SPORT CELJE Celjski košarkarji iščejo novega predsednika str. 18 Zahtevajo odstop vodstva KS Ostrožno str. 6 Г1AGER 9 l/ljjn^r Jager Center - Celje y Ipavčeva ulica 25 3000 Celje ■o Ifl It- ■m ■in im "o S t- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 25/ Leto 74 / 20. junij 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik »Žur«, kot ga še ni bilo! Po regiji se širi glas, da na Celjskem že dolgo ni bilo tako odlične zabave, kot je bil petkov Piknik Katrce Radia Celje. Najbolj nas veseli, da se je na pikniku, ki smo ga našim bralcem in poslušalcem podarili ob 65. rojstnem dnevu Radia Celje in 74. rojstnem dnevu Novega tednika, zbrala res številna družba od blizu in daleč. Hvala, ker ste se zabavali in praznovali z nami! str. 34-35 INTERVJU NASA TEMA Marjan Gradišnik, ravnatelj Skrb za starostnike: samo str. 26-27 številke in strošek? str. 12-13 ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAV! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ODKUP CELOTNIH GOVEJIH GRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO TAKOJ!!! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 3 € + davek (bio + 0,25 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,40 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,25 €}. TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; ЕрД cca 200-250 kg! ß. л, Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Kohlen d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana O s— > LU > X CM 2 AKTUALNO ZADETKI »Zadnja resna reforma osnovnega šolstva je bila v času ministrovanja Slavka Gabra. Vse spremembe od takrat so le igra v peskovniku.« Marjan Gradišnik, ravnatelj Osnovne šole Fra-nja Malgaja Šentjur »To je fenomenalen uspeh naše razvojne ekipe in celotnega Krono-terma. S tem smo postali eno vodilnih podjetij pri razvoju toplotnih črpalk v EU.« Bogdan Kronovšek, direktor podjetja Kronoterm »Živali in ljudje smo si podobni bolj, kot si mislimo.« Gorazd Golob, fotograf »Nisem tekmovala zaradi nagrade, materialne dobrine se mi ne zdijo tako pomembne. S svojim sedanjim telefonom sem še zadovoljna, sestra pa si ga zelo želi in ga bom raje dala njej.« Anita Zupanc, naj maturantka po izboru bralcev »Mnogim nam kombinacija seveda ni po godu, vsak bi rad nastopil v disciplini, v kateri je najboljši. Toda to je bila edina možnost za plezanje, da se je uvrstilo na olimpijske igre.« Jernej Kruder, celjski plezalec ČETRTEK 1 1 PETEK jI 30 * 17 /O t хЧ1/^29 SOBOTA I 1 NEDELJA 4ü// 26 18 JS±J ^ 26 ✓-v 17 f *** л I ••• # V ••• I ... r o C/5 Zakon o dolgotrajni oskrbi še vedno ni sprejet Dolgotrajna oskrba med večjimi izzivi Slovenija še vedno ni sprejela Zakona o dolgotrajni oskrbi, čeprav je več kot očitno, da so potrebe družbe po dolgotrajni pomoči starejšim vedno večje. Zakon naj bi bil po predvidevanjih v obravnavo vložen šele jeseni letos. SIMONA ŠOLINIČ Leta 2060 bo Slovenija med petimi državami sveta z največ starejšimi prebivalci. Država ne bi smela več čakati pri urejanju celovite formalne in neformalne pomoči za eno najranljivejših skupin ljudi. Nesprejetje zakona in neurejenost tega področja pomenita tudi vedno večji prepad med tistimi, ki si storitve pomoči lahko privoščijo, in tistimi, ki si jih ne morejo. Z drugimi besedami to pomeni, da najrevnejši in bolni starejši, ki so že tako ali tako na robu družbe, postajajo še bolj odrinjeni. Dolgotrajna oskrba predstavlja sistem ukrepov, storitev in dejavnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisne od pomoči drugih. Storitve predstavljajo kombinacijo osnovnih dnevnih opravil, podpornih opravil in zdravstvenih storitev, predvsem nego in preventivo. O tem, kakšne so poti do ustrezne celovite dolgotrajne oskrbe in kako zelo je ta nujna, so se strokovnjaki pogovarjali na simpoziju Stiki zdravstvene nege - Integrirana dolgotrajna oskrba: odziv na potrebe dolgožive družbe v Sloveniji. Simpozij je bil pred dnevi v Visoki zdravstveni šoli v Celju. Olajšanje starosti najranljivejšim V Sloveniji poleg ustaljene - a ne dovolj obsežne - pomoči glede na število starejših obstajajo določeni socialnovarstveni programi, ki so le dopolnilo obstoječim programom pomoči. Med drugimi te programe ponujata tudi Združenje Spo minčica, ki je name Leta 1971 je bilo v Sloveniji 9,9 odstotka starejših od 65 let, lani 19,4 odstotka. Janja Romih z Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti njeno dementnim bolnikom in njihovim svojcem, in projekt Starejši za starejše. Oba programa sta v veliko pomoč pri skrbi za starejše, a še zdaleč ne zadoščata za celovito pomoč na področju dolgotrajne oskrbe starejših. »Ob tem ne smemo pozabiti, da so tu še določeni socialnovar-stveni programi znotraj lokalne skupnosti, kajti v lokalni skupnosti najbolj vedo, kaj starejši v njihovem okolju potrebujejo. Zato so ravno lokalne skupnosti tiste, ki se morajo zavedati, da v največji meri prispevajo h kakovosti bivanja starejših,« pravi Janja Romih z Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Omenja, da je treba potrebe starejših prepoznati na različne načine: »Tudi pri spreminjanju obstoječih storitev za starejše. Torej trenutno določene oblike pomoči že obstajajo in potrebe kažejo, da jih je treba prilagoditi ter dopolniti. V okviru pomoči na domu je treba nameniti še večji poudarek samostojnemu življenju starejših. Dodatne potrebe se kažejo še v razvoju novih oblik podpore uporabnikom storitev in neformalnim negovalcem. Tudi v smislu ustrezne pomoči svojcem (neformalnim ne-govalcem), ko ti potrebujejo dopust ali morda tudi sami zdravljenje, torej da je v tem času ustrezno poskrbljeno za njihove ostarele svojce. Zelo pomembna je še postdiagno-stnična podpora po diagnozi demenca. Hkrati pa je tu še potreba po še večji psihološki podpori uporabnikom storitev in njihovim svojcem.« Velika luknja pri dojemanju, kako pomembno je, da družba sledi staranju prebivalcev, je na področju prilagoditve bivalnega okolja starejših. »Veliko ljudi bi danes ostalo doma kljub starosti, če bi imeli prilagojeno okolje. Včasih je za to treba zelo malo in te stvari niso vedno povezane z visokimi stroški. Vendar je tu treba urediti s sodelovanjem med različnimi sektorji. Na primer veliko starejših biva v stavbah brez dvigal, torej se morajo v ta del, kako urediti boljši dostop, vključiti tudi ministrstvo za okolje in prostor ter ostala ministrstva, ki lahko določene stvari spremenijo,« dodaja Romihova. Nujne so takojšnje spremembe Sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi bi spremenil na bolje marsikatero stvar, hkrati bi izboljšal in izravnal pravice do dolgotrajne oskrbe. Razlika je namreč med domskimi oskrbovanci, ki imajo na voljo več storitev, in tistimi, ki si domske oskrbe ne morejo privoščiti. »Potrebujemo integrirano mrežo izvajalcev in koordinirano izvajanje dolgotrajne oskrbe, hitrejši razvoj storitev v skupnosti in zagotavljanje verige oskrbe za lažje prehajanje med storitvami,« dodaja Romihova. Slednje pomeni, da starejši, ki je bolan, v različnih obdobjih bolezni potrebuje tudi različne storitve. Zagotavljanje Trenutno se na področju dolgotrajne oskrbe odvijajo nekateri pilotni projekti, med drugim tudi v Celju. V Zdravstvenem domu Celje je vzpostavljena tako imenovana enotna vstopna točka, kjer lahko občani prejmejo vse informacije, povezane z možnostjo vključitve v projekt, in pridobijo oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. V okviru projekta tim strokovnjakov zagotavlja pomoč, kot so storitve za ohranjanje samostojnosti, svetovanje za prilagoditev prostora, storitve psihosocialne podpore in tudi storitve e-oskrbe. Enotna vstopna točka je v drugem nadstropju Zdravstvenega doma Celje, njen delovni čas je od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure ter ob četrtkih od 13. do 16. ure in od 16.30 do 19. ure. V projektne dejavnosti se lahko vključujejo občani občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, starejši od 18 let. Dejavnosti so namenjene osebam, ki zaradi zmanjšanih telesnih in kognitivnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju potrebujejo pomoč druge osebe pri izvajanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. V nekaj mesecih, odkar projekt deluje, so prejeli že 527 vlog za izvedbo ocene upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe. Kljub temu da pomoč že izvajajo, ocene s terena kažejo, da trenutni sistem ne zadošča vsem potrebam in da ga bo treba kmalu nadgraditi. AKTUALNO 3 Starejše ženske na slabšem Statistika staranja ni obetavna. Ženske so v primerjavi z moškimi na slabšem. Podatki kažejo, da naj bi v Sloveniji ženska pri starosti 84 let v povprečju 32 odstotkov svojega življenja preživela z različnimi oblikami oviranosti. S staranjem se verjetnost potrebe po dolgotrajni oskrbi povečuje, zlasti če je oseba poleg tega kronično bolna. Če ima demenco, je kakovost življenja še toliko slabša. Dolgotrajna oskrba je za evropsko družbo velik izziv tudi zato, ker se bo število Evropejcev, starejših od 80 let, kmalu potrojilo. Na drugi strani se bo družba soočila z zmanjševanjem delovno aktivne populacije in z vprašanjem, kako in kje zagotoviti zadostno število ustrezno usposobljenega kadra, je bilo mogoče slišati na sredinem simpoziju o dolgotrajni oskrbi. »Soočali se bomo z dejstvom spremenjene vloge socialne mreže posameznika in spremenjene vloge družine, zaradi česar bo verjetnost, da bodo družine lahko zagotavljale enak obseg neformalne oskrbe, kot ga zagotavljajo danes, manjša,« pravi mag. Klavdija Kobal Straus z Ministrstva RS za zdravje. Neformalna oskrba je tista, ki jo zagotavljajo svojci starejšega ali bolnika. Ta oskrba ni plačana. Ob tem se pozablja na obremenjenost teh oskrbovalcev in na to, da jih je treba podpreti z ustreznim znanjem. Pravice in prejemki na področju dolgotrajne oskrbe so v Sloveniji razdrobljeni med številne predpise, zato je ureditev zlasti za upravičence in njihove svojce ter pogosto tudi za strokovne delavce nepregledna in administrativno obremenjujoča. »Slovenija je v preteklosti podpirala predvsem razvoj inštitucionalne-ga varstva starejših, mnogo manj pa razvoj storitev v skupnosti,« dodaja Kobal Strausova. »Odsotnost dostopa do integriranih storitev v skupnosti povečuje pritisk na inštitucionalno varnost starejših in na sistem zdravstvenega varstva.« Ameriško združenje medicinskih sester je leta 2007 uradno priznalo holistično zdravstveno nego kot uradno specialnost v zdravstveni negi. Cilj je, da bi vsaka medicinska sestra bolnika obravnavala celovito. ustrezne pomoči glede na spreminjajoče se zdravstveno stanje starejšega bi olajšalo njegovo življenje. »Potrebe po dolgotrajni oskrbi se bodo še povečale po letu 2025, saj se bo takrat v Sloveniji strmo povečalo število starejših od 80 let. Brez takojšnjih sistemskih sprememb ne bomo zmogli slediti potrebam na trgu,« še pravi Romihova. Foto: splet Primer dobre prakse bi lahko bil tako imenovani Grozd malih domov za starejše. Gre za projekt, v katerem sodeluje pet manjših slovenskih občin (Komenda, Loška dolina, Železniki, Žiri in Pivka) ob strokovni podpori Inštituta Antona Trstenjaka in podjetja Firis Imperl. Domovi v grozdu, ki bi sprejeli 50 do 70 stanovalcev, bi z enoposteljnimi sobami in apartmaji zagotavljali visok standard bivanja, cena osnovne oskrbe bi bila malenkost nižja kot v drugih domovih s koncesijo. Prvi stanovalci bi se lahko vselili v začetku leta 2020. Domovi bi sledili sodobnim konceptom dela in bi bili vpeti v lokalno skupnost. To pomeni, da bi bili osredotočeni na celodnevno in-štitucionalno varstvo na ravni lokalne skupnost in na oblike oskrbe in pomoči za starejše, na podlagi katerih bi krepili tudi medgeneracijsko povezanost. Holistična in k uporabniku usmerjena oskrba Vedno bolj se v zdravstvu omenja, da bi morala biti oskrba bolnikov in tudi starejših holistična. Človek je enkratna osebnost, bio-psiho-socialno in duhovno bitje. »Torej ne gre le za razumevanje človekovih fizičnih simptomov, ampak za razumevanje človeka kot celote,« pravi doc. dr. Bojana Filej iz Visoke zdravstvene šole v Celju. Kako se na to pozablja ali se na to sploh ne pomisli, je Filejeva opisala: »Zdravstveno osebje pogosto bolnika poimenuje po njegovih težavah, torej >sladkorna v sobi tri ...<, >infarkt ob oknu< ... Toda človek je večja celota kot pa samo telo,« dodaja. Poleg zdravljenja z zdravili holistični pristop prinaša izobraževanje bolnika, dobro komunikacijo z njim, obravnavo bolnikovih misli, čustev, kulture in upoštevanje njegovih mnenj in stališč. In k človeku usmerjena oskrba je celovit pristop. Zato bi bilo nujno, da bi zdravstvene in druge službe postale bolj prilagodljive, da bi prepoznale bolnikove potrebe na način, ki bi bil zanj najboljši, dodaja Filejeva. To med drugim pomeni delo z njegovimi svojci in družinami, da bi našli najboljši način dolgotrajne oskrbe. Škotska velik korak pred Slovenijo V Evropi, v zadnjem času tudi v Sloveniji, stroka že dobro pozna izraz krhkost. Gre za oznako starostne oslabljenosti in upada fizične sposobnosti. To je nedvomno povezano z večjo potrebo po pomoči in oskrbi. »Pričakovana življenjska doba se je v Sloveniji od osamosvojitve podaljšala za sedem let. Izziv za našo družbo ni samo nadaljnje podaljševanje življenjske dobe, ampak boljše zdravje in kakovostno staranje,« pravi doc. dr. Branko Gabrovec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dodaja, da so nekatere države na področju dolgotrajne oskrbe v zadnjih letih naredile veliko več kot Slovenija. Na Škotskem so o celoviti pomoči starejšim razmišljali že leta 2011. »Spre- membe so v njihovi družbi prinesle manjšo dnevno zasedenost bolniških postelj,« pravi Gabrovec. Torej so z ustrezno pomočjo in podporo starejšim dosegli boljše zdravstveno stanje in manjšo potrebo po zdravstveni oskrbi. Zato so temelji preprečevanja krhkosti med drugim dobra podpora, preventiva, osveščanje o zdravi prehrani in pravilni telesni dejavnosti. »Povečanje krhkosti starejših pomeni veliko finančno in organizacijsko breme zdravstvenega sistema in tudi države,« dodaja Gabrovec. Na področju dolgotrajne oskrbe sta veliko več od ostalih evropskih držav naredili predvsem Belgija in Velika Britanija, kjer je ta oskrba na nacionalni ravni veliko bolj urejena tudi z državnim denarjem. Nedeljska toča v velikosti oreha pustošila po Preboldu Nedeljsko neurje je največ škode na Celjskem povzročilo na območju Prebolda. 15-minutno deževje in toča v velikosti oreha sta uničila pridelek in poškodovala tudi nekaj stavb. Več kot 30 prostovoljnih gasilcev je bilo v noči na ponedeljek ves čas na terenu in pomagalo občanom, ki so utrpeli škodo. »Najhuje je bilo na ob- razkrilo nekaj streh,« pravi močju Marija Reke, kjer je vodja intervencije in povelj- nik Prostovoljnega gasilskega društva Prebold-Dolenja vas--Marija Reka Uroš Ocvirk. »Toča je ogromno škode naredila tudi na pridelkih. Koruza, hmelj, vinska trta, vse, kar je listnato, je zelo poškodovano,« dodaja Ocvirk. Poškodovanih je bilo nekaj osebnih vozil, fasad in rolet po okoliških krajih znotraj občine Prebold. Poleg gasilcev PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka so bili aktivirani tudi prostovoljni gasilci iz društev Kaplja vas, Sveti Lovrenc in Matke. K pomoči občanom, ki jih je neurje prizadelo, bo pristopila občina Prebold, pravi tamkajšnji župan Vinko De- belak. Predstavniki občine so si prizadeto območje tudi ogledali: »Res je bilo najhuje v delu Marija Reke. Samo na tem območju je bilo poškodovanih enajst stavb. Ena stanovanjska hiša nekoliko bolj. Poškodovanih je približno 1.600 kvadratnih metrov strešne kritine. Hmeljišča so uničena predvsem v Kaplji vasi. Poškodovana so tudi žitna polja.« Kot dodaja Debelak, bodo občanom pomagali pri sanaciji tudi iz proračunskih rezerv. »To bomo zmogli. Kolikor sem se pogovarjal z občani, gre namreč za starejše stavbe. Ljudje jih sicer imajo povečini zavarovane, ampak bodo izplačane nekoliko nižje zavarovalne vsote. Zato mislim, da je prav, da tudi občina pomaga,« zaključuje Debelak. SŠol Nekatera hmeljišča so uničena. Foto: Anita Kupec 4 GOSPODARSTVO Stramex pet iz Podplata ima nove lastnike Družina Strašek prodala svoje podjetje Podjetje Stramex pet, ki sodi med pomembnejše proizvajalce plastične embalaže v Sloveniji, ni več v lasti družine Strašek. Pred kratkim so ga kupile družbe Tolmun, Alfa faktor in Apis-Vita, vse iz Frama pri Mariboru. Vsaka od družb ima malo več kot 26-od-stotni lastniški delež, preostalih 21 odstotkov je v lasti Stramexa pet. Glavna dejavnost Tolmuna je prodaja športnih dresov, Alfa faktor se ukvarja s trgovino ter finančnim in poslovnim svetovanjem, Apis-Vita je največji proizvajalec kisa pri nas in je že nekaj časa pomemben kupec izdelkov Stramexa pet. Prav to je tudi botrovalo nakupu podjetja v Podplatu, saj si je Apis-Vita s tem zagotovil zanesljivo dobavo embalaže. JANJA INTIHAR Stramex pet je pred 26 leti ustanovil Anton Strašek, kasneje sta se mu pridružili hčeri Mateja Svetelšek in Maja Strašek. Podjetje izdeluje PET-embalažo za gazirane in negazirane pijače, mlečne izdelke, kis, jedilna olja, a tudi za mehčalce, čistila in motorna olja. Njegovi kupci so številne prehrambene tovarne v Sloveniji ter na Hrvaškem in v Avstriji. V zadnjem času vedno bolj uspešno deluje tudi na nemškem trgu. Stramex pet že vsa leta posluje dobro, nekajkrat se je uvrstil tudi na lestvico najhitreje rastočih podjetij v Savinjski regiji. Zakaj potem odločitev o prodaji? Kot pojasnjuje Marko Tertinek, ki vodi podjetje od leta 2017, prej je bil v njem osem let vodja prodaje, je ustanovitelj Anton Strašek že v letih. Mateja Svetelšek, ki je tudi bila pomembna lastnica Stramexa pet, se je v celoti posvetila prav tako uspešnemu družinskemu podjetju Stramex, ki trguje s tekstilnimi izdelki. Drage surovine, manj prihodkov »Prepričan sem, da bodo novi lastniki poskrbeli za ši- r ritev poslov in da bodo vlagali v razvoj ter poskrbeli, da se bo uspešna zgodba podjetja nadaljevala,« pravi Marko Tertinek in dodaja, da se za zaposlene, trenutno jih v podjetju dela 33, ne bo nič spremenilo. Stramex pet je lani imel 2,9 milijona evrov prihodkov od prodaje in nekaj tisoč evrov čistega dobička, kar je nekoliko manj kot v zadnjih letih. »Načrtovali smo višje prihodke, a je bilo leto 2018 zelo težko. Zaradi pomanjkanja so namreč cene surovin na svetovnem trgu kar čez noč zrasle tudi do 40 odstotkov. Marsikatero evropsko podjetje, ki ima enak program kot mi, je moralo celo ustaviti proizvodnjo. Nam je težave uspelo premagati, vendar je cena, ki smo jo morali plačati za to, manj prihodkov in tudi manj dobička,« pojasnjuje Tertinek. Letos so se razmere na trgu sicer izboljšale, a so še vedno negotove, pravi direktor Stramexa pet. Marsikaj bo namreč odvisno od politike ZDA do proizvajalcev nafte, ki je osnova za surovino, iz katere podjetje izdeluje embalažo. Bioplastenke za tuje kupce V Stramexu pet so zelo zadovoljni, ker iz leta v leto povečujejo delež izvoza. Lani so s prodajo na tujih trgih ustvarili malo manj kot četrtino prihodkov. Njihov najpomembnejši izvozni trg postaja Nemčija, izdelke so začeli prodajati tudi na Poljskem, kjer je njihov novi solastnik Apis-Vita pred leti kupil ki-sarno in pridobil pomemben delež na trgu kisov. Marko Tertinek napoveduje, da bo podjetje v prihodnjih letih delež izvoza občutno povečalo. Uvedlo je proizvodnjo biorazgradljivih plastenk, ki jih v celoti proda naročnikom iz tujine. »V Sloveniji nimamo kupcev, razlog je cena. Z uporabo razgradljivih plastenk bi se namreč končni izdelki podražili, slovenski potrošniki pa še vedno za plastenko ledenega čaja niso pripravljeni plačati več kot nekaj deset centov,« pravi Tertinek. V podjetju Stramex pet izdelujejo tudi plastenke, v katere Mlekarna Celeia polni jogurte. Ne bodo gradili V Stramexu pet na leto za približno 80 kupcev naredijo 30 milijonov plastenk različnih oblik. Bioplastenke trenutno predstavljajo le 10 odstotkov celotne proizvodnje, a se bodo, kot kaže, te številke kmalu spremenile. V podjetju pripravljajo večji projekt, s katerim bodo občutno povečali proizvodnjo. Za nemške kupce naj bi začeli izdelovati 90 milijonov biorazgradljivih plastenk na leto. Zaradi povečane proizvodnje posebnih širitev prostorov ne načrtujejo. »Najprej moramo izkoristiti to, kar imamo. Imamo 3 tisoč kvadratnih metrov lastnih in še 900 kvadratnih metrov najetih proizvodnih prostorov. Podjetje sicer ima v lasti večje zemljišče ob tovarni, a ga še ne bomo pozidali. Ker novih zidov zaenkrat ne potrebujemo in tudi gradnja je trenutno zelo draga,« pojasnjuje marko Tertinek. Foto: arhiv NT (GrupA) a delničarjev ezarja brez Se v Ze pretresov Junij in julij sta že tradicionalno meseca, ko se sesta-nejo lastniki večine delniških družb. Ta teden sta bili seji skupščin šentjurske Meje in družbe pooblaščenke Železar Štore. Predvsem za sejo Železarja, ki je pomemben lastnik družbe Štore Steel in ima 1,5-odstotni delež tudi v Uniorju, je marsikdo pričakoval, da se bo na njej dogajalo marsikaj. Delničarji so se namreč sestali prvič po zaključku prevzemne ponudbe. Tomaž Subotič, ki je z malo več kot 23-odstotnim deležem drugi največji delničar Železarja, je po objavi sklica seje poslal zahtevo za razširitev dnevnega reda. Delničarji naj bi odločali tudi o dokapitalizaciji družbe, a je Subotič pred sejo svoj predlog umaknil. Tomaž Subotič je predlagal izdajo novih delnic v vrednosti 758 tisoč evrov, ki bi jih v prvem krogu kupili sedanji delničarji, v drugem, če bi bil potreben, pa le tisti, ki bi delnice kupili že v prvem krogu. S povečanjem osnovnega kapitala bi po pojasnilu Subotiča Železar ohranil kapital, ki ga je moral zmanjšati zaradi odpisa finančne naložbe v družbi Valji. Kot je znano, so Valji že nekaj časa v velikih finančnih težavah in v prisilni poravnavi, zaradi slabitve svoje naložbe v tej družbi je Železar leto 2018 zaključil z izgubo, ki je znašala 68 tisoč evrov. Spomnimo, da je prevzemno ponudbo, v kateri sta poleg Subotiča sodelovala še Marjan Mačkošek in družba Storkom, sprejelo samo 70 delničarjev, ki so bili imetniki 4,6 odstotka vseh delnic Železarja. Prevzemniki so za delnico ponudili 4,82 evra, takšno ceno je Subotič predlagal tudi za delnice v primeru dokapitalizacije. Na seji se torej ni zgodilo nič posebnega. Delničarji so se seznanili s poslovanjem družbe v preteklem letu in imenovali nadzorni svet. Odločili so se, da bodo Alfredu Šarlahu, Roku Korošcu, Ladislavu Kaluži, Marjanu Mačkošku in Tomažu Subotiču, ki bodo konec avgusta zaključili delo nadzornikov, podelili še en 4-letni mandat. Tudi v Meji nič posebnega O nadzornem svetu je odločala tudi skupščina šentjurske Meje, kjer se je seje udeležil le stečajni upravitelj skupine PSZ, ki je največja delničarka podjetja. Za člana nadzornega sveta sta bila ponovno imenovana Andreja Kranjc iz Družbe za upravljanje terjatev bank in Zoran Ličen iz Nove KBM. Direktor Meje Roman Gregorn je prisotne seznanil tudi s poslovanjem podjetja v preteklem letu, ki je bilo nekoliko slabše kot predlani. Meja je ustvarila malo več kot 8,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček, ki je znašal 290 tisoč evrov, je bil v primerjavi z letom 2017 prepolovljen. Po seji skupščine, ki je bila v marcu in na kateri so razveljavili sklep iz leta 2015 o spremembi kapitala, naj bi se končno začela prodaja delnic Meje. Stečajni upravitelj skupine PSZ Radovan Triplat predloga za prodajo še ni pripravil, saj mora rešiti še vprašanje izločitvene pravice za skoraj četrtino delnic Meje. Družba Dakont, ki je bila tako kot PSZ v lasti Darka Zupanca in njegove družine, je namreč pred stečajem s tožbo zahtevala 100 tisoč delnic šentjurskega podjetja. JI Predlog za izboljšave vsak drugi dan Od leta 2001, odkar Regionalna gospodarska zbornica Celje podeljuje priznanja inovativnim podjetjem, je Cinkarna Celje na razpise prijavila približno dvajset inovacij, ki so bile tudi nagrajene. Zadnji dve leti je ni med prijavljenimi, a to še zdaleč ne pomeni, da inovativne dejavnosti v podjetju ni. Prav nasprotno. V cinkarni ne namenjajo samo velikega poudarka razvoju, zaposlene že trinajst let spodbujajo, naj prispevajo tudi čim več koristnih predlogov. Cinkarna je organiziran sistem zbiranja koristnih predlogov uvedla leta 2006. Sistem zaposlene načrtno spodbuja, naj opazujejo svoje delovno okolje in razmišljajo o izboljšavah na vseh področjih delovanja, so povedali v podjetju. Predlagatelji so lahko vsi, od delavcev v proizvodnji do laboratorijskih strokovnjakov in tržnikov. Lani so zaposleni poslali 250 predlogov. Kar 142 so jih v cinkarni že uspešno uvedli v proces dela, ostale so prepoznali kot koristne. »Nekatere predloge lahko izvedemo takoj, nekatere moramo proučiti in ustvariti pogoje za njihovo uporabo, nekatere uvrstimo v banko idej. Gre za zbirko predlogov, za katere bo morda prišel pravi čas kdaj v prihodnosti,« pravi članica uprave Nikolaja Podgoršek Selič. Predsednik uprave Tomaž Benčina poudarja, da so v podjetju pri zbiranju koristnih predlogov uspešnih tudi zato, ker vse predloge proučijo in jih upoštevajo, predlagatelja pa povabijo, naj sodeluje pri izvedbi. JI, foto: arhiv Cinkarna Celje GOSPODARSTVO 5 Kronoterm predstavil najtišjo in najvarčnejšo toplotno črpalko v Evropi Z vizijo, znanjem in s skrbjo za okolje V braslovškem podjetju Kronoterm se lahko pohvalijo s stalno rastjo poslovanja in predvsem z vodilnim razvojnim oddelkom na področju toplotnih črpalk. Pred dnevi so partnerjem prvič predstavili najnovejšo in najtišjo toplotno črpalko tipa zrak-voda na tržišču. LEA KOMERICKI KOTNIK V družinskem podjetju Kronoterm so prvo toplotno črpalko v Sloveniji razvili leta 1976. Po približno štiridesetih letih truda in nenehnega razvoja so zdaj predstavili najvarčnejšo evropsko toplotno črpalko, ki gre tudi v korak s sodobno tehnologijo in jo je mogoče z aplikacijo povezati s pametnim telefonom. »Vedeli smo, da zgolj evolucija ne bo dovolj, zato smo znanje in zavedanje povezali z različnimi strokovnjaki, uporabniki, monterji, prevozniki, projek- Pri snovanju nove toplotne črpalke Adapt so v podjetju posebno pozornost namenili skrbi za okolje, zato so uporabili prijazne elemente, ki se prijetno zlijejo z okolico, in novo hladivo, ki je lažje razgradljivo in posledično zmanjša vpliv na toplogredne izpuste. »Uporabili smo popolnoma novo hladivo, ki ne škoduje ozonu in ima kar 67 odstotkov nižji ogljični odtis od obstoječih hladiv,« je na nov mejnik ponosen direktor Kronoterma. Novo zvočno izolirano ohišje v vseh pogojih in prostorih zagotavlja izredno tiho, skoraj neslišno delovanje, ki je 5-krat tišje od ostalih toplotnih črpalk na tržišču, je ob predstavitvi povedal vodja razvojnega laboratorija Nejc Kosednar. tanti, arhitekti in serviserji, da bi našli točno to, kar potrebujete v svojem domu,« je pojasnil Bogdan Kronovšek, direktor podjetja Kronoterm, večkratne regijske gazele. Nova toplotna črpalka je na seznamu nemškega zve- znega urada za gospodarstvo in nadzor izvoza med skoraj 1.200 črpalkami zasedla prvo mesto, na kar so v podjetju še posebej ponosni. Kot je povedal Franci Marovt, ki je sodeloval pri razvoju, so pri snovanju te naprave sledili tako potrebam kupcev kot tudi predlogom monterjem. »To je fenomenalen uspeh naše razvojne ekipe in celotnega Kronoterma. S tem smo postali eno vodilnih podjetij pri razvoju toplotnih črpalk v EU,« je na uspeh ponosen Bogdan Kronovšek. Cene vgradnje te najtišje črpalke v podjetju niso razkrili, saj je, ko pravijo, ta odvisna od več dejavnikov, predvsem od načina montaže in ostalih notranjih elementov. Se pa cene za stanovanjsko hišo velikosti 150 kvadratnih metrov gibljejo do 10 tisoč evrov. In v kolikšnem času se investicija povrne? Marovt pravi, da absolutnih vrednosti pri tem ni. »Odvisno je od tega, s čim primerjamo. Splošno pravilo je, da večja kot je poraba, prej se investicija povrne. V primerjavi s kurilnim oljem je to lahko tri do pet let, odvisno od stavbe. V primerjavi s plinom je malenkost manj in v primerjavi z ostalimi toplotnimi črpalkami šest let.« Novost na trgu jeseni Redno proizvodnjo in s prodajo te črpalke bodo začeli jeseni. Kot je povedal Bogdan Kronovšek, predstavlja prodaja toplotnih črpalk tipa zrak-voda približno 70 odstotkov vseh prodanih črpalk, zato upravičeno pričakujejo, da bo imela njena prodaja močan vpliv na poslovanje podjetja v drugi polovici leta in predvsem prihodnje leto. Podjetje, ki trenutno zaposluje 65 ljudi, je lani ustvarilo skoraj 10 milijonov evrov prometa in zabeležilo 760 tisoč evrov dobička. V podjetju Kronoterm pojasnjujejo, da boste z njihovo toplotno črpalko v 15 letih privarčevali 26 tisoč evrov, če zdaj uporabljate kurilno olje, do 15 tisoč evrov ob zamenjavi zemeljskega plina, do 13 tisoč evrov ob zamenjavi peletne peči, do 14 tisoč evrov ob zamenjavi daljinskega ogrevanja ter do 32 tisoč evrov ob zamenjavi infra panelov. Nov in varčen ogrevalni sistem kot toplotni vir uporablja energijo zunanjega zraka. Zavedanje družbene odgovornosti v Savinjski regiji RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o. je organizirala odlično obiskan seminar socialne aktivacije (SA) v okviru projekta 2SoKroG v prostorih Centra za socialno delo Celje, kjer je udeležnce uvodoma pozdravila direktorica mag. Olga Bezenšek Lalić. Namen seminarja SA je razvoj veščin in kompetenc javnih organov za uporabo modela SA pri izvajanju javnih storitev v podporo zagotavljanja zdravega, kakovostnega in dostopnejšega čezmejnega območja. Model se izvaja v sklopu projekta 2SoKroG v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slove-nija-Hrvaška, sofinanciranega iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Seminar so strokovno podprli različni predavatelji. Mag. Martina Trbanc iz Inštituta RS za socialno varstvo je predstavila evalvacijo SA. Metka Vanček, koordinatorka SA RME Celje, MDDSZ, je predstavila enotno vstopno točko in sodelovanje z izvajalcev SA. Pri obravnavi udeležencev je pomembna celostna obravnava, ki jo je na primerih predstavila Suzi Kvas, Spodbujani« KLj tninmtni ruiraj SAVINJSKE REGIJE Sptdtn/im» trtjmtti rui»j wmtmijs i direktorica Javnega zavoda Socio Celje. Za zaključek sta izvajalca dolgotrajnega in hibridnega programa SA Alenka Vodonč-nik, Zavod ZRI Celje, in Primož Božnik, zunanji sodelavec RASR, predstavila konkretne primere izvajanja programov, dobre izkušnje in težave, s katerimi se srečujejo pri izvajanju. Predstavili sta se tudi dve udeleženki SA, Biba in Tanja, in povedali svoji izkušnji obiskovanja programa SA. Njuni zgodbi o uspehu sta se čustveno dotaknili vsakega prisotnega. Suzi Kvas, direktorica Javnega zavoda Socio Celje »Ključna ugotovitev seminarja SA je pomanjkljivo poznavanje zdravstvenega stanja udeležencev. To je tudi tista ovira, ki jim preprečuje boljšo zaposlji-vost,« je poudarila Iva Zorenč, direktorica RASR. Tanja, Alenka, Biba, Primož Alenka Vodončnik, zavod ZRI Celje, in Iva Zorenč, RASR, d. o. o. Mag. Olga Bezenšek Lalić, Center za socialno delo Celje 6 IZ NAŠIH KRAJEV M Шшт Z »zbora krajanov« Lopate, na katerem je Nataša Brežnik, predstavnica civilne iniciative predstavila svoje aktivnosti od zadnje zbora. S " / i A ■ ■ ■ ■ ШПВМННН Društvo je »zbor krajanov« pripravilo pred gasilskim domom na Lopati in ne v njem. Kot je povedal Sebastjan Sintič, jim gasilci niso omogočili vstopa, ker so dobili sporočilo KS, da bi v nasprotnem primeru lahko bila ogrožena gasilska prireditev ob 90-letnici gasilskega doma. Da je šlo za poseg KS, je Maja Vaš odločno zanikala. »To ni res, to je spet dezinformacija. Gasilcem nismo posredovali nobenih groženj, da ne bodo mogli izvesti prireditve ob jubileju društva. To je laž, mogoče je to rekel kdo drug in so krivdo pripisali nam. Je pa res, da je gasilski dom namenjen vsem krajanom Lopate, in sicer za krajevne prireditve, praznike, razne občne zbore in ne da bi se v njem sestajala civilna iniciativa.« CELJE - Društvo za našo vas Lopata in vodstvo KS Ostrožno na bojni nogi Zahtevajo odstop vodstva krajevne skupnosti Burno dogajanje zaradi nasprotovanja Civilne iniciative Lopata zamišljeni gradnji malega logističnega centra (MLC) na Lopati, katerega investitor je podjetnik Petek Pišek, je dobilo nove razsežnosti. Civilna iniciativa, ki se je pred časom preimenovala v Društvo za našo vas Lopata, je na »zboru krajanov« zahtevala odstop vodstva Krajevne skupnosti (KS) Ostrožno, ker ga vodstvo zapostavlja pri razvoju Lopate. Prav tako so se v društvu ogorčeno odzvali na opozorila vodstva KS društvu zaradi nasprotovanja MLC. V vodstvu KS Ostrožno očitke krajanov zavračajo in si želijo konstruktivno reševanje težav. ROBERT GORJANC Predstavniki društva so na t. i. »zboru krajanov« Lopate - v društvu so namreč navedli, da ne gre za zbor v smislu, kot ga lahko skliče KS - predstavili dejavnosti, ki jih je društvo izvedlo v minulem obdobju. Tako so pridobili javno dostopno dokumentacijo o projektu MLC in naslovili vprašanja na ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in na ministra za okolje in prostor Simona Zajca. »Ugotovili smo, da natančnega mesta za MLC v državnem prostorskem načrtu (DPN) ni predlagalo ministrstvo, ampak jo je predlagal investitor. Ministrstvu je vseeno, kje je ta logistični center, njegov edini pogoj je, da je ob avtocesti. Mesto MLC je potrdila lokalna skupnost, to je bil uradni odgovor, ki smo ga prejeli od ministrstva za infrastrukturo. A lokalna skupnost s tem ni bila niti seznanjena, tako da je če lahko lokalna skupnost ena oseba, ki ji vlada, potem ne vem, ali sploh gre za kakšno Sebastjan Sintič, podpredsednik Društva za našo vas Lopata demokracijo,« je povedal Sebastjan Sintič, podpredsednik Društva za našo vas Lopata. Kot smo še lahko slišali na zboru, se bo društvo borilo tudi na drugih področjih, kot je prekomerna obremenitev okolja s hrupom, kar se je zgodilo na zadnjem koncertu na Ostro-žnem in kar se večkrat dogaja. »Za ustanovitev društva smo se odločili, ker nas vodstvo krajevne skupnosti ne podpira oziroma ga ne zanima naše delovanje, kar nam je jasno sporočilo. Kot prvo zato zahtevamo odstop vodstva KS, ker je nelegitimno, diskriminatorno. Glede na to, da je podpredsednik KS investitor MLC, je to zagotovo neetično,« je še dejal Sebastjan Sintič. Za bolj varen promet na Lopati Zahteve društva so osredotočene tudi na urejanje infra-strukturnih zadev na Lopati. »Promet na Lopati se je zelo povečal, hitrosti so velike, samo vprašanje časa je, kdaj se bo zgodila kakšna tragedija. Borili se bomo za postavitev hitrostnih omejitev ali manjše krožišče. Verjetno smo še edina vas, ki ima javno razsvetljavo na telegrafskih drogovih, zato ne zagotavlja dovolj varnosti za naše prebivalce. Še vedno nimamo pločnika, čeprav je vrisan že približno 13 let,« je zahteve strnil naš sogovornik. K Ш Kot smo še lahko slišali na zboru, je krajane močno razburil odgovor vodstva krajevne skupnosti na elektronski dopis društva, s katerim je predsednico KS Ostrožno Majo Vaš povabilo, naj se udeleži njihovega zbora. Ta je v odgovoru zapisala, naj tovrstnih sestankov ne poimenujejo več kot zbor krajanov, saj da jih lahko na podlagi statuta Mestne občine Celje skliče samo KS. Še posebej so bili v društvu ogorčeni nad delom odgovora, v katerem je navedla, da s širjenjem neresničnih informacij povzročajo škodo investitorju v zvezi z MLC, zaradi česar lahko odškodninsko odgovarjajo, da gre za obrekovanja, kar je kaznivo dejanje in za kar je zagrožena tudi zaporna kazen. KS: Očitke zavračajo Maja Vaš, predsednica Krajevne skupnosti Ostrožno, je glede odziva na »zbor krajanov« Lopate povedala, da se srečanja ni mogla udeležiti, ker je bila zadržana, da je bila na dveh prireditvah, o čemer je društvo tudi seznanila. »Dezinformacije med krajane prinašajo razdor. V KS Ostrožno smo namreč prejeli pritožbe krajanov in tudi vprašanja prebivalcev Lopate, zakaj KS sklicuje zbor krajanov, če niso člani civilne iniciative. Društvo ima vso pravico do zbiranja in delovanja, ampak v prihodnje naj uporabi drugo poimenovanje namesto zbora krajanov, ker s tem ustvarja zmedo in zavaja ljudi. Naša KS vključuje štiri območja, Lopato, Ostrožno, Lokrovec in Dobrovo, in mi delamo za kraj, ne samo za Lopato.« V zvezi z dezinformacijami, ki da jih širi civilna iniciativa na račun MLC, je kot primer navedla napovedi, da bo nastal še večji hrup, da bo na Lopati prišlo do prostitucije, da bo več kriminala ... Meni, da takšne napovedi nimajo podlage, saj sta v bližini dve počivališči ob bencinskih črpalkah, a se te stvari na dogajajo. »Društvo smo pozvali, naj glede perečih infrastrukturnih zadev v KS naslovi pisna vprašanja in mu bomo odgovorili. Glede MLC ni v pristojnosti KS, da daje odgovore. Na zahteve po odstopu vodstva KS je Maja Vaš dejala, da je vsaka kritika dobrodošla, a da so ljudje na volitvah sami odločali o vodstvu KS in čez štiri leta bodo kritiki imeli možnost kandidirati. Kljub hudi razklanosti med društvom in vodstvom KS Ostrožno si Maja Vaš želi, da bi vzpostavili dialog za dobrobit kraja, da bi se spet ustvarila pozitivna energija. »Za to mora biti ustrezen pristop, pogovor in sprejemanje kompromisov.« Za šest ton več zbranega papirja kot lani CELJE - V iztekajočem se šolskem letu je bilo pri tradicionalnem zbiranju odpadnega papirja zbranih 666 ton odpadnega papirja, kar je šest ton več kot prejšnje šolsko leto in druga največja količina, zbrana v 21-letni zgodovini akcije. Prvo mesto je ponovno osvojila Osnovna šola Hudinja, med podružničnimi osnovnimi šolami je tokrat zmagala Socka. V povprečju je vsak učenec OŠ Hudinja prinesel v šolo 303 kilograme odpadnega papirja. Skupaj so tako v tej šoli zbrali 148 ton papirja. Drugo mesto je pripadlo OŠ Ljubečna, kjer je vsak učenec v povprečju zbral 134 kilogramov papirja, cela šola pa je zbrala skupaj 61,5 tone. Na tretje mesto se je letos uvrstila OŠ Dobrna, kjer so na učenca zbrali 131 kilogramov, skupaj 64 ton. Med podružničnimi osnovnimi šolami je zmagala Socka. Zmagovalci so zbrali 278 kg na učenca in skupaj 9,2 tone. Letos so v akciji sodelovali: 22 osnovnih in 9 podružničnih osnovnih šol, 15 vrtcev ter 3 srednje šole in 2 društvi. Družba Simbio je za vsako tono odpadnega papirja šolam nakazala 70 evrov. RG, foto: Simbio IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Zagate z dostopom za invalide v Stari grofiji Dvigalo razdvaja, muzej za novo komisijo V Pokrajinskem muzeju Celje so se ogorčeno odzvali na negativno mnenje, ki jim ga je za postavitev zunanjega dvigala na vzhodni strani Stare grofije izdal območni zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), in predstavili nadaljnje korake, da bi uresničili svojo namero. Z dvigalom so v muzeju želeli invalidom in gibalno oviranim osebam omogočiti dostop do obstoječih muzejskih zbirk v Stari grofiji, prav tako tudi do nastajajočega razstavišča rimskih fresk, ki so jih našli med obnovo Muzejskega trga. Tako v lapidarij kot v zgornje muzejske prostore (na primer do znamenitega Celjskega stropa) vodijo le strme stopnice. ROBERT GORJANC Na zadnji seji celjskega mestnega sveta je Matej Lednik, svetnik Celjske županove liste, na Pokrajinski muzej Celje naslovil vprašanje, kaj bo muzej storil, da bo dostop omogočen tudi gibalno oviranim obiskovalcem, kar zahteva evropska zakonodaja. »Ko smo v muzeju prebirali odgovor zavoda, smo bili dobesedno šokirani. V odgovoru je toliko strokovnih nepravilnosti, da se nam je zdelo smiselno, da se na to odzovemo. Zato smo tudi pozvali glavnega konservatorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani, naj imenuje novo komisijo, ki bo potem odločila. Ta celjska se je pokazala kot izrazito ne-kompetentna. Čeprav gre za hude besede, to trdim z vso gotovostjo,« je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje. Muzej je presenetilo stališče ZVKDS, da bi dvigalo okrnilo izvirnost vzhodne stene Stare grofije, kar po Rozmanovih besedah pomeni, da na zavodu ne poznajo posestne in gradbene zgodovine Celja, ki jo je napisal Janko Orožen in ki je temeljno delo za vsakogar, ki se ukvarja s prenovo v Celju. »V svojem delu natančno piše, da je bila vzhodna fasada zaradi bombe toliko poškodovana, da so jo morali pozidati na novo. Podobno trditev je mogoče prebrati tudi pri Curku v Celjskem zborniku iz leta 1958. V muzeju prav tako oporekajo trditvi ZVKDS, da ta varuje vrtno arhitekturo, kajti na tem mestu je do leta 1944 stala hiša, ki jo je bomba porušila in poškodovala njihovo fasado. »Imamo zapiske iz leta 1949, v katerih muzej naproša Občino Celje, naj odstrani te ruševine. Vrta do petdesetih let prejšnjega stoletja na tem mestu zagotovo ni bilo.« Nenazadnje se v muzeju ne strinjajo, da bi postavitev zunanjega dvigala ogrozila veduto Celja, pogled na Marijino cerkev, kot trdijo v ZVKDS, saj so v muzeju prepričani, da s tega mesta na Savinjskem nabrežju cerkve ni mogoče videti. Hkrati se ob tem zastavlja vprašanje, zakaj je bilo na primer zunanje dvigalo mogoče v primeru Mestne hranilnice na Krekovem trgu in v obnovljenem dvorcu Lanovž, medtem ko ni mogoče v Stari grofiji. Prav tako je zanimivo, zakaj je bila mogoča na Glavnem trgu posrečena kombinacija sodobne steklene stavbe s predstavitvijo arheoloških najdb, pri čemer se stekleni paviljon, na mestu nekdanje hiše, ki jo je uničila bomba, na eni strani stika z staro meščansko stavbo z baročno in renesančno arhitekturo. (Ta projekt, kot je znano, je pred kratkim prejel celo nagrado Evropske komisije). V Stari grofiji pa kombinacija z dvigalom ni mogoča. ZVKDS je muzeju namesto zunanjega dvigala predlagal vgradnjo dvigala znotraj stavbe, na primer v Gallovi sobi. V muzeju takšno možnost odločno zavračajo zaradi ogrožanja stabilnost stavbe. »Ko smo iz novega razstavišča, kjer bodo predstavljene arheološke najdbe, gradili prehode v lapidarij, se je ideja, da bi dvigalo postavili znotraj Stare grofije, izkazala za utopično. Preboji v arkadnih hodnikih in statične ojačitve, ki bi jih bilo treba narediti, bi ogrozili ne samo freske, ampak bi poškodovali celotno stavbo in iznakazili njen videz,« je prepričan Stane Rozman. V pokrajinskem muzeju so glede rešitve z zunanjim dvigalom pripravljeni sklicati tudi strokovni posvet, prav tako želijo, da se opredeli t. i. laična javnost, na katero se menda sklicujejo v zavodu, zato so s peticijo začeli zbirati podpise podpore za predvideno vgradnjo zunanjega dvigala. Zunanje dvigalo bi okrnilo skladno arhitekturno celoto Za pojasnila, zakaj so Pokrajinskemu muzeju Celje izdali odklonilno mnenje za postavitev zunanjega dvigala, smo se obrnili na vodstvo območnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Za predlagan poseg na vzhodni fasadi Stare grofije ni mogoče izdati pozitivnega mnenja, saj bi bilo v nasprotju z varstve- nim režimom, kar pomeni, da bi bilo nezakonito. Vse to pomeni, da je gradnja dvigala možna le znotraj stavbe,« je v pisnem odgovoru pojasnila Daniela Brišnik, vodja celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Poseg bi prizadel vzhodno fasado palače, ki je z južno ena najbolj reprezentančnih, predvsem pa še v izvirnem stanju, kar je za tovrstne po-znorenesančne palače v Sloveniji prava redkost. Hkrati je prizidava predvidena na vizualno izpostavljenem mestu, ki meji na javni prehod med območjem Okopov in varovano vrtnoarhitekturno dediščino Savinjskega nabrežja, kar je v nasprotju z varstvenim režimom za naselbinski spomenik, ki varuje parcelacijo naselja in odprte javne prostore. V območni enoti zavoda predlagajo rešitve v notranjosti stavbe in da bi na osnovi podrobnega statičnega poročila ponovno preverili možnost umestitve dvigala v notranjost vzhodnega trakta Stare grofije, natančneje v Gallovo sobo. To mesto, o katerem so se že pred leti usklajevali, so v ZVKDS ponovno predlagali, ker prostor nima stenskih poslikav, izvornega parketa, profiliranega lesenega stropa ali drugih izjemnih umetnostno-arhitekturnih detajlov (z izjemo obokov), ki bi jih izvedba notranjega dvigala lahko trajno uničila. V celjski območni enoti ZVKDS še poudarjajo, da ne nasprotujejo javnemu interesu in gradnji dvigala za dostop gibalno oviranih do muzejskih vsebin, a da obstajajo druge, smotrnejše in z varstvenim režimom skladnejše rešitve, kot je predlagana izvedba zunanjega dvigala. Infografika: NANDE KORPNIK 0 ft Projekt Prijateljstvo za starejše in gibalno ovirane LAŠKO - Občina je minuli ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim občanom, starejšim od 65 let, in gibalno oviranim omogoča večjo mobilnost. S tem projektom želi okrepiti medgeneracijsko sodelovanje, povezovanje in solidarnost. Brezplačen prevoz za obisk zdravnika, pokopališča, nakup v trgovinah in za druge opravke bodo lahko uporabljali občani, ki nimajo lastnega prevoza in možnosti uporabe javnega prevoza. »Iskali smo rešitev, ki bi služila tako našemu gospodarstvu kot tudi starejšim, zato smo se na koncu odločili, da bomo to dejavnost zaupali taksi službi v Laškem. Dejstvo je, da so taksi službe v tako majhnih krajih, kot je Laško, pod zelo velikim finančnim pritiskom,« je povedal župan Občine Laško Franc Zdolšek. Pobuda za ta projekt je nastala v občinskem odboru in svetniški skupini stranke DeSUS, ki ji pripada tudi podžupan Matjaž Pikl. »Od leta 2015 je Občina Laško tudi prejemnica naziva Občina po meri invalidov in vse skupaj smo združili v ta projekt, za katerega upam, da bo služil najbolj ranljivim osebam. Glede na to, da smo ena večjih občin po površini, imamo veliko ljudi na podeželju, ki si prevoza na morejo privoščiti. S tem dejanjem jim bomo to omogočili.« Pomoč socialno šibkejšim Storitev je namenjena predvsem socialno šibkejšim občanom in kot je dejal župan Franc Zdolšek, gre za še eno tovrstno obliko pomoči Občine Laško, ki je še med tistimi občinami, ki nudijo enkratno socialno pomoč. »Brezplačen taksi prevoz je namenjen občanom, ki imajo prihodke nižje od 600 evrov mesečno. To mejo smo uskladili s centrom za socialno delo glede na varstveni dodatek, ki znaša 577 evrov,« je povedala Tina Rosina Košir, direktorica občinske uprave. Pred prvim prevozom se bodo uporabniki morali registrirati v občini, in sicer s telefonskim klicem in znavedbo osnovnih podatkov. Zamišljeno je, da bodo prevoz naročili vsaj tri dni prej, preden ga bodo potrebovali. Prevozi bodo mogoči na območju občine Laško ob delavnikih med 7. in 16. uro, ob koncih tedna in praznikih pa ne. Posameznik bo imel možnost storitev uporabiti največ trikrat na mesec. V občini so še navedli, da ima taksi prevoznik urejeno ustrezno zavarovanje potnikov v primeru prometne nesreče. S tem projektom, za katerega je namenila deset tisoč evrov, želi Občina Laško spodbuditi dejavno življenje v občini, okrepiti medgeneracijsko sodelovanje, povezovanje in solidarnost. RG Za zaslužek med počitnicami ŠENTJUR - 20 dijakov in študentov bo lahko to poletje prvič sodelovalo pri počitniškem delu, ki ga organizirata občina in mladinski center. Projet nosi naslov Šentjur, mene maš! Pod njegovim okriljem bodo mladi med počitnicami barvali igrala pri desetih enotah Vrtca Šentjur. Mladi bodo lahko opravljali teden počitniškega dela v štirih različnih terminih med 8. julijem in 2. avgustom. Še preden bodo zavihali rokave, bodo morali opraviti izobraževanje iz varstva pri delu. Plačilo bo znašalo približno štiri evre neto na uro. Za malico bo poskrbel Vrtec Šentjur. Za delo, ki ni fizično zahtevno, bo izbranih prvih 20, ki bodo pravilno izpolnjeno prijavnico med 20. in 26. junijem poslali na naslov mladi@ ra-kozjansko.si. Vodja mladinskega centra Lara Žmaher je povedala, da bo projekt prinašal obojestransko korist. Občina bo mladim omogočila, da bodo lahko zaslužili nekaj denarja, mladi pa bodo prispevali k bolj urejenemu okolju v domači lokalni skupnosti. TS Nove kolesarske povezave VELENJE - V tej mestni občini nastajajo novi kilometri kolesarskih povezav v sklopu mestnega kolesarskega omrežja. Ljubitelji kolesarjenja se lahko po novih odsekih stez že zapeljejo v vzhodnem delu mesta. Nove kolesarske povezave nastajajo v vzhodnem delu mestnega kolesarskega omrežja, in sicer v naselju Gorica in naselju Selo. Doslej so dele kolesarskih povezav dobili že na Aškerčevi, Stanetovi in Kidričevi cesti. Pa na območju med Efenkovo ulico proti Šalešku ter med bazenom in Cesto na Gorico. Urejeni sta tudi dvosmerna kolesarska steza in površina za pešce ob Paki. Naložba v dograditev celotnega Mestnega kolesarskega omrežja je ocenjena na malo manj kot 4,3 milijona evrov. V Mestni občini Velenje predvidevajo, da bodo za naložbo pridobili 2,5 milijona evrov evrov državnega in evropskega sofinanciranja, je povedala vodja projekta Mirjam Britovšek. Dodala je, da bodo v Velenju po gradnji omrežja dobili približno 19 kilometrov novih kolesarskih povezav, skupna dolžina kolesarskih prog se bo povečala na 32 kilometrov. TS 8 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Prva javna gugalnica za gibalno ovirane otroke Za še več veselja v mestnem parku Humanitarno društvo Enostavno pomagam je konec prejšnjega tedna na igrišču na Savinjskem nabrežju v Celju odprlo prvo javno gugalnico za gibalno ovirane otroke. 15 tisoč evrov vredno naložbo je društvo uresničilo s pomočjo donatorja, celjske občine in lastnih sredstev. Žal so »zdravi« uporabniki pridobitev še isti dan poškodovali. LEA KOMERICKI KOTNIK Javno otroško igrišče na Savinjskem nabrežju je bogatejše za prvo certificirano gugalnico za gibalno ovirane otroke v Celju. S to naložbo želijo v društvu Enostavno pomagam invalidnim osebam omogočiti dejavno preživljanje prostega časa v mestnem parku, možnost igre in vključevanja v družbo ter spoznavanje novih prijateljev, je ob odprtju povedal predsednik društva Milan Ninić. Kot je razkril, si je za uresničitev tega projekta prizadeval vse od ustanovitve društva. »S tem smo naredili velik korak naprej pri sprejemanju gibalno oviranih otrok in otrok s posebnimi potrebami v naše okolje. V društvu se bomo trudili, da bomo postavili še več takšnih gugalnic.« Prvi je novo pridobitev ob pomoči mamice, sestrice in bratca preizkusil devetletni Julijan. »Za nas je to res izje- mna pridobitev. Ko pridemo z otroki na igrišče - imam tri - to pomeni, da Julijan ne ostane nekje v kotu in od daleč opazuje ostalih, ampak je dejavno vključen v dogajanje. Izjemno uživa v nihanju in zato smo res veseli, da se bo lahko gugal tudi na javnem igrišču,« je povedala njegova mamica Urška Golob in dodala, da bi vsako igrišče potrebovalo takšno gugalni-co. »Starši otrok s posebnimi potrebami smo prisiljeni iskati druge rešitve ali večkrat ostanemo doma, ker če prideš na igrišče in nimaš tam kaj početi, se vprašaš, zakaj bi sploh prišel.« Dobrodelni abraham Novo gugalnico sta uradno namenu predala podžupanja celjske občine Breda Arnšek in glavni donator Boštjan Brantuša. Slednji se je ob praznovanju abrahama odpovedal darilom in s pomočjo prijateljev za gugalnico zbral in prispeval pravljičnih 7.777,77 evra. »Ob praznovanju obletnic se vedno veselimo, kar je prav, a ob tem nehote pozabimo, da so med nami tudi ljudje, katerih vsakdan ni enak našemu in da so njihove sanje tisto, kar je za nas povsem normalno. Zato sem se ob svoji 50-letnici odločil praznovanje narediti malo drugače. Imam to srečo, da poznam Milana in da mi je pomagal poiskati primeren projekt. Sem zelo ponosen, da nam je uspelo.« Mestna občina Celje je k projektu prispevala približno pet tisočakov, s čimer je po- krila stroške izkopa in postavitev varovalne podlage. Skupna vrednost investicije, ki bo osrečila marsikaterega otroka in s tem številne družine, je sicer znašala 15 tisoč evrov. Starši, razložite otrokom, kaj je prav »Lepe občutke in veselje sta zamenjala žalost in razočaranje. Razočaranje nad tem, da je minilo deset ur od postavitve edinega prilagojenega igrala za gibalno ovirane otroke. In žalost, ker starši svojim otrokom ne znajo ali ne želijo razložiti, komu je omenjeno igralo v resnici namenjeno. Ob prisotnosti staršev in odraslih oseb se je 15 povsem zdravih otrok veselo gugalo na gugalnici,« je del zapisa, ki ga je še isto popoldne po od- prtju na družabnem omrežju objavil Milan Ninić in s tem odprl množično razpravo. Žal se podobne zgodbe pišejo tudi v drugih krajih, kjer so že pred Celjem uspeli postaviti gugalnico za gibalno ovirane otroke. V večini krajev so gugalnice do neuporabnosti poškodovali v manj kot letu. V Žalcu, kjer so takšno gugalnico namestili na igrišču ob šoli, ki jo obiskujejo tudi otroci s posebnimi potrebami, so čez čas povsem uničeno igralo tudi umaknili. Ne zato, ker bi se otroci, ki jim je igralo namenjeno, toliko gugali. Žal. Zato starši, razložite otrokom, komu je prilagojena gugalnica namenjena. In tudi sami se podučite, kako se pravilno uporablja. Ne otroci, starši smo odgovorni za to. Je sploh mogoče upoštevati »modro knjigo«? Konec maja je odjeknila novica, da je Zdravniški sindikat Fides javne zdravstvene zavode obvestil, da od prvega junija od zdravnikov ne smejo več zahtevati obremenitev, ki presegajo standarde in normative, določene v modri knjigi. Na ta način naj bi se po mnenju Fidesa zdravniki, ki dosledno upoštevajo modro knjigo, lahko bolj posvetijo bolnikom. Preverili smo, ali od prvega junija zdravniki v celjskem in velenjskem zdravstvenem domu to sploh lahko upoštevajo. »Za kakovostno zdravstveno storitev so potrebni znanje, oprema in čas. Slednjega delodajalci zdravnikom in bolnikom ne zagotavljajo, čeprav gre za pravico, ki bolnikom pripada po Zakonu o pacientovih pravicah, zdravniku pa po kolektivni pogodbi,« še omenjajo pri Fidesu. Dosledno upoštevanje standardov in normativov pomeni, da bi zdravniki imeli v povprečju 24 ambulantnih obiskov na dan, deset ur tedensko pa bi namenili administrativnim opravilom, kar prinaša manjše število pregledov in daljše čakalne vrste. V celjskem zdravstvenem domu so zato pred dnevi imeli poseben sestanek zdravnikov. Dogovor na srečanju je bil, da v 14 dneh zberejo predloge, na kakšen način bi se dalo standarde in normative sploh vnesti v prakso. Nato bodo predloge pregledali in se odločili, kateri so izvedljivi. Ocenjujejo, da če bo več časa namenjenega delu z bolniki, bo to pomenilo, da se bo posamezna obravnava enega bolnika podaljšala. To bo nadalje pomenilo, da bo čas, ko se bo bolnik lahko naročil k svojemu izbranemu zdravniku, ravno tako sorazmerno daljši. Za nenujne kronične težave bodo tako bolniki pridobili datum za pregled nekoliko kasneje, kot ga dobijo zdaj, pojasnjujejo v celjskem zdravstvenem domu. Velenjski zdravniki in zobozdravniki tudi po prvem juniju delajo tako, kot so do takrat. Če bi začeli delati po standardih in normativih modre knjige, bi vsaj polovica njihovih bolnikov ostala pred vrati čakalnic brez pregleda, zdravil, napotnic, urejenega bolniškega staleža in podobno, pravijo v Zdravstvenem domu Velenje. Število bolnikov na zdravnika je tudi 60 na dan ali celo več. V Velenju še dodajajo, da imajo vsi njihovi družinski zdravniki visoka etična, moralna in strokovna načela ter da še vedno delujejo v skladu z njimi. Enako velja za medicinske sester. »In to na račun lastnega izgorevanja in izčrpanosti,« še pravijo v ZD Velenje, kjer še pojasnjujejo, da pri tem vztrajajo, ker se vodstvo zdravstvenega doma trudi pri pridobivanju novega kadra in izboljševanju delovnih pogojev za time družinske medicine. SŠol Lipicanci na poti do Dunaja CELJE - Tudi v Konjerejskem društvu Celje, ki ima svoje površine na Lopati, so pred dnevi za kratek čas gostili zakonca Andreasa in Ute Matern iz Neurnberga, ki sta se s petimi slovenskimi lipicanci podala na skoraj 600 kilometrov dolgo pot od Kobilarne Lipica do Španske jahalne šole na Dunaju. »Nemška družina je strastna ljubiteljica lipicancev in znanka naših prijateljev, družine Pe-terlin iz Kranja, kjer sta popotnika tudi kupila tri lipicance. Tako smo konjeniki po Sloveniji navezali stik s to družino in se dogovorili za postanke. Eden je bil tudi pri nas na Ostrožnem,« je povedal Andrej Pišek, predsednik Konjerejskega društva Celje, ki letos beleži 24-letnico. Kot je še dejal, je nemška družina, v kateri so še hčeri in sinova, tako navdušena nad Slovenijo, da bo avgusta tudi dopustovala v Celju. V celjskem društvu bodo sicer avgusta pripravili animacije s poniji za mlajše otroke, v začetku oktobra pa vožnjo enovpreg in dvovpreg za pokal Slovenije. RG, foto: GrupA Nemška zakonca sta s svojimi lipicanci vzbudila veliko pozornosti. IZ NAŠIH KRAJEV 9 VELENJE - Ljudska univerza ima 60 let Praznik vseživljenjskega učenja Andragoski zavod Ljudska univerza (LU) Velenje, ki je ena največjih ustanov za izobraževanje odraslih v državi, praznuje 60 let delovanja. Ta andragoški zavod je samo lani pod svojo streho sprejel več kot 11 tisoč udeležencev, ki jim je ponudil več kot 500 različnih izobraževalnih programov. TINA STRMČNIK Ljudska univerza Velenje izvaja vse od osnovne šole za odrasle do podiplomskih študijev in neformalnih izobraževalnih programov. Od ustanovitve, ko je bila stavba ljudske univerze poleg obči- ne in kulturnega doma ena prvih v Velenju, namesto mesta pa so se tam razprostirala polja, je bilo poslanstvo te ustanove priseljence usposabljati za delo v Premogovniku Velenju, Gorenju in drugih gospodarskih družbah. In tudi danes se skuša s svojimi programi odzivati na potrebe gospodarstva. Po besedah direktorice Bri-gite Kropušek Razinger je poslanstvo univerze spodbujati tudi medkulturni in med-generacijski dialog. Kot druga v državi je tako vzpostavila središče medkulturnega dialoga, pod okriljem univerze je tudi eno od 15 medgenera-cijskih središč v državi. »Obe dejavnosti se bliskovito širita. Različne generacije in različne kulture tako vključujemo v najrazličnejše programe in projekte.« Vzorčno mesto žanje uspehe Pred približno letom in pol je pod okriljem velenjske ljudske univerze vrata odprlo tudi Vzorčno mesto, ki so ga mediji kmalu poimenovali kot najsodobnejšo učilnico v Evropi. Slednjo sta si zamislila Erik Kapfer in Miha Cojhter. Gre za dva mlada strokovnjaka, ki sta se izobraževala in delala v tujini, svoje izkušnje pa prenesla v Velenje. Zamislila sta si razvojno-izobraževalni ekosistem, katerega namen je nadgraditi obstoječe formalno izobraževanje ter pomagati učiteljem in profesorjem v osnovnih in srednjih šolah, da zahtevne vsebine predstavijo na bolj duhovit, zabaven, sodoben način. In ob spremljavi sodobne tehnologije. Po besedah Brigite Kropušek Razinger Vzorčno mesto pozdravlja Gospodarska zbornica Slovenije, prav tako v tej ustanovi že pišejo skupne zgodbe in projekte s konkretnimi podjetji. Vzorčno mesto ima dopoldanske termine zapolnjene vse do konca leta, do takrat je tam na voljo program Pozabljeni svet, v katerem se povezujeta genetika in biologija. Prihodnje leto bodo obiskovalci lahko sodelovali v popolnoma novi zgodbi, ki jim bo približala matematiko, fiziko in tehniko. Otroci in dijaki bodo lahko gradili in razstavljali najrazličnejše stvari. Podrobneje bodo spoznali različne tipe gradenj - vse od polaganja ploščic, zidanja sten do sestavljanja pomivalnih strojev. Podelili posebna priznanja LAŠKO - Policijska uprava Celje je v torek v Kulturnem centru Laško pripravila osrednjo proslavo ob dnevu policije. Ob tej priložnosti so podelili tudi zlate ščite in bronaste znake za sodelovanje s policijo. Slavnostna govornica na prireditvi je bila tudi generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar. Veliki ščit policije z bronasto zvezdo je prejel Marko Lamovšek iz Sektorja uniformirane policije PU Celje. Lamovšek je delu v policiji zvest že vso svojo kariero, od leta 1983, ko se je zaposlil kot takratni miličnik na Policijski postaji Laško. Pet let kasneje so ga ravno bralci našega Novega tednika izbrali za naj policista. Iz Laškega ga je pot vodila na celjsko polici- jo, kjer je bil med drugim tudi komandir PP Celje, zdaj je na delovnem mestu višjega samostojnega policijskega inšpektorja in deluje na področju policijskih pooblastil, pomožne policije, promocije policije in dela v skupnosti. Njegovo delo je sicer tudi tesno povezano z varovanjem večjih športnih prireditev na Celjskem. Na prireditvi so podelili tudi zlate ščite policije, s katerimi so nagradili zaposlene za uspešno delovanje in za pomembne dosežke na področju varnosti. Dobitniki zlatih ščitov so Dušan Jurgec in Slavko Mlakar s PP Šmarje pri Jelšah, Vinko Mlakar s Postaje prometne policije Celje, Dragi Vaupot iz Sektorja kriminalistične policije Celje, Robert Vetrih s PP Dravograd in Matjaž Sem s PP Mozirje. Celjska policija ni pozabila niti na priznanja za tiste, ki so v policiji zaposleni deset, dvajset in trideset let. Posebno priznanje direktorja Policijske uprave Celje za sodelovanje je uprava podelila Občini Laško. Bronasti znak policije za sodelovanje sta dobila AMD Dravograd in Občina Mislinja, ki delujeta izjemno preventivno na področju Koroške. To območje prav tako spada k PU Celje. To priznanje je namenjeno predvsem za pomoč policiji pri širjenju varnosti. Isto priznanje je dobil še Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje, ki ga je policija prepoznala kot enega dejavnejših svetov v Sloveniji. SŠol Foto: GrupA Ob prazniku na kolo ŠENTJUR - Prostovoljno gasilsko društvo Lokarje bo na dan državnosti, 25. junija, organiziralo že 13. kolesarski maraton, ki vodi med 12 gasilskimi domovi Gasilske zveze Šentjur. Udeleženci se bodo lahko podali po treh progah - najdaljša meri 100 kilometrov, srednja 50 kilometrov in kratka 33 kilometrov. Med vožnj o bodo prestopili meje občine Šentjur in se zapeljali tudi po občinah Šmarje pri Jelšah, Kozje in Dobje. Vodja kolesarskega maratona Janko Pušnik je maraton pred 13 leti organiziral zato, da bi popestril poletno dogajanje v občini ter krajane spodbudil h kakovostnemu preživljanju prostega časa. Maraton je namenjen rekreaciji in ni tekmovalnega značaja. »Vsakdo, ki premaga maraton, je zmagovalec in gotovo pridobi neko zadoščenje,« je povedal sogovornik. Da bodo kolesarji lažje premagovali napore, jih bodo ob poti pričakala odprta vrata gasilskih domov. Med maratonom bo promet nemoten, posebnih zapor na cestišču ne bo. TS Obnova parkirišča za gasilce ŠOŠTANJ - Pred gasilskim domom bodo obnovili parkirišče, uredili odvodnjavanje in razsvetljavo ter položili nov asfalt. Naložba je vredna malo manj kot 183 tisoč evrov, projekt delno sofinancira ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dela naj bi izvajalec del, podjetje Nivig, izvedel do začetka avgusta. Takrat bo namreč tamkajšnje gasilsko društvo obeležilo 140. obletnico delovanja. TS Uspehi in težave invalidov SLOVENSKE KONJICE - »Zadovoljna sem, ko ugotavljam, da je bilo veliko narejeno in da obstaja posluh za potrebe invalidov,« je poročala na zadnji seji občinskega sveta predsednica občinskega sveta za invalide Lidija Pratnemer. Svetniki so prisluhnili rednemu letnemu poročilu o izvajanju akcijskega načrta za izboljšanje njihovega položaja. Listina Občina po meri invalidov namreč Konjičane zavezuje, da uresničujejo vnaprej določene letne cilje. Med številnimi opravljenimi nalogami so bile izvedene delavnice za dijake in učitelje o posebnostih dijakov s posebnimi potrebami. Različne naloge so bile med drugim opravljene tudi na področjih zdravstva, zaposlovanja in rekreacije. Med konjiškimi občani v zadnjem času vzbuja skrb sklep društva Vizija, sprejet na njegovem občnem zboru, da naj bi konec tega meseca prenehalo delovati. Gre za društvo, ki povezuje gibalno ovirane invalide. Problem, ki je nastal zaradi težav s financiranjem društva, rešujejo tudi na državni ravni. V Konjicah je trenutno načrtovana bivalna enota za enajst občanov z motnjami v duševnem razvoju, ki naj bi bila vseljiva proti koncu prihodnjega leta. Pratnemerjeva, ki dobro pozna slovenske razmere, opaža, da ostaja po Sloveniji veliko oseb z motnjami v duševnem razvoju tako rekoč pred vrati varstveno-delovnih centrov in bivalnih skupnosti. Vzrok je pomanjkanje prostora. BJ Nova zanka v mreži demenci prijaznih točk ŠMARJE PRI JELŠAH - Po 65. letu naj bi neozdravljivo degenerativno možgansko bolezen imel vsak peti Evropejec, po 80. letu že vsak tretji. V Sloveniji naj bi bilo zaradi demence prizadetih že krepko čez 30 tisoč ljudi. Če k temu prištejemo še svojce in vse, ki za te bolnike skrbijo, je krog ljudi, ki jih ta bolezen prizadene, ogromen. S staranjem prebivalstva bo problem vedno bolj pereč. Demenci prijazne točke ga omilijo, če ga že odpraviti ne morejo. Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah s prejemom potrdila zdaj uradno postaja del vseslovenske mreže. Skrb za varovance z demenco in pomoč njihovim svojcem sta del njegovega vsakodnevnega poslanstva že dolgo. »Z današnjim dnem želimo predvsem lokalni skupnosti sporočiti, da smo tisti, ki osveščamo in izobražujemo tudi v širšem smislu. Na voljo nismo samo tistim, ki jih ta bolezen neposredno prizadene, ampak tudi inštitucijam in poklicem, ki se z njo tako ali drugače srečujejo. Na primeren način bi bilo s tem pojavom pametno seznanjati že najmlajše v vrtcih in šolah,« je ob odprtju dejala direktorica doma Gordana Drimel. Veliko obolelih namreč še vedno ostaja tudi v domači oskrbi, kar lahko za njihove svojce predstavlja velik izziv. »O demenci se še vedno premalo govori, premalo se ve. Ljudje v stiski pa potrebujejo pomoč, informacije in predvsem podporo.« V sklopu projekta so v šmarskem domu usposobili ekipo, ki bo ljudem na voljo za osebno ali telefonsko svetovanje. Pripravili bodo tudi različna izobraževanja in predavanja. V lokalni skupnosti je pomembno, da imajo ta znanja vsi občani. Ko se na primer oseba z demenco izgubi, pogosto posredujejo policisti, gasilci, a tudi trgovci, poštni uslužbenci, sosedje ali preprosto posamezniki na cesti, ki jim je mar. StO Foto: arhiv DU Šmarje pri Jelšah 10 KULTURA bil G0l0b v družbi najboljših fotografov. Za svoje serije črno-belih fotografij je Gorazd Golob prejel več nagrad. Razburjen povodni konj je navduševal žirijo. Črno-bela divjina Gorazda Goloba Živali in ljudje smo si zelo podobni V AQ galeriji je na ogled divji svet živali, tako kot ga je videl celjski fotograf Gorazd Golob. Čeprav je svet divjih živali ponavadi prikazan v pisanem svetu barv, se je Golob odločil, da bo serijo fotografij posnel v črno-beli tehniki. S fotografijami teh divjih bitij in tujega sveta poskuša predstaviti, kako smo si ljudje in živali podobni. BARBARA GRADIČ OSET Divje živali Gorazd Golob fotografira že dlje časa in kot fotograf je prepotoval precejšen del Afrike, Evrope, Azije, Severne in Južne Amerike. »Divjina je zanimiva sama po sebi. Črno-beli svet mi je zelo blizu, s takšno fotografijo lažje pokažem bistvo vsega in lažje izluščim formo in strukturo. Živali predstavim v njihovem okolju, takšne, kot so, nič jih idealiziram. Prepogosto se v barviti oko- lici izgubi njihov značaj,« je razložil Gorazd Golob. Afrika ga je zasužnjila Posebej ga je prevzela Afrika, a kot pravi, v tem ni izjema. »Ali te celina zasužnji ali ti ne pride blizu. Meni je postala všeč zaradi neposredne komunikacije, saj sem zelo rad v stiku z ljudmi, zelo hitro najdem stik z domačini. Res so neke stvari v Afriki bolj nevarne kot pri nas. A tam mi je všeč, da si svoj gospodar, precej je odvisno od tebe, kaj boš naredil. Imaš več svobode in več nevarnosti.« Golob živali želi pokazati na malo drugačen način, saj jih prepogosto gledamo z romantičnimi očmi. »V njih je precej več kot nagon, upam, da se to vidi tudi na mojih fotografijah. Živali se znajo postaviti in znajo biti zanimive fotografom. So afriške ikone. To se mi zdi, da lahko še bolj poudarim v črno-belem mediju. Ko nasproti tebe stoji ogromen slon, zaslutiš svojo majhnost, da si del sveta, tisti najmanjši.« Svet divjih živali je treba malo poznati, da se v njem počutiš varno. »Živali dajejo znak, kadar se počutijo neprijetno, in to moraš znati prepoznati. Včasih lahko stopim do slona v razdalji dveh metrov, včasih mi ne dovoli, da mu pridem niti do nekaj sto metrov blizu.« Ali vidite lepoto živalskega sveta? V vseh teh letih je Golob spoznal, da imajo ta divja bitja zelo podobno usodo kot človeška bitja. »Ko gledaš živali, vidiš ljubezen, sovra- štvo, žalost, vidiš ubijanje zaradi ubijanja, ne samo zaradi hrane, vidiš hierarhijo in tudi sanjarjenje, vse to se vidi v živalskem svetu. Pri ljudeh sem začel opažati živalske lastnosti. Živali in ljudje smo si podobni bolj, kot si mislimo. Ker je manj stika z njimi, je težje opaziti.« Gorazd Golob si želi, da bi tudi zaradi njegovih fotografij videli podobnosti med nami in tudi lepoto živalskega sveta, ki jo zaradi odmaknjenosti od narave prelahko izgubljamo. Foto: SHERPA Po več kot stoletju je ponovno izšla Pečnakova kronika »Zdelo se mi je času primerno, da današnjemu rodu, zlasti Teharčanom in vsem tistim, ki so bili do leta 1848 podložniki teharske plemščine in še danes spadajo pod Teharje, podam in oživim edino pravo in resnično zgodovino teharske plemščine,« je o svoji knjigi teharske kronike zapisal Josip Pečnak. Gre za njegovo knjigo iz leta 1894, ki je bila letos ponovno izdana in to v jezikovno posodobljeni obliki. Dodani sta ji besedili Slavice Glavan in teharskega zgodovinarja Mateja Ocvirka. Knjigo z naslovom Teharje, zgodovina kraja po Josipu Pečnaku je izdal in založil Izobraževalni center Štore. Leta 1894, ko je izšla, je namreč vladal hud kulturni in gospodarski boj med teharskimi Slovenci in Nemci. Prvi so zahtevali enakopravnost svojega jezika z nemškim, domači Nemci so temu nasprotovali. Kot opisuje zgodovinar Ocvirk, so na Teharjah nastala slovenska društva in v Štorah nemška, ki jih je podpiralo nemško vodstvo železarne v Štorah. Oster boj je bil tako na Te-harjah kot v Štorah in Celju, a tudi širše po Štajerskem. Dve leti pred izidom Pečna- Po več kot stoletju je ponovno izšla Pečnakova teharska kronika. kove kronike o Teharjah je bila uprizorjena Ipavčeva opera Teharski plemiči, ki je imela obenem precejšen narodnostni pomen. Isto leto je bila tudi ponatisnjena Koče- Narodnjak, politik in podjetnik Josip Pečnak (Lipa pri Štorah 1816-1905 Teharje) je deloval v času narodnostnega boja med Slovenci in Nemci. V Celju je bil imenovan za častnega občana, vendar so mu domači Nemci naziv odvzeli. Med drugim se je zavzemal za slovensko šolstvo na Teharjah in o dogajanju pisal v celjskem časopisu Domovina. Njegova kronika Teharska plemiška občina je izšla v nemščini. Pečnak je bil najbogatejši Teharčan, ki je bil lastnik različnih nepremičnin na našem območju in pri Opatiji, imel je tudi več gostinskih lokalov v Štorah, Celju ter na Reki. Svoje premoženje je po smrti daroval v dobrodelne namene. varjeva povest o Mlinarjevem Janezu s Teharij. Kot omenjeno, Pečnak svoje kronike ni napisal le zaradi ohranjanja spomina na preteklost, ampak zaradi posebne- ga pomena za Slovence. »Josip Pečnak je v svoji kroniki na podlagi arhivskih virov iz deželnega muzeja v Gradcu izpodbijal, da je teharska koseška občina tudi ostanek nemške naselbinske kolonije, kar je dokazovala in poudarjala tudi nemška politična stran v Celju,« je obrazložil Ocvirk. Pečnak predstavlja teharsko plemiško koseško občino kot enega zadnjih ostankov staroslovenske nižje upravne ureditve s posebnimi svoboščinami, pravicami in z nižjimi davki. Med nalogami teharskih svobodnjakov sta bili med drugim straža in obramba celjskega Starega gradu. Po letu 1848 in 1849 se je habsburška država spremenila, Teharčani so izgubili svoje sodstvo skupaj z zemljiško sodno knjigo, še opisuje Ocvirk. Po novem je bilo vse to v Celju. BJ KULTURA 11 Najboljši pesnik med dijaki je Aljaž Primožič Dijak, ki ga poezija zelo zanima Aljaž Primožič je dobitnik Župančičeve frulice 2019. Tretješolec z Gimnazije Celje - Center je s pesmijo Moje stanovanje prepričal strokovno komisijo enega najstarejših mladinskih literarnih tekmovanj na naših tleh. Za mladega pesnika je nagrada potrditev, da je njegovo ustvarjanje pravo in da ima bralce. Navdih išče v vsakdanjih stvareh in dogodkih. BARBARA GRADIČ OSET Aljaž Primožič, ki je rojen na svetovni dan knjige, že od osnovnošolskih dni sodeluje na različnih pesniških tekmovanjih - od festivala Pranger do Mlade Vilenice, kjer je tudi zmagal. Natečaj Župančičeva frulica vključuje mlade literarne ustvarjalce in umetnike govorjene besede iz več kot sto slovenskih in zamejskih šol. Aljaž je zmagal v kategoriji srednje šole. To je priznanje, ki potrjuje kakovost njegovih del. »Kot pesniku mi je pomembno, da vem, da imam bralce in da me je komisija, ki jo zelo spoštujem, pohvalila in me opazila med ostalimi pesniki. To mi res veliko pomeni.« Zakaj so sodobni pesniki, če so že pokojni? Uveljavljeni pesniki so pohvalili njegov način podajanja sporočil, saj zmore z malo besedami veliko povedati. Aljaža poezija seveda zanima, razume pa tudi vse tiste, ki jih ne. Malo je za to kriv tudi šolski sistem. »Pri pouku obravnavamo sodobne pesnike, a večina je že pokojnih, drugi so stari krepko čez osemdeset let. To zame ni sodobna poezija. Morali bi brati in preučevati avtorje, ki zdaj prejemajo nagrade na festivalih v Sloveniji in po svetu. Imamo Zgodovina godbe v fotografijah Pihalni orkester Premogovnika Velenje, ki letos praznuje sto let delovanja, je na svojo obletnico med drugim opozoril z izdajo fotomonografije. Idejo zanjo je dal eden najstarejših članov godbe Alojz Kričej, ki ima tudi sam precejšen arhiv fotografij. Alojz Kričej, upokojeni učitelj praktičnega pouka v takratnem rudarskem šolskem centru Velenje, je idejo o nekakšnem zborniku fotografij v sebi nosil kar dvajset let in jo letos ob pomoči uredniškega odbora tudi uresničil. Ko je pripravljal publikacijo, je zbral več kot petsto posnetkov, nekaj jih je bilo v njegovi lasti, ostale je pridobil pri prijateljih in članih godbe. »Posnetki so bili dobro ohranjeni. Prijatelji so mi jih zaupali, sam sem fotografije skeniral in jih nato takoj vrnil lastnikom,« je pojasnil. Izdano delo utrip te glasbene zasedbe predstavlja po obdobjih. Med drugim lahko na primer več izvemo o obdobju, ko je vodenje godbe kot dirigent leta 1957 prevzel Ivan Marin starejši. »V rudniku so ga izbrali kot poklicnega dirigenta. V Velenju je zbral več kot sto mladih in preizkusil naše glasbeno znanje. Začel nas je učiti teorijo. Po nekaj učnih urah nam je že razdelil glasbila,« se spominja sogovornik. Iz tega sestava je nastala mladinska rudarska godba. Fotomonografija, v kateri so Kričej in ostali sodelujoči naposled objavili približno dvesto fotografij, obuja tudi spomin na budnice, parade, koncerte in na domača ter tuja tekmovanja in na številna druženja članov Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. TS veliko odličnih pesnikov, ki so žal širšemu občinstvu premalo znani.« Če si sebe predstavlja kot osebo, ki bo s poezijo služila denar, ostaja skromen. »Mislim, da si nihče pri osemnajstih letih ne upa napovedovati, kam ga bo pot zanesla.« Najdejavnejši dijak Aljaž Primožič se lahko pohvali z izjemnim pesniškim opusom in objavami v uglednih literarnih revijah, na Gimnaziji Celje - Center je tudi eden najdejavnejših dijakov na področju literature, gledališča in kratkega filma. Kot režiser se je v preteklih treh letih podpisal pod tri produkcije. Zadnja je bila Trpljenje mlade Hane avtorice Katje Gorečan, ki je na državnih Vizijah prejela zlato priznanje. Vsestranski dijak Aljaž Primožič poleg pisanja poezije tudi režira in ureja dijaško revijo Podstrešje. (Foto: arhiv GCC) Z Dorimu v sanjski svet S premiero glasbeno-plesne predstave, ki nosi naslov Zgodba o mali Dorimu, se je končalo obeleževanje 50-letni-ce Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, hkrati se je začel niz prireditev, imenovanih Šentjursko poletje. Zgodba o mali Dorimu je pripoved o deklici, ki s sanjskimi vilini zbira sanje ljudi. Sanje so različnih barv in vsaka barva odraža drugačno razpoloženje, čutenje, celo vedenje. Iz barvitih sanj sestavlja Dorimu sanjski svet - Mavrični gozd. Ta je morda na las podoben našemu zemeljskemu, le da je v njem več optimizma in življenjske modrosti in tudi čas se tam ustavi. Zgodbo je v obliki slikanice napisala Šentjurčanka Živa Voga. Profesorica v Glasbeni šoli Skladateljev Ipavcev Tina Pečar je pripoved tokrat nadgradila po svoje. Na podlagi slikanice je zapisala poezijo, ki jo je uglasbil mlad skladatelj Matic Romih, študent Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Skladbe sta občinstvu približala komorna skupina in pevski zbor glasbene šole. Pripoved so podprle plesalke plesne šole Harlekin Celje pod vodstvom Tanje Verglez in pripo-vedovalka. »Tudi avtorica je bila zelo vpletena v celotno ustvarjanje. Kljub temu da mi je prepustila umetniško svobodo, sem se po nasvet vedno zatekla k njej,« je dejala Tina Pečar. Sicer se bo v sklopu Šentjurskega poletja vse do začetka septembra po vsej občini zvrstilo 38 raznolikih dogodkov. Gre za glasbene, gledališke in plesne prireditve ter za dogodke z noto likovne umetnosti. Manjkali ne bodo niti pohodi in športno-rekreativni izzivi. Stalnica ostajajo še tradicionalne prireditve z etno pridihom. Organizatorji zagotavljajo, da se bo nekaj našlo za vse generacije in okuse. TS, foto: Boštjan Jager Glasbeno-plesno priredbo Zgodbe o mali Dorimu si je zamislila profesorica šentjurske glasbene šole Tina Pečar. Že dvajset let prosto vstopajo S tiskovno konferenco in prvim perfoman-som v Špitalski kapelici se je začel festival Vstop prost, ki že dvajset let zapovrstjo iz galerij umetnost postavlja na celjske ulice in trge ter jo tako približuje javnosti. Letošnja tema jubilejnega, 20. festivala Vstop prost je Pogled nazaj. Vstop prost je festival urbanih umetniških akcij, intervencij, performansov in inštalacij v celjskem mestnem jedru. Pred dvajsetimi leti je nastal na pobudo Društva likovnih umetnikov Celje, ki je želelo umetnost prenesti iz ustanov v javni prostor. V teh dvajsetih letih so polje sodobne umetnosti povezali s svojim okoljem. Izhodišče dogajanja je v likovnem salonu, kjer je ves čas festivala na ogled digitalni arhiv prejšnjih izdaj festivala. Na letošnjem festivalu poleg predsednice Društva likovnih umetnikov Celje Andreje Džakušič sodelujejo tudi Keiko Miyazaki, Borut Holland, Iza Pavlina, Bori Zupančič, Neža Knez, Tomaž Milač, Nuša Ofentavšek, Boris Oblišar, Željko Opačak, OR poiesis, Ervin Potočnik, Andraž Purg, Franc Purg, Simon Ma-cuh, Iva Tratnik, Estela Žutić in Gilles Duvivier. Festival se bo končal v nedeljo 23. junija. BGO Podeljena Stritarjeva nagrada za zaključek 16. Festivala Pranger Festival Pranger že 16 let povezuje pesnike, kritike in prevajalce poezije. V njegovem osrčju je kritiški izbor pesniških zbirk, ki so izšle v preteklem letu. Festival se konča s podelitvijo nagrade mlademu kritiku ali kritičarki. Letos je priznanje dobila Martina Potisk. Festival Pranger je letos spodbujal k poglobljeni refleksiji poezije in je ponudil v branje devet pesniških zbirk, izdanih v preteklem letu. Prangerjevi kritiki Barbara Korun, Aljaž Koprivnikar in Domen Slovinič so letos v fokus festivala postavili zbirke Alenke Jovanovski, Klarise Jovanović, Milana Šelja, Maje Miloše-vič, Andreje Štepec, Esada Babačića, Varje Bal-žalorsky Antić, Kaje Teržan in Jureta Jakoba. Sedmo leto zapored je Društvo slovenskih pisateljev podelilo Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko. Letos je priznanje dobila Martina Potisk. Potiskova se literarni kritiki posveča že nekaj let, intenzivno pa v zadnjih treh letih, ko redno piše za osrednji literarni reviji Sodobnost in Literatura ter za tretji program Radia Slovenija - program Ars. BGO 12 NAŠA TEMA Institucionalna skrb za starostnike med osnovnim človeškim dostojanstvom in finančno-kadrovskim primežem Človečnost na recept in prijaznost na ukaz? Država si že desetletja zatiska oči pred največjim nacionalnim problemom prihodnosti. Demografska slika napoveduje pospešeno naraščanje starejšega prebivalstva. Na to nismo pripravljeni ne logistično ne ekonomsko. Trenutno so domovi po Sloveniji polni do zadnjega kotička. Posteljo za nepomičnega ali dementnega svojca je v kratkem času skoraj nemogoče dobiti. Sistem je v slepi ulici. In kaj storiti, ko se nam zazdi, da so našemu bližnjemu v njej ugasnili še luč? SAŠKA T. OCVIRK Premalo postelj, predraga oskrba in prenizke plače, prenapeti kadrovski normativi in posledično preobremenjeno osebje. Vse to nas z vso silo udari, ko naš oče ali mama nemočna obležita v postelji, povsem odvisna od tuje pomoči. Menjujejo plenice po potrebi ali po urniku? Je obnemogli morda lačen in žejen, ker ni nikogar, ki bi ga ob obroku potrpežljivo hranil? Je v razpadajočem zdravstvenem sistemu vedno na voljo zdravnik, ko ga potrebuje? Je moj nepomični starš za koga v sistemu sploh kaj več kot številka in negibno telo, ki ga je pač treba prenašati? Ob različnih medijskih zgodbah zlorab in zanemarjanja starejših si ta vprašanja v teh dneh postavlja marsikdo. Slabe izkušnje so svojci delili tudi z nami. Na sivem polju med črnim in belim ne moremo prevzeti vloge razsodnika. Moramo pa o tem govoriti. Če si pred problemi na tem področju že država zatiska oči, si jih kot posamezniki prej ko slej ne bomo mogli več. Foto: splet Kdo določa ceno domske oskrbe? Čeprav se uporabnikom vedno zdi previsoka, je oblikovanje cene oskrbe zelo natančno predpisano. Potrditi jo mora pristojno ministrstvo. Odstopanja navzgor ali navzdol so vezana na kakovost prostorov. Večposteljna soba in souporaba kopalnice sta na primer del podstandardne ponudbe. Kaj pa doplačila? Nekateri stanovalci se pritožujejo, da morajo doplačati vsako obuvanje nogavic in ščipanje nohtov. Kot pojasnjuje Jaka Bizjak, ne gre za samovoljo posameznega doma. »Stanovalce glede na storitve, ki jih potrebujejo, razvrščamo v štiri kategorije. Doplačila so običajna v najnižji kategoriji, ko gre tako rekoč za hotelske storitve. Doplačilo za občasno storitev je za uporabnike bistveno cenejše, kot če bi jih prestavili v višjo kategorijo, kjer so te storitve že vključene, oskrbnina pa zato višja.« facebookodzivi: FB: Novi tednik in Radio Calje Slavica: Kot prostovoljka animatorka že več let delujem v domu starejših. Iz mojega zornega kota in delovanja je čudovito. Je pa seveda veliko negativnosti, o katerih se ne govori. Kar naprej prihaja neko novo osebje, preveč je tablet ... Dokler si zdrav, je v domu čudovito - človek ima družbo, veliko je dogodkov, lepo, toplo, čisto. Povsem druga pesem je za tiste, ki jih bolezen in starost prikleneta na posteljo. Obiskov je tako malo ... Mnogi so ves čas sami, svojci so zaposleni. Osebje nima časa za klepet. A bojim se, da bo to, kar imajo varovanci v domovih danes, za naslednje generacije nedosegljivo razkošje. Vinko: V našem bližnjem domu sem vsak torek dopoldne in moje mnenje je zelo pozitivno. Obiščem vse, ki to želijo, imam sv. mašo, poleg mene še naša karitas vodi molitveno skupino ob sredah in pogovorno skupino ob četrtkih. Vzdušje je dobro, veliko je dejavnosti. Menim, da je treba iti v dom, ko človek še lahko hodi in se lahko vključi v življenje skupnosti. Težave imajo zlasti tisti, ki pridejo v dom proti svoji volji, in tisti, ki so dolgo živeli sami. Za slednje je lahko dopoldne kar hrupno. Če bo v moji starosti tako poskrbljeno zame, kot je zdaj v našem domu, se ne bojim starosti. Je pa za mnoge problem tudi plačilo. Sandra: Glede na moje izkušnje dela v domu so glavni problem normativi. Bolničarke in sestre v nadstropju so mi razlagale, da je bilo pred leti, ko so začele, na oddelku razmerje pomičnih in ostalih v prid prvih. Zdaj so pomični oskrbovanci v manjšini, normativi pa so enaki. Osebje res dela »na polno«, čeprav se vedno najde kdo, ki ni za takšno delo. Ali pa sta hladnost in neosebnost stvar prilagoditve, ne vem. Opažam frustracije, ker res delajo, kot le lahko, a vseeno prihaja do nezadovoljstva in nerazumevanja svojcev. Tu je pa potem drug problem - tisti, ki so glasni, dosežejo marsikaj. Vsekakor bi rabili več kadra, že zdaj namreč sistem rešujejo šolarji na praksi. Primož: Starša sem imel v dveh domovih na Celjskem. Prvi je bil nadstandardno opremljen, a kadrovsko podhranjen. Velikokrat sem doživel, da se na klice in zvonjenje neprijazno osebje sploh ni odzvalo. Zdelo se mi je, da jim gre izključno in samo za denar. Potem sem očeta in mamo prestavil v drug dom. Bil je manjši in slabše opremljen. A osebja so imeli več in bilo je bistveno bolj prijazno. Vzdušje je bilo povsem drugačno. Lahko rečem, da je v tistem zadnjem obdobju moj oče tam zacvetel. Jaz sem se moral še vedno ubadati z birokrati, a mi je v zadoščenje, da sta starša v zadnjem obdobju dobila vse, kar sta potrebovala. NAŠA TEMA 13 Tudi starostniki imajo pravico do življenja \ V zadnjem času slišimo veliko najrazličnejših zgodb iz slovenskih domov za starejše. Vsaka govori zase in vsaki moramo kot družba nameniti pozornost. Svojo izkušnjo so nam zaupali svojci, katerih stara mama jesen življenja preživlja v enem od domov na Celjskem. »Mamo smo dali v dom, ker sami beti zanjo,« so svojci začeli pogovor. preprosto ne zmoremo dovolj kakovostno poskr- Preden so izbrali dom zanjo, so se o namestitvi in vseh podrobnostih precej dobro pozanimali. Tako so vsaj mislili. »A se je kmalu pokazalo, da so predstavitvene brošure in uvodni pogovori nekaj povsem drugega, kot je domska realnost,« pripovedujejo. »Naša mama je ob vstopu v dom še lahko hodila, tudi urejala se je večinoma še sama. Po približno letu v domski oskrbi je skoraj nepomična,« razočarano ugotavljajo. Njeno fizično oslabelost pripisujejo predvsem temu, da je v tem času večkrat zbolela in bila tudi hospita-lizirana. »Domska zdravnica je njene težave velikokrat ignorirala. Tako smo morali enkrat sami klicati dežurnega zdravnika, nakar je bila naša mama nujno hospitalizirana,« razlagajo. Tudi sicer so njihove izkušnje z osebjem v domu prej slabe kot dobre. Kot pripovedujejo, je delo zelo ukaluplje-no in ne dopušča izjem. »Ko je čas za hranjenje, jih hranijo. Nahranijo jih v večini primerov ne. Ko se čas, namenjen kosilu, izteče, hrano preprosto odnesejo.« Podobno je s pijačo. Tudi z nego in s časom, ki bi ga lahko starostniki preživeli na prostem. »Vselej poslušamo izgovore, da je premalo osebja, ampak smo prepričani, da bi lahko ti zaposleni, če bi delo opravljali s srcem, z dobro voljo in nekaj več občutka za starostnike, v predpisanem času vse opravili. Resda morda ne v takšnem vrstnem redu, a bi zagotovo šlo. Žal pa nekateri hodijo zgolj v službo in pri svojem delu ne upodabljajo srčne kulture.« so prepričani razočarani svojci, ki za svojo staro mamo že iščejo možnost premestitve. Obsojeni na strmenje v strop V zadnjih mesecih so že večkrat opazili, da mama tudi ni prejela in zaužila predpisane zdravniške terapije. »Tablete smo našli povsod. V postelji, copatih, na tleh.« Ostale zdravstvene terapije, kot so na primer fizioterapije, terapevtka izvaja po urniku. »Ne glede na to, ali so ljudje v tistem trenutku na to pripravljeni ali ne. Takrat so pač na vrsti in to je to. Tudi mi, ki smo precej mlajši, nismo vedno pripravljeni na telovadbo.« Močno razočarani so bili tudi glede popoldanskega dogajanja. »Večerja je ob šestih in potem je za osebje dneva konec,« pravijo. »Dopoldne ponavadi še gre, čeprav je za vse, ki se sami ne morejo premakniti na dvorišče in so na ta način povsem odvisni od pomoči drugih, tudi takrat precej dolgočasno.« Z osebjem so se večkrat pogajali, da bi njihovo staro mamo posadili na voziček in jo peljali na zrak v park. »Veliko je bilo izgovorov, od tega, da ne zmore, do tega, da je ta dan dobila odvajalo in podobno.« Tako se sprašujejo, ali so nepomični starostniki res obsojeni na posteljo in strme-nje v prazen strop. Tudi v domu odvisni predvsem od svojcev Kot so povedali, se bojijo prihajajočih poletnih dni. Predvsem zaradi tega, ker lahko ljudje v poletni vročini »zadihamo« šele po peti uri popoldne, kjer pa se ponavadi v domovih dan že konča. »Ali to pomeni, da bodo ljudje med poletjem ves čas zaprti v sobah brez klim?« se sprašujejo. Njihova stara mama ima to srečo, pravijo, da jo lahko skoraj vsak dan obiščejo, jo nahranijo, uredijo, peljejo na sprehod in se družijo z njo. »Ko pridemo na obisk, bi si želeli več druženja z njo in ne da jo moramo sami nahraniti, če želimo, da bo dejansko dovolj zaužila. Za to bi moralo poskrbeti osebje.« Predvsem pa, kot še poudarjajo, bi si želeli, da bi zaposleni delovali manj robotsko in bolj človeško. Direktorica Doma ob Savinji v Celju Bojana Mazil Šolinc Krog sodelovanja poganja iskrena komunikacija Konkretnih primerov vodstva zavodov ne morejo komentirati. »Rada bi le poudarila, da različni certifikati in priznanja ustanovi niso sami sebi namen. Občutek varnosti, sprejetosti in razumevanja je temelj našega sobivanja v Domu ob Savinji. Ne samo za stanovalce, ampak tudi za vsakega zaposlenega. Prizadevamo si biti dom povezanih ljudi,« je dejala Mazil Šolinčeva. Dom ob Savinji je že pred usmerjajo v to, da bi se stano- dvajsetimi leti ponudil storitev pomoč na domu. Pred petnajstimi leti je vzpostavil dnevni center, danes v njem deluje center za krepitev spomina, pod njegovim okriljem so varovana stanovanja. Tako ali drugače združuje približno štiristo starostnikov. Tiste, ki ostajajo v domačem okolju, osebje vabi na domske prireditve, jih po potrebi obišče doma, kar vse pripomore, da je selitev v novo okolje manj stresna. Kot pravi direktorica, vsa prizadevanja valci zares počutili kot doma. »Pri tem se vse začne in konča pri odnosih. Ves čas iščemo nove poti in pristope, ki so prijazni tako za stanovalce kot za zaposlene. Stanovalce spodbujamo, naj oblikujejo svoj spominski odtis v Stopinjah mojega življenja. Na ta način se oklenejo vsega dobrega in lepega v svojem življenju ter začnejo v domu ustvarjati nove spomine in doživetja. Ogromno dejavnosti organiziramo, sodelujemo v različnih projektih, povezu- jemo se s šolami in z vrtci, še posebej s srednjo zdravstveno šolo, z različnimi društvi, mestno občino, gledališčem, ki naše uporabnike pogosto povabi na predpremiere. Naši stanovalci so del mestnega utripa in tako je tudi prav.« Vsi smo samo ljudje Kot pravi Mazil Šolinčeva, je rdeča nit delovanja zavoda tako imenovana kultura usklajenih odnosov. »Stanovalci nam lahko svoje pripombe in želje sporočijo s pomočjo zaupnih oseb, svojcev, anonimnih pobud v skrinjicah. Vztrajam pri tem, da se s stanovalci poznamo vsi - tako uprava doma kot računovodkinja, delavci v pralnici in kuhinji. Samo tako lahko gradimo skupnost, ki bo za vse prijetna in domača. Glede na velikost doma je to seveda večni izziv in nenehno delo. Res smo vsi samo ljudje in včasih se zgodi tudi kakšna napaka. Tega se zavedam in zato smo toliko bolj odprti za pogovore s svojci. Verjamem, da je odkrit pogovor edini način, da rešimo kakršnekoli zaplete.« Kot pravi sogovornica, oddelku z nepo-mičnimi stanovalci namenjajo še toliko več pozornosti. »Ker oni ne morejo do nas, moramo mi toliko pogosteje k njim. Ljudem, ki ne morejo iz postelje, neverjetno veliko pomeni že zajtrk na balkonu.« O tem, da je kadra premalo, nima smisla izgubljati besed. V kritičnih mesecih jim bodo zato še izdatneje pomagali študentje. LKK, StO Jaka Bizjak iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) Država varčuje na starih, ker lahko »Nadzor in ukrepanje v primerih, ko med izvajalci in uporabniki socialnovarstvene storitve pride do kratkega stika, nista v naši pristojnosti. V vsakem primeru tega v Sloveniji ni veliko. Glede na to, da skrbimo za 18.600 starejših, lahko rečem, da jih je 99 odstotkov z življenjem v ustanovah zadovoljnih,« je dejal sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak. »Seveda v primeru težav glede na premoženje in do-kakšno pismo priroma tudi hodke - zagotavljala oskrbo, na naš naslov. Sicer se večino nesoglasij reši neposredno pri izvajalcih storitve, ostala po predpisanih pritožbenih poteh.« Kot pravi Bizjak, se SSZS zavzema predvsem za to, da bi bil sistem za uporabnike čim boljši in da bi končno dobili takšno možnost dolgotrajne oskrbe, ki bi vsakomur - ne ki jo potrebuje. A kot pravi, smo trenutno daleč od takšne rešitve, ker država najraje varčuje na starih ljudeh, ker lahko. »Večina težav izhaja z dveh področij. Glede na zdravstveno stanje uporabnikov in na to, da so domovi postali največja slovenska negovalna bolnišnica, so kadrovski normativi nujno potrebni prenove. Druga pereča točka je, da je na plečih varovancev oziroma njihovih svojcev več kot 70 odstotkov cene domske oskrbe.« Daleč najpogostejši zaplet v komunikaciji s svojci je zato reševanje nejasnosti, kdo in koliko bo doplačeval za domsko oskrbo. Prepiri najpogosteje izhajajo iz družinskih odnosov. Ob tem, da lahko doplačilo doseže tudi tisočaka na mesec, to seveda ni presenetljivo. Zakonske rešitve se valjajo po predalih O nujnosti sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi se govori »Seveda bi bilo najbolje, če bi kadrovski standardi z oddelkov za dementne veljali za celotne domove. Vprašanje je, če bi naši stanovalci prenesli posledično še višjo ceno. Dodatno osebje bi morali nujno plačati iz javnih sredstev,« pravi Jaka Bizjak. že dvajset let. Zadnji osnutek leta 2017 sta stroka in javnost raztrgali. Zelo verjetno bi se podobno zgodilo tudi z novo različico, ki naj bi menda že SAŠKA T. OCVIRK OB ROBU Ko si samo še številka in strošek Življenje in zdravje sta neprecenljiva, mar ne? Do trenutka, ko se njuna vrednost opredeli z evri in prikaže z velikostjo kosa kolača razpoložljivega proračuna. Že v starih časih je veljalo, da je mama lahko preživela deset otrok, na njeno starost pa deset otrok ni zmoglo poskrbeti zanjo. A vendar so v razširjenih družinah svoj kot ob krušni peči nekoč našli tudi babice in dedki. Sodobna potrošniška družba česa takšnega ne dopušča več niti v teoriji. Ekonomisti bijejo plat zvona, da nas bo starost vse pokopala. Ne glede na »emšo«. Vsi ukrepi so zgolj prestavljanje denarja iz levega v desni žep ali obratno. Ljudi, ki bi bili za drobiž v petek in svetek na voljo za menjavanje plenic, kopanje ter nego najbolj betežnih, ni ravno na pretek. Koliko človečnosti in prijaznosti bi ob kopici osebnih težav in ob nezadovoljstvu nad življenjem v njihovi koži zmogli sami, je retorično vprašanje. Tudi najbolj predan direktor in vodja oddelka ne moreta imeti nadzora nad vsakim posameznikom in njegovim delom. In vsi smo samo ljudje. Upajmo, da še vedno ljudje. Ker je tudi na posteljo priklenjen starostnik človek z imenom in s priimkom. Človek, ki je delal, prispeval in sooblikoval naš svet. Potrebuje pomoč, ki mu iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja po vseh kriterijih in pravilih pripada. Ohranitev človeškega dostojanstva ob tem pač ne more biti odvisna od dobrega ali slabega dneva strežnice. Glede na to, da sistem že zdaj marsikje deluje na pogon požrtvovalnosti in osebne predanosti osebja, bi bilo nadvse krivično grenkobo tretjega življenjskega obdobja valiti na zaposlene v domovih. Tisti, ki bi morali že včeraj nekaj ukreniti, pa se srečujejo na sestankih, se trepljajo po hrbtih in se prepričujejo, kako je vse »fajn«. Varuh človekovih pravic je pred dnevi dejal, da ima takšnih cirkuških predstav dovolj. »Čas je, da nekaj tudi ukrenemo.« Ga bo kdo slišal? bila v medresorskem usklajevanju. Glede na to, da zanjo velja visoka stopnja tajnosti, se Bizjak boji, da gre spet v napačno smer. »To pomeni, da se zakonodajalec osredo-toča samo na to, kako čim bolj omejiti javne izdatke, ne pa tudi na to, kako vzpostaviti sistem, ki bo vzdržen in sprejemljiv za vse.« Dokler se država ne bo odločila, da so staranje prebivalstva in s tem povezani izzivi njena prednostna naloga, bo ostalo tako, kot je. »Resnica je, da država teh težav niti ne želi rešiti. Ustreza ji trenutno stanje, ko največji del bremena nosijo starostniki in njihovi svojci. To nikakor ni prav.« Glede na to, da bolnišnice bolnike zelo hitro odpuščajo, bi moral biti določen odstotek postelj v domovih vedno na voljo. A trenutno je prazno posteljo nemogoče dobiti. Država v javne zavode ne vlaga, koncesij ne podeljuje. Glede na dobro gospodarsko situacijo je tudi negovalno osebje izjemno težko dobiti. Delo je namreč zahtevno in pogosto slabo plačano. »Če ne bomo hitro našli učinkovitih rešitev, bomo imeli velik problem,« zaključi Bizjak. StO 14 KRONIKA Zaseg konoplje dvanajstim osumljencem v Zaradi droge bodo ovadili tudi 31-letnega Velenj- ... in 56-letno žensko z Ljubnega, pri kateri so Celju. čana ... našli kar sedem kilogramov konoplje. Ovadbe zaradi preprodaje droge Organizirali s konopljo Kriminalisti bodo ovadili dvanajst oseb, starih od 27 do 47 let. Gre za devet Slovencev, dva državljana Srbije in enega državljana Hrvaške. Sumijo jih, da so kot člani združbe v zadnjih mesecih preprodajali drogo. Šlo naj bi za konopljo. širok posel V Celju je združba vzgajala približno tisoč sadik konoplje. SIMONA ŠOLINIČ Kriminalisti so preiskavo začeli že decembra lani. Zgolj v zaključnem delu preiskave, torej ob prijetju združbe, je sodelovalo kar 85 policistov in kriminalistov. Med njimi so bili tudi pripadniki posebne policijske enote. Opravili so sedem hišnih preiskav, sedmim osumljencem so takoj odvzeli prostost. »Člani združbe so v spletni prodajalni s sedežem na območju Celja prodajali opremo za gojenje konoplje in dajali tudi navodila za vzgojo rastlin. Prodajali so sisteme za osvetljavo rastlin, sisteme za prezračevanje, zemljo, gnojila in druge preparate, ki so namenjeni za vzgojo rastlin v nadzorovanem okolju, ki omogoča več žetev pridelka letno in večjo vsebnost tetrahidroka-nabinola,« pravijo na PU Celje. Kot so še sporočili, je združba na sedežu podjetja za proizvodnjo in nadaljnjo prodajo konoplje opremila približno 70 kvadratnih me- trov velik prostor, v katerem je nadzorovano vzgajala približno tisoč sadik konoplje. Posušeno konopljo so člani združbe hranili na drugem naslovu, kjer so kriminalisti našli 50 paketov po pol kilograma posušenih rastlinskih delcev konoplje. Skupno so v vseh hišnih preiskavah našli in zasegli približno 1.500 sadik konoplje v različnih obdobjih zorenja, približno 28 kilogramov posušenih cvetov konoplje, pripravljenih za nadaljnjo prodajo, približno 60 tisoč evrov gotovine ter več opreme za gojenje konoplje in več pripomočkov za preprodajo droge, kot so tehtnice in naprave za vakum-sko pakiranje. Zasegi tudi v Velenju, Šoštanju in na Ljubnem Velenjski policisti so v teh dneh zasegli več droge na tamkajšnjem območju. Ovadili so tudi dve osebi. V prvem primeru so policisti kar devet zasegov droge opravili na javni prireditvi v Velenju. Pri 31-letnem Velenjčanu, za katerega so sumili, da je drogo prodajal naprej, so našli več zavojev amfetaminov in približno sto tabletk ekstazija. Moškega so pridržali in nato na njegovem domu opravili tudi hišno preiskavo. V njej so našli in zasegli še dodatnih 60 tabletk ekstazija, merice, tehtnice in več ostalih stvari, ki jih je uporabljal pri prodaji prepo-vednih drog. 31-letnika bodo tako ovadili zaradi suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Policisti so v sodelovanju z vodniki službenih psov opravili hišno preiskavo na območju Šoštanja pri 36-letnem moškemu, nato še dve hišni preiskavi na območju Ljubnega pri Savinji pri 56-letni ženski. V šoštanjskem primeru so našli manjšo količino posušene konoplje. 56-letnici so zasegli približno sedem kilogramov posušenih delcev konoplje, 82 manjših sadik konoplje in 105 sadik konoplje različnih velikosti. Zasegli so ji tudi dva šotora, ki sta bila prirejena za gojenje konoplje na podstrešju ene od hiš. Šotora sta bila opremljena z lučmi, ventilatorji, vlagomeri, s transformatorji in z ostalo opremo, potrebno za gojenje konoplje. Oba bodo prav tako ovadili zaradi pečanja z drogo. Foto: PUC Požar povzročil za štiristo tisoč evrov škode V četrtek popoldne je zagorelo v Trnovljah pri Celju. Ogenj je izbruhnil v delavnici, kjer je lastnik varil dno vozila. Avto je pri tem zagorel. Požar se je razširil po delavnici in jo uničil. Ogenj se je kljub hitremu gašenju razširil na ves objekt, v katerem so tudi gostinski lokal in stanovanjski prostori, ter ga v celoti uničil. Po prvih nestrokovnih ocenah znaša škoda 400 tisoč evrov. Foto: PGD Trnovlje Zdrvel v prepad Sredi preteklega tedna se je na cesti Luče-Podvolovjek zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 69-letni voznik avtobusa. Preiskava je pokazala, da je v desnem ovinku iz neznanega razloga zapeljal naravnost po strmem klancu navzdol in tako zdrsel približno 50 metrov v prepad. V avtobusu je bil v času nesreče sam. Umrl je na kraju dogodka zaradi hudih telesnih poškodb. Policija je odredila sanitarno obdukcijo, saj še vedno ni natančno znan vzrok nesreče. Obstaja tudi sum, da je do nje prišlo zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja voznika. To je že letošnja dvanajsta smrtna žrtev v prometu na Celjskem. V četrtek se je v nesreči na Polzeli poškodoval kolesar. 51-letnik je vozil preblizu desnega roba vozišča, nato je zapeljal čez znižan robnik in izgubil oblast nad kolesom ter padel. Zaradi hudih poškodb se zdravi v celjski bolnišnici. Trčil v garažo V nedeljo je 47-letni voznik osebnega vozila v Svetelki zapeljal s ceste in trčil v garažo. Vozilo se je prevrnilo, nanj se je prevrnil delovni stroj. Na kraju so prvi posredovali celjski poklicni gasilci. Voznik je bil lažje poškodovan. Policisti okoliščine nesreče še preiskujejo, zato še ni znano, ali je moški v garažo trčil zaradi neprilagojene hitrosti. Policisti so odredili tudi strokovni tehnični pregled avtomobila, da bi ugotovili, ali se je nesreča zgodila zaradi tehnične napake na vozilu. V Prekorjah se je poškodoval 38-letni motokrosist. Ta je vozil po gozdnatem območju, nakar je s krmilom vozila trčil v drevo, padel in dobil hudo poškodbo noge. V dveh urah ogromno kršitev Preteklo sredo so celjski policisti v dveurnem nadzoru prometa v Celju zaznali kar 162 kršitev. Poudarek pri nadzoru je bil na kršitvah, povezanih z uporabo telefona med vožnjo, z vožnjo pri rdeči luči ter s kršitvami pešcev in kolesarjev. 77 voznikov je med vožnjo uporabljalo telefon, 45 jih ni uporabljalo varnostnega pasu, 10 voznikov je v križišče zapeljalo pri rdeči luči. »Bilo je osem kršitev kolesarjev in deset kršitev, ki so jih storili pešci. Štirje vozniki niso upoštevali hitrostnih omejitev. Dva voznika sta vozila pod vplivom alkohola, ukrajinskemu vozniku tovornega vozila je pri vstopu v Slovenijo na Mejnem prehodu Bistrica ob Sotli alkotest pokazal 1,6 promila alkohola v krvi,« so sporočili iz PU Celje. V ostalih primerih je šlo za nepravilno parkiranje, neuporabo luči, nepopolno opremo in preobremenjeno tovorno vozilo. Umrla sopotnica v vozilu Ceste na Celjskem so v ponedeljek zahtevale že trinajsto smrtno žrtev letos. Popoldne se je namreč huda nesreča zgodila v Rogaški Slatini. Trčenje dveh osebnih vozil je povzročila 72-letna voznica, ki je vozila iz smeri Tekačevega proti središču Rogaške Slatine. 72-letnica je iz neznanega razloga zapeljala na nasprotni vozni pas in trčila v avtomobil, s katerim je nasproti pripeljal 82-letni voznik. V vozilu povzročiteljice se je hudo poškodovala 93-letna sopotnica. Slednjo so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je zaradi posledic nesreče umrla. Voznik in voznica pa sta se v trčenju lažje poškodovala. Lani sta v enakem obdobju umrle tri osebe. Sporočila zbrišite V zadnjem obdobju so se spet razširile spletne goljufije v obliki elektronskih sporočil neznanih oseb. Te od prejemnikov zahtevajo nakazilo denarnih sredstev v zameno za to, da ne bi razkrili obiskovanja spletnih strani s pornografskimi vsebinami, za katere neznani pošiljatelji trdijo, da so jih prejemniki obiskovali. Tudi policija opozarja, da gre za lažna sporočila, ki jih storilci v večjem obsegu pošiljajo na naključne elektronske naslove. Takšna sporočila lahko prejemniki izbrišejo, nanje pa naj ne odgovarjajo. Hkrati naj ne klikajo na povezave v sporočilih. PODLISTEK 15 Dr. Milko Mikola Westni - celjski veleindustrialci (io) Westnovi denarni zavodi Westni so se uveljavili tudi na področju bančništva. Ker je njihovo premoženje po prvi svetovni vojni stalno naraščalo, so začeli stremeti za tem, da bi postali neodvisni od bank in si ustvarili lastni denarni zavod. S tem namenom so v družbi z Ljubljansko mestno hranilnico odkupili Ljubljanski kreditni zavod za trgovino in industrijo, ki je bil do takrat podružnica Du- najskega denarnega zavoda. Zatem so kupili delnice Duna-vske banke v Beogradu, ki je bila ustanovljena leta 1897 in je imela pol milijona dinarjev svojega kapitala. Po vstopu v ta denarni zavod so Westni njegovo delniško glavnico takoj povečali na tri milijone in leta 1927 na 13 milijonov dinarjev. Maja 1930 so omenjen denarni zavod združili s Trgovsko banko v Zemunu, ki je bila denarni zavod vojvodinskih Nemcev, in ob njuni združitvi delniško glavnico povečali na 20 milijonov dinarjev. Odnos Westnov do delavcev Kot smo videli, je Westno-vo podjetje v Celju (Gaber-ju) kmalu po ustanovitvi leta 1894 začelo doživljati izredno hiter razvoj, kar se je med drugim odražalo tudi v hitrem naraščanju števila v njem zaposlenih delavcev, ki se je do prve svetovne vojne dvignilo že na približno tisoč, do druge svetovne vojne pa že na dva tisoč. V obdobju med obema vojnama je bilo med zaposlenimi tudi vedno več žensk. Položaj delavcev je bil takrat v vsej Avstriji težak, saj je za tovarniške delavce veljal 11-urni delavnik. Ko je po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 večina slovenskih dežel postala del novoustanovljene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je slovenska Narodna vlada decembra 1918 za delavce v industrijskih podjetjih s posebno uredbo predpisala 8-urni delavnik, s čimer se je uveljavil 48-urni delovni teden. S tem se je tudi položaj delavcev v Westnovi tovarni emajlirane posode bistveno izboljšal. Čeprav so bile delavske mezde v Westnowem podjetju višje kot v ostalih celjskih podjetjih, so si njegovi delavci prizadevali za njihovo zvišanje in so s tem ciljem organizirali tudi nekaj stavk. www.kamra.si M4camra Do prve stavke je prišlo leta 1896. To je bila tudi edina stavka v Westnovem podjetju pred prvo svetovno vojno. V obdobju med obema vojnama je v njem prišlo do stavk v letih 1920, 1922 in 1936. Pri tem je treba povedati, da leta 1920 Westnovi delavci niso postavljali nobenih stavkovnih zahtev. Stavkali so namreč v znak solidarnosti s stavkajočimi železničarji in v protest zoper krvave dogodke na Zaloški cesti v Ljubljani. Zadnja in hkrati največja stavka v Westnovem celjskem podjetju je potekala med 27. avgustom in 6. septembrom 1936, povod zanjo je dal mojster Fleck, ki je brez razloga oklofutal mlajšo delavko. Na Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ta njegov izpad so se njene sodelavke odzvale tako, da so naslednji dan omenjenega mojstra zgrabile in ga odnesle na cesto. Ker je Westen mojstra Flecka ščitil in ga ni hotel odpustiti, so delavci začeli stavkati in tovarno zasedli, kar je po tedanji zakonodaji predstavljalo nezakonito dejanje in sta zato posredovali policija in žandarmerija. Z njuno pomočjo je Westnu stavko uspelo zatreti. Za kazen je odpustil 380 delavcev in delavk. Odpuščeni delavci so dobili v delavske knjižice rdeč pečat kot opozorilo, da so pod vplivom komunistov, kar jim je pri iskanju druge zaposlitve povzročalo hude težave. Se nadaljuje ... ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Skupina delavk in delavcev pred skladiščem surove posode (1910) (vir: Celjski zbornik 1975-1976) JAVNO VODSTVO C E L E I A MESTO POD MESTOM Nedelja, 2019, ob 11. uri POKRAJINSKI MUZEJ CELJE WWW.POKMUZ-CE.SI INFO&POKMUZ-CE.SI 03/428D962, 031 612 618 ^^ I ИШ ALBUM S CELJSKEGA Dečki 7. razreda II. OŠ Celje z učiteljem Jožetom Koresom, 1960 Takrat je II. OŠ Celje imela prostore skupaj z učiteljiščem v stavbi današnje Gimnazije Center - Celje. 7. razred je bil v najvišjem nadstropju. Na fotografiji med drugim: Vladimir Prelovec, Andrej Telič, Saša Šrot, Jurij Lošterk, Stanko Turk, Gojko Brvar, Dušan Čuček, Aleksander Videnšek, Boris Kompan, Josip Kukoljan, Mirko Cimerlajt, Zdravko Vidmar, Janez Grobelnik in ob katedru učitelj Jože Kores. Prispeval: Vladimir Prelovec v okviru akcije Zbiramo spomine na šolske dni. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. 16 AKTUALNA PONUDBA POZORI Preglejte aktualno ponud D O MM ■ ■ ■ ■ ■ W alLodlicno Klasifikacija klavnih trupov v Avstriji Zaradi nerazumevanja kmetov, ki se ukvarjajo z vzrejo goveje živine, objavljamo prispevek, v katerem želimo podrobneje predstaviti sistem klasificiranja goveje živine v klavnicah v Avstriji. Strokovno področje klasifikacije klavnih trupov, vključno z etiketi-ranjem, je pri avstrijskem nadzoru mesa vodeno centralizirano. V skladu z Zakonom o kakovostnih razredih velja glede govejih klavnih trupov odraslega goveda (živa teža nad 300 kg) splošna obveznost njihovega klasificiranja, ki ga morajo izvajati s strani države določene službe za klasifikacijo. Klasifikacija klavnih trupov služi kot obračunska osnova za izračun cene med rejcem živali, trgovcem z živino in klavnico. Pri tem je nujno potrebna objektivna osnova. Obstaja vrsta EU-uredb, zakonov Republike Avstrije in tudi smernic organizacije Agrar Markt Austria, ki urejajo klasifikacijo klavnih trupov. Leta 2000 je bila ustanovljena sedanja krovna organizacija ÖFK-Österreichische Fleischkontrolle Ges. m. b. H. (ÖFK - Av- strijska kontrola mesa, d. o. o.). Cilja ustanovitve sta bila po eni strani določitev enotnega ravnanja glede zakonskih predpisov, po drugi strani pa vzpostavitev osrednje informacijske platfor- me kot veznega člena pri povratni sledljivosti svežega mesa. Deželne organizacije, združene v ÖFK Ges. m. b. H. (ÖFK, d. o. o.), opravljajo svoje dejavnosti po pravnih določbah. ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAV! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO TAKOJ!!! o ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH > do 3 € + davek (bio + 0,25 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,40 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40€ + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH {do 0,25 €). TEDENSKA PRODAJA MALIHTELIČK; i cca 200-250 kgl Jt v Zagotovljeno plačilo v dveh dneh ra vaš bančni račun. "Kartet "fkeutc /4., t/.«.«. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana Ш > X est Razen tega se v okviru klasifikacije klavnih trupov zahtevane dejavnosti izvajajo po navodilih Uredbe (ES) št. 1760/2000 o označevanju govejega mesa. Ta uredba o označevanju govejega mesa in izdelkov iz govejega mesa zahteva za potrošnika transpa-rentnost glede pogojev prireje in prodaje kakor tudi sistema označevanja in registracije, iz katerega je razviden izvor živali oziroma govejega mesa in izdelkov iz govejega mesa. V okviru klasifikacije klavnih trupov mora biti zagotovljena tako za dobavitelje klavnih živali kot tudi za kupce klavnih trupov objektivna in nepristranska ocena, in sicer glede naslednjega: - obdelave klavnih trupov v skladu s predpisi - pravilne uvrstitve v zakonsko predpisane kakovostne razrede - ugotovitve teže po določbah Zakona o merah in umerjanju - pravilne identifikacije in označbe. Dejavnosti služb za klasifikacijo obsegajo v času zakola naslednje korake: Identifikacija: Pred zakolom mora biti za vsako žival na razpolago živinski potni list z vsemi potrebnimi podatki. Po preverjanju dokumentacije o izvoru in ušesnih znamk se vsaki živali dodeli zaporedna klavna številka. Pri kla- sifikaciji se na podlagi obstoječe ušesne znamke izvede končna kontrola in opravi uvrstitev. Obdelava: Obdelavo klavnih trupov kontrolira služba za klasifikacijo in v primeru, da pride do kršitev predpisov o obdelavi, se le-to evidentira v zapisniku o zakolu oziroma na obračunih, ki se nanašajo na zakol. Uradno tehtanje: Pri tem osebe, zadolžene za klasifikacijo, ugotovijo klavno težo (tople mase trupa). Praviloma tržni partnerji uporabijo klavno težo skupaj s klasifikacijsko razporeditvijo za ugotavljanje prodajne vrednosti klavnega trupa. Uradno tehtanje klavnih trupov se izvaja izključno na umerjenih tehnicah, opravijo pa ga izključno sodelavci službe za klasifikacijo. Klavna teža se za vsako posamično žival vpiše v zapisnik, in je tako tudi razvidna iz zapisnika o klasifikaciji. Ugotavljanje tople mase trupa se mora izvesti najkasneje v 30 minutah po odstranitvi drobovja iz goveda. Klasifikacija: Razvrstitev klavnih trupov odraslega goveda se opravi na podlagi ocene naslednjih značilnosti: mesnatosti (E, U, R, O, P), zamaščenosti (1, 2, 3, 4, 5). Za najvišjo uvrstitev, v razred E, ne sme klavni trup z odlično strukturo mesa na glavnih delih izkazovati nobene napake. Če pri klavnih trupih z mesna-tostjo U, R, O, P trije bistveni deli klavnega trupa ne izkazujejo enotne strukture, se slednjega uvrsti v tisti razred, v katerega sta uvrščena dva izmed teh treh delov. Označevanje: Sprejete uvrstitve oziroma podatke o živali se vpiše na etiketo, nakar se jo pritrdi na klavni trup. Poleg vrste obveznih podatkov je mogoče navesti tudi neobvezne podatke. Pisanje zapisnika: Neposredno po etiketiranju se relevantne podatke vpiše v zapisnik in avtomatsko arhivira z namenom zagotavljanja povratne sledljivosti za obdobje desetih let. DI GilMvE IZI R^AUhTiEB POSLOVANJE www.birobit.si GRADBENA V^r TRGOVINA tomaz@gradbena-trgovina.si www.gradbena-trgovina.si т 051 612 666,070 96 99 55 IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI ■ MATERIAL ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Pobiralec - prebiralec odpadkov (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: prenašanje posod od zbirnih mest do vozila, praznjenje posod v sme-tarsko vozilo, pomoč vozniku pri manevriranju in praznjenju sme-tarskega vozila, vodenje evidenc čiščenja po urniku, vodenje potnih nalogov, kontrolnika goriva. Od kandidatov pričakujemo III. stopnjo izobrazbe, pripravljenost na delo, samoiniciativnost, fleksibilnost in timsko delo na terenu. Prijave zbiramo do 24. 6. 2019. PUP-Saubermacher, d. o. o., Koroška cesta 46, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Pek / delavec v pekarni (m/ž) (Celje) Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje bo samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka, ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 25. 6. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Programer CNC (m/ž) (Prevalje) Od kandidatov pričakujemo VI. stopnjo izobrazbe strojne smeri (alternativno V. stopnja z ustreznimi delovnimi izkušnjami), poznavanje programskega orodja CAD CAM, Autodesk Inventor HSM, obvladovanje MC Office programov, strokovno-tehnične kompeten-ce/strokovnost, komunikacijske kompetence, samoiniciativnost, natančnost. Prijave zbiramo do 14. 7. 2019. TRO - rezalna orodja, d. o. o., Perzonali 2, Prevalje 2391 Več informacij na www.trgotur.si. Grafični oblikovalec (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: priprava na tisk, oblikovanje oglasov, oblikovanje grafik, priprava na ekosolven-tni tisk, oblikovanje v oblikovalskih programih (Photoshop, Adobe Illustrator). Od kandidata pričakujemo kreativno razmišljanje, izobrazbo ustrezne smeri, poznavanje oblikovanja v računalniških programih Photoshop, Illustrator in drugih programih za obdelavo slik, osnove poznavanja oblikovanja, fotografiranja in videosnemanja, zaželeno poznavanje solventnega tiska, zaželeno poznavanje lepljenja (brendi-ranja) avtomobilov. Prijave zbiramo do 3. 7. 2019. Biro Ogis, posredništvo, trgovina, izposojanje, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja kuhinje (m/ž) (Koroška) Od kandidata pričakujemo delovne izkušnje s pripravo jedi in cateringa, obvezne delovne izkušnje z vodenjem v kuhinji, ustrezna izobrazba (gostinski tehnik ali kuhar), računalniško znanje (MS Office). Kandidatu nudimo zaposlitev za polni delovni čas v dopoldanskem času (konci tedna so prosti), pogodbo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem, razvoj v sodobnem in uspešnem podjetju, primerno in redno plačilo glede na izkušnje in odgovornosti, veliko možnosti za izobraževanje in napredovanje, dostop do široke baze znanja. Prijave zbiramo do 3. 7. 2019. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar, natakar barista (m/ž) Pričakujemo najmanj eno leto delovnih izkušenj na primerlji- vem delovnem mestu, oseba mora biti urejena, prijazna in komunikativna, ki bo goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila. Želene lastnosti so hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, oseba mora znati stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več. Od osebe se pričakuje komunikacija z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij, nujno: dobro znanje slovenskega jezika, osnovno znanje angleškega jezika, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 13. 7. 2019. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Traktorist (m/ž) (Ravne) Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, izpit za voznika traktorja, izpit za viličarista, zaželen izpit za nanašanje FFS, zaželen izpit za delo v gozdu, samostojnost in samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 12. 7. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj Več informacij na www.trgotur.si. Voznik - dostavljalec (m/ž) (Celje, teren) Od kandidatov pričakujemo končano IV. stopnjo izobrazbe (srednja poklicna šola), 2 leti de- lovnih izkušenj, izpit B-kategori-je, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljalca viličarja, računalniška pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene, usposabljanje po programu HACCP. Prijave zbiramo do 25. 6. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo srednjo poklicno šolo smeri skladiščnik, prodajalec ali oblikovalec kovin, 2 leti delovnih izkušenj, izpit za viličarista; izpit B-kategorije, znanje računalniških programov MS Office; natančnost, doslednost, komunikativnost. Prijave zbiramo do 6. 7. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Zidar (m/ž) (Žalec) Pričakujemo končano srednjo poklicno izobraževanje smeri gradbeništvo, 3 do 5 let delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, vozniški izpit B-kate-gorije, znanje in prakso s področja visokih in nizkih gradenj, natančnost, redoljubnost, obvladovanje aparatur in znanje branja gradbenih načrtov. Prijave zbiramo do 10. 7. 2019. Spekter, d. o. o., Lo-žnica pri Žalcu 52/a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. 0 MojeDelo.com Komercialist (m/ž) (Celje) Delovne naloge: vlistavanje novih izdelkov v prodajno mrežo novih kupcev, redno obiskovanje in reševanje problematike s kupci, redno obiskovanje kupčevih poslovalnic in urejanje prodajnih mest, tedensko poročanje direktorju družbe o izvedenih dejavnostih na terenu, doseganje skupnih ciljev oziroma njihovo povečanje. Gastlog, d. o. o., Cesta na Ostrožno 117, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tržnik za tuje trge (m/ž) (Murska Sobota) Glavne naloge: aktivno iskanje novih strank, zbiranje, urejanje in spremljanje podatkov o tržiščih in tržnih razmerah, priprava aktivnosti ter tržnih pristopov, priprava letnega načrta trženja, izvajanje sprejete prodajne politike, priprava ponudb in pogodb, sodelovanje pri razvoju, vodenje projektov, priprava analiz in poročil. Proconi, d. o. o., Industrijska 6a, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 3. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec v proizvodnji (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Smo hitro rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo, pripravljeni na inovacije in usmerjeni h kakovosti. V podjetju iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji, zato vas vabimo, da postanete del našega kolektiva, da bomo skupaj gradili znanje za prihodnost. Nudimo delo v proizvodnji na področju CNC-struženja, rezkanja in brušenja z možnostjo napredovanja. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 17. 7. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Tehnolog avtomatizacije (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: sodelovanje pri izvajanju projektov za nadzorne sisteme (priprava uporabniških zahtev za nadzorne sisteme, zagotavljanje ažurne dokumentacije za nadzorne sisteme ob spremembah, sodelovanje pri zagonu in izvajanju kvalifikacij, upravljanje avtorizacij, priprava navodil za delo in izobraževanje uporabnikov) ... Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com Prodajalec LKW (m/ž) (Celje) Glavne naloge in odgovornosti: komunikacija s strankami osebno in po telefonu, svetovanje in podpora obstoječim in novim kupcem, obveščanje kupcev o ugodnostih in novostih v prodajni ponudbi ... Inter Cars INT, d. o. o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 17. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov in monter strojnih inštalacij (2 del. mesti) (m/ž) (delo na terenu Celje z okolico in po Sloveniji) V svoj kolektiv vabimo sodelavce za delovno mesto vodja projektov in monter strojnih inštalacij (2 del. mesti). Prosto je tudi delovno mesto za pomočnika monterja - inštala-terja strojnih inštalacij. Sodelavce potrebujemo za dolgoročno sodelovanje. Instalacije Razgoršek, d. o. o., Plinarniška ulica 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Savinjska regija) Za Savinjsko regijo iščemo več prodajalcev z najmanj IV. stopnjo izobrazbe, s spoštljivim odnosom do kupcev in sodelavcev ter z željo po timskem delu. Lidl Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 25. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Prebold) Pričakujemo VI./VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, dobro poznavanje slovenskih računovodskih standardov in ostalih predpisov, potrebnih za delo v računovodstvu, računalniško pismenost (Excell), zaželeno poznavanje SAP, natančnost, samostojnost in fleksibilnost. Schiedel, d. o. o., Latkova vas 82, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 14. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Prebold) Na delovnem mestu boste odgovorni za vzdrževalna dela na strojih v proizvodnem procesu, uporabo tehnične dokumentacije za vzdrževanje, izvajanje kovinarskih in elektrikarskih del. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Programer (m/ž) (Celje) Zaradi dela pri novih projektih iščemo sodelavca/-ko na področju razvoja programske opreme. Naš cilj je poiskati osebo, ki se bo s primernimi znanji, samoiniciativnostjo in kreativnostjo vključila v našo ekipo. Nudimo širok spekter različnih znanj, možnost profesionalnega razvoja ter razgibano in kreativno delovno okolje. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalka (m/ž) (Celje, Ljubljana) Pričakujemo osnovno znanje nemškega jezika, delovne izkušnje v prodaji, samoiniciativnost, komunikativnost, zanesljivost, veselje do prodaje in dela s strankami, poznavanje okolja Microsoft Office, občutek za estetiko. Jones trgovina, d. o. o., Ulica Staneta Rozmana 16, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 12. 7. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Poletne avanture Poletne počitnice v Muzeju novejše zgodovine Celje Kdo? Učenci od 6. do 9. razreda osnovne šole j? Od srede, 26. 6. do sobote, 29. 6. 2019 Info inpryave? katja.pur@mnzc.si ali 03 428 64 26 ШТ17Г muzejnovejšezgodovine I celje 18 ŠPORT Skupščina Košarkarskega kluba Celje je trajala skoraj dve uri Kolka odstopil, Malec neuspešen, kandidat Koštomaj Skupščina Košarkarskega kluba Celje je bila najprej napovedana za ponedeljek, 10. junija. Nato je bila sklicana za teden kasneje. Najprej skupščina kluba, ki jo je vodila Mojca Cvetko, ni bila sklepčna. Treba je bilo počakati pol ure, potem so delo lahko začeli. DEAN SUSTER Dosedanji predsednik Aleksander Kolka je ob koncu daljšega nagovora predlagal svojo razrešitev s položaja. Ce je ne bo, bo odstopil, je dejal. Prej je orisal pot kluba, ki se je imenoval Celjski vitez, do praga 1. slovenske lige. Poudaril je trud za pridobivanje denarja. Leta 2011 so zbrali 35 tisoč evrov, leta 2012 45 tisočakov, leta 2013 56 tisočakov, nato 53, 75, 97, 145 in lani 139 tisoč evrov. »Prav je, da delo prepustim svežim močem. Nisem se utrudil, toda predsednik več ne bom ...« je Kolka na nek način šokiral prisotne, predvsem starše mladih košarkarjev, ki tega niso pričakovali. Malec se je predstavil Skupščina je z dvigom rok razrešila Aleksandra Kolko s položaja. Bil je tudi predsednik upravnega odbora, v katerem sta bila še Hugo Bosio in Dejan Cvetrežnik. Nato se je oglasil kandidat za njegovega naslednika Aljoš Malec, ki je v preteklosti vodil celjski plavalni klub. Še preden se je začelo glasovanje zanj, je trener članskega moštva Vladimir Rizman za predsednika predlagal dosedanjega kapetana ekipe Tadeja Ko-štomaja, ki je končal igralsko kariero. Po nekaj zapletih je Malec predstavil svoje vide- Aljoš Malec je opozoril, da bi morala biti skupščina izvedena že lani. nje delovanja kluba, večina prisotnih pa je negodovala ob njegovih kritičnih opazkah. Nato je naštel ljudi, ki naj bi mu pomagali, če bo izvoljen, in sicer Mateja Polutnika, Da-mirja Ivančiča, Igorja Pučka, Borisa Zrinskega, Sama Udriha ... Bo Koštomaj edini kandidat? Na glasovanju je Malec popolnoma pogorel, niti en član skupščine ni dvignil roke zanj. Nekaj kritičnih besed mu je namenil tudi poslovni sekretar Husein Kahvedžić. Izrazil je podporo trenerjem mlajših kategorij, izpostavil je zadnjo člansko tekmo v minuli sezoni: »Pokažite mi slovenski košarkarski klub, ki je imel premajhno dvorano. Mi smo jo v finalu proti Podčetrtku imeli. In kje ste videli takšno vrsto za vstopnice, ki se je vila pred našo dvorano?« Naslednja skupščina bo v četrtek, 27. junija, v glasbeni učilnici I. osnovne šole. Ce ne bodo uspeli prepričati Aleksandra Kolke, ki je skoraj osem let uspešno vodil klub, da ponovno kandidira, bo skupščina verjetno sprejela program Tadeja Koštomaja. Ta ima v ognju nekaj vročih želez. Kot možnega predsednika določeni krogi omenjajo tudi Urbana Majcna, ki je uspešno vodil Ženski košarkarski klub Celje. Glede na očitno priljubljenost moške košarke v knežjem mestu je mogoče pričakovati nadaljnjo izdatno pomoč Cinkarne Celje. Foto: GrupA, DŠ Desno od dosedanjega predsednika Aleksandra Kolke je Mojca Cvetko, levo pa Domen Rozman, predstavnik za stike z javnostmi. Tadej Koštomaj (s št. 8) je bil v pretekli sezoni kapetan moštva. Za njim sta do zadnjega kotička nabito polni tribuni I. osnovne šole Celje na drugi tekmi finala 2. slovenske lige z ekipo Terme Olimia iz Podčetrtka. Martini padel kamen s srca, trenerju ne Najslajše je cilj doseči v zadnji seriji. To je Martini Ratej uspelo na slovenskem pokalu v Celju. Prvi dan atletskega pokala Slovenije v Celju je bila v središču pozornosti članica domačega Kladivarja Martina Ratej, ki je prav v zadnjem poskusu kopje vrgla do 61,58 metra ter izpolnila normo za svetovno prvenstvo, ki bo med 28. septembrom in 6. oktobrom v Dohi. V zadnji seriji je normo presegla za osem centimetrov. Takoj po tekmi nam je njen trener Lovro Umek po idealnem razpletu dejal: »Super, da je vrgla kopje dovolj daleč. To je zelo dobro za njeno samozavest. Tudi sam sem zadovoljen. Toda . Pred desetimi dnevi je med vadbo vrgla kopje 65 metrov daleč. Ima težave z ritmom zaleta. Neugodno je, ker bo svetovno prvenstvo šele oktobra in v njeni glavi se marsikaj dogaja.« Ves čas svoji varovanki svetuje, naj teče hitro in obenem drži kopje naravnost s konico naprej. »S takšno postavitvijo ima Martina največjo moč pri izmetu. Ni mi padel kamen s srca, ker vem, da lahko njeno kopje leti do 64 ali 65 metrov ali še več. Ko bo to storila letos na tekmi, mi bo padel kamen s srca.« Kopje je mehko orodje 37-letna Martina Ratej ne zna skrivati, ko je srečna. Tako je bilo tudi tokrat, izpolnila je prvi cilj sezone. O njem sicer nihče ni dvomil, toda sezona je zaradi poznega svetovnega prvenstva zelo specifična. »Meni pa je padel kamen s srca, normo imam v rokah. Rezultat je do- ber, a ni odličen. Zdaj mi bo lažje loviti boljše dosežke,« je v uvodu dejala Martina. »Res je, da sem še >trda<. Kopje je mehko orodje in če ne zadeneš izmeta, kopje ne leti. Pričakovala sem več, tudi moj trener je želel več. A gremo počasi, očitno letos ne gre na hitro. V četrtek (danes, op. p.) bom tekmovala v Ostravi. Ca-kam na vabilo za nastop v diamantni ligi, pri čemer se zavedam, da daljava v Rimu ni bila dobra. V Celju bom ponovno tekmovala na državnem prvenstvu.« V Dohi, kjer bo svetovno prvenstvo, je zmagala v diamantni ligi, postavila je osebni rekord. »Doha je moj najljubši kraj. Tam se odlično počutim. Skušala se bom približati lastnemu državnemu rekordu. To je moj cilj.« Tina išče tekme Na dvodnevnem atletskem pokalu v Celju je tako v moški kot v ženski konkurenci zmagal ljubljanski Mass. Pri moških je bil domači Kladivar drugi, pri ženskah tretji. Normo za svetovno prvenstvo ima še ena atletinja Kladi-varja, Tina Šutej v skoku s palico. Zmagala je s 4,45 m, na 4,57 m je bila trikrat neuspešna. Trener Milan Kranjc je bil vseeno zadovoljen z izidom glede na slabe razmere: »Rezultat je soliden, ne pomeni pa presežka. Začetna višina je bila 1,80 metra. Tina je čakala dve uri, potem je brez ogrevalnega skoka skakala sama. Zelo visoko je takoj postavila letvico, na 4,30 metra. Vremenski pogoji so se spreminja- li. Najprej so imele tekmovalke veter v hrbet, potem je nehal pihati.« O načrtih je Kranjc dodal: »Zdaj iščemo miting v tujini z željo, da prizorišče ne bi bilo zelo oddaljeno. Letalska podjetja ne sprejemajo palic. Njen menedžer ni zagotovil kakovostne tekme v bližini. Imeli smo tudi smolo, v Ostravi ni na programu skoka s palico za ženske. Za diamantno ligo smo še malce >prekratki<. Tina lahko v dobrih pogojih preskoči 4,70 metra, kar bi jo v Dohi morda pripeljalo v finale.« Pogrešali Janežiča V nedeljo je močan veter preprečil boljše dosežke, deževati je začelo na srečo šele, ko je v cilj pritekla zadnja štafeta. Predsednik AD Kla-divar Stane Rozman je povedal: »Videli smo zanimivo atletiko, manjkal je morda izstopajoč rezultat. Vesel sem, da je Martina končno izpolnila normo za Doho in potrdila dobro pripravljenost s treningov. Tina pa ni imela sreče. Pričakovali smo vrhunski rezultat, a ji vreme ni šlo na roko. Sam še zdaleč nisem bil vesel, ko je postalo jasno, da Luka Janežič ne bo nastopil v Celju. Spodobi se, da vsi atleti Kladivarja tekmujejo na našem štadionu. Naposled smo pristali, da bo Luka na močnejših mitingih lovil normo za svetovno prvenstvo v teku na 400 metrov. V vsakem primeru bo nastopil na državnem prvenstvu v Celju, ko bomo priča vrhuncu atletske sezone v Sloveniji.« DŠ ŠPORT 19 odseka Planinskega društva Celje - Matica Jernej Gračner. Kruder v balvanski steni Jernej Kruder po zmagi v kombinaciji na državnem prvenstvu v Celju »Ponudili so nam vzemi ali pusti« Celje je kar tri dni gostilo državno prvenstvo v plezanju. V vlogi organizatorjev so se izkazali predstavniki Športno-plezalnega odseka Planinskega društva Celje - Matica. Prvič so se plezalci in plezalke potegovali za državne naslove v kombinaciji. Premierna državna prvaka sta postala Celjan Jernej Kruder in članica velenjskega kluba Janja Garnbret, vendar oba težje od pričakovanj strokovnjakov. »Če pogledam lanske številke, ko je sicer kombinacija obstajala v malce drugačni obliki, bi že ob ponovitvi zadnje sezone uspel priti zraven. Storil bom vse, da se bom uvrstil v olimpijsko ekipo.« DEAN ŠUSTER To potrjujejo tudi besede Jerneja Krudra, ki je priznal, da je bilo tesno. Zakaj vam ni steklo kot po maslu? Vsekakor ni bilo enostavno. Zapletlo se mi je na tekmi v hitrosti. Pričakoval sem zmago, ki bi preprečila paranje živcev v naslednjih dveh disciplinah. Vseeno se je dobro razpletlo, saj sem kasneje plezal nad pričakovanji. Toda v hitrosti vam je v petek uspel odličen dosežek, postavili ste državni rekord. Kvalifikacijska »runda« je bila sanjska. Glede na količino treningov nisem pričakoval, da lahko izboljšam osebni rekord. Na koncu se je izkazalo, da je bil rekord tudi slovenski. Poznalo se je, da sem bil prvi dan tekmovanja spočit. Tretji dan je bilo moči in zbranosti precej manj. Rekord je bil obenem nedosegljiv. Koliko pomeni vaš rekord v svetovnem merilu? Primerjave so možne, kajti oprimki v steni so standardno nameščeni. Po pravici povedano, ta dosežek še ne sodi pravzaprav nikamor, če ga primerjam s svetovnim rekordom. Bistveno je, da sem se prvič spustil pod mejo sedmih sekund. Čas je bil 6,97 sekunde. Čas svetovnega rekorda je 5,48 sekunde. Med kombinatorci moj čas ni niti tako slab. Nekaj tekmovalcev je boljših, a če bom redno hitrejši od sedmih sekund, potem bo to odlično za olimpijske kvalifikacije. Bili ste najboljši v balvanih, drugi v hitrosti in težavnosti, kar je pomenilo najnižji zmnožek in prvo mesto. Kakšna je vaša ocena nastopov v preostalih dveh disciplinah? Čeprav so balvani moja paradna disciplina, sem se moral zelo potruditi. Vse do zadnjega balvana je kazalo, da bom ostal na drugem ali celo tretjem mestu. Tekmec je storil napako in mi omogočil, da se povzpnem na vrh razvrstitve. Zmagal sem in na tekmo v težavnosti odšel precej bolj sproščen. Če bi se resnično zelo slabo odrezal, bi izgubil zmago v kombinaciji. Obenem bi morali tekmeci prikazati vrhunske predstave, da bi me uspeli prehiteli. Z drugim mestom sem ohranil visoko prednost za naslov državnega prvaka. V prejšnji sezoni ste bili zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v balvanih. Kaj je vzrok letošnje precej slabše uvrstitve? Niti približno nisem plezal tako kot lani. Da ne bom med najboljšimi tremi, sem malce tudi pričakoval. Večkrat sem poudaril, da je v svetovnem pokalu ogromno odličnih športnikov. Tudi lani nisem zgolj zmagoval. Večkrat sem imel srečo, da sem se sploh uvrstil v finale. Letos sem končal na devetem mestu. Še vedno sem torej med najboljšo deseterico na svetu. Vknjižil sem tudi zmago na eni tekmi, na kar sem zelo ponosen. Glavo pokonci in gremo novim ciljem naproti. Plezanje bo prvič na programu olimpijskih iger. Za to je moralo plačati določeno ceno, medalje bodo delili le v kombinaciji. Kako ste to sprejeli? Mnogim nam kombinacija seveda ni pogodu, vsak bi seveda rad nastopil predvsem v tisti disciplini, v kateri je najboljši. Toda to je bila edina možnost za plezanje, da so ga uvrstili na olimpijske igre. Ponudili so nam vzemi ali pusti. Možnost smo zgrabili z obema rokama. Večina plezalcev je začela še bolj trenirati preostali dve disciplini. Meni ni bilo težko najti motivacije za vadbo. V njej še vedno uživam. V kombinaciji sem se prvič preizkusil na državnem prvenstvu in zdela se mi je celo zabavna. Pričakujemo, da se bodo v olimpijskem programu discipline ločile. So tudi vsi vaši tekmeci »specializirani« ali obstaja kdo, ki nima slabih točk? Dve disciplini sta si zelo podobni, tako težavnostno plezanje kot balvani zahtevajo veliko tehničnega znanja. Hitrost je zelo fizična in nekako izstopa od preostalih dveh disciplin. V prednosti smo tisti, ki obvladamo tehnični disciplini. Rad bi obdržal balvansko formo, kajti vsaka zmaga me ohranja zelo visoko na lestvici. Zato bom ostal osredotočen na balvane. Naslednji mesec se bo začel svetovni pokal v težavnostnem plezanju, ki ga z veseljem pričakujem. Prvih štirinajst olimpijskih vstopnic, sedem ženskih in sedem moških, bodo razdelili avgusta v Tokiu na svetovnem prvenstvu v olimpijski kombinaciji, naslednjih dvanajst pa konec novembra ozi- roma v začetku decembra na kvalifikacijski tekmi v francoskem Toulousu. Zadnjih štirinajst viz bo podeljenih prihodnje leto tik pred olimpijskim Tokiom. Skupno je v obeh konkurencah na voljo 40 olimpijskih mest. Se vidite med dvajsetimi potniki na olimpijske igre 2020? Če pogledam lanske številke, ko je sicer kombinacija obstajala v malce drugačni obliki, bi že ob ponovitvi zadnje sezone uspel priti zraven. Konkurenca je tako izostrena, da nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Storil bom vse, da se bom uvrstil v olimpijsko ekipo. Si bosta z izbranko privoščila oddih na morju ali jo boste le vabili v hribe? Glede na mojo ljubezen do hladnega vremena bova večkrat izbrala pot v gore. Ni pa izključeno, da se bova za dan ali dva odpravila na obalo. Foto: SHERPA Jernej Kruder je bil zelo dobre volje v Plezalnem centru Celje. Gladiatorji znova zavzeli Celje Celje so tako kot je zdaj že stalnica v mesecu juniju tudi tokrat zavzeli »urbani gladiatorji«. Prireditev Urbani gladiator 2019 je znova postregla z zanimivim dogajanjem, pri katerem ni pomembno, kdo zmaga, temveč kdo uspešno pride do cilja. Uspelo je vsem. Dvodnevno dogajanje so ob Savinji začeli najmlajši, ki so tekmovali na junior trasi. Letos jih je bilo prijavljenih več kot 80. Na koncu so bili vsi prijetno utrujeni, nasmejani in obenem prav vsi nagrajeni s priznanjem in z medaljo. Dan kasneje se je s tremi različnimi trasami »spopadlo« kar 39 prijavljenih ekip. Ekipa je štela najmanj dva člana ter največ deset. Zanimive in nekatere tudi zelo zahtevne prepre-ke so se začele ob Savinji, nadaljevale preko nje do Starega gradu ter nazaj skozi park do visečega mostu in na cilj proti Mestni plaži. Glavni organizator dogodka je vsako leto Nino Cokan, ki skupaj s svojimi pomočniki vedno pripravi odličen dogodek. MK Tudi tokrat so bile ovire na poti zahtevne. Ena izmed njih je bila tudi plazenje po blatu pod žicami z električno napetostjo. NA KRATKO Poraz in pogodbe Celje: Nogometaši Celja so odigrali eno pripravljalno tekmo, druga jih čaka jutri. Na prvi preizkušnji v novi sezoni so za zaprtimi vrati štadiona Z'dežele gostili madžarski Fe-rencvšroš. Gostje so bili boljši z 2:0. Naslednja preizkušnja rumeno-modre spet čaka doma, v petek bo že ob 11.30 nasprotnik armenski Banants. Vodstvo kluba obenem podaljšuje pogodbe z igralci. Do sredine leta 2022 so zvestobo obljubili Dušan Stojinović, Deni Štraus, Jakob Novak, Amadej Brecl in Žan Benedičič. Tri iz celjskega kluba Celje: Deset dni pred začetkom evropskega prvenstva za košarkarice v Nišu in točno mesec dni po zboru reprezentance je selektor Damir Grgić določil dvanajsterico, ki bo branila slovenske barve. V njej so tri članice celjske Cinkarne, Zala Friškovec, Aleksandra Krošelj in Maruša Seničar, ter še šest nekdanjih košarkaric celjskega kluba, Nika Barič, Teja Oblak, Annamaria Prezelj, Tina Jakovina, Shante Evans in Eva Lisec. (DŠ) 20 MODRI TELEFON Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik. com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Modri telefon Na pregled so jo povabili zaradi napake v sistemu Dokaj nenavadna zadeva se je v začetku spomladi pripetila Celjanki, ki želi ostati anonimna, a kljub temu želi, da bi bili o njenem primeru ljudje obveščeni, da se jim ne bi zgodilo podobno kot njej. Marca je na svoj mobilni telefon dobila sporočilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, in sicer, da se mora čez nekaj dni oglasiti na pregled na Inštitutu za klinično nevro-fiziologijo. Naj dodamo, da je bralka stara več kot 80 let. Sporočilo jo je presenetilo, saj se ne zdravi v Ljubljani, ampak v Splošni bolnišnici Celje. Ker je imela v tistem obdobju zdravstvene težave, je pomislila, da je pač takšno obveščanje posledica elektronskih povezav med bolnišnicami in posledica tega, da je bila dejansko naročena v Ljubljani na podlagi elektronskega napotila zdravnika v Celju. Zato se je na dan, ki je bil v sporočilu naveden, odpravila v Ljubljano. Ker živi sama, je morala poskrbeti za prevoz, spremstvo in seveda tudi plačilo vsega tega, ki ni bilo ravno nizko. »Ko sem prišla v UKC Ljubljana, sem sprva kar nekaj časa iskala Inštitut za klinično nevrofiziologijo, nakar so me zaposleni poši- ljali sem ter tja, saj še sami niso vedeli, kje ima inštitut prostore. Ko sem vendarle prišla na inštitut in pokazala sporočilo, saj papirnate napotnice nisem imela, ker sem domnevala, da je to zdaj tako ali tako tudi elektronsko, so me debelo pogledali in dejali, da je bila storjena napaka in da sporočilo sploh ni bilo namenjeno meni, ampak drugi osebi,« nam je razlagala Ce-ljanka. Zaposlena, ki jo je pri vpisu sprejela, je dejala, da to ni njena napaka. »Pričakovala sem vsaj temeljito opravičilo, nenazadnje pot zame pri teh letih v Ljubljano ni ravno mačji kašelj,« še dodaja. Kot omenja, so ji povedali le, da je očitno pri pošiljanju sporočila oziroma opomnika o pregledu prišlo do napake pri številki mobilnega telefona. »Zanje je morda to le napaka, zame pa poleg organizacije poti tja tudi ogromno skrbi, saj nisem vedela, kaj točno je razlog za pregled. Pomislila sem tudi, da je moj zdravnik v Celju kaj ugotovil in me kar naročil v Ljubljani. To ni šala,« pravi sogovornica. UKC odgovarja Na Univerzitetni klinični center Ljubljana smo zato poslali nekaj vprašanj, med drugim tudi to, ali lahko zaradi takšne malomarne napake sistema bolnik oziroma kdorkoli, ki je vabljen tja zaradi napake v obveščanju, uveljavlja vsaj potne stroške. Za upokojence danes takšni stroški poti in spremstva niso zanemarljivi. »Primeri, ko ne-naročene osebe zaradi napačnega obveščanja po SMS pridejo po nepotrebnem v UKC Ljubljana, so zelo redki oziroma izjemni. V nekaj preteklih primerih na konkretnem inštitutu smo vedno skupaj razrešili težavo, preden so po nepotrebnem prišli k nam na pregled. Bolniki namreč vedno najprej dobijo pisno vabilo na naslov, ki je uradno zabeležen na zdravstveni kartici,« pravijo v UKC Ljubljana. Kot še pojasnjujejo, telefonsko število lahko doda v sistem kdorkoli s pooblastili za spreminjaje podatkov v bolnišničnih informacijskih sistemih. »Tako žal ne moremo preverjati, ali je vpisana telefonska številka res pravilna. Gospe se za zaplet opravičujemo, vsekakor pa svetujemo osebam, ki bi morda dobile takšno nepričakovano vabilo na pregled, za katerega se niso naročile in pred tem niso dobile vabila po navadni pošti, da pred morebitnim obiskom preverijo na kliniki, ali ni morebiti prišlo do napake,« še dodajajo. Kaj pa potni stroški, nekdo bi na tak način lahko prišel celo iz Murske Sobote, kar je še dlje od Celja. »Bolniki lahko uveljavljajo odškodnino od izvajalcev zdravstvenih dejavnosti na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti, V primeru, da gre za nepotrebno škodo do 300 evrov, jo lahko uveljavljajo tudi znotraj postopka obravnave kršitev pacientovih pravic, ki ga opredeljuje Zakon o pacientovih pravicah,« odgovarjajo v UKC Ljubljana. Naša sogovornica škode v obliki po- tnih stroškov ne bo uveljavljala, pravi danes. »Želim le, da so ljudje bolj pozorni,« pravi. Takrat bi sicer lahko poklicala v Ljubljano, vendar ni, ker je verjela, da gre za elektronsko naročanje, ki predvsem starejšim povzroča še kar nekaj težav. Tudi posredno, kot se je zgodilo naši bralki. SŠol Podatki o premoženju Bralko iz Celja je zanimalo, ali Nepremičnine Celje lahko zahtevajo od stanovalcev podatke o dohodkih in premoženju, tudi to, ali imajo avto ali ne ... S tem naj bi podjetje preverjalo izpolnjevanje pogojev za upravičence do ne-profitnega stanovanja. Za mnenje smo vprašali informacijskega pooblaščenca RS. V odgovoru iz urada pooblaščenca so med drugim navedli, da Stanovanjski zakon (SZ-1) v členu 90 določa, da je najemodajalec neprofitne-ga stanovanja od najemnika dolžan vsakih pet let zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje pravilnik iz petega odstavka 87. člena SZ-1. Če najemnik ni več upravičen do neprofitne-ga stanovanja, se spremenijo določila najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine, in se določi tržna najemnina. SZ-1 določa tudi, da občina, javni stanovanjski sklad ali neprofitna stanovanjska organizacija, ki zagotavlja stanovanjske enote, brezplačno pridobivajo podatke o najemnikih in drugih udeležencih v teh postopkih, in sicer za- radi ugotavljanja dejanskega stanja in odločanja o dodeljevanju neprofitnih stanovanj, preverjanja izpolnjevanja pogojev za upravičenost do nadaljevanja neprofitnega najemnega razmerja ... Te podatke pridobivajo iz zbirk upravljavcev, kot so ministrstvo za notranje zadeve, center za socialno delo, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod za zaposlovanje, jamstveni in preživninski sklad, finančna in geodetska uprava ... »Če gre torej v primeru, ki ga navaja vaša bralka, za takšno neprofitno stanovanje in za navedenega najemodajalca neprofitnega stanovanja po SZ-1, bi lahko bila zahteva upravičena,« zaključujejo. Iz odgovora ministrstva za okolje in prostor izhaja, da pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem določa splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve takšnega stanovanja. Med drugim prosilec ali kdo od oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje, ne sme biti najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe. Prosilec ali kdo od članov gospodinjstva tudi ne sme biti lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva se morajo v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibati v mejah, določenih v pravilniku. Na ministrstvu zato menijo, da ima stanovanjsko podjetje zakonito podlago za pridobivanje osebnih in drugih podatkov, potrebnih za dodeljevanje stanovanj ob pogoju, da o tem pisno obvesti prosilce (člen 13. GDPR). »V primeru, da pa posamezni prosilec ne izpolni vloge in ne posreduje podatkov, ki so potrebni za obravnavo vloge, ta ni popolna in je ni mogoče obravnavati.« TC TEČAJ in IZPIT za prevoz živih živali Šentjur pri Celju, 5. 7. 2019 041 798 731, www.razpis.si Nočni hrup iz bifeja Občanka iz celjske Nove vasi se pritožuje zaradi hrupa, ki ga ponoči povzroča eden od tamkajšnjih lokalov. Pravi, da moti hrup tudi stanovalce v sosednjih blokih. Kot omenja občanka, je delovni čas lokala uradno do 23. ure, vendar obratuje ob delavnikih do približno dveh ali treh zjutraj. Po njenih opažanjih je lokal ob koncih tedna odprt celo do petih zjutraj. Lokal ponovno obratuje šele od oktobra, nočni hrup, ki ga povzroča, pa je v obliki vpitja, hupanja in občasno tudi glasbe. Uniformirana policija je po prijavi že posredovala, vendar je, takrat ko se pripelje, v lokalu takoj mirno. V bližini je še en lokal, ki obratuje, tako kot veleva zakonodaja, opaža občanka. Odgovarja Milena Trbulin s Policijske uprave Celje: »Policisti izvajamo med konci tedna in tudi med tednom nadzor gostinskih lokalov na območju Mestne občine Celje. Še posebej pozorni smo na spoštovanje obratovalnih časov posameznih gostinskih lokalov. V lokalu, o katerem sprašujete, smo 16. maja 2019 ob 2.30 ugotovili kršitev obratovalnega časa. Zoper nosilko dejavnosti smo podali na celjsko območno enoto tržnega inšpektorata predlog za uvedbo postopka o prekršku. Če bodo občani ponovbo zaznali kršitve javnega reda in miru zaradi preglasne glasbe ali hrupa obiskovalcev oziroma kršitve obratovalnega časa, naj to prijavijo policiji. Na podlagi prijav bomo izvedli vse ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo.« BJ Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. ШШШШИ^гте ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. CELJSKA izposoja kolesa JI_ SLADA TRGOVSKO PODJETJE* d, o, o. «л-i m PROTEUS ortopedski pripomočki IN0X DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. f^H ЈШ , 1 ft v: ^Л a: »Kolesa ne moremo zavrteti nazaj. Če otroci že imajo pametne naprave, naj jih izkoristijo v pametne namene. Na prvem mestu ostajajo dobri odnosi. Brez njih ne bo napredka.« '.v l u- " ' i« 1 Marjan Gradišnik pred šolsko zgradbo, ki šteje kar 110 let. Ponosen je na njeno častitljivo starost, a tudi na projekte, po zaslugi katerih ostaja mladostna. Med večjimi naložbami, ki se jih bo lotil njegov naslednik, ostaja obnova šolske kuhinje, medtem ko bo treba v Podružnični osnovni šoli Blagovna obnoviti sanitarije in tla v telovadnici. morda omogočijo materialne in tehnične pogoje, premalo pa naredijo na vzgojnem področju. To se pri otroku pozna vse življenje. Kako ste vsa ta leta razumeli vlogo staršev? Si v zadnjem času dovolimo preveč, se preveč mešamo v dolžnosti in obveznosti otrok ter v poslanstvo, ki ga opravlja šola? Glede tega sem bil sam na roditeljskih sestankih in na strokovnih sestankih učiteljev vedno precej kritičen. Starši me poznajo in vedo, »Včasih smo znali otroci nesoglasja urediti sami. Zdaj to urejajo mamice in očetje.« da so zame najpomembnejši otroci. Starši so odgovorni za primarno vzgojo svojih otrok v domačem okolju, šola jim lahko pri vzgoji pomaga. Težava je, da je za mlade starše njihov otrok projekt. In to ne v pravem pomenu besede. Ni prav, da starši otroku nosijo torbo, da namesto njega delajo plakate in domače naloge ter »priletijo« v šolo, takoj ko je nekaj narobe. Včasih smo znali otroci nesoglasja med seboj urediti sami. Zdaj to urejajo mamice in očetje. To se mi ne zdi prav. Najti bi morali ravnotežje med stroko, ki jo predstavljajo strokovne ustanove, in med tem, kar sam jemljem kot dobrodošlo sodelovanje staršev. Večina članov sveta staršev naše šole stoji na naši strani in so naši zavezniki. Le tako lahko otroka oblikujemo v pravem smislu besede. Problem je s »helikopterskimi« starši. Želim si, da bi tudi ti uvideli, da je otrok res njihov, vendar je v njegovo dobro, da se postavi na svoje noge. Edino od takšnega človeka lahko kasneje pričakujemo, da se bo ob spremljavi kritičnega razmišljanja dejavno vključil v družbo. V vaše življenje je močno vpeta kraljica športa. Med drugim ste bili 15 let tudi predsednik šentjurskega atletskega kluba. Z atletiko sem se ukvarjal neprofesionalno, rad sem tekel in v krogu somišljenikov smo se odločili, da bomo atletski klub ustanovili tudi v Šentjurju. Na to obdobje imam zelo lepe spomine. Naš klub se lahko pohvali s številnimi uspehi, saj so članice na primer postale državne prvakinje v krosu in se udeležile evropskega prvenstva v tej disciplini. Največji uspeh je dosegla metalka kopja Martina Ratej, ki je bila prav tako članica našega kluba in je še vedno uspešna tekmovalka. Kot predsednik kluba sem razumel, kako pomembno je, da damo generacijam učencev, ki so bili pod okriljem naše šole, možnost sodelovanja v tej športni disciplini. Gibanje je namreč močno povezano z boljšo sposobnostjo učenja. Tudi odkar nisem več na čelu kluba, v njem dosegajo odlične rezultate in se uvrščajo na visoka mesta v državi. Se od ravnateljskega delovnega mesta, šolskih hodnikov in učilnic poslavljate s težkim srcem? Da in ne. Pogrešal bom kolektiv, najbolj pa svoje učence. Z njimi sem se res dobro razumel. Ne spomnim se niti enega neprijetnega trenutka. Po drugi strani se človeku po tolikih letih dela zdi, da je prav, da se njegova službena pot konča. Zadovoljen sem, da puščam šolo v dobri kondiciji, saj bo tako dobro delovala »V športu je jasno, da brez vloženega truda ni uspeha. Enako je pri učenju.« še naprej. Menim, da bo moj naslednik mag. Jure Radišek dober ravnatelj. Sicer še nisva rekla zadnje besede. Sva pa večkrat govorila o tem, kaj je najpomembneje za razvoj Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur. To so dobri medsebojni odnosi, odnos do učencev in staršev ter predajanje znanj, veščin in spretnosti, ki bodo učencem prišli prav v življenju. Če ste zdaj razmišljali o šolskih urnikih, šolskih predmetih, šolski prehrani in še o čem, kaj boste počeli kot upokojenec? Še več bom razmišljal o prehrani (smeh). Doslej je namreč za našo družino kuhala žena. Pred njo še ostaja nekaj let dela, zato bom zdaj jaz skrbel zato, da jo bo ob prihodu domov čakalo kosilo. Več časa bom posvečal glasbi, elektroniki, računalništvu. Obdeloval bom zemljo. Ker rad tudi kaj napišem, bom morda izdal kakšno pesniško zbirko. Morda bom razvijal še kakšne nove konjičke in tako ne vem, če mi bo potem ostalo še kaj časa (smeh). Je prav to, da ste bili ves čas obkroženi z mladimi, v vas prebujalo željo, da ste se lotili marsičesa novega, da ste premikali svoje meje? Mladi so tisti, ki ti dajo navdih, vizijo in rdečo nit. Od njih sem se veliko naučil. Verjamem, da mi bo mnogo od tega prišlo prav tudi v pokoju. Našo družino so že popestrili vnuki in dela z mladimi mi tako ne bo zmanjkalo. Foto: GrupA 28 FOTOREPORTAŽA Poletna muzejska noč 2019 napolnila Celje »Takšnega Celja nisem vajen!« Zgornji naslovni citat sem slišala od moškega srednjih let, ki se je preteklo soboto s prijateljem sprehajal po polnem poletnem Celju. Knežje mesto je namreč kipelo od vrveža tistih, ki so v mestu prišli na brezplačen ogled muzejev in galerij, in tistih, ki so v mesto zašli na sobotno pohajkovanje. Celjska muzeja sta s številom obiskovalcev zelo zadovoljna in njuno vodstvo je prepričano, da ima takšna noč pozitivne rezultate. BARBARA GRADIČ OSET Skupnost muzejev Slovenije je preteklo soboto pripravila 17. Poletno muzejsko noč, ko so številni muzeji in galerije od 18. do 24. ure široko odprli svoja vrata obiskovalcem. Muzealci in galeristi so na približno 130 prizoriščih po vsej Sloveniji priredili različne dogodke, s katerimi so poskušali pritegniti čim več obiskovalcev. Namen Poletne muzejske noči je predstaviti javnosti muzeje in galerije ter obiskovalcem dokazati, da so prostor, v katerem se lahko sproščeno učimo in tudi zabavamo. Večina muzealcev je enotnega mnenja, da ima ta noč pozitivne rezultate, saj ljudje vidijo, da je v muzejih in galerijah zabavno, in se z veseljem vračajo. Še posebej pa so takšni dogod- ki pomembni za pridobivanje novih obiskovalcev. »Sploh nisem vedela, da imamo v Celju tako zanimive zbirke o antičnem obdobju,« je bila presenečena ena od obiskovalk Pokrajinskega muzeja Celja, ko se je sprehodila po spodnjem delu Knežjega dvorca. Muzeji in galerije na Celjskem so bili odprti in številni med njimi so pripravili dodatne dejavnosti. A v knežje mesto niso vabili samo muzeji. Že nekaj let zapovrstjo se je s Poletno muzejsko nočjo uradno odprl tudi projekt Poletje v mestu, ki ga je pripravila Mestna občina Celje. Celjske ulice in prizorišča so odmevali v zvokih glasbe, klepetov in dišali po vzdušju velemest. Foto: SHERPA V Muzeju novejše zgodovine Celje je bila brezplačno na ogled občasna razstava Čutim Slovenijo, čutim Celje. Ob tem je bil na balkonu muzeja tudi koncert klarinetista Gorana Bojčevskega in pianista Janija Severja. V Pokrajinskem muzeju Celje je bil voden ogled po razstavi Iz vojne v novo državo, v dvorani s Celjskim stropom je nastopil zbor Collegium Vocale Celje, v dvorani Barbare Celjske je bila Čajanka z Almo. Že tradicionalno je bil na dvorišču muzeja nekaj minut po deveti uri še koncert Celjskega godalnega orkestra. Matej Haas in Miha Firšt prihajata iz družin, kjer so vsi člani močno povezani z glasbo. Pred pokrajinskim muzejem je bila več čas odprtja muzeja tudi predstavitev starodob- Pred Vodnim stolpom je bil koncert laško-celjske zasedbe Marvin, ki je lani praznovala nikov, ki jo je pripravil Klub starodobnikov Celjski knezi. polnoletnost. Na Glavnem trgu v Celju je bilo slovesno odprtje sklopa dogodkov, povezanih v Poletje v Celju 2019. Na odprtju so obiskovalci uživali v koncertu skladb iz zgodovine klasične, crossover in džez glasbe v izvedbi Komornega ansambla Hiše kulture Celje z gosti. Od leve tolkalist Urban Krč, klarinetist Mitja Ritlop, kontrabasist Miha Firšt, violinist Matej Haas in pianist Leon Firšt. Pogovor z županom Vinkom Debelakom Uredili bodo bazen, term ne bodo gradili Občina Prebold svoj dan praznuje zadnjo soboto v juniju. Že od ustanovitve leta 1998 jo vodi župan Vinko Debelak. Ena bolj perečih težav, s katerim se v občini soočajo že dlje časa, pri čemer trajnostne rešitve tudi še ni na vidiku, je promet, predvsem tovorni. A zdi se, da bo pot do želene obvoznice še precej dolga. LEA KOMERICKI KOTNIK V zadnjem letu so vendarle uspeli obnoviti kar nekaj občinskih in regionalnih cest, je povedal dolgoletni župan. »Jesenske lokalne volitve so nekoliko ustavile tok dela in tako je občinski svet šele marca letos potrdil proračun. Tudi v občinski upravi je bilo nekaj kadrovskih sprememb, nekateri so odšli v pokoj, prišli so novi in to je začasno pretrgalo rdečo nit črpanja denarja z razpisov. Zdaj ponovno vzpostavljamo zadeve,« pravi Vinko Debelak in dodaja, da se trenutno tudi izteka finančna perspektiva. »Sredstva so razdeljena, a niso porabljena. Zato imamo v predalih pripravljene projekte, če bi z državne oziroma evropske delilne mize še padle kakšne drobtinice. A ne moremo pričakovati, da bi v mandatu, v katerega vstopamo, na infrastruktur-nem področju naredili kaj res velikega. Naša naloga je, da pripravimo ustrezne projekte, s katerimi se bomo lahko potegovali za denar v naslednji finančni perspektivi.« Kateri so ti projekti? Menim, da večjih infra-strukturnih projektov pri ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo: 1. DIJAKE IN ŠTUDENTE ZA POČITNIŠKO DELO Dijake in študente, ki z nami ostanejo 30 dni, za zvestobo dodatno nagradimo s finančno nagrado v višini 50 EUR neto. Zaposlimo pa tudi: 1. DELAVCE V PROIZVODNJI 2. DELAVCE V SKLADIŠČU Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Šoštanj-Letuš-Prebold. nas ne bomo več potrebovali. Kanalizacijo, čistilno napravo in odlagališče odpadkov smo zgradili v preteklih letih. Pred volitvami smo vsi obljubljali obnovo središča Prebolda, zdaj skušamo to uresničiti. Posamezne hiše, ki so v zasebni lasti, so v zelo slabem stanju in ker lastniki sami obnove ne bodo zmogli, bo morala finančno pomagati občina. Veliko je želja, kaj narediti z bazenom. To je komunalni objekt, ki nas kar nekaj stane. Hkrati je to nadstan-dardna ponudba občine, ki je bazen prevzela v upravljanje in ga vzdržuje. Nikakor občina ne bo na tem mestu gradila novih term, na takšne stvari je treba kar pozabiti. A hkrati je to za zdaj edino letno kopališče v Spodnji Savinjski dolini. Vsekakor se bomo trudili, da bomo občanom še naprej zagotavljali poletne vodne odelo; Automotive Signal Lights •л dejavnosti v domačem kraju. Pripravljamo tudi idejne zasnove za prenovo bazena. Verjetno bo treba poiskati tudi partnerja, ki bo omogočil gostinsko ponudbo. Kako bi sicer ocenili utrip v občini? V občini imamo tovarno, ki nudi veliko delovnih mest, okoli nje je precej živahno in to dviguje splošno razpoloženje. Posledično je več tovornega prometa, predvsem v Latkovi, Dolenji in Kapli vasi, česar tamkajšnji krajani niso najbolj veseli. Kljub temu je drugačen občutek, ko so v občini delovna mesta. Če so ljudje sposobni in želijo delati, lahko delo tudi dobijo. Dobro se še spominjamo časov, ko je bilo pri nas vse »v razsulu« in dela ni bilo. Sicer pa je splošno vzdušje v Preboldu podobno kot drugod po državi. Vsi smo se že navadili precej godrnjati nad vsem, kar se zgodi, sami pa nismo pripravljeni veliko spremeniti. Je pa res, da so Vinko Debelak posamezniki v društvih zelo dejavni in delavni. Zakaj je prijetno živeti v Preboldu? Mladim družinam nudimo več, kot jim nudijo drugod, vključno z nižjimi stroški vrtca in šole. Ob podpori društev otrokom nudimo plavalne in smučarske tečaje, ki jih finan- ciramo iz občinskega proračuna. Drugače kakšnih bistvenih prednosti pred ostalimi kraji v dolini nimamo. Razen tega, da je del občine nekoliko bolj odmaknjen od avtoceste, kar pomeni več miru in tišine, hkrati sta priključka na osrednjo cestno žilo v državi še vseeno blizu. Štirje grbi in osem priznanj Slavnostna seja ob občinskem in državnem prazniku bo v petek, 21. junija, na njej se bodo najzaslužnejšim občanom poklonili in zahvalili za njihovo delo. Podelili bodo tri bronaste grbe in enega srebrnega ter osem priznanj. Letošnje najvišje priznanje, srebrni občinski grb, bo prejel Zdenko Terpin, ki je še kot uslužbenec Občinskega štaba Teritorialne obrambe Občine Žalec opravljal pomembne naloge pri oblikovanju obrambnih sil in enot zaščite in reševanja v takratni občini v bivši državi. V času po upokojitvi je poleg vseh nalog v veteranski organizaciji prevzel še vodenje Občinskega štaba Civilne zaščite Občine Prebold in s svojo vojaško disciplino, z vztrajnostjo, doslednostjo in znanjem vzpostavil temelje organizaciji zaščite in reševanja v domači občini. Bronaste grbe bodo prejeli Danica Uplaznik, ustanoviteljica in prva predsednica Društva podeželskih žena Prebold, Anton Vedenik, eden od ustanovnih članov in prvi predsednik Jamarskega kluba Črni galeb Prebold, in Jožef Kupec, ki je kot pionir vstopil v gasilske vrste in jim je zvest že več kot štiri desetletja. Občinska priznanja bodo prejeli Franc Herman za aktivno delovanje na gasilskem področju, Matej Križnik in Rok Kodrun za aktivno delovanje na športnem področju, Vinko Jager za delovanje na področju zborovskega petja in Branko Valenčak za aktivno delovanje na čebelarskem področju. Ob 50-letnici delovanja bo občinsko priznanje prejel tudi Jamarski klub Črni ga- leb Prebold. Za 20 let delovanja bo občina priznanje podelila Območnemu združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in Gasilski zvezi Prebold. LKK HOTEL PREBOLD, Graščinska cesta 9, 3312 prebold T:03 703 40 60, E: info@hotel-prebold.si www.hotel-prebold.si ■ DVE VEČNAMENSKI DVORANI (POROKE, SREČANJA, ZAKLJUČKI, ZABAVE, MULTIMEDIJSKA DVORANA ZA KONFERENCE, SEMINARJE IN DRUC,A POSLOVNA SREČANJA) 9 NOVIH SODOBNO UREJENIH SOB Z WI-FI POVEZAVO, WELLNESS, FITNES STUDIO, NOTRANJI GOLF SIMULATOR, MOŽNOST POHODOV, REKREACIJE TER OBISKA ZDRAVILIŠČ IN SMUČIŠČ Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 (03) 703 45 86 www.odelo.si 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Raziskovalci osamelega krasa Savinjske doline 50 let bratovščine Črnega galeba Želja po odkrivanju neznanega poganja človeštvo in premika meje mogočega. Želja po odkrivanju in raziskovanju podzemnega sveta je pred pol stoletja spodbudila preboldske fante, da so ustanovili jamarsko društvo. Ti so danes že izkušeni jamarji in v 50 letih organiziranega jamarskega raziskovanja so dali neizbrisen pečat zlasti raziskavam na območju osamelega krasa Spodnje in Zgornje Savinjske doline, na Kozjanskem, v Zasavskem hribovju in predalpskem ter alpskem svetu Zgornje Savinjske doline. LEA KOMERICKI KOTNIK Začetki obiskovanja jam na območju Savinjske doline segajo v pomlad 1969. Skupina fantov iz Dolenje vasi se je na pobudo nekdanjega fotografa in ključavničarja Mirka Pečarja prvič podala v jamo Pekel pri Podlogu. Nekaj drugih fantov se je sočasno z Antonom Vedenikom podalo v jamo Škodavnica pri Vranskem. Kmalu je sledila skupna akcija v jamo Pekel. In sčasoma je čarobnost podzemnega sveta fante tako prevzela, da so iskali vedno nove izzive. 14. avgust 1969 bo za vselej z zlatimi črkami zapisan v savinjsko in slovensko jamarsko zgodovino. Na ta dan sta Karel Pečar in Darko Naraglav preplezala 20 metrov visok kamin nad vodo podzemne Peklenščice in s tem odkrila gornjo etažo jame Pekel. »To odkritje je vse, ki smo se že >zastrupili< s skrivnostmi in z lepotami podzemnega sveta, pripeljalo do odločitve, da bomo ustanovili jamarski klub,« se spominjata Darko Naraglav in Anton Vedenik. Slednji je postal tudi prvi predsednik društva. Tega so pravnofor-malno ustanovili 25. septembra 1969 in od tega dne dalje so preboldski jamarji tudi člani širše jamarske družin e, sedanje Jamarske zveze Slovenije, ki letos obeležuje že 130 let delovanja. Zakaj jame? Vedenik se spominja, da ga je že od nekdaj privlačilo vse, kar je imelo pridih skrivnostnega, neznanega in nevarnega. »K takšnemu nagnjenju so najbrž pripomogle knjige, Darko Naraglav in Anton Vedenik s priznanjem, ki ga je Jamarska zveza Slovenije ob jubileju podelila preboldskemu klubu ki sem jih takrat prebiral, pri čemer še danes rad sežempo njih.« Tako se je začelo Vede- BUILDING ■ LIFTING SOLUTIONS Ferokov, d. o. o., vodilno slovensko podjetje na področju najema gradbenih žerjavov, ima sedež v Latkovi vasi. Podjetje Ferokov se več kot 25 let ukvarja z dobavo žerjavov za prodajo in najem v Sloveniji, Avstriji, Srbiji in drugih državah bivše Jugoslavije. V Srbiji in na Hrvaškem ima svoji podjetji, ki se prav tako ukvarjata s prodajo, z izposojo in vzdrževanjem žerjavov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1980, ko je, prav tako v Latkovi vasi, začelo s kleparsko-ključavničarsko delavnico in proizvodnjo rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo. V devetdesetih letih je zaradi vedno pomembnejšega položaja na trgu širilo svojo dejavnost na področje prodaje gradbene mehanizacije. Zdaj se poslovanje podjetja v največji meri osredotoča na prodajo, izposojo in vzdrževanje gradbenih žerjavov znamke Potain, ki spada v portfelj globalne korporacije Manitowoc Crane Group. Med dejavnosti sodijo tudi predelava kovin, izposoja gradbenih odrov švedskega proizvajalca Haki, distribucija originalnih rezervnih delov in gradbene opreme za žerjave. Podjetje Ferokov je dejavno vpeto v domače okolje, saj z izposojo žerjavov in gradbenih odrov pripomore k lažji izvedbi marsikaterega lokalnega projekta, hkrati pa finančno podpira mnoga občinska društva. nikovo zanimanje za tedaj pri nas še precej neznano raziskovanje jam in podzemnega sveta. »Ker sem se rad družil, sem hitro našel stik s takšnimi ljudmi, ki jih je enako kot mene privlačilo skrivnostno in neznano - jame.« Črni galeb Ker mora imeti vsak klub svoje ime, so si ga morali nadeti tudi preboldski jamarji. Idejni oče imena Črni galeb je bil pokojni Franček Šuster, tudi eden od ustanovnih članov, razlaga Vedenik. »Ko je predlagal ime Črni galeb, sem ga debelo pogledal. Rekel je: >Zakaj pa ne? Saj črnih galebov ni. Bomo pa mi, ki hodimo v jame.< Poleti isto leto smo se nato nekateri bodoči člani jamarskega kluba udeležili taborjenja žalskih tabornikov, kjer je navada, da ima vsak rod svoje ime. Naš se je imenoval Rod Črnega galeba. Ime se je tako udomačilo med Darko Naraglav: »Jamarji smo postali pomemben del družbene stvarnosti. Že davno so minila leta naše anonimnosti, javnost vedno bolj spoznava koristnost našega dela in naših prizadevanj, da ohranjamo, pazimo in gospodarno izrabljamo bisere kraškega sveta. Jamarsko delo ima vedno večji znanstveni in gospodarski pomen.« nami in septembra smo na ustanovni skupščini sprejeli odločitev in svoj klub poimenovali Jamarski klub Črnega galeba Prebold.« Skoraj desetletje kasneje so nato na takratni odpravi v Ekvador, na otočju Galapagos, svojo »maskoto« tudi videli. »Da, črni galeb zares obstaja.« Iz Pekla v svet Preboldski jamarji imajo zadnjih 50 let pomembno vlogo pri odkrivanju in dokumentiranju osamele ga krasa v regiji. »V tem času smo raziskali in dokumentirali približno 400 jam in brezen. Bogato bero teh raziskav dopolnjujejo raziskave in uspehi, ki smo jih dosegli na svojih ekspedicijah na tleh Južne Amerike, na otočju Galapagos, karibskem otoku San Andres, v Ekvadorju in Kolumbiji, na grškem otoku Kreta ter na treh odpravah na Filipinih. Temu je treba dodati še raziskave in dosežke, ki so plod naših ekspedicij na ozemlju nekdanje Jugoslavije, zlasti v Bosni in Hercegovini ter na otokih Vis in Brač,« pravi Naraglav, eden od ustanovnih in še vedno dejavnih članov, tudi dolgoletni predsednik in podpredsednik ter gospodar Snežne jame. Ledena lepotica Najlepše raziskovalne trenutke so preboldski jamarji, kot pripovedujeta Vedenik in Naraglav, doživeli med raziskovanjem na več kot 2 tisoč metrov visoki Raduhi nad Lučami. »Po odkritju Jelenje jame in drugih zanimivih jam ter brezen nam je leta 1981 Ra-duha razkrila tudi svoj najlepši jamski alpski biser - Snežno jamo.« Ta je od 14. julija 1990 tudi najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Z ureditvijo za turistični obisk se je začelo tudi novo obdobje v delu in življenju kluba. »Sadovi tega prizadevanja so danes vidni vsakomur, ki se poda na ogled te jame, ki po svojih lepotah in zanimivostih sodi med velika čudesa narave. Kdor je stopil v njen objem, se je o tem lahko tudi prepričal. Že od odkritja v letu 1981, še bolj pa od leta 1990, ko smo jamo odprli za ogled, smo s tem jamskim kraškim alpskim biserom, ki bi mu težko našli primerjavo, tako rekoč poročeni,« je slikovit Naraglav. Žal narava in leta delajo svoje in tako so se ravno v jubilejnem letu znašli pred dilemo, kako naprej. »Jama nam zlasti v vhodnem delu zaradi taljenja ledu povzroča iz leta v leto več težav. Zaradi tega in tudi zaradi težav pri zagotavljanju vodniške službe smo jamo trenutno zaprli za ogled,« s precej žalosti v glasu in očeh povesta sogovornika. Jamarji, ki jamo upravljajo že od njenega odkritja, upajo, da bodo s tamkajšnjo občino našli Preboldsko jamarsko društvo obeležuje 50 let organiziranega delovanja. 130 let je minilo, odkar je bila v Postojni s klubom Antron zaorana prva brazda organiziranega slovenskega jamarstva. Danes deluje v okviru matične organizacije, Jamarske zveze Slovenije, vrsta klubov in jamarskih sekcij. Slovenski jamarji so raziskali in dokumentirali že več kot 13 tisoč jamskih objektov, veliko jih na to še čaka. SERVIS IN POPRAVILA viličarjev, osebnih vozil in traktorjev Ferokov - gradbeni žerjavi Potain, odri in druga gradbena oprema Najsodobnejša flota samopostavljivih in stolpnih žerjavov Flota 75 gradbenih žerjavov za vsak gradbeni projekt Strokovna in izkušena tehnična ekipa Prilagodljivost in odzivnost 24/7 www.ferokov.com SREČKO STEPISNIK S.fi, Latkova vas 56a, 3312 Prebold, eko.stepisnik@gmail.com, 051 339 225 NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Posebno mesto v srcih preboldskih jamarjev ima Snežna jama. (Foto: Darko Naraglav) Pred vhodom v Snežno jamo, ki je trenutno zaprta. Spet naj bi jo odprli v začetku julija. ustrezno rešitev in omogočili nadaljnjo turistično delovanje jame v juliju in avgustu. Zavedajo se, da bo za vse naslednje sezone - jama je namreč za obiskovalce odprta zgolj v poletnem času - treba marsikaj korenito spremeniti. Uspešni tudi na površju Preboldski jamarji so že ves čas močno povezani z lokalno skupnostjo. Kot pravijo, je jamarstvo zgolj njihova osnovna dejavnost, ob čemer počnejo še marsikaj drugega. »Izpeljali smo vrsto najrazličnejših prireditev, tekmovanj in manifestacij. Velikokrat smo bili tisti, ki smo bili v vlogi organizatorjev,« razlagata sogovornika in naštejeta le najbolj odmevne uspehe. Jamarji so tudi odlični nogometaši, večkrat so bili prvaki v občinski ligi malega nogometa, odlično se znajdejo na tekmovanjih v planinski orientaciji, sodelovali so na številnih tekmovalnih pohodih. Svoje znanje in izkušnje delijo tudi z ekipo civilne zaščite, kjer ob elementarnih nesrečah sodelujejo v ekipi za reševanje ljudi iz visokih stavb. Posebno mesto zaseda njihovo udejstvovanje na področju fotografske in filmske dejavnosti. »Na to se navezuje tudi naša izdajateljska dejavnost. Poleg glasila z imenom Črni galebi pišejo smo 15 let zapovrstjo izdajali stenske koledarje, ki so promovirali klub in slovensko jamarstvo. To smo dopolnili tudi z izdajo dveh samostojnih publikacij Naše jame, v katerih smo objavili dosežke svojih jamarskih odprav,« zaključujeta sogovornika. Ko so si fantje ob ustanovitvi nadeli ime Črni galeb, so bili prepričani, da taka ptica ne obstaja. Na odpravi na Galapagos leta 1978 so svojo »maskoto« tudi spoznali. EELTRAS VELTRAG, elektroinštalacije, storitve in trgovina, d. o. o. Latkova vas 223, 3312 Prebold Telefon: 03 703 12 60 e-pošta: info@veltrag.si Mobitel: 041 624 282 E L E KT ROI NSTAIACIJE MERITVE STRELOVOD« IH IN E L E KTROINSTALAC Ij OBNOVA IN VZDRŽEVANJE ElEKTROINSTALACU Zaposlimo merilca za električne inštalacije. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. 03 UNIFOREST V klubskih prostorih jamarji pripravljajo material za pregledno fotografsko razstavo, ki jo bodo v tamkajšnji knjižnici na ogled postavili jeseni. Traktorski platoji GIBON Ležeči cepilniki MAGNUM REZALNE KLEŠČE 051 647 716 I prodajalna@uniforest.si www.uniforest.si Pogovarjali smo se z županom Slavkom Vetrihom Ljudje radi prihajajo v občinsko stavbo Občina Vitanje je ena manjših slovenskih občin, a ima čudovito danost neokrnjene narave, kar poskuša čim bolje izkoristiti. Občinski proračun je le nekaj tisoč evrov manjši od treh milijonov, tako da veliko ne ostaja za velike naložbe, a po besedah župana Slavka Vetriha je denarja vsaj toliko, da lahko z njim izboljšujejo življenje občanov. BARBARA GRADIČ OSET Lani ste se po nekajletnem odmoru spet zavihteli na županski stolček. Zdaj ste v tem sedlu približno sedem mesecev. Kaj je bilo tisto, česar ste se lotili najprej? Pričakovanja so bila velika in najprej smo prisluhnili ljudem. Ljudje spet radi prihajajo v naše prostore, saj vedo, da bomo sproti rešili probleme, ki jih tarejo. Katere probleme rešujete oziroma kateri izzivi so pred vami? Brez problemov ni napredka, kar ni nič posebnega. Ob sprejetju proračuna smo se zavezali, da bomo zgradili kilometer asfaltne ceste na Paki, preplastili približno 400 metrov odseka na Ljubnici, obnovili most na Fužinah in preplastili športno igrišče. Dela VABLJENI NA TRADICIONALNO 30. TURISTIČNO PRIREDITEV H O L C E R I J A 2019 PETEK, 9. AVGUST HOLCERSKI ROCK ŽUR POWERŠOK SHE & THE YOUNG ONES NEDELJA, 11. AVGUST GADI SMEH NUŠA DERENDA BRATJE SLATINEK Od 10.00 do 18.00 od 14.00 do 20.00 ob 14.00 ob 15.00 od 15.30 do 17.30 ob 16.00 ob 17.30 ob 18.00 RAZSTAVA v avli Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnolog(KSEVT) RAZSTAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE (traktorjev, vitlov, cepilnikov...) PRIHOD ZASTAVONOŠ, VITANJSKE GODBE NA PIHALA, PREDSTAVITEV STARIH KMEČKIH OBIČAJEV - POVORKA prikaz gozdarskih veščin revija narodnozabavnih ansamblov delavnice za otroke (Društvo prijateljev mladine Vitanje) podelitev priznanj nagrajencem za lepo urejeno okolje in cvetlice zabava z ansambli in gostjo Na prireditvi bo poskrbljeno za hrano in pijačo ter zabavo otrok v zabaviščnem parku. Organiziran bo tudi bogat srečelov. Prireditev bo pod šotorom v vsakem vremenu. V A B L J E N I! Kdo so prejemniki občinskih priznanj? Na osrednji proslavi ob državnem in občinskem prazniku, ki bo v nedeljo ob 19. uri v Kulturnem domu Vitanje, bodo podelili občinska priznanja ljudem, ki so s svojim delom zaznamovali življenje v občini. Letos bodo podelili naziv častnega občana, ki ga bo prejel Anton Kuzman za vseživljenjsko družbenopolitično delo na občinski, regijski in državni ravni ter za izjemen doprinos k razvoju zadružništva in lokalne skupnosti. Zlati grb bodo podelili Vojku Dobrosavljeviču za večletno operativno in vodstveno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Vitanje. Turistično društvo Vitanje, ki letos praznuje 30 let, bo prejelo srebrni grb Občin e Vitanje. Prejemniki pisnih priznanj so Ivan Opre-šnik, Ivo Jakop, Gašer in Alma Macuh ter podjetje Unior. na Paki so v polnem zagonu, prav tako so tudi dela na mostu na Fužinah. Hkrati dobivamo ponudbe za izvedbo del na Ljubnici in za preplastitev športnega igrišča, poleg tega bi radi obnovili nekaj dotrajanih lokalnih asfaltnih cest. V času lanskih lokalnih volitev je bil vroča tema šolski prevoz do družin na Bre-znem. Ali ste to že uredili? To smo takoj uspešno uredili. Na zadovoljstvo staršev in otrok je na tej cesti urejen brezplačen šolski prevoz. Poleg tega je v pripravi pogodba za naslednje štiriletno obdobje in s tem rešujemo tudi podobne primere drugod po občini. Pred časom ste odprli nove učne poti. Kaj je njihov namen? To so prijetne teme. Že v prejšnjem mandatu je občinska uprava pripravila osnovo, jaz zdaj le nadaljujem. Konec maja smo odprli projekt Obi-ščimo vitanjske vodnjake, ki radovednega obiskovalca slikovito vodi do devetih prenovljenih vodnjakov in njihovih opisnih tabel. Vitanje je posebno območje, kjer v naselju ni obilnejšega studenca in ljudje so se bili pred desetletji primorani oskrbovati z vodnjaki. Učna pot bo posebej zanimiva za mladi rod, da se seznani z našo zgodovino, še posebej bo tudi zanimiva za turiste, ki jih zanima to področje. Vitanje povezujemo z nekdanjim Ksevtom in zdaj Centrom Noordung. Žal so bili v preteklosti številni problemi, kakšne odnose imate zdaj? Ta hiša je res prepoznaven znak kraja, žal nas včasih morajo na to opozoriti drugi, ki hkrati pravijo, da smo imeli srečo, da smo v naše okolje postavili edinstveno stavbo, ki z vsebino nagovarja širši krog ljudi. Zdaj je njena zgodba malce drugačna, kot smo si želeli pobudniki gradnje. Z ekipo, ki upravlja javni zavod, dobro in strpno sodelujemo. Moje prizadevanje je tudi, da bi k sodelovanju po- vabil ministrstvo za kulturo in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Opravil sem nekaj razgovorov s pristojnima ministroma. Ustna zagotovila so bila pozitivna, čakamo na pisne dokumente. Moja prizadevanja so tudi, da bi v stavbi imeli mikavne razstave za širši krog obiskovalcev. Trenutno je postavljena slikarska razstava Jožeta Svetina, ki je učiteljeval v našem kraju. Kako napredujejo naložbe v novi vrtec? Trenutno še ni povsem jasno, kako bomo rešili prostorsko stisko vrtcev, za jesenski vpis otrok je dovolj prostora. Ena od predvolilnih obljub je bila tudi gradnja mrliške vežice. Za oba projekta imamo v proračunu nekaj denarja za uresničitev idejnih rešitev. Oba problema bomo rešili, žal ne gre vse takoj. Imamo še nekaj možnosti najetja kredita in spremljamo razpise, ki bi zagotovili dodaten denar. Sistem vodooskrbe v vašem kraju še ni popoln. Tudi tukaj pripravljate rešitve? V Zgornjem Breznu ostaja problem vodooskrbe in pripravljamo finančne rešitve. V kratkem času bomo sestavili projektno dokumentacijo, ki jo bo mogoče prijaviti v novi finančni perspektivi. Trenutno za projekt pripravljamo tehnično dokumentacijo in letos bi naj z občino Dobrna pripravili gradbeno dovoljenje. Ob koncu najinega pogovora bi rad še čestital našim občanom ob državnem in občinskem prazniku. Foto: GrupA Od vodnjaka do vodnjaka Vitanjčani imajo novo učno pot, tokratna povezuje devet prenovljenih vodnjakov. Krajani upajo, da bo nova pot privabila še kakšnega turista več. Z njo želijo mladi rod seznaniti z dediščino kraja. Dolgoročni cilj Občine Vitanje je oživljanja kraja in zato želi vodstvo občine z različnimi učnimi potmi obogatiti turistično in etnološko ponudbo kraja in občine. Tokratna pot je speljana med vodnjaki v kraju. V času pred drugo svetovno vojno je imela skoraj vsaka hiša svoj vodnjak, zdaj je Občini Vitanje uspelo restavrirati devet najbolj ohranjenih. Ob vsakem vodnjaku je tudi tabla, kjer je nekaj besed napisanih o pomenu in nastanku vodnjaka. Pot je predstavljena tudi v priročni brošuri Obiščimo vitanjske vodnjake, kjer so navodila in opisi poti. Naložba je Občino Vitanje stala 71 tisoč evrov. BGO, foto: GrupA Vitanjski župan Slavko Vetrih ob vodnjaku v središču kraja CENTER NOORDUNG info@center-noordung.si 040-300-052 Na vasi 18, 3205 Vitanje Petek, 28. junij 2019 ob 19:30, koncert violinistke Anje Bukovec s spremljavo Igorja Vićentića na klavirju Razstave o vesolju Simulator letenja in interaktivne multimedijske vsebine NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 Besedilo je treba najprej dobro »naštudirati«. Zadnja predstava vitanjskih gledališčnikov je lahkotna komedija Ali je res mrtev. Teater na vas' Vitanje povezuje ljubiteljske gledališčnike Ko se luči prižgejo, se zgodi čarovnija Namen kulturnega društva je bogatitev kulturnega življenja v kraju. Vitanjsko ljubiteljsko gledališče Teater na vas' se tega poslanstva drži, saj je rahlo pozabljeno gledališko dejavnost v kraju oživilo in Vi-tanjčane združilo pri postavljanju in ogledu predstav. »Verjamem, da se v vsakem skriva igralski talent, ki lahko pride do izraza, če ga primerno podpremo,« je prepričana Natalija Švab, »ki je »kriva«, da Vitanjčani polnijo kulturno dvorano. BARBARA GRADIČ OSET Pred desetimi leti so ljubitelji nastopanja na željo župnika za polnočnico pripravili v lokalni cerkvi krajšo gledališko dopolnitev k maši. Nato je sledila v času božiča posebna predstava Božična zgodba, ki so jo postavili pred tamkajšnjo kulturno dvorano. »Ta postavitev je povezala ljudi. Sodelovali so vsi krajani, ki so pomagali na različne načine. Nekateri so pomagali pri postavitvi scene, drugi so pomagali pri hrani, tretji so posodili rekvizite, eden je celo posodil konje, pevci so predstavo obogatili s petjem,« je razložila Natalija Švab, pobudnica, ki je v Vitanju združila ljubitelje gledališča in nastopanja. Počasi je ideja o stalni gledališki dejavnosti rasla in pred štirimi leti je tako nastal Teater na vas' Vitanje. Prva predstava je bila Ljubi, naj ti predstavim svojo (lažno) družino. Z njo so igralci prvič napolnili dvorano. Sledil je projekt Osem pravljic navihanega Jakoba, s katerim so sodelovali tudi v Ljubljani na Dnevih Evropske unije. Z njo so na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta nastopili tudi v Bruslju. Z avtorsko igro Pamet na begu so se dotaknili lastnosti, ki ljudem niso v ponos, in vseh hitrih rešitev. »V predstavi smo pokazali, kako je sodobna tehnologija zaslepila sodobnega človeka in kako smo se odmaknili od človečnosti. Za letos smo se odločili, da bomo pripravili nekaj bolj lahkotnega. Klasično komedijo Ali je res mrtev Marka Twaina sem prevedla in priredila za sodoben čas.« Tudi zadnja predstava je navdušila Vitanjčane. Ponosni so, da so po predstavi dobili povabila za gostovanje. Jeseni bodo pripravili načrt, kam in kako bodo šli po okoliških odrih. Prijavili se bodo tudi na različna gledališka srečanja, da bo njihovo kakovost ocenila še strokovna komisija. Dobrodošli vsi, ki si želijo nastopanja Natalijo Švab, novinarko, ki živi in dela v Ljubljani, je gledališko življenje vabilo ves čas. Televizijske kamere, mikrofoni in nastopanje so ji blizu. A da je našla v majhnem Vitanju toliko ljubiteljev gledališča, je pohvalno. »Združujemo vse ljudi dobre volje. Za vsakega, ki potrka na naša vrata, najdemo vlogo. V gledališču so dobrodošli vsi, ki se želijo preizkusiti na odru. To je zelo zanimiva dejavnost, kajti za nekaj trenutkov se lahko preleviš v vloge, ki jih v resničnem življenju ne igraš. Mislim, da je gledališče tudi dobra priložnost, da gradiš samozavest in se preizkusiš v stvareh, ki so nam tuje. To je tudi odlična priložnost, da izgubiš strah pred javnim nastopanjem. Res sem vesela, da se je v Vitanju toliko ljudi pripravljenih spopasti z odrom, ker to ni enostavno.« Stati na odru ni enostavno, a vse prej kot to, se je naučiti trideset strani besedila. Natalija Švab je v Vitanju obudila gledališko umetnost. »Mislim, da je gledališče tudi dobra priložnost, da gradiš samozavest.« »Zadnjo predstavo Ali je res mrtev smo pripravljali dva meseca, kar pomeni, da je bil tempo zelo hiter.« Zaradi različnih urnikov se člani dobivajo konec tedna. Poskušajo vaditi dve do tri ure. Prve vaje so namenjene prebiranju in seznanjanju z besedilom, kasneje sledita igranje na odru in učenje drugih gledaliških veščin. »Vedeti moramo, da je biti član ljubiteljske gledališke skupine obveznost in zato, da imamo skupne vaje, je treba veliko prilagajanja. Ljudje, ki so v gledališču, so dejavni tudi drugod, tako da poskušamo narediti dve predstavi na leto, junija eno in drugo v božičnem času.« Ko iz mladega zraste izkušen igralec Ekipa je starostno zelo raznolika. Najmlajši člani so osnovnošolci, najstarejši so stari nad štirideset let. »Tudi to prispeva, da se je občin- stvo z nami zelo povezalo. Starostna pestrost je za predstave krasna, ker imamo od otroške igrivosti do starejše izkušenosti.« Večina jih je v ekipi že vsa ta leta. Letos se jim je pridružil tudi župnik Urban Lesjak, ki mu nastopanje leži. »Izjemno zanimivo je videti, kako mladi igralci rastejo v vlogah na odru in v svojem življenju. Na odru razvijajo vloge, like ne samo upodabljajo, ampak jim dajo dušo.« Odrske deske zasvojijo človeka, to je droga, a na srečo v človekovi duši ne pušča negativnih učinkov. »Mislim, da vsi živimo za energijo, ki jo dobimo od občinstva. Razlika je, ko imamo generalko ali premiero. Ko zastor pade, se zgodi čarovnija med igralcem in občinstvom. Še posebej se drugačen način nastopanja prepozna pri mlajših igralcih, ki se ob soju žarometov popolnoma prelevijo v vlogo, stari mački so že navajeni nastopanja in pri njih ni razlike, ali nastopajo pred prazno ali polno dvorano. Gledališče ima svoj adrenalin.« Natalija Švab je posebej tudi poudarila, da če ob sebi ne bi imela tako navdušenih oseb, bi dvorana ne bila tako polna. »Letos je Nik Hrovat oblikoval zanimiv plakat, prav tako je oblikoval logotip teatra. Vladka Maligoj in Mija Jeseničnik mi zelo pomagata pri organizaciji. Če ne bi ob sebi imela tako za delo pripravljenih ljudi, bi bilo zame to preveliko breme.« Brez občinstva nas ni »Veseli smo, da imamo podporo občinstva, saj nas brez njega ne bi bilo. Zelo nam pomaga z rekviziti, predvsem pa pride na predstave. Podpre nas s prostovoljni prispevki, zato sploh lahko delujemo. Res nas je vzelo za svoje in brez občinstva ne obstajaš,« je zaključila Natalija ter povabila na dvodnevno dogajanje Vikend Teatra na vas'. 30. novembra bodo namreč člani gledališča pripravili novo predstavo, to bo Božična zgodba Charlesa Dickensa, naslednji dan pa ponovili zadnjo predstavo Ali je res mrtev. Po tolikšni vnemi režiserke, gledališčnikov in gledalcev lahko pritrdimo, da gledališče v Vitanju zagotovo ni mrtvo. Foto: SHERPA, osebni arhiv 34 PIKNIK KATRCE RADIA CELJE Praznovanje Novega tednika in Radia Celje w »Zur«, kot ga še ni bilo Po regiji se širi glas, da na Celjskem že dolgo ni bilo tako odlične zabave, kot je bil petkov Piknik Katrce Radia Celje. Pohvale dežujejo z vseh strani. Najbolj nas veseli, da se je na pikniku, ki smo ga našim bralcem in poslušalcem podarili ob 65. rojstnem dnevu Radia Celje in 74. rojstnem dnevu Novega tednika, zbrala res številna družba od blizu in daleč in napolnila Vojnik. Hvala, ker ste se zabavali in praznovali z nami! BOJANA AVGUSTINCIC Za res odličen »žur« so poskrbeli Werner, Modrijani, BQL, Nika Zorjan, Alya, Mladi Dolenjci, Vražji muzi-kanti, ansambel Stil ter Tanja Žagar s skupino Avantura. Ne le za dobro glasbo, poskrbeli smo tudi za pestro spremljevalno dogajanje in lepe nagrade. Vrteli smo kolo sreče, najmlajši so uživali na igralih. Ker pravega Pi- Prvi je med nastopajočimi na oder 13. Piknika Katrce stopil priljubljeni Werner. S svojimi največjimi uspešnicami, med katerimi ni manjkala že skorajda ponarodela Ne gane me, je ogrel srca obiskovalk. knika Katrce ni brez torte velikanke, smo seveda poskrbeli tudi za to. Bilo je res nepozabno! Foto: SHERPA ^ jf—» Piknik Katrce Radia Celje so povezovali jutranja voditelja Radia Celje Eva Rudman in Mitja Knez (desno) ter Luka Žerjav. »To delamo za vas in za to, da nam je lepo,« sporoča voditeljski trojček. PIKNIK KATRCE RADIA CELJE 35 »- i 3 Vedvm ■ffi Јм? 1јЛ чдј M rvii •U > Najbolj vražji med nastopajočimi - Vražji muzikanti. Z zmagovalno skladbo Misel nate ne zaspi letošnjega festivala Slovenska polka in valček so razveselili tudi obiskovalce Piknika Katrce. Iii - f \ "SÄK ČETRTEK Ш ,f№F fV-** JiCFMW Četrtek *; y 1 j ^Ш** !li? r štale<.« Šalo je poslal Jože Strašek iz Doma ob Savinji. Pri zdravniku »Desna rama me močno boli,« reče starejša ženica zdravniku. »Ja, to je pa od starosti,« odvrne zdravnik. »Gospod doktor, to pa ne bo držalo. Leva je ravno toliko stara, pa me nič ne boli.« Ta stavek mi prevedi v angleščino: »Mačka je padal v vodo in se utopila.« The cat bum in the water, glugluglu, no more mjau, mjau. Edina rešitev v današnji vročini Pred vami so izredno ustvarjalni dnevi, ne glede na to, da se lahko kot ovire na vašo pot postavijo blokade iz preteklosti. Točno boste vedeli, kaj želite, zato sprejmite tisto pomembno odločitev. Vaš vladar še vedno biva v znamenju raka, zato bo vaša intuitivna zaznava izredna. Prepustite se notranji moči tudi na delovnem področju, ste tik pred tem, da dosežete večjo zmago. 3\k lev Vpliv planetov odlično deluje na vaše počutje, zato naredite iz vsega skupaj nekoliko več. Pokazalo se bo, da ste v preteklem obdobju ravnali prav, zato se boste veselili uspeha. Vaša vladarica v znamenju dvojčka bo odlično pomagalo, da premagate vse ovire, ki so se vam postavile na pot. Čas je bolj primeren za pogovor, za usklajevanje nasprotij in izražanje čustev. škorpijon ЕЗ Nepričakovani preobrat bo od vas zahteval, da boste kos napornim podvigom, ki se vam kažejo kot ogledalo vaših preteklih odločitev. Venera, vaša vladarica, stoji kot zaščita na vaši poti. Biva v znamenju dvojčka, izkoristite njen vpliv predvsem pri komuniciranju. Sklenete lahko odličen dogovor. Tudi pri denarju boste napredovali, ugotovili boste, da s prodornim delovanjem lahko naredite vse. Občutljiv bo vaš živčni sistem, zato lahko mimogrede naredite kakšno napako, ki jo boste v prihodnosti težje popravljali. Vzemite življenje takšno, kot je, pričakujte malo in dobili boste veliko več. Močna vladavina raka vas lahko navda s sentimentalnimi čustvi, zato naredite premik naprej, ne ozirajte se nazaj in na zadeve, ki jih ne morete spremeniti. Naredili boste načrte, kako preživeti proste dni. Dvojčka Potrudili se boste, da boste poravnali svoje obveznosti. Ovire, ki so bile postavljene na vašo pot, bodo kot po čudežu izginile in veselili se boste uspeha. Poskrbite, da se ne boste obremenjevali z malenkostmi, ohranjajte svojo energijo in moči. Pred vami so res velike spremembe, zato hitite počasi. Na delovnem področju vam bo z nekaj potezami uspelo napredovati, imeli boste dobro intuicijo. Rak Strel ec Pred vami je dinamika dogodkov, na katere ne boste mogli vplivati. Življenje je polno nepredvidljivih zapletov, boste ugotavljali in se veselili sreče, ki vam jo življenje prinaša na svojih krilih. Jupiter, ki še vedno biva v vašem znamenju, vam bo tokrat postregel z nekaj odličnimi priložnostmi, zato morate zavihati rokave in se lotiti posla. Močan bo vpliv tujine. Kozorog Bodite varčni s svojim denarjem, saj lahko zaradi malenkosti zapadete v neljube težave. Priporočljivo je, da z večjimi nakupi počakate te dni. V ljubezni se vam sicer nasmiha sreča, vendar bodite pogumni in povejte, kar čutite in kar si mislite. Vaše znamenje bo v vas zbujalo še večjo čustveno energijo, vendar boste tudi občutljivi, na trenutke neodločni. Veseli boste dobre družbe. Nehote boste dregnili v osje gnezdo in paziti morate, da ne boste povzročili še kakšne večje težave. Taktnost je tista, na katero se morate v tem času opreti z vsemi svojimi močmi. Saturn vam še kar postavlja ovire in težave na vaše poti, paziti morate, da ne izgubite preveč zaradi lastne krivde. Mika vas, da bi obrnili nov list v svojem življenju. Ne odločajte se prehitro. Vodnar Z veseljem se boste lotili novih opravil, ne glede na to, da še starih zadev niste zaprli. Vaša samozavest bo zanihala v določenem trenutke. V ljubezni se vam obetajo vesele zadeve. Nekdo vas bo osvajal in se vam dobrikal. Kljub pestrosti dogodkov nikakor ne boste pozabili na svoje obveznosti, v tem obdobju lahko napredujete in s tem dosežete lepe rezultate tudi pri financah. Kar nekaj problemov se je nakopičilo, nekaj jih še prihaja, vendar morate ohraniti trezno glavo in mirno kri. Nekdo vas bo zelo razočaral, vendar ste tudi za to krivi sami. Včasih verjamete v pravljice s srečnim koncem, včasih ne verjamete sami sebi. Umirite svojega duha in lažje boste kos vsem obremenitvam, ki vas čakajo. Na delovnem področju se vam obeta napredovanje. Devica Prepričani ste, da imate prav, ne glede na to, da ste v preteklosti naredili korak v napačno smer. Energija bo odlična za sprejemanje odločitev, ki se nanašajo na preteklost. Preučiti morate vse možnosti, ki so vam ostale in predvidevati tudi, da se kakšna zadeva težko premakne iz mrtve točke. Nikar ne glejte na vse črnogledo, zazrite se vase in ugotovite, kaj čutite in si želite. Ribi Veselili se boste srečanja, ki vam bo povrnilo zaupanje vase in svoje sposobnosti. Ni vse tako, kot se vidi na prvi pogled, zato boste srečni in polni notranje topline in hrepenenja. Zelo čustveni boste in polni notranje moči, zato se vam v ljubezni obeta neka pozitivna in lepa sprememba. Počakati morate, da nastopi točno tista prava minuta in zmaga bo na vaši strani. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Upam, da veste, da morate spoštovati SKUPEK ENAKIH CELIC IZCEDEK IZ KAV-ČUKOVCA GLAVNO MESTO JORDANIJE KIM NOVAK UGLEDEN ISLAMSKI TEOLOG TLAKOVALEC (STAR.) VAS NA POBOČJU ČAVNA SLOVENSKA IGRALKA RINA ZELEZOV OKSID 18 ELEGANTEN 19 ČLOVEK ZAČETEK AZBUKE NEKD. NORV. SMUČAR (FINN CHRISTIAN) ČEŠKI PISATELJ ČAPEK TRUŠČ (STAR.) Poglej, ravno prav sva prišla. Jutri je ... ZENSKI ORGAN Z MLEČNIMI ZLEZAMI NAUK O IDIOMIH ROBERT KRANJEC AMERIŠKA JAZZ PEVKA FITZGERALD BIBLIJSKI OČAK ORLANDO JONES OKOSTJE ŠVEDSKI AVTO TONE PAVČEK GLASBENA PRVINA ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON MITSUBISHI-JEV AVTO SLOVENSKI PEVEC FERFOLJA AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA HRUP, VPITJE (EKSPR.) 22 NEKD. SL. MINISTRICA (KATARINA) TURŠKI VELIKAŠ 15 ZENSKI SPOLNI HORMON IZKLJUČITEV ELEKTRIČNEGA TOKA JOSIP IPAVEC TEK DOLŽINE 42,195 M POLITIK ŠEŠERKO AMERIŠKA ZNAMKA TISKALNIKOV GLAVNO MESTO GANE SKLEPNI DEL SKLADBE NAJTANJŠA KRVNA ŽILA ŠP. SLIKAR MIRO MARIBORSKA TOVARNA GLOBOKA NEZAVEST SMUČIŠČE NAD BOHINJEM 16 IT. MODNI KREATOR (GIORGIO) IZRAELSKA LUKA JAPONSKA NABIRALKA BISEROV ODRASLA SAMICA GOVEDA ARABSKI ŽREBEC BOSANSKI PESNIK KIŠEVIĆ 23 HRASTOV GOZD (STAR.) PRAVOSLAVNA CERKVENA PODOBA STARI OČE ČAŠČEN PREDMET SLOVENSKA IGRALKA (BERNARDA) ODISEJEV OTOK ČUDAŠKI ČLOVEK BS TELOVADNA PRVINA OBOKANO STEBRIŠČE 24 KRAJ NA BRAČU FIZIKALNA KRIVULJA 10 12 OPORNIK, OD KATEREGA SE ODRINE TEKAČ 7 PEVEC PLESTENJAK VODJA GOSPODAR. OBRATA IME VEČ PAPEŽEV TINE URNAUT IVAN TAVČAR GLINA, ILOVICA TRIPRSTI LENIVEC PREKINITEV GOSPODAR. ZVEZ EGIPČANSKI BOG SONCA PODROČJE, KJER IMA OBLAST KAN 20 OTON ŽUPANČIČ: 13 NEKD. FR. DIRKAČ F1 ALESI 17 14 MANIČNI BOLNIK SUDOKU 366 6 3 7 9 1 5 1 7 2 9 5 6 2 1 3 4 1 2 5 2 9 8 7 9 6 8 3 SUDOKU 57 8 9 3 9 5 7 6 1 3 8 5 6 8 3 7 2 5 7 1 2 4 1 3 6 2 1 8 REŠITEV SUDOKU 365 REŠITEV SUDOKU 56 3 9 5 1 8 7 4 2 6 1 6 4 2 3 9 8 7 5 2 8 7 5 4 6 3 9 1 8 1 3 7 9 5 2 6 4 7 2 6 8 1 4 5 3 9 5 4 9 6 2 3 1 8 7 9 5 1 3 6 8 7 4 2 6 3 2 4 7 1 9 5 8 4 7 8 9 5 2 6 1 3 6 4 9 7 5 2 3 8 1 7 2 8 3 4 1 6 5 9 5 1 3 6 8 9 2 7 4 3 9 4 8 1 6 7 2 5 8 5 2 9 3 7 4 1 6 1 7 6 4 2 5 8 9 3 9 8 7 5 6 3 1 4 2 4 6 1 2 9 8 5 3 7 2 3 5 1 7 4 9 6 8 SPLET LAS SPONE 4 21 8 VENDI 6 2 3 DESENIŠKA 9 ZAHOD 11 5 O novi tednik Vedno % Цлшој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Nagradni razpis 1. nagrada: dva zaboja jabolk Sadjarstva Mastnak iz Bo-letine pri Ponikvi in kuhinjski krpi NT&RC 2. nagrada: zaboj jabolk Sadjarstva Mastnak iz Boletine pri Ponikvi in vožnja z bobkartom na Celjski koči 3. nagrada: dve vožnji z bobkartom na Celjski koči Ime: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 25. junija. Geslo iz številke 24: Na izletu Zelenega vala Izid žrebanja 1. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter mehčalec za perilo NT&RC, prejme: Jože Povo-dnik iz Gornjega Grada. 2. nagrado, majico NT&RC, prejme: Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Ana Perc s Prevorja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Čas za Križanke &ugar Kanaro d.o.o., Ljubljana 48 RUMENA STRAN Nasmejani ob dirki Župani treh občin, (z leve) Miran Jurkošek (Štore), Bojan Šrot (Celje) in Peter Misja (Podčetrtek), ter direktor dirke Bogdan Fink (drugi z leve) so bili odlično razpoloženi v Muzeju novejše zgodovine Celje na novinarski konferenci pred dirko Po Sloveniji. Ta se je začela včeraj in že obšla velik del Celjskega. Za župana Podčetrtka je delo že opravljeno, celjski in štorski župan pa bosta kot organizatorja na preizkušnji danes, ko se bo kolesarska karavana podala proti Svetini in Celjski koči ter se spustila v središče knežjega mesta. Na koncu petdnevne dirke pa se bo verjetno najbolj smejalo Bojanu Šrotu, če mu bo Bogdan Fink podelil priznanje za naj gostitelja dirke. Župan knežjega mesta je na novinarski konferenci odkrito napovedal boj za ta laskavi naziv. Foto: SHERPA Odprtja Poletja v Celju se je udeležila tudi direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik (na sredini). Referentka za mestni marketing Tadeja Falnoga (na levi) in kustosinja Maja Antončič sta si verjetno podobno kot direktorica želeli, da bi se takšno dobro vzdušje nadaljevalo vse dni poletja. Poletje v Celju uradno živi Konec tedna je Celje živelo z glasbo in poletnim vzdušjem, v soboto zvečer se je namreč uradno začel projekt Poletje v Celju, ki ga je pripravila Mestna občina Celje. Koncert Komornega ansambla Hiše kulture Celje z gosti je »zakuril« že tako ogreto poletno ozračje. Foto: SHERPA Dober razgled Ce stanuješ na enem najlepših celjskih trgov, imaš ta privilegij, da lahko ob različnem dogajanju samo odpreš okno in prisluhneš. Takšna srečneža sta celjska umetnika Nuša Komplet Peper-ko in Miha Peperko, ki sta se takole pripravila na nedavni koncert zasedbe Mi2. Samo na varnost ne smeta pozabiti, če bi ju glasba preveč zanesla. Foto: GrupA Člani Celjskega godalnega orkestra so budno poslušali koncert glasbenih kolegov. Nekaj članov ansambla Hiša kulture Celje je bilo videti tudi pred Knežjim dvorcem, ko so imeli koncert godalci. Visok obisk na Polzeli Pred dnevi je Slovenijo obiskal veliki mojster malteškega viteškega reda Giacomo Dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Sprejeli so ga najvišji predstavniki države. Ob tem je veliki mojster obiskal Goro Oljko in grad Komenda na Polzeli, ki je v lasti omenjenega reda. Ta deluje na področju humanitarne pomoči, zadnje čase pomaga tudi migrantom, ki prihajajo v Italijo. Na Polzeli ga je gostil župan Jože Kužnik, s katerim sta si izmenjala protokolarni darili. Foto: TT Podžupanja Breda Arnšek ne manjka takorekoč na nobeni prireditvi v Celju in zato smo jo opazili tudi na otvoritvi poletnih dogodkov, le da jo je tokrat spremljala še njena družina.