, ki je ne ovira nobeno nagnjenje ved. Poietje postane dejansko avtonomna samonamembnost, prikriva svojo lastno nenamenskost. Antisemitizem najprej zmerom poziva k celovitemu opravku. Med antisemirizmom in tota.liteto (totalitarnostjo, op. avt.) je od zatetka obstajala najtesnejla povezava. Totalitarizem je najznairlnejh za nacistitno in boljlevistidno gibanje. Ko je gibanje prevzelo oblast, se je nevarnost zanj kazala v dejstvu, da lahko po eni strani s prevzemom driavne maiinerije okosteni rn zamrzne v obliko absolutne vladavine.r, Po drugi strani pa njegovo svobodo gibanja omejujejo meje ozemlja, na katerem je priilo na oblast. Obe nevarnosti sta za totalitarni sistem enako usodni; razvoj v smeri absolutizma bi pokonial notranje gonilo gibanja, razvoj v smeri nacionalizma, pa bi onemogoiil njegove teZnje po iiritvi navzven, te pa so za preLivetje gibanja temeljnega pomena. Obliko vladavine, ki sta jo razvili obe gibanji oz. se je skoraj samodejno razvila iz dvojne zahteve po popolni nadvladi in globalni oblasti, najbolje opredeli slogan Trockega >permanentna revolucija.,, deprav ni bila teorija Trockega nii drugega kot socialistiina napoved seri]e revolucij, od 18 Nacisti so se jasno zavedali, da lahko prevzem oblasti peUe k uveljavitvi absolutizma. >Nacionalni socializem pa ni na delu boja proti liberalizmu zato, da bi obtidal v absolutizmu in bi s tem igro zadel znova.< (Wemer Best: Die deutsche polizei. str. 20.) -148­ c1 . r c,t " d.waa owanula ! n prorifevdalne burZoazne do protiburioazne proletarske, ki naj bi zajele eno deZelo za drugo.'' V Sovjetski zyezr so revolucije v obliki sploSnih iistk postale stalna institucija Stalinovega re)ima po lett 7934. Y nacistitni Nemtiji je bila jasno zaznayna podobna tendeflca k permanentni revoluciji, ieprav nacisti niso imeli na voljo dovolj dasa, da bi se tega zavedeli v enaki meri. Pri tem je znadilno, da se je tudi njihova >permanentna revolucija< zaiela z likvidacijo frakcije v stranki, ki si je drznila javno napovedati "naslednjo fazo revolucije".'u V nasprotju z boljievi(kim pojmom permanentne revoluciie naletimo pri nacizmu na pojem rasne ,selekcije, ki ne more nikoli zastarati", zaradi iesar je potrebna stalna radikalizacija standardov, v skladu s katerimi se izvaja selekcila, t.i. iztrebljanje neustreznih. Bistvo je v tem, da sta Hitler in Stalin z obljubo stabilnosti zakrlala telnjo po vzpostavitvi sranja permanentne nestabilnosti. Totalitarne vladavine teZijo k osvojitvi zemeljske oble in popolni prevladi nad vsemi deZelami. Zunanja podoba totalitarnih reiimov sloni na trdni domnevi, da bodo ra cill navsezadnje dosegli in da ga ne smejo izgubiti izpred odi, pa naj se zdi 3e tako dasovno oddallen oz. naj so "idealne" zahteve 5e tako resno sprte s potrebami gibanja. Vzpon na oblast, dejstvo, da je v neki deieli fiktivni svet gibanja postal otipljiva realnost, ustvari odnos do drugih narodov, ki je podoben situaciji totalitarne stranke pod netotalitarno vladavino: otipljivo realnost fikcije, ki jo podpira inrernacionalno uveljavljena drZavna oblast, je mogode izvoziti na enak naiin, kot je mogode v netotalitarni parlament uvoziti prezir do parlamenta. V tem pogledu je bila predvojna "reiitev"judovskega vpra5anja pomembna izvozna dobrina nacistidne Nemdije; izgon Judov je prenesel pomemben del nacizma v druge deiele; z nasilnim izgonom Judov iz tajha trrcz potnih listov in denarja se je uresniiila legenda veinega J uda, z izz:anlem nepomidjive sovrainosti do Nemcev pri Judih pa so nacisti dobili pretvezo za strastno zanrmatje za notranjo politiko vseh driav. Vrhunec rasistiine uniievalne politike predstavljajo koncenmacijska tabori5da in taboriSia smrti. Ta taboriSta se v totalitarnih relimih uporabljajo kot laboratorij, v katerem se potrjuje osnovno prepriaanje totalitarizma, da je mogode prav vse. V primerjavi s tem so vsi drugi eksperimenti drugotnega pomena, deprav je za te re Teorija Trockega, prvid obelodanjena leta 1905, se seveda ni razlikovala od revolucioname strategije vseh leninistov, v odeh katerih je bila Rusija le prvo podro6je, prvi branik intemacionalne revolucije; njen interes je bil, da se podredi nadnacionalni sffategiji militanmega socializma. V tistem dasu pa so meje Rusije in zmagovitega socializma paa sovpadale. (Pdm. Isac Deutscher: Stalin. A Political Biography, New York and London 1949, stt. 243.) r0 Hannah Arendt, Izvoi totalitarizma. Ljubljana 2003, str.478. Pred likvidacijo Rohmove frakcije junija 1934 je vladalo katko obdobje stabilizacije. -r49­ laboratorije znadilno, da so jih uporabljali za vse vrste poskusov, tudi medicinskih, katerih grozote so podrobno zapisane v procesih proti zdravnikom Tretjega rajha. " Popolna nadvlada stremi k organiziranju neskondnega Stevila neskonino razliinih iloveikih bitij, kakor da je celotno iloveStvo en sam posameznik in 1e mogoia le, ie lahko vsako posamezno osebo zvedemo na nikoli spreminjajodo se identiteto reakcij na tak naiin, da lahko vsak skupek takih reakcil nakljudno nadomestimo s kakrSno koli drugo. Problem je ustvariti nekaj, kar ne obstaja, namrei tako dloveSko vrsto, ki je podobna drugim Zivalskim vrstam, katerih je v "ohranjanju Iastne vrste,.. Totalitaristiina nadvlada edina "svoboda" posku5a ta cilj doseii z ideoloiko indoktrinacijo elitnih enot in tudi z absolutnim terorjem v taboriSiih. Ostudnosti, za katere se te elitne enote uporabljajo, postanejo, kakor so v tem primeru, praktiina aplikacija ideolo5ke indoktrinacije -restno obmoije, v katerem se mora slednja potrditi. Medtem pa naj bi grozljivi spektakel samih tabori5d zagotovil >teoretiino( potrditev ideologije. Na voljo so nam Stevilna pridevanja preiivelih. Bolj ko so pristna, manj poskuSajo izpovedati tisto, kar presega dlovelko dojemanje in izkuinje, torej trpljenje, ki dloveka spremeni v "iival, ki se nikoli ne pritoiuje".'r V nobenem od teh pridevanj ne najdemo tistih srrasti zgrai.anja in sodustvovanja, ki so vedno gnale ljudi k zadostitvi pravice. Nasprotno, vsakega od avtorjev, ki govori ali piSe o koncentracijskih taboridiih, 5e dandanes obravnavamo kot osumljenca. Tudi ie se je avtorju uspelo vrniti v resnidni svet Zivih, pogosto ostane preiet z notranjim dvomom v lastno resnico, kakor da bi bil sam zamenjal nodno moro za resnidnost. Ti dvomi v samega rebe in tesnidnost lastnih izkuSenj zgolj razkrlajo tisto, kar so nacisti vedno vedeli: posameznikom, ki so se odlodili zagreiiti zlotin, ustreza, da izberejo najskrajnej5o in najnevarnej5o raven svojega poietja. Ne samo zato, ker to zagotavlla, da postanejo vse zakonsko predvidene kazni neustrezne in absurdne, temvet tudi zato, ker sama nezasliSanost zlotinov morilcem, ki se branijo z vsemi mogodimi laimi, omogoda, da je laLje verjeti njihovim izjavam kot pa pritevanjem njihovih irtev, ki izpovedujejo resnico. Nacistom se niti ni zdelo potrebno, da bi to spoznanje obdriali zase. Ce dfi| da so koncentracijska tabori5ia ustanova totalitaristidnih vladavin in njihova najbolj neposredna posledica, se zdi, da je taklno "podoiivljanje grozot" neizogibno, ie Zelimo totalitarizem razumeti. Nacisti so z znaitlno nataninostjo zapisali operacije v koncentracijskih taboriSdih z naslovom "Pod krinko nodi" rr lbidem, str. 529. { Ibidem, str. 530. (Nacht und Nebel). Radikalnost ukrepov, s katerimi so ravnali z ljudmi,kot da nikoli niso obstajali, in zaradi katerih so ljudje dobesedno izginjali, pogosto ni bila oditna na prvi pogled, saj nemski in ruski sistem nista bila enovita, ampak sta bila sestavljena rz niza kategorij, za katere so veljalirazliini naiini obravnave. V Nemiiji so te razlidne skupine ljudi obstajale znotraj taboriita, ne da bi prihajale v stik z drugo. Jude so oznadili s kategorijo, ki je bila namenjena takojinjemu iztrebljanju.,r Zivljenie v koncentracijskem taboriSdu se ne more primerjati z nidimer. Groza, ki jo zbujajo, nikoli ne bo popolnoma predstavljiva, ker obstaja zunaj iivlyenla in smrti. Preiiveli je tudi ne more ubesediti, saj mu svet Iivih, v katerega se vrne, prepredule, da bi zatrdno verjel v svoja doZivetja. Zdi se mu, kot da pripoveduje zgodbo o nekem drugem planetu, saj se jim v svetu )ivihni treba zavedati, da so mrtvi ali )ivi; nlihov poloiaj je tak, kot da ne bi bili nikoli rojeni. Bodeda iica je sicer izolirala taboriSdnike, spretno ustvarjena neresnidnost pa je dopu5dala tako neizmerne krutosti, da je iztrebllanle postalo popolnoma normalen pojav. Kar so nacisti podeli v taboriSdih, nam je danes poznano kot svet perverznih in bolnih fantazij. Teiko je doumeti dejstvo, da so se fantazije in strahotni zloiini iz nekega fantomskega sveta vendarle materializrali v realnost popolne dutne zaznave, ki pa je bila brez posledidne in odgovornosrne strukture, zaradi iesar se resnidnost preobrazi v gmoto nedoumljivih podatkov. Ustvarili so svet, v katefem so pobijali in mudili ljudi, ne da bi se muiitelj in muienec zavedala, da je vse dogajatje kaj ved kot le kruta igra ali absurdne sanje. Marsikdo 5e zmeraj misli, da je bil antisemitizem le po nesrednem nakljuiju sredi5ie nacistidne ideologije in da se je nacistidna polirika dosledno in brezkompromisno usmerila na preganjanje in unitevanje Judov. Sele grozote kondne katastrofe, 5e bolj pa b-rezdo^nost in izkoreninjenost pre)ivelih so povzrodili, da je "judovsko vpralanje.. postalo tako izrazito v naiem vsakdanjem Zivljenju. To, o demer so nacisti trdili, da je njihovo glavno odkritje -vloga judovskega naroda v svetovni politiki -in njihov poglavitni interes -preganjanje Judov po vsem sveru)je imelo javno mnenje [e za tzgovor, da bi si pridobilr mnoiice ah. za zanimivo demagoSko zvijaio." Da tega, kar so govorili nacisti, nihde ni jemal resno, je razumljivo. V sodobni zgodovini je komajda kaj bolj vznemirljivega in zavalajoiega kakor to, da si je od vseh velikih nereienih a3 Ibidem, str. 535. V Rusiji so obsrajali vsaj trije neodvisni sistemi. pruid, obstajale so a!,tentiane skupine prisilnih delavcev, ki so Ziveli relativno svobodno in so bili kaznovani za dolodeno obdobje. Dmgii, obstajala so koncentracijska taborisda, v katerih so ljudineusmiljeno izkoriidali, zamdi desarje bila umrljivost izredno visoka Organizirana so bila izkljudno zaradi dela. Tretjid, obsrajala so raboriida srturi, v katerih so ljudi sistematidno ubijali s stradanjem in z zanemarjanjem. { Ibidem. str. 45. -151 ­ politidnih vpra5anj minulega stoletia prav ta na videz mali in nepomembni judovski problem pridobil dvomljivo iast, da je spravil v tek vso to peklensko maiinerijo. Tak5ne razlike med vzrokom in udinkom )alijo nai zdravt raztm, da zgodovinarjevega smisla za ravnovesje in harmonijo sploh ne omenjamo. ie jih primerjamo z dogodki samimi, so vse razlage antisemitizma videti, kakor da si jih je nekdo izmislil v naglici in po nakllutju, da bi prikril problem, ki tako resno ogroia nai smisel za skladnost in naie upanje v duievno zdravje. Za eno izmed prenagl,enih razlag je antisemitizem isto kakor napadalni nacionalizem in njegovi ksenofobiini izbruhi. Moderni antisemirizem pa 1e, ial, rasel v sorazmeriu s propadanjem tradicionalnega nacionalizma in dosegel vrh natanko v trenutku, ko sta se zlomila evropski sistem nacionalnih driav in njegovo dragoceno ravnovesje modi..t Teza o veinem antisemitizmu je s sraliita kondne katastrofe, ki je Jude pripeljala tako blizu popolnemu unidenju, postala nevarnej5a kot kdaj koli prej. Antisemitizem, ki nikakor ni bil skrivnostno zagotovilo za prelivetje judovskega ljudstva, se je jasno razodel kot nekaj, kar je grozilo, da bo to ljudstvo unidilo. Vendar je ta razlaga. antisemitizma, tako kot teorija o grednem kozlu in iz podobnih razlogov, preiivela ro, da jo je stvarnost zavrnila. Z drugimi argumenti, a z enako trmoglavostjo poudarja tisto popolno in nedlovelko nedolZnost, ki je tako nenavadno zna(ilna za Lrwe modernega terorja, in katero, kakor se zdi, potrjujejo tudi dogodki sami. Pred teorijo o greinem kozlu ima celo to prednost, da nekako odgovarja na neprijetno vpralanje: Zakaj izmed vseh ljudi prav Judje? Odgovor, ki ga to vpraianje zahteva, se glasi: Zandi veinega sovra5tva. Omeniti velja, da edini teoriji, ki si vsaj pflzadeyata pojasniti politiini pomen antisemitskega gtbanja, zanikata.. da bi bili Judje kakor koli odgovorni,in zavtatata razpravo o tem v specifidno zgodovinskem okviru. Ko dloveikemu vedenju odrekata vsakrSen pomen, motno spominjata na tiste moderne prakse in oblike vladanja, ki s samovoljnim terorjem odpravljajo samo moinosr, da je dlovek lahko dejaven. Nekako so Jude v uniievalnih taboriSiih pobijali, kakor da bi ravnali s skladu z razlago teorrl, zakal so tako osovraieni: pai ne glede na to, kaj so storili ali desa niso storili, ne glede na svoje slabosti ali kreposti. 5e ved, sami morilci, ki so zgolj ubogali ukaze in bili tako ponosni na svojo brezstrastno udinkovitost, so grozljivo spominjali na "nedolina" sredstva Ibidem. str. ,t5 ,t6. -152­ "'Aitela Skilctula 1,, neilovelkega, neosebnega teka dogodkov, kakor si ga je zamislila teorija o vetnem antisemitizmu.on Naj ob koncu prispevka povzamemo, da se na Slovenskem z anrisemitizmom zgodovinopisje ne ukvarja sistematiino, kar je po oceni Petra Vodopivca najbri posledica okoliiiin, da je bila Judovska skupnost v Sloveniji vselej relativno majhna. Pojavi antisemitizma so torej znaiilni za drugo polovico 19. stoletja in se nato zrcalijo tudi skozi posamezne oblike v katoliSkem in liberalnem taboru, pred izbruhom 2. svetovne vojne v 20. stoletju pa dobijo nove dimenzije. Tudi na Slovenskem torej govorimo o antisemitizmu, ki ima zgodovinske nastavke, katerih relevantne vsebine in oblike segajo v drugo polovico 1!. in vsaj ie v zaietek 20. stoletja. Iz zgodovinskega, pa tudi sociolo5kega in antropoloikega vidika je antisemitizem za obdobje pred letom 1945 solidno raziskan in obdelan (zlasti ie svetovni okvir antisemitizma), manj pa za kasnejia obdobja in za slovenske razrDcre za das samostojne ddave po letu 1991. Za slovenske razmere ni znatilen radikalen antisemitizem (izjema so medvojni radikalni posegi faiistidnih in nacistidnih oblasti, vkljuino s holokavstom), po letu l)45 pa se elementi in pojavi antisemitizma. zrcalijo skozi oblastne ukrepe in posege, ki so dodatno prizadeli ostanke ostankov slovenskih Judov. Najbolj obiutno prav v Prekmurju (ru5enje sinagoge v Murski Soboti, rnargrnalizacija judovskih irtev 2. svetovne vojne). V samostojni slovenski driavi po letu 1991 je Judovska skupnost obnovljena v javnosti -a hkrati obremenjena 5 "kripto prisotnostjo", v kateri mnoge javne osebnosti, ki so Judje ali menijo, da imajo judovsko poreklo, tega v javnosti praviloma ne kaZejo. Stereotip, da v Sloveniji antisemitizma ni bilo in da Slovenci niso antisemiti, se spreminja Sele v zadnjih letih. To se pogosto utemeljuje s predpostavko in oceno, da Slovenci nis(m)o imeli pretirano veliko stikov z Judi. Tudi ko se priznava obstoj antisemitske tradicije, se poudarja dejstvo, da je bilo Stevilo Judov na Slovenskem v 79. rn 20. stoletju zelo majhno. Za slovenske razmere torej lahko zapiSemo, da je antisemitizem pojav v okolju, v katerem ni avtohtonega izvora in ne predstavlja modnejie zgodovinske dediStine." Sluli kot akademski primer za zgled in opozorilo pred podobnimi represivnimi pojavi. ieprav torej ne moremo govoriti o '6 Ibidem, str- 51. Rojstvo in rast antisemitizma so spremljali judovska asimilacija, sekularizacija i1l izrinjanje starih religioznih in duhovnih vrednor judovstva. Velikim delom judovskega ljudstva je dejansko grozilo fizidno izumrtje od zunaj in hkati razpad od znotlaj. V tem polozaju so se Judje, ki jih je skbelo prezivetje lastnega ljudsrva, v nenavadno obupnem in napadnem razumevanju opdjeli tolaiilne misli, da bi bil antisemitizem pravzaprav lahko imenitno sredstvo za ohnnitev ljudstva, tako da bi dormeva o veanem antisemitizmu celo pomenila veano jamstvo za obstoi Judov. a7 Marjan To5: Zgodovinski spomin na prekmurske Jude. Povzetek doktorske disertacije, rokopis, arhiv Sinagoge Maribor, Maribor 2007. -153­ ci t ct odkritem antisemitizmu vedjega obsega, moramo vseeno spremljati vsak droben pojav z elementi ali znakr tega negativnega predsodka: nadvse poutna je namred pot, ki jo je sovraitvo do Judov prehodilo od sovraStva na imaginarni ravni do konkretno izraienega sovraitva v izgredih in pogromih. To je treba poznati, sai mu je podvriena vsaka ideologija, ki gradi na predsodkih in izkori5da skupine ljudi za lastno promocijo. Kliudne besede Sloaeaci, Jadje, a tienttizem, a tljaddizet , plltijudarnn. ialitarizen, ntraltao, zktiin, koncenracijsko tabariiie. rucistiina politika. Ljtfiljana, Maribor, Prchnurje, ltndata. Mutska Sobota Literatura - Hannah AntNDT: Izylfi t0talidl izna. Ljubliara 2003. - l00erner BFsr. Dic,lert\he Pctlt:et. - Filip DAVID: Suetoriu Haatr. Beograd 2004. - Isac DEUTSCHrt: Stalir. A Falitical Bioguphl,. Nev York and London 1949. - 2000 let &iianrtza (uredil France M. Dolinar). Ljubljana 1991. - Max HoRKHETMER in Theodor \tr. ADoRNo: Dialektika rdzrt)etlje $uz. Ljtbllana 2002. - Mihaela HUDELJA: Zakaj se Judje niso ustalili v slovenskem prostoru. Stereotipi o Judih na Slovenskem in Ahasver. ianpi za kritiAo zaaruoyi iKZ),){XN (1996), 5t. 179, Ljubljana rt)c)6, str.47-62. - Judle u Prckmatj4 kataLtg dlhtntentarne rdzitdl,e u Sinagogi. MariL'or 27. l. ­ 75 . 3. 2009. Avtor razstave je bil mag. Franc Kuzmii. - Karl KRAUS: Uutergarg dtr W'elt duch rhtuarze Magie. \/ ier, Leipzrg 192). - Iztok SIMoNITI: Vera in razum in vera v razltmt. Sodobnot, !r. 10, Ljubljana 200), str. 1199 1222. - Aleksander SoTzENICIN: Dua ueka zajedno, L Judje in Ruti prcd reuolucijo. ll. 1917 1972 Jadje ia Rui u scojetskem obdobjr. Beograd 2O03. - Barbara S,rq.Nti: Antisemirizem kot model zatiranja. tatoph za leritiho znano,ti .CKZ,. XXlll r l196r. ir. l-9. Ljuhljana l')qo. \rr. 19 t5. - Hannah STARMAN: Judje in ideacija v sodobni Sloveniji. Razprate in gradiuo it. 45, L1t*:ljata 2004, str. 160 182. - Zmago Slrlrrr: Poti do obzorja. Ljubltana 1988. - Marko Strprc: Nekateri opisi tloveike stranpoti na prelomu 1p. v 20. stoletje. Katjd Vctdopfuec s ndclaui, Postaw ia htdodektaa, Ljubljana 1990, str. 26-38. - Marko Strtrc: Sredanja z Jodi. Borec 1995, it. 142 513, Ll ljana 1995, str. 811-827. -1,54 ­ - Marjan To!: Zgodttixshi rpami tl prekrnurske Jtde. Povzetek doktorske disertacije, rokopis, arhiv Sinagoge Maribor, Maribor 2007. - Mirjana Urr: 2id ;n Zenska kot simbola potisnjene tnivetzalnosti. Problemi 7, Ljnbljana 1985, rtr.67 69. - Alan UNTERMAN: Judovstvo. Mali leksikon, Ljubljana 2001. - Jatez VAJKARD VALvASoR: Slaua aojudine Klaxj:ke, Xl. knjiga. Ljtlljana 1,917 . - Slavoj Lt2r.r, O Slovencih in antisemitizmu. Prtblemi 4-5, Ljubljana 1983. - Slavoj Lt\er: Jezik, ideakgija, Slotexci. Ljubljana 1987. Povzetek Judje na Slovenskem so danes organizirani v eno najmanjiih Judovskih skupnosti v Evropi, saj ta uradno Steje nekaj nad 100 dlanov. Vendar pa to populacijsko dejstvo v dana5nji Sloveniji nima neposredno sorazmernih uiinkov na ideacijo o Judih. Siruacija je ravno nasprorna: pozitivna ali negativna senzibiliranost do Judov, judovstva, dogajanj v Izraelu ipd., so del vsakdana v oblikovanju etnidnih ideacij in razlikovanj v vseh zvrsteh javnosti na naiin, ki bi ga izhodiSdno lahko oznaiili kot sorodnega temu, kar je Paul Lendvai oznadil kot "antisemitizem brez Judov".o" V slovenski sodobnosti so namret Judje na ozemlju danainje Slovenije kot populacijska entiteta najbolj zaznamoyani s svojo fiziino odsotnostjo. Pri rem pa se pozablja, da so se na nalem ozemlju naseljevali ie zelo zgodaj. Po srednjeveikih rzgonrh iz slovenskih deiel Koro5ke, Stajerske in Kranjske med leti 1496-1,515 se Judje v 18. stoletju vnovii v veijem Stevilu naseljujejo v Prekmurju. V pokrajini ob Muri je judovski iivelj dosegel vilek ob koncu 19. stoletja, Judovska skupnost v Prekmurju paje bila nato tudi v prvih desetletjih 20. stoletja najvplivnejSa in najdejavnejia na celotnem slovenskem ozemlju. Antisemitizem 79. stoletja slovenske ga ozemlja ni preskotil, ni pa se posluieval radikalnej5ih oblik. Slovenci nismo imeli pre tirano veliko stikov z.fudi. rs Hannah Starman: Judje in ideacija v sodobni Sloveniji. V: Razprave in gradivo St.45, Ljubljana 2004, str. 161. Avtorica predstavlja rMiskovalni ekspoze projekta, s katerim se med drugim izvaja empiriina preverba situacije v darainji Sloveniji. Projekt iide tako izrecno plotijudovstvo, antisemitizem in antiizraelizem, kot tudi tako imerlovani ,,filosemitizem". Sledniega bi po navedbah nosilke projketa Hannah Starman izhodiiino lahko oznadili kot pomodno rcmantiziranje judovstva in Judov -fasciracijo z zaznano specif,iano in v mitologijo preobrnjeno zgodoviro in ,,vsebil1ami" judovstva,k jo v zastavitvi pojmujemo kot st.ukturno enak, deprav nazorsko preobmjen vidik antisemitizma, torej kot poseben afirmativni rasizem do Judov in vsega (dormevno) judovskega. -155­"*inek..Sla@tuio1" Slika 11; Sinpozlj r Onnoitr, grad Ounoi, 26. itnil 2009, Foto: Frutr K njak. Slika 12; Odhritl obnoaljene spominske pkiie Boiidatju Raiftr tta Zu-abu (aagounr predtednika Zgodouinskega druin,a Onrai Antorur Ltsktniia). Foto: Fvnc Kntjal:. -156­ "'.