Številka 08 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVII • November 2021 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// dnje cerkve sv. Marjete – nekaj ptici nam je pripravila Barbara Dragi bralci in bralke, o tem, kako je potekala njena Vidmar iz Krajinskega parka posvetitev tistega davnega ok-Ljubljansko barje. na naslovnici vam tokrat predstavljamo drevored, ki je bil ob 30-letnici Slovenije zasajen ob Poslovni coni Ig – 30 lip za 30 let Slovenije so prispevali podjetniki in posa­mezniki. Vec o tem v rubriki Aktualno. Tja smo uvrstili tudi pogovor z novo ravnateljico Osnovne šole Ig mag. Tanjo Rozman. H koncu gredo dela na igri-šcu pri šoli na Golem ter dolgo pricakovani kulturni dvorani na Igu, ki je umešcena v po­slopju gasilskega doma. Delo­vati je zacelo novo parkirišce v Iški, namenjeno zlasti obisko­valcem Krima. Vse to in še vec v rubriki Iz obcinske hiše. Društvo Fran Govekar Ig napoveduje praznovanje 30-letnice delovanja, zacenši z izdajo (še) neobjavljenega Govekarjevega romana Pa-dar Žajbelj, kronika vasi na Ižanskem. Med najuspešnejša gobarska društva v Sloveni­ji sodi Gobarsko mikološko društvo Ig, ki poroca o svojem delovanju v letošnjem letu. V rubriki Kultura spoznajte našo obcanko, ki ustvarja otroške slikanice z glavnim junakom Iglekom. Nekaj novic imamo tudi v Koticku za mlade, ceprav so bile vmes pocitnice. Zelo za­nimiva je rubrika Zgodovina naših krajev, kjer o polpretekli zgodovini Iga piše zgodovi­narka dr. Jelka Piškuric in k sodelovanju vabi vse Ižance, ki bi ji bili pripravljeni povedati kaj o teh ‘starih’ casih. Na Go-lem so obeležili 200 let izgra- SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. tobra 1821, je v arhivu izbrskal Florijan Zupan. Vec o letoš­njem praznovanju te obletnice na Golem pa v rubriki Življe­nje župnij. Še nekaj zanimivega je priš-lo do Iga – to dokazuje fotogra­fija, ki je bila julija posneta na Igu –, namrec izredno redka ptica klavžar, ki v Evropi velja skoraj za izumrlo. Nekaj dej­stev in zanimivosti o tej redki Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 19. november 2021 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Glede na širjenje okužb s koronavirusom vecine prire­ditev ni mogoce izvesti, zato veliko vabil na dogodke ne boste našli. Vseeno si lahko tudi sami naredite lep dan in ga preživite na svežem zraku. Ostanimo zdravi! Prijetno branje vam želimo! Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za decembrsko številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 25. novembra. Predvideni izid številke je 10. decembra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Vse, ki želite v decembrski številki objaviti praznicno vošcilo, pozivamo k pravocasni oddaji! Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Aleš Anžic Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Koncevanje del na igrišcu Golo in v dvorani Ig G radben o-obrtniška dela na igrišcu Golo in v dvorani Ig gredo h koncu in bodo koncana do konca novembra. Na igrišcu Golo je že bilo izvedeno asfaltiranje vecna­menskega igrišca, parkirišca, ceste in plocnika. Pravkar so bile zarisane crte in oznac­be na vozišcu. Naslednja se postavlja ograja, urejajo se zasaditve in prestavlja se ele­ktricni vod. Tudi dvorana Ig dobiva svojo podobo. V polnem teku so mizarska, podopolagalska, slikopleskarska dela in monta­ža opreme. Zunaj je že urejeno parkirišce, ureja pa se še vhod pred dvorano. Obe pridobitvi bosta velik prispevek pri športnem in kul­turnem življenju v obcini. Polona Skledar, obcinska uprava Novo parkirišce v Iški K onec oktobra je bilo Krim, namenjeno obiskoval-Iški vintgar, 600 m od križišca koncano novo parki-cem Krima in drugim izletni-za Gornji Ig. S parkirišca je rišce v Iški – parkirišce kom, ki je ob glavni cesti v možen neposredni dostop do Krima, za planinske oznake je poskrbelo Planinsko društvo Krim. Gre za 24 ur placljivo parki­rišce, cena ure parkiranja je 50 centov, cenik pa je potrdil Ob­cinski svet. Placilo parkirnine je možno gotovinsko s kovanci na parkomatu ali preko siste-ma Easypark (SMS ali telefon-ska aplikacija). Maja Zupancic, obcinska uprava Parkirišce Krim Župan sprejel ižansko baseball ekipo V sredo, 3. novembra, je župan Janez Cimper-man sprejel državne baseball prvake, ekipo Rac iz Športnega društva za baseball in softball Barje, ki deluje v naši obcini. Mladi fantje in dekleta do 13 let so v svoji kategoriji pre­magali nasprotnike in tako osvojili naslov državnih prva­kov. Kljub trdim in odlocnim nasprotnikom jim je uspelo zbrati dovolj za zmago. Homo-gena igra vsi za enega, eden za vse je botrovala koncnemu uspehu. Državno prvenstvo je potekalo na Ježici v Ljubljani. Ekipa trenira trikrat tedensko na Igu. Cestitke mladim športni­kom za osvojeni naslov. Andreja Zdravje, obcinska uprava Novi ulici na Igu U licni sistem na Igu je Izsek iz Obcinskega lokacijskega nacrta za obmocje Poslovne cone z oznacenim potekom novih ulic bogatejši za dve novi ulici, ki sta v Poslov­ni coni Ig na vzhodnem delu naselja. Na objavljen poziv za poimenovanje ulic so prispeli predlogi, ki jih je obravnaval obcinski svet ter potrdil dve imeni novih ulic: Obrtniška ulica in Ulica Josipa Palmeta. Osrednja ulica v Poslovni coni Ig, ki poteka krožno, se imenuje Obrtniška ulica in nakazuje na glavno dejavnost tega obmocja. Manjša precna ulica v Poslovni coni se ime­nuje po nekdanjem lastniku tega zemljišca. Josip Palme (1882-1958) je bil velepose­stnik, zadnji lastnik ižanskega gradu, tudi po razlastitvi je de­loval na Igu, kjer je leta 1958 umrl. Pokopan je na Igu. Maja Zupancic, obcinska uprava Postopek priprave in sprejema obcinskega prostorskega nacrta Z obcinskim prostorskim nacrtom (OPN) se na-Postopek priprave in sprejema obcinskega prostorskega nacrta (ZPNacrt) crtujejo prostorske ure­ditve lokalnega pomena ter dolocajo namenska raba pros-tora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev nacrtova­nih posegov v prostor. OPN je podlaga za izdajo predodlocb in gradbenih dovoljenj skla­dno s predpisi, ki urejajo gra­ditev, in doloca pogoje za dru­ge posege v prostor, razen na obmocjih, kjer je z OPN pred­videna izdelava obcinskega podrobnega prostorskega na-crta. Namenska raba je dolo-cena s prostorskimi akti, zato jo je možno spremeniti samo s spremembo prostorskih aktov (SD OPN). V prejšnji številki Mos-tišcarja smo vas obvestili, da imamo izbranega izvajalca za izvedbo prostorskega akta, kateremu bomo posredovali tudi prejete pobude obcanov, fizicnih in pravnih oseb. Po-stopek priprave in sprejema je zelo kompleksen, zato si lahko ogledate shematski prikaz po­sameznih korakov do spreje-ma SD OPN. Ce v postopku ne bo casov­nih zamud, je predviden za­kljucek SD OPN do konca leta 2024. Natalija Skok, obcinska uprava Popravek V clanku Izbran izvajalec za izvedbo sprememb in dopolnitev Obcinskega prostorskega nacrta, obja­vljenem v prejšnji številki Mostišcarja, je prišlo do napake v zadnjem stavku, ki se pravilno glasi: Naju­godnejši izvajalec je Lju­bljanski urbanisticni zavod, d.d., s katerim bo podpisana pogodba. Uredništvo Mostišcarja Režijski obrat sporoca Pregledi hidrantov V oktobru so prostovoljna gasilska društva v obcini opravila preglede hi-drantnega omrežja. Hidranti morajo biti dostopni in jih ni dovoljeno ograjevati (nad­talne) ali zasipati (podtalne). Prav tako ni dovoljeno na hidrantnem omrežju odvze­mati vode brez soglasja upravljavca javnega vodovodnega omrežja. V casu zimskih padavin smo veckrat naleteli na situacijo, ko je bil hidrant zasut s snegom. Prosimo, da lastniki objektov in ze­mljišc ob kidanju snega tega ne mecete na podtalne in nadtalne hidrante. Zašcita vodomerov pred zmrzaljo Z aradi nizkih temperatur pod ledišcem v zimskih mesecih so posledice zaznavne tudi na vodovodnih prikljuckih, vodome­rih in hišnem vodovodnem omrežju, ce uporabniki ne poskrbijo za ustrezno zašcito in obcasen pretok vode. Vodomeri so v lasti lastnikov objektov, zato morajo lastniki ali uporabniki sami poskrbeti za preventivno zašcito vgrajenih vo­domerov in vodomernih jaškov. Vodomer pred zmrzaljo zašcitimo z dovolj globokim vodomer­nim jaškom z izoliranim pokrovom in dodatno toplotno zašcito nad vodomerom z izolacijskimi materiali, s cimer preprecimo dostop mrzlega zraka. Dodaten preventivni ukrep proti poškod­bam vodomera, prikljucka in internega hišnega vodovodnega omrežja zaradi zamrznitve je, da zagotovimo stalni pretok vode. Prosimo, da v casu nizkih temperatur redno pregledujete vo­domerne jaške, vodomere in poskrbite, da ne bo prihajalo do nevšecnosti zaradi zmrzali. Vsako okvaro na hišnem vodovodnem prikljucku ali obracunskem vodomeru je treba takoj prijaviti uprav­ ljavcu vodovodnega sistema na telefonsko števil­ ko dežurne službe 041/408-407. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vo­ dovodnega sistema. Stroške, ki so posle­ dica neodgovornega ravnanja lastnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgraje­ nega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno. Režijski obrat Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Tel.: 01/788-87-57, e-pošta: inspektorat@grosuplje.si Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo na medobcinsko inšpekcijsko nadzorstvo, se vlagajo po pošti, osebno v poslovnem casu ali v elektronski obliki. MEDOBCINSKO REDARSTVO Tel.: 01/788-87-53, e-pošta: redarstvo@grosuplje.si Uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od od 8.30 do 9.30 PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Tel.: 01/788-87-59, e-pošta: jasmina.selan@grosuplje.si Urnik Zbirnega centra Matena Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Obcina Ig Sprejemna pisarna Uradne ure: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne infor­macije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnje­vanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 E-pošta: info@obcina-ig.si 30 lip za 30 let Slovenije Nov lipov drevored ob Poslovni coni Ig O b 30-letnici samostoj­nosti Slovenije je Ig dobil lipov drevored, zasajen na vzhodnem delu na­selja, ob novo nastajajoci Po-slovni coni Ig. Zasaditev dre­voreda, ki ga sestavlja 30 lip, so omogocili lokalni in drugi podjetniki, povezani s krajem. Drevored oznacuje betonski tetraeder, pomnik vojne za Slovenijo. Ob slovesnosti ob zasadi­ tvi drevoreda, ki je potekala v petek, 5. 11. tocno opoldne, so zbrane nagovorili župan Obci­ ne Ig Janez Cimperman, pred­sednik obmocne Obrtno-pod­jetniške zbornice Ljubljana Vic Jernej Dolinar ter Valter Vrecar, generalni direktor Di-rektorata za obrambne zade­ve pri Ministrstvu za obram­bo RS. Župan se je v govoru spomnil na obdobje slovenske osamosvojitve ter izrazil željo, da lipov drevored prihodnjih generacij ne bo spominjal samo na 30-letnico desetdnev­ne osamosvojitvene vojne in na prvo generacijo slovenskih vojakov, ki so služili vojaški rok na Igu, ampak tudi na lju­di, ki so sodelovali pri gospo- Skupinska slika podjetnikov, ki so sponzorirali nakup lipovih dreves. darskem razvoju Obcine Ig. Drevored je ob koncu blagos­lovil ižanski župnik Janez Av-senik: prisotni podjetniki, ki so podprli zasaditev lip, pa so simbolicno prevzeli lipe. Program je povezovala An-dreja Zdravje. Maja Zupancic, obcinska uprava Aleš Anžic Zasaditev lip so sponzorirali: AMIGOS d.o.o., Janez Cimperman, DIEM d.o.o., DOLINŠEK TRANSPORT d.o.o., EX-MEGA d.o.o., GOBUT d.o.o., GS d.o.o, GVIM d.o.o., IGRAD d.o.o., INTERIO DESIGN d.o.o., J-RUPERT d.o.o., KIG d.d., KOMUNALNE GRADNJE d.o.o., KRALJIC PLUS d.o.o., LABSYS d.o.o., MARLES HIŠE MARIBOR d.o.o., MESARSTVO BLATNIK d.o.o., MIKRON d.o.o., MIZARSTVO ŽUPEC, d.o.o., MVA d.o.o, NUTRISSLIM d.o.o., OOZ LJUBLJANA VIC, PETKOVŠEK VINKO s.p., PIRC GRADNJE d.o.o., PROTHERM DOORS d.o.o., RESAL d.o.o., SILVAPRODUKT d.o.o., SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, TONE STRELEC s.p., TIPO Investicijske gradnje d.o.o., Ladislav Zelnikar in Peter Zelnikar. Vsem hvala za njihov prispevek! Intervju z novo ravnateljico OŠ Ig Globoko smo že zakorakali v novo šolsko leto. Ucenci in starši smo se že srecali z novo ravnateljicoOŠ Ig mag. Tanjo Rozman. Pouk je prilagojen epidemiološkim razmeram, s katerimi se sooca nova ravnateljica ižanske šole. Obiskali smo jo na njenem delovnem mestu, da jo tudi vi bolje spoznate. Se nam najprej lahko predstavite, od kod prihaja­te, kaj ste po izobrazbi? Sem porocena, mati dveh najstniških deklet, ljubiteljica športa, dobrih knjig, potovanj in kulinarike. Po izobrazbi sem profesorica razrednega pouka. Takoj po diplomi sem se zaposlila in hkrati nada­ljevala študij, tako da sem na Pedagoški fakulteti v Ljubljani naredila magisterij s podrocja didaktike športa. Vleklo me je nadaljevanje študija v tujini, a je premagala želja po družini in tako sem ostala doma. Kako ste zaceli svojo poklicno pot? Ali ste že od malih nog vedeli, da bo poucevanje vaš poklic? Tako kot verjetno vecina deklic sem se seveda tudi jaz kot otrok igrala, da sem ucite­ljica. Z mlajšo sestro, s katero sva si delili sobo, sva imeli zelo pogosto organiziran pouk za svoje plišaste igrace. Sedeli so zelo klasicno, v ravnih vrstah in imeli zelo strogi uciteljici. Kot srednješolka sem pouce­vala športno gimnastiko v Na-rodnem domu v Ljubljani ter imela inštrukcije matematike za osnovnošolce. Kadar sem utegnila, sem pomagala na smucarskih taborih za pred­šolske otroke in tako prišla do spoznanja, da mi pedagoško delo leži, zato sem nadaljevala svoje šolanje v tej smeri. Ali lahko podelite z bralci kakšno dogodivšcino ali anekdoto, ki so vam jo zagodli ucenci? Veliko zabavnih prigod se je nabralo skozi leta, zadnja je vezana na pouk na daljavo. Na hospitacije k uciteljem poleg ravnatelja hodijo tudi sode­lavci, da se ob tem kaj novega naucijo. Tako sem bila v lan­skem šolskem letu prisotna na hospitaciji pri uciteljici za glasbo. Ura je potekala v obliki pouka na daljavo. Vsako uro je uciteljica ustno spraševala in tako je tudi na zacetku tiste ure. Ucenec, ki je bil vprašan, je moral zapeti dve pesmici. Zacel je vneto odpirati usta in peti, a nihce ga ni slišal, ceprav je bil mikrofon na zaslonu priklopljen. Ko ga je uciteljica opozorila, da se ga nic ne sliši, je zacudeno gledal, pritiskal na mikrofon, z mimiko nakazal zacudenje, a vseeno se ga še kar ni slišalo, ko je nadaljeval s petjem. Z ustno oceno tako ni bilo nic, ucna ura preko vi-deoklica se je nadaljevala. Ob koncu ure je uciteljica delila naslove za govorne nastope za naslednje ocenjevanje in prvi se je javil ravno ucenec, ki se ga pri petju ni prav nic sliša-lo; pozabil je, da mu mikrofon to uro za ocenjevanje petja 'ni deloval'. Katero delo ste opravljali pred ravnateljevanjem? Za menoj je 20 let dela, vsa leta na osnovni šoli. Opra­vljala sem delo uciteljice od 1. do 6. razreda. Vsaka starost ucencev mi je drugace ustre­zala; z najmlajšimi smo bili zelo ustvarjalni, imeli smo dan pouka v gozdu, veliko delali z gledališko pedagogiko. Pri starejših ucencih sem nacin pouka usmerila v timsko delo, sodelovanje, raziskovanje. Pri ucencih sem želela vedno spodbuditi željo po znanju – ne glede na njihovo starost sem jim vedno govorila, da je dober dan v šoli takrat, ko tam spoznaš nekaj novega. Sedem let sem bila tudi pomocnica ravnatelja in tam spoznala, koliko stvari se mora v šoli urediti oz. urejati, da lahko dan pouka v posameznem ra­zredu poteka normalno. Tako nekako v gledališcu vidimo le igro, ki nam jo pokažejo, ne za­vedamo pa se tega, kaj vse se je pa pred tem moralo narediti, da je prišlo do tega koncnega izdelka. Katere so po vašem mnenju glavne pedagoške in vodstvene naloge ravnate­lja? Brez dvoma je trenutno ob-dobje zelo težko za podrocje izobraževanja. Zapiranje šol, iskanje in preverjanje inova­tivnih ucnih okolij, razlicni pogledi na situacijo so pos-tali naša vsakdanjost. Naloga ravnatelja v trenutnem casu je prilagoditi ucna okolja in organizacijo, da uspešno iz­polnjuje zahteve pandemije, ter spodbujati tako ucitelje kot ucence k razmišljanju o tem, da moramo znati umetno inte­ligenco jemati kot dopolnilno, in ne nadomestno dejavnost. Naloga ravnatelja je, da osta­ne, ne glede na vse nepred­vidljive situacije, pozitivno naravnan, da spodbuja svoje zaposlene h kakovostnemu delu ter jih razume, ko so v sti-ski, in jim poskuša pomagati v okviru zakonskih zmožnosti. Kje vidite kriticne tocke šolske zakonodaje? Dotaknila se bom dveh tem. Ena je posledica trenutnih raz-mer, druga se vlece že vec let: izobraževanje na domu. V tem casu se je želja po izobraževa­nju na domu mocno povecala. Razlog je žal napacen, in to so razmere na šolah zaradi covid ukrepov. Prvotno je bilo miš­ljeno, da bi bila to res izjema za družine, katerih starši dobi­jo zacasno opravljanje službe v tujini, oz. mogoce za druži­ne, ki se odlocijo za casovno daljše potovanje. Izkoristili so ga tudi starši dolgotrajno bolnih otrok. Število otrok, ki se izobražuje na domu, se je v primerjavi z lanskim šolskim letom povecalo s 687 na 1613. Izobraževanje na domu bi moral biti ukrep, predviden kot zacasni, za primere izjem­nih osebnih okolišcin, je pa postal ukrep za primere druž­benih okolišcin. Na MIZŠ- ju naj bi priprav­ljali okrožnico s sprememba-mi oz. dopolnitvami pogojev v zvezi z izobraževanjem na domu. Delo z nadarjenimi – kon­cept dela je slab, saj to ni ob-vezno. Ce nadarjeni ucenec ne želi sodelovati, je bil cas za to delo vržen stran. Otroci se velikokrat za dodatno delo ne odlocajo, sploh ce gre za pred­ure, podaljšanje pouka ali celo srecanja ob koncih tedna. Ven­darle pa je delo z nadarjenimi kljucno za družbo. Morali bi razvijati njihove potenciale in jim omogociti, da se uresnicijo pri nas, ne pa da zaradi boljših pogojev že zelo kmalu bežijo v tujino. Nadarjene še vedno upošte­vamo v kvoti otrok s poseb­nimi potrebami. MIZŠ naj bi spremembe predpisov nacrto­valo do maja 2024. Že prej naj bi uvedli poskusno uvajanje posodobljenega koncepta za delo z nadarjenimi, a o tem ravnatelji še ne vemo nicesar. Koliko lahko ravnatelj vpliva na kakovost dela in spremembe v šoli? Lahko, zato sem si tega delovnega mesta tudi želela. Vem pa tudi, da gre za spre­membe na dolgi rok in je treba biti potrpežljiv ter vztrajati. Koliko avtonomije imajo ucitelji pri svojem strokov­nem delu? Ucitelji morajo imeti avto­nomijo pri svojem strokovnem delu. Tako lahko izrazijo svojo inovativnost in ustvarjalnost. Potrebno pa je imeti skupne sticne tocke, ki jih narekujejo kultura in vizija šole, interni pravilniki in zakonodaja. Za te zadeve po vrstnem redu skrbi­jo strokovni timi, strokovni aktivi, oddelcni uciteljski zbo­ri, celotni uciteljski zbor in se­veda vodstvo šole. Kako vidite vlogo ravnate­ ljice v sodelovanju z lokalno skupnostjo? Lokalna skupnost je usta­noviteljica osnovne šole. Ima veliko vlogo pri oblikovanju razmer, ki bodo vplivale na ce­lotno delo in dogajanje v šoli. Seveda lahko v veliki meri vpliva na prostorske pogoje dela v šoli in na zunanjih po­vršinah šole. Vendar ni samo to. Sodeluje lahko pri kad­rovskih razmerah, kulturnem udejstvovanju šole, reševanju logisticnih težav krajanov, daje podporo šoli ob komuni­kaciji z MIZŠ-jem … Šola in lokalna skupnost v manjšem kraju, kot je Ig, mo-rata še posebno dobro sode­lovati, ker je to v korist vseh krajanov. Kateri so najvecji izzivi, s katerimi se kot nova ravnateljica soocate na ižanski šoli? Trenutni izziv vidim v oblikovanju dovolj prožnega vzgojno-izobraževalnega sis-tema znotraj šole, da se bomo lahko uspešno soocali z razlic­nimi oblikami pouka, ter z iz­zivom zaposlovanja dovolj ve­likega števila osebja, da bomo lažje pokrivali odsotnosti ter uspešno izpeljali vse nacrto-vane vsebine. Kako se pocutite kot ravnateljica na podeželski osnovni šoli? Ali kaj pogrešate, bi kaj dopolnili, popravili …? Tudi sama prihajam iz po­deželskega okolja, zato mi je takšno okolje domace. Pocu­tim se prijetno, racunam, da se bom še bolj, ko bom vec stvari in ljudi tukaj osebno spoznala. Idej mi nikoli ne zmanjka in vesela bom, ko bom videla, da mi je s katero res dobro uspe-lo. Na šoli oz. ob njej pa zelo pogrešam športna igrišca, igrala za mlajše ucence, pros-tor za zunanje dejavnosti. Res-nicno upam, da bo ureditev tega prioriteta obcine v bližnji prihodnosti. Korona cas je spremenil tudi šolanje v digitalni svet, kako gledate na šolo na daljavo? Šola na daljavo ni in ne more biti enaka poucevanju v šoli. To je trenutna rešitev, ki jo narekujejo razmere, poveza­ne s covidom-19. Res je, da smo se vsi ob tem naucili veliko novega in da so nekatere zadeve lahko tudi nadgradnja poucevanja v prihodnosti. Vendar je osebni stik ucencev z uciteljem nena­domestljiv. Si predstavljate, da bi vsi, ki smo starši, opravljali to delo na daljavo? Kakšni so vaši nacrti za prihodnost OŠ Ig? Ucenci so prepogosto pa-sivni prejemniki znanja. V pri­hodnosti moramo graditi to, da mladi aktivirajo svoje spo­sobnosti. Ucenci na šoli preži­vijo veliko casa in pomembno je, da je ta kakovostno izkori-šcen in da ni potrebno za iste stvari otrokom nato ure in ure presedeti še doma. Želim si, da je OŠ Ig šola, ki ucencem po­nuja visokokakovostno znanje preko uciteljev, ki znajo s svo­jim navdušenjem nad predme-tom, ki ga poucujejo, navdušiti tudi ucence. Ob pogovorih z ucenci je hitro jasno, da je za priljubljenost predmeta veliko bolj pomemben nacin podaja­nja snovi kot pa sama vsebina. V prihodnosti bo merilo us-peha ucencev skozi svet, ki je vedno bolj nezanesljiv, zaple-ten in negotov, to, ali smo jih opremili z orodji, da se lahko v njem znajdejo in prilagodijo ter se samozavestno odlocajo in za svojimi odlocitvami tudi stojijo. Kakšno je vaše sporocilo ucencem? Ucenci hodite v šolo, da pri­dobite in oblikujete vrednote, ki vas bodo spremljale vse živ­ljenje. Ob tem pridobite tudi veliko novega znanja. In to je vaše, samo vaše. Pridobljene­ga znanja in vrednot vam nih-ce ne more vzeti. Razmišljajte s svojo glavo ter bodite vedno pripravljeni na sodelovanje z drugimi. Imate še kakšno sporocilo za bralce Mostišcarja? Lepa beseda lepo mesto najde. Šola je vedno bila, je in bo prostor, kjer se vzgaja in izobražuje prihodnje rodove. Ce imate predloge, kako lahko stvari izboljšamo, se jih vese-limo, ce imate pripombe nad našim delom, naj bodo podane primerno. Zgledi vzgajajo – mi se bomo v šoli trudili, da bodo primerni, naj takšen zgled ot­roci dobijo tudi doma. Hvala, mag. Tanja Rozman, za vaš cas. Želimo vam us-pešno delo in dobro pocutje med ižanskimi šolarji. Andreja Zdravje Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesrec P red leti je na eni do prireditev ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesrec v Ljubljani pove­dala mama, ki je v prometni nesreci izgu­bila sina, zaradi pijanega voznika: »Vceraj se je nesreca zgodila njim, danes se je ne­sreca zgodila nam in ne želimo si, da bi se jutri zgodila vam.« Vsi nekoga poznamo, ki je doživel hudo prometno nesreco, jo povzrocil, bil poško­dovan ali je celo nekoga izgubil v prometni nesreci. Tega se spominjamo nekaj casa, potem pa nam neusmiljen tempo življenja spomine odnese in pozabimo. Pozabimo na tragedije, mrtve, poškodovane … Vse pozabljamo, dokler se to ne zgodi nam in našim najdražjim. Ko izgubimo svoje najdražje. Ko so poškodovani naši najdražji. Šele takrat se zavemo. Da ne bi prezrli nevidnega sveta mrtvih, hudo telesno poškodovanih in njihovih družin, vsako tretjo nedeljo v novembru tradicionalno obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesrec. Dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrecah z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Slovenija ta dan obeležuje petnaj­stic, torej od leta 2007, v okviru mednaro­dnih aktivnosti in pod pokroviteljstvom Združenih narodov ter Svetovne zdra­vstvene organizacije. V Sloveniji aktivnosti z državnimi, ob­cinskimi, nevladnimi organizacijami ter gospodarskimi partnerji koordinira Zavod Varna pot. Svetovni dan spomina bomo po vsem svetu obeležili v nede­ljo, 21. novembra 2021, pod letošnjim sloganom: Spo­minjajmo se, pomagajmo in ukrepajmo za obmocja umir­jenega prometa. Vec informacij lahko pri­dobite na spletnem naslovu https://varna-pot.si/aktivno­sti-2021/ in se aktivnostim pridružite tudi vi. Ta dan vsaj za trenutek pomislimo na vse umrle, težko in lažje poškodovane ter njihove družine, ki nas je prometna nesreca za vedno zaznamovala in se s svojimi težavami še vedno spopada-mo, ceprav je minilo že toli­ko let. Let, ko ni minil dan, da nas nekaj ne bi spomnilo na vse žrtve. Na številke, ki imajo ime, in na slike, ki jih hranimo, tudi obraze. Pa lahko to spremenimo? Lahko – s svojim bolj odgo­vornim vedenjem v prome­tu. Tako, da zavedamo, da na cesti nikdar nismo sami ter da moramo vedno in povsod paziti na šib­kejše v prometu. Ob spominu na žrtve prometnih nesrec vas letos pozivamo, da se spomnite vedno, ko se približujete naselju, šolam, vrtcem, ulici, kjer se igrajo otroci: nikoli se nam ne mudi tako hudo, da bi vse življenje živeli s svojo vestjo, ki bi nas opozarjala na neod­govorno ravnanje. Bodimo odgovorni najprej do sebe in drugih v prometu! Lilijana Mavec, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Ig • IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Jesenski piknik v Mateni V Mateni smo se zbrali, da bi carovnice pregnali. Otroci so z navdušenjem in s pomocjo staršev izrezovali buce. Pridne kuharice so nas pogrele s toplimi napitki in naše želodcke napolnile z odlicnimi palacinkami. Ker pa smo bili v pocitniških dneh tudi zelo pridni z nabiranjem kostanja, smo tega tudi spekli. Za dodatno animacijo so s poslikavo obraza pos­krbele tudi matenske vizažistke. Tudi glasbe ni manjkalo, slišal se je zvok iz Galove harmonike. SVS Matena S poslikanimi obrazi in izrezanimi bucami Obisk množicnih grobišc V teh dneh se spominjamo naših po-Romov. Leta 2017, ko je potekal izkop, so Ljubljane. To morišce še ni bilo izkopano, kojnih, v okviru Ženskega odbora odkrili sedem grobov. V manjšem so bili zato števila žrtev ne poznamo. SDS pa že leta pod geslom Spo-posmrtni ostanki 12, v vecjem pa 34 ljudi. V okviru Komisije za prikrita grobišca minjamo se ob tej priložnosti obišcemo Samo 26 oseb je bilo starejših od 20 let (14 so predlani izpraznili Košcevo brezno zamolcana grobišca. Tako želimo obuditi moških in 12 žensk), med njimi tudi viso-na Gornjem Igu, v katerem so prav tako spomin na tiste, ki so umrli na grozovit ko noseca ženska, za katero predvidevajo, odkrili ostanke žrtev medvojnega in po-nacin, mnogo od njih pa še do danes ni da je bila v zadnjem ali v predzadnjem vojnega nasilja. Tja naj bi komunisti zme­dobilo svojih grobov in še ležijo v breznih mesecu nosecnosti. Dve okostji pripada-tali domobrance iz taborišca v Šentvidu in in rudniških jarkih. ta najstnikoma, starima med 15 in 17 let. tiste, ki so se prijavili oblastem prve dni Maja 1942 so partizani v Iškem vint-Bila naj bi fant in dekle. Med okostji je bilo junija 1945. V breznu naj bi bili tudi do- garju na Benkovem travniku postrelili 53 kar 25 otrok, mlajših od 14 let! V enem od macini z Rakitne. Iz brezna so iznesli 50 dvojnih grobov je bil pokopan otrok, za okostij. Vse žrtve so bile moškega spola, katerega so odkrili, da je bil star šele 4 najmanj 3 so bili stari od 20 do 24 let, pre­leta, ko je moral umreti. V množicnih mo-ostali starejši od 25 let. V nekaterih loba­rišcih so odkrili še vec takšnih žalostnih njah so bile strelne rane. prizorov: okostje otroka, starega eno leto, V morišcu v Starih Žagah pod Kureš­dva otroka, stara med 4 in 6 let, 14 otrok ckom so bili 26. julija 1945, na sv. Ano, pa starih med 7 in 13 let. Nekateri od teh pobiti domobranci, pripeljani iz Škofovih so umrli pod streli partizanov, nad drugi-zavodov. Tudi tu ne poznamo števila žrtev, mi so se znesli drugace. Domnevni storil-ker grobišce še ni bilo preiskano. Smo se ci pomora naj bi bili že vsi pokojni. Javno pa poklonili vsem, ki so tu grozovito kon­podjetje Žale in Mestna obcina Ljubljana cali svoje življenje pod rokami partizanov sta že štirikrat zavrnila prošnjo za pokop oz. komunistov. Romov, ki so bili žrtve povojnih pobojev. V neposredni bližini morišca Romov je Alenka Jeraj tudi morišce invalidov in ranjencev, ki so jih po koncu vojne leta 1945 pripeljali iz • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// V prvem branju potrjeni pomembni zakoni P otrjen je bil Zakon o do-se tudi doseglo, da se dohod-Zakon prinaša pomoc starej-120.000 EUR. hodnini, ki prinaša po-ki posameznikov, ki so nujno šim in tistim, ki zaradi bolezni, Ponovno se poslabšuje epi­membne spremembe, o potrebni za življenje, ne bi ob-opešanosti in drugih razlogov demiološka slika. Vsak dan katerih smo že dolgo govorili davcevali. Tu gre dejansko za potrebujejo pomoc. Poleg za-je veliko pozitivnih in vabim in jih kot opozicijski poslan-moralno in eticno vprašanje, ali gotavljanja varstva v domovih vse tiste, ki se še niste cepi­ci veckrat vložili, a niso bile država obdavcuje dohodke, ki starejših obcanov in oskrbe na li, da se odlocite za cepljenje. sprejete, saj jih je leva koali-so po strokovnih mednarodnih domu, ki že potekata, se pred-Predvsem pa moramo vsi upo­cija vedno zavracala, sami pa primerjavah tisti dohodki, ki videva denarni dodatek za po-števati ukrepe (razdalja, cim nismo imeli dovolj glasov. Naj-pomenijo, da so nujni, da nek-moc in nov institut – oskrbova-manj druženja, maske in raz­pomembnejša sprememba je do preživi. Zmanjšuje se tudi nec družinskega clana. kuževanje). Ostanimo zdravi. zagotovo ta, da se predvideva obdavcitev najemnim, uvelja-Proracuna za leto 2022 postopni dvig splošne olajša-vlja seniorski dodatek, niža da-in 2023 prinašata dodatna Alenka Jeraj, poslanka ne s 3500 EUR na 7500 EUR do vek iz kapitala. Opozicijo sicer sredstva za obcine. Predlog je, v Državnem zboru RS leta 2025, kar pomeni, da se je skrbi, kako bomo nadomestili da se povprecnine za obcine za Za vse informacije sem na država odpovedala dolocene-izpad prihodkov v proracun, a leto 2022 dvignejo na 645 EUR, voljo na 01/478-95-80 ali mu delu dohodnine, ki jo vsak se je že v letošnjem letu z na-v letu 2023 pa na 647 EUR. Vec GSM: 051/374-475. Lahko zaposleni v Sloveniji placuje, in slova dohodnine zbralo 214 sredstev za obcine pomeni, da se mi oglasite po e-pošti: bodo ta sredstva ostala posa-mio EUR vec, skupaj pa kar 400 se bo lahko vec investiralo. Oba alenka.jeraj@dz-rs.si. mezniku. Poenostavljeno, zara-mio EUR vec z naslova davkov. dokumenta prinašata tudi dru-Lahko obišcite mojo di tega bo imel višjo placo. Tak Sprejet je bil tudi Zakon o ga potrebna sredstva za mno-Facebook stran, kjer ukrep je pomemben, saj mladi dolgotrajni skrbi, ki smo ga go investicij, ki jih nacrtujemo objavljam aktualne misli in zaradi nizkih in preobremenje-prav tako cakali dobro dese-tudi v naši obcini. Za leto 2022 vse o svojem delu v DZ. nih plac odhajajo v tujino, kjer tletje in smo edina država v pomeni dvig povprecnine, da imajo boljše pogoje. S tem bi Evropi, ki nima takega zakona. bo Obcina Ig prejela dodatnih 30 let delovanja Društva Fran Govekar Ig K o smo se v casu nastanka samo­stojne Slovenije zbrali kulturniki na Igu in se odlocili, da obudimo Kulturno umetniško društvo Ig, si nismo mislili, da bo naša pot tako uspešna in da bo tako dolgo trajala. Zaceli smo skromno, z zborom, likovno in gledališko skupino, pozneje pa se je naša dejavnost razširila na podrocje glasbe, literature, lutk in tu­rizma. Danes v društvu deluje vec kot 100 prostovoljcev v razlicnih skupinah: Lut­kovna, Mladinska in Odrasla gledališka skupina Pod odrom, Likovna, Literarna, Moški pevski zbor Ig, Ženski pevski zbor Perunike, Skupina Borovnicke ter Turi­sticno raziskovalna skupina. Vse skupine aktivno delujejo, v zad­njem desetletju pa smo v okviru Turistic­no raziskovalne skupine veliko pozornosti namenili kulturi kolišcarjev, zaradi kate­rih je naša obcina oz. so ižanska kolišca na seznamu svetovne kulturne dedišcine pri Unescu. Z namenom predstavitve obdobja kolišcarjev smo izvedli vec projektov: Bar-je, ali te poznam in V deželi kolišcarjev, za katerega smo prejeli celo priznanje za inovativen projekt. S sredstvi EU smo ure­dili stalno razstavo o življenju kolišcarjev in tradicionalno organiziramo Kolišcarski dan, ki vsako leto privabi vec kot 1000 obi-skovalcev. Uredili smo razstavo Kolišcarji z Velikega jezera, ki jo obiskujejo šole in društva. Organiziramo vodenja po razsta­vah na Igu in Barju ter se predstavljamo na razlicnih sejmih in turisticnih priredi­tvah v bližnji in daljni okolici. Društvo Fran Govekar Ig je bilo tudi organizator 10 Podkrimskih pustnih kar­nevalov. Za zacetek društva štejemo uprizoritev gledališke predstave Picko in Packo 27. marca 1992. V letu 2001, ko smo obeleževali 140. obletnico rojstva Frana Govekarja, smo društvo poimenovali po njem. Njegov oce France Govekar je prišel iz Idrije za nadu-citelja na ižansko šolo. Tu je spoznal hcer grašcinskega oskrbnika Marijo Minatti, s katero se je porocil, in eden izmed otrok, rojenih na Igu v uciteljskem stanovanju v stari šoli, kjer je danes sedež obcine, je bil tudi Fran. Fran Govekar je bil pisatelj, dramatik in magistralni svetnik. Je tudi avtor prvega slovenskega naturalisticnega romana V krvi. V zadnjih letih smo pripravili razsta­vo o življenju in delu Frana Govekarja. Pridobili smo veliko originalnih Govekar­jevih stvari – pisem, družinskih dokumen­tov, fotografij ... Ob koncu Govekarjevega leta smo na stari šoli odkrili spominsko plošco. V naslednjem letu, ko Društvo Fran Govekar praznuje 30 let delovanja pa bomo izdali Govekarjev še neobjavljen roman Padar Žajbelj s podnaslovom Kro­nika vasi na Ižanskem. Za osnovo je vzel šolsko kroniko, ki jo je pisal njegov oce France Govekar, naducitelj v ižanski šoli. Na podlagi te je Govekar napisal kroniko Govekarjev in Minattijev, katere delno vsebino zasledimo tudi v romanu. V ro­manu je tako opisal življenje na Igu in v njegovi okolici pred približno 150 leti ter prikazal utrip življenja na vasi. Roman je izhajal kot podlistek v Slovencu, ni pa še izšel kot samostojna publikacija. Decembra, ko bomo praznovali 150-le­tnico njegovega rojstva (rodil se je 9. de­cembra 1871), bomo roman izdali v nakla­di 500 izvodov. Roman bo prvic objavljen v celoti in gre za pomemben prispevek k ohranjanju in promoviranju slovenske kulture. Delo pa je pomembno in zanimi­vo predvsem za naše obcane, saj opisuje življenje na Ižanskem. Liki so vzeti iz naše zgodovine in starejši bralci se jih bodo gotovo spomnili vsaj po pripovedovanju svoji staršev. Narocila za roman spreje­mamo že zdaj. Prireditev, na kateri bomo predstavi­li roman Padar Žajbelj, smo nacrtovali v decembru, a kaže, da to še ne bo možno v novi Kulturni dvorani Ig, tako da bomo izvedbo prireditve prestavili na januar 2022, ko bomo zaceli praznicno Gove­karjevo leto. Praznovali bomo namrec 30-letnico delovanja. Za ta visoki jubilej pripravljamo vec dogodkov, na katere vas bomo pravocasno povabili. Veseli bomo, ce boste praznovali z nami. Praznovali bomo kar celo leto 2022. Vec kot 100 clanic in clanov se že tri­deset let trudi, da bi bilo življenje v naši obcini pestro in kulturno ter turisticno obarvano, kar nam omogocajo naša zgo­dovina in naravne ter kulturne danosti. Hvala vam za podporo našim aktivnos­tim, ki jo izkazujete z obiskom prireditev. Vabljeni, da ste z nami tudi v prihodnje, mi pa obljubimo, da vas bomo še naprej razveseljevali. Alenka Jeraj, predsednica DFG Ig 1. november – dan spomina na mrtve V sako leto se zberemo ob grobovih naših dragih in grobovih žrtev narodnoosvobodilnega boja, da pocastimo padle borke in borce, talke in talce ter nedolžne civilne žrtve, ki so padle za svobodo našega naroda. Od leta 1941, ko sta si našo državo razdelila okupatorja, pa do leta 1945, ko je Slovenijo osvobodi-la slovenska vojska, je umrlo 95.000 ljudi. Med njimi so bili tudi vsi, ki pocivajo v grobnici na Kurešcku, grobnici na Golcu v vasi Golo in na pokopališcu Golo. Skoraj vsaka družina z Golega in iz Škrilj, Viso­kega in Zapotoka je v casu vojne izgubila enega ali vec clanov svoje družine, ki so življenje darovali zato, da bi njihovi bližnji in vsi Slovenci lahko nekoc živeli svobod-no in cloveka vredno življenje. Na pokopališcu na Kurešcku je poko­panih 14 talcev, domacinov iz Zapotoka, ki jih je italijanski okupator postrelil nad šolo v Zapotoku. V grobnici, imenovani tudi kostnica, na Golcu v vasi Golo je po­kopanih 30 neznanih padlih partizanov, ki so bili najdeni na obmocju Morkca. Med njimi je le en znani partizan, Draško Slo­kan iz Maribora, ubit v Sivih dolinah na Mokrcu, ki je deloval v okviru ljubljanske brigade. Na tem mestu je italijanski oku­pator postrelil 12 talcev, domacinov iz Škrilja, ki so jih pokopali na pokopališcu na Golem. V spomin na ta dogodek je leta 1951 Zveza borcev Golo-Škrilje postavi-la spomenik, na katerega so napisali vse padle iz vasi Golo, Škrilje in Klade. Spomin na žrtve in njihov pogumen boj ne sme biti nikoli pozabljen! Naj nam bo v opomin, da se kaj takega ne sme nikoli vec zgoditi. Njihovemu spominu smo se pok­lonili z recitacijami, pesmijo in z minuto tišine. Slava njihovemu spominu! Društvo Odmev Mokrca Najuspešnejše društvo na podrocju izobraževanja v Mikološki zvezi Slovenije Izobraževanje in nabiranje gob Z animanje za gobe sega že v kame-no dobo, predvsem zaradi njihovih lastnosti. Vcasih so služile kot pope-stritev jedilnika, danes pa so kulinaricna specialiteta. Gobe locimo na: cevarke, li­sticarke z obrocki, listicarke brez obrock­ov in druge gobe. V letošnjem letu je bila gobarska bera zelo slaba, kar je posledica pomladanske­ga mraza in poletne suše. V društvu smo letošnje leto posvetili izobraževanju. To je potekalo 14 tednov, dvakrat tedensko po tri do štiri ure. Prisotnih je bilo od 10–15 clanov, na posameznem izobraževanju pa smo nabrali od 35 do 105 razlicnih vrst gob. Po koncanem predavanju gobe vedno odnesemo v gozd. Vsa predavanja so potekala pod men-torstvom Toneta Dijaka, determinatorja – samostojnega svetovalca. Prikazal nam je slikovito prepoznavanje gob, strukturo in rast gob. Pomembno je prepoznava­nje užitnih, strupenih in smrtno strupe­nih. Pomembne so tudi zdravilne gobe, ki lajšajo razlicne bolezni, npr. svetlikava pološcenka (Ganoderma lucidum), bre­zova odpadljivka (Piptoporus) in pisana ploskocevka (Trametes versicolor). Na jesenskem in spomladanskem teca­ju je 10 clanov društva opravilo izpit za de­terminatorjja pripravnika, trije clani (Iš­tvan Pajor, Marinka Livk in Marija Medic) pa izpit za determinatorja svetovalca. Vsi trije so vpisani na seznam determinator­jev Mikološke zveze Slovenije. Tako smo postali najuspešnejše gobarsko društvo v Sloveniji v letu 2021. Ponosni smo, da imamo v društvu Maj-do Ujcic Jakše, ki ima najvišji naziv na po­drocju poznavanja gob in determinacije (determinator mentor), eno clanico z nazi­vom determinator samostojni svetovalec, tri clane z nazivom determinator svetova­lec in deset clanov z nazivom determina­tror pripravnik. Do zdaj smo imeli na raz­stavah determinatorje iz drugih društev. Zaradi velikega zanimanja imamo or-ganizirano tudi dežurno službo, kjer lahko obcani prinesejo nabrane gobe, ki jih kot strokovnjaki pregledamo, dolocimo ter hkrati obcane izobražujemo. Prav zaradi takega dela v zadnjem petletnem obdob­ju nismo zaznali smrtnih primerov zaradi zastrupitve gob. Na koncu zahvala našemu mentorju To-netu Dijaku in predsedniku društva Bracu Vukosavljevicu. Marija Medic Slikanice Iglek D ragi sokrajani, že ne­kaj casa bolj potiho ustvarjam in morda je skrajni cas, da svoje delo predstavim tudi vam. Sem na­mrec avtorica zbirke otroških slikanic Iglek. Do zdaj je iz­danih pet e-slikanic in dve ti-skani slikanici iz zbirke Iglek. Do konca leta pricakujem izid tretje, v kateri bodo združe­ne kar tri zgodbe. Zgodbe o Igleku so vsebinsko izredno bogate, namenjene so mlaj­šim otrokom od 3 do 10 let. V zgodbah spremljamo svojegla­vega glavnega junaka Igleka, ki išce prave poti za sožitje in sobivanje z ostalimi, odkri­va nove svetove, se pogumno sooca s težavami, ga navihano lomi, dela na svoji samopodo-bi in se nadvse rad zabava in uci. Junaki v zgodbah niso po­polni, vsevedni ali nezmotljivi, znajo pa prejemati in dajati ljubezen, skrbeti za naravo, truditi se za dobro. Namen sli­kanic je skupno branje, ceprav je seveda možno, da jih otrok bere tudi sam. Zakaj vam kljub temu priporocam skupno bra-nje? Ker se boste ob tem naj­verjetneje precej zabavali tudi vi in odkrivali razmišljanje otrok, ko so postavljeni pred nove in nepricakovane izzive. Rada bi ustvarjala še vec in rada bi, da bi vas zgodbe razveseljevale. Kar pa ni mož-no, ce o njih niti slišali niste, kajne? Zato vas vabim, da si zgodbe ogledate, jih skupaj z otroci preberete. Dostopne so v knjižnicah, na spletu; v ti-skani in elektronski razlicici. Tiskane slikanice lahko kupi­te v vseh vecjih knjigarnah ali pa osebno pri meni. Našli jih boste tudi na Igu v Margali. Vec podatkov lahko najdete tudi na spletni strani www. iglek-thor.com. Slikanice so prosto dostopne, ce pa bos­te z videnim zadovoljni, bom vesela, ce mi lahko namenite prostovoljni prispevek. Vesela bom vaše povratne informaci­je, idej, predlogov, nakupov ali še tako majhnih donacij, ki mi Vasovanje P evci Moškega pevske-covida-19 odlocili, da obudi­ga zbora Ig smo se po mo pevske nastope po vaseh, dolgem premoru zaradi ki smo jih poimenovali Vaso­bodo pomagale pri nadaljnjem ustvarjanju. Ce bi me želeli povabiti na kakšen dogodek, ki ga pripravljate za otroke, se vam bom z veseljem pridruži-la. Ce želite obdarovati vecje število otrok ob prihajajocih praznikih, vam lahko pripra-vim ugodno ponudbo. Enako velja za nakup zbirke. Ce se vam bodo ob branju zgodb pripetile kakšne posebne do­godivšcine, jih lepo prosim vanje. Letos smo obiskali tri vasi, in sicer v cetrtek, 21. 10., Škrilje, v petek, 22. 10., Golo in objavite na Iglekovih družbe­nih omrežjih. Želim si, da bi Iglek vstopil tudi v vaše domove in v vaša srca. Morda naj na koncu ome­nim še to, da so slikanice Iglek malce drugacne, kot smo jih navajeni. Pišete mi lahko na lucijam@iglek-thor.com. Lucija Matic v torek, 26. 10., Zapotok. S prepevanjem domacih ljudskih pesmi smo poskušali pricarati vzdušje casa, ko je bilo fantovsko petje na vasi nekaj vsakdanjega. Žal opa­žamo, da gredo stari obicaji v pozabo in da mlajše generacije lepega petja na vasi ne pozna­jo. Velika vecina poslušalcev je bila z našim nastopom za­dovoljna in je izrazila željo, da pridemo še kdaj. Vsem krajanom se zahvalju­jemo za obisk, topel sprejem in gostoljubje ter za prijetno druženje po nastopu. Posebna zahvala Marini Plantan, Zlat­ku Useniku, Jožetu Virantu in Nataši Pangerc za veliko po­moc pri organizaciji in izvedbi našega nastopa. Upam, da smo vam s petjem polepšali vecer. Franc Orhini, predsednik MPZ Ig Oktobrski Govekarjev vecer Z a nami je zelo lep Gove­karjev vecer. Blaž Ada­mic iz KUD Svobodno sonce Želimlje je predstavil življenje in delo Frana Sa­leškega Finžgarja. Rodil se je Jesenske pocitnice – cas za spremembe Z di se, kakor da smo ko­maj koncali ene pocitni­ce, že so nam na vrata potrkale druge. Vseeno smo tudi jesenske pocitnice vsi sprejeli odprtih rok. Sicer smo bili med temi po- citnicami res malo bolj ome­ jeni, toda še vedno smo imeli nešteto možnosti za uživanje ob izrabi pocitniškega casa. Vedno smo lahko šli v naravo, na krajši obisk, lahko smo se zabavali z družabnimi igrami, druženjem … Videti je bilo, kot da bomo imeli v casu teh poci­ tnic manj možnosti za zabavo, kar pa je pomenilo, da smo poi- skali vec možnosti. Seveda, pocitnice vedno povezujemo s pocitkom in sprostitvijo, cemur so tudi na­ menjene. Zdi se mi, da je med pocitnicami dovolj casa tudi za ucenje. Ne govorim o šolskem ucenju, pac pa o ucenju tega, kar nas zanima, da tako razši­ rimo nabor svojih sposobnosti pa tudi svoje znanje sploh. So-dobna tehnologija nam omo­goca, da to lahko naredimo brezplacno in iz udobja svoje­ga doma. Vse, kar potrebujemo, sta le trud in cas, ki pa se na koncu v celoti izplacata. Majhen del pocitnic lahko žrtvujemo še za nekaj velike­ga – zdrav življenjski slog. Ce nic drugega, lahko v miru pre­mislimo o obstojecem slogu in tem, kako ga lahko izboljšamo. Vedno mu lahko dodamo cas za gibanje, bolj zdravo prehra­njevanje, pitje dovolj vode … Gre za majhne in na videz ne­pomembne spremembe, ki pa lahko varujejo nekaj najdrago­cenejšega, to je naše zdravje. Zdi se mi, da med pocitni­cami lahko vedno naredimo še kaj vec, kot da le pocivamo. Ce so to stvari, ob katerih res uži­vamo, lahko prav te prispevajo k dodatni sprostitvi in pocitku. Kian Hodžic, 9. b 9. februarja 1871 in letos obe­ležujemo 150. obletnico njego­vega rojstva. Kot župnik je od 8. oktobra 1902 do 20. aprila 1908 deloval v Želimljah, kjer je dosegel, da so leta 1903 zgradili novo šolsko stavbo. Tam je napisal tudi roman Pod svobodnim soncem. Decem-bra bomo praznovali tudi 150. obletnico rojstva Frana Gove­karja, s katerim sta bila v gim­naziji sošolca. Marjan Cuckin je predsta­vil delo Turisticnega društva Škofljica, njegova hci Hana pa je predstavila njihovo kmeti­jo, kmetijo Ruskov. Blaž je s soigralci zaigral odlomek iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem, ki ga je napisal v casu službovanja v Želimljem. Razstavo z naslovom V ob-jemu korone so pripravili clani Društva likovnikov Ljubljana. Alenka Jeraj Vabimo vas na Govekarjev vecer v ponedeljek, 22. novembra 2021, ob 19.00 v dvorano Centra Ig. Pred praznikom Rudolfa Maistra se bomo spomnili tega po­membnega Slovenca, pesnika in generala ter borca za severno mejo. Bil je tudi ljubiteljski slikar. V drugem delu bomo spoznali življenje in delo enega najvecjih svetovnih slikarjev Pabla Picassa. V Knjižnici Ig bo na ogled razstava clanov Likovnega društva 2002 iz Škofljice, ki so slikali po motivih Pabla Picassa. Vabljeni! Pogoj za obisk je izpolnjevanje PCT in nošenje maske. Pravilna prehrana Pravilna prehrana je pomembna za življenje, kot da so to najlepše sanje, saj unici nam z lahkoto trpljenje in mocno nam izboljša spanje. A mnogi ne morejo izdelati svoje prehranske slike, ker so kolicine hrane danes tako velike in raznolike. Namesto da spijemo mleko iz embalaže, ki že nekaj casa caka na polici, pijmo domace mleko, ki v smeri zdravja kaže in ne laže, ce nas mlecna mašcoba caka na žlici. To mleko je bogatejše od umetnih proteinskih napitkov in prav osebe, ki ga pijejo, so navadno srecnejše in mocnejše. Kian Hodžic, 9. b Noc v vrtcu pri Zajckih D a bi okrepili medseboj-no povezanost in do-živeli pogum ob nocni locitvi od staršev, smo v oddel­ku Zajcki vrtcevske enote Stu­dencek uresnicili lansko idejo in koncno prespali v vrtcu. V našem oktobrskem koledarju smo pri številki dvaindvajset narisali posteljo, simbol, ki je v nas spodbujal veselo prica­kovanje in odštevanje. In smo le docakali ta po­sebni petek. Že dopoldne smo mislili na vecer in najprej pos­krbeli za vecerjo. Staknili smo glave – palacinke bodo, in si sami pripravili maso. Iz lepo spocite v hladilniku nam jih je zvecer goro napekla sosedova teta Branka, za kar smo ji hva­ležni. Kako je dišalo po vrtcu! Ko je na Ig zacel padati mrak, so starši po jesenski cutni preprogi v vrtec pospre­mili svoje otroke, opremlje­ne z vzglavniki in odejami. Vstopnica za našo noc je bila izrezljana buca, rezultat kako­vostno preživetega casa star­šev z otroki ob ustvarjanju, in ena je bila lepša od druge. Vecer smo si še popestrili z ogledom lutkovne predstave, s slastno vecerjo ob tabornem ognju sredi igralnice, poho­dom s svetilkami, ko smo ugo­tovili, da je Ig zvecer še lepši, z modno revijo v pižamah ter nepozabno plesno zabavo ob svetlobni krogli. Sami smo postavili ležalnike v želene koticke ter z umitimi zobki in polni vtisov ob pravljici slad­ko zaspali. Koliko sta takrat že kazala kazalca na uri, je naša skrivnost. Zbudili smo se v prijetno sobotno jutro, se sami uredi­li in pospravili vse za seboj. Hvala Pekarni Pecjak za naj­boljši zajtrk. Starši so nas tež­ko pricakali. Po pesmicah in predstavljenih vtisih smo jim stekli v objem ter se strinjali z izjavo deklice Sabrine: »Jst bi še stokrat prespala v vrtcu!« Skupina Zajcki, Vrtec Ig Skupina Mravljice Razbita buca O troci skupine Ribice smo to jesen ob slikopisu spoznali zgodbo Razbita buca. Izdelovali smo buce iz papirja, z razlicnimi nalogami in igrami pa smo spoznavali živali iz zgodbe. V tednu, posvecenem otrokom, pa smo izrezali ribjo buco ter se sladkali s sladkimi kostanji na pikniku. Skupina Ribice, Vrtec Ig Šolski sklad OŠ Ig P oslanstvo šolskega sklada OŠ Ig je z zbranimi sredstvi pomagati družinam naših ucencev v financni stiski (pla-cilo aktivnosti v okviru ucnega nacrta, pomoc pri placilu šolskih potrebšcin, prehrane) ter na drugi strani tudi omogociti ucencem boljše pogoje in kakovost ucnega procesa (nadstandard­ne dejavnosti). Za uresnicitev nacrtovanega potrebujemo vaše sodelovanje. Naš racun je odprt vse leto in ga najdete na spletni strani OŠ Ig. Vabimo tudi starše ucencev, ki ste se znašli v financni stiski glede placila položnic za otroka, da se obrnete na nas preko šolske sve­tovalne službe, ki bo vašo stisko obravnavala skrbno in diskretno. Hvala vsem za sodelovanje in nasvidenje na našem novoletnem bazarju! UO Šolskega sklada OŠ Ig Zbiranje starega papirja na Igu Potekalo bo od 24. do 26. 11. 2021. Zabojnik bo pri šolskem igrišcu. Papir lahko prinesejo vsi prebivalci Iga. Zbrani denar bo namenjen Šolskemu skladu OŠ Ig. • ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Izlet v polpreteklo zgodovino Iga Pod tem naslovom je v cetrtek, 28. 10. 2021, v dvorani Centra Ig potekalo predavanje, na katerem smo si pobližje ogledali razvoj Iga od konca druge svetovne vojne do osemdesetih let 20. stoletja. Življenjske razmere v prvih letih po tega premoženja je bila razdeljena držav-boljševalni dom za moške, ki je deloval do koncu vojne so bile skromne. Ve-nim ustanovam, na primer Ministrstvu za julija 1956. Takrat so jih premestili v dru-cinoma kmecko prebivalstvo se je notranje zadeve za potrebe kazenskega ge zapore po Sloveniji, na Ig pa so prišle tako kot drugje po Sloveniji soocalo s te-zavoda in Gozdnemu gospodarstvu, del je obsojenke iz Kazensko poboljševalnega žavami v preskrbi in z zahtevami obvezne prešel v upravo Krajevnega ljudskega od-doma Brestanica. oddaje. Vas je med vojno utrpela gmotno bora Ig. Na njem se je oblikovala tudi nova Ig je leta 1952 postal center samostojne škodo, od vecjih poslopij sta bila huje poš-gospodarska podoba vasi. Eno od novou-obcine, a le za tri leta. Z uvedbo komunal­kodovana grad in šola, veliko je bilo tudi stanovljenih podjetij je bila Okrajna ko-nega sistema, s katero je bila povezana cloveških izgub. Povojna obnova je zaradi vinska industrija Ig, zasnovana leta 1948 tudi politicna želja po odpravi socialnih in pomanjkanja financnih sredstev potekala na podlagi nacionaliziranega premoženja razrednih razlik oziroma razlik med mes-pocasi. Na razvoj Iga so dodatno vpliva-Cirila Podržaja. tom in podeželjem, se je leta 1955 pridružil li politicno naravnani ukrepi nove ljud-V povojni cas segajo tudi zacetki zapo-obcini Ljubljana Rudnik. Proces združeva­ske oblasti, ki so posegli v gospodarsko ra. Na razlašceni zemlji zakoncev Palme je nja se je koncal leta 1961 z ustanovitvijo strukturo vasi. Zaplembe, agrarna refor-bilo ustanovljeno Državno posestvo Ig, ki velike obcine Ljubljana Vic-Rudnik. Ob ma in nacionalizacija, ki so bile izvedene je delovalo v okviru Kazensko poboljše-tem se je odlocanje o razvojnih projektih med letoma 1945 in 1948, so imele namen valnega zavoda Ljubljana. Prvi obsojenci bolj kot prej premaknilo v Ljubljano, že odpraviti stare lastninske odnose in ok-iz Ljubljane so na Ig prišli najpozneje ja-tako skromna sredstva pa so se delila na repiti gospodarski položaj države. Najvec nuarja 1947, ko so zaceli obnavljati grad. mnogo vecje obmocje, kar je dodatno upo­premoženja sta izgubila Josip in Antonija Delali so tudi na kmetijskem posestvu in casnilo razvoj infrastrukture. Palme, zadnja lastnika ižanskega gradu, v razlicnih delavnicah. Šele leta 1954 je Bližina glavnega mesta tako ni pripo­sledila jima je Župnija Ig. Vecina odvze-bil na Igu odprt samostojni kazensko po-mogla, da bi se kraj hitreje razvijal. Gospo­darski razvoj, ki je bil po vojni zacrtan z ustanovitvijo razlicnih krajevnih podjetij, ni imel pricakovanega uspeha. Podjetja so se v petdesetih letih pogosto borila z nizko storilnostjo, slabimi pogoji za delo­vanje in razvoj ter s pomanjkanjem suro­vin. Življenje ljudi je ostajalo razmeroma skromno vsaj do sredine petdesetih let pa tudi pozneje je modernizacija razmero-ma pocasi prihajala v kraj. Lokalna oblast se je trudila z razvojem kraja in njegove infrastrukture, a najpogostejša ovira so ostajala skromna financna sredstva. Naj­vecji investicijski podvig je bila obnova stare šolske stavbe in izgradnja nove sredi šestdesetih let. Ostala infrastruktura se je razvijala z majhnimi koraki. Vedno znova je zmanjkalo sredstev za modernizacijo vodovoda, ki je ostala najvecja neuresni-cena želja prebivalcev. Vsekakor pa skromno življenje ljudi ni oviralo pri razvijanju pestrega družab­nega življenja. Kultura, šport in razlicna društva so se vztrajno razvijali ter skrbeli za živahnejši prosti cas. Ob sicer redkih dokumentiranih primerih so ljudje celo pokazali, da se ne strinjajo z nacrti oblasti, ki so šli v škodo kraja in njegovega razvo­ja. Prav tako nova družbena ureditev ni mogla izkoreniniti starega nacina življe­nja in kljub željam partije po vecjem po­liticnem udejstvovanju med ljudmi ni bilo pretiranega zanimanja zanjo. Ce so bili v zacetku petdesetih let pre­bivalci Iga še v veliki meri vezani na kme­tijstvo, so bili na prelomu v šestdeseta leta že vidni prvi znaki deagrarizacije. Povece­valo se je število zaposlenih v nekmetij­skih dejavnostih, s tem pa so prišle spre­membe v nacinu življenja, postopno se je zviševal življenjski standard. Vse vec ljudi je iskalo delo v Ljubljani, kjer je bilo sredi sedemdesetih let zaposlenih kar 70 od­stotkov delovno aktivnega prebivalstva. Najvecja delodajalca v kraju sta bila tak-rat Kovinska industrija Ig ter Mizarstvo in tapetništvo Ig, manjše število ljudi je bilo zaposlenih v obrti, trgovini, šoli in vrtcu, odprl pa se je tudi obrat Silvaprodukta. Kraj je po letu 1965 kot mnoga druga vecja primestna naselja postopoma za-cel izgubljati prvotni podeželski znacaj, s spremembo življenjskega sloga in rastjo števila prebivalcev so prišle tudi nove želje in potrebe, tako po razvoju infra-strukture kot po urbanisticnih nacrtih. Podrobni urbanisticni red za naselje Ig je bil sprejet sredi sedemdesetih let, deset let pozneje so ga še nekoliko posodobili. Ceprav je predvideval celovit razvoj in-frastrukture vkljucno z razvojem trgovske mreže in cestne infrastrukture, je mnogo projektov ostalo nerealiziranih. Obcina Ljubljana Vic-Rudnik se je namrec od se­demdesetih let borila s cedalje vecjim pro-racunskim primanjkljajem, kar so najbolj obcutili ravno podeželski kraji, ki so bili pri razvoju in vzdrževanju obstojece infra-strukture najbolj zapostavljeni. Vrtec, ki je od leta 1969 deloval v prostorih bivše kmetijske zadruge, se je šele v osemdese­tih letih preselil v novo stavbo, zgrajeno s sredstvi samoprispevka. Šola je v tem desetletju dobila telovadnico in prizidek. V kraju so zaceli graditi tudi šest blokov s solidarnostnimi stanovanji, kar pa je po­novno odpiralo vprašanje izgradnje kana­lizacije s cistilno napravo. Preostala infra-struktura je žal stagnirala. Vec o zgodovini Ljubljane in njenega podeželskega zaledja v casu socializma lahko preberete v monografiji Bili nekoc so lepi casi: Vsakdanjik v Ljubljani in oko­lici v casu socializma. V njej so opisane tudi prakse, ki so jih posamezniki sprejeli za obvladovanje svojega vsakdana in za izboljšanje življenjskih razmer. Monogra­fijo lahko kupite na Študijskem centru za narodno spravo (info@scnr.si). Hkrati vabim vse, ki bi bili pripravljeni deliti spomine na ta del ižanske zgodovi­ne in mi pomagati odkriti tudi tisto, kar ni zapisano v arhivskem gradivu, da se mi oglasijo na naslov jelka.piskuric@scnr.si ali na telefonsko številko 01/2306-703. Jelka Piškuric Na kratko o zgodovini cerkve sv. Marjete na Golem V arhivu je ohranjen pre­ senetljivo podroben opis dogodka, ko je 28. oktobra 1821 tedanji škof Av-guštin Gruber posvetil cerkev sv. Marjete na Golem. V zapisu o posvetitvi cerkve v Knjigi mašnih ustanov 1808– 1913 s škofijskimi, deželnimi in kresijskimi okrožnicami ter kronologijo 1808–1824 iz Nad­škofijskega arhiva v Ljubljani je zapisano takole: Slovesna posvetitev cerkve se je zacela ob pol osmih zjut-raj in je trajala do pol ene ure popoldne. Njihova visokost Avguštin Gruber je pridigal dvakrat – pred cerkvijo, pre-den so svete relikvije prenesli v cerkev, da bi jih vzidali v ol-tar in v cerkvi na prižnici, po zakljucenem slovesnem obre­du. Nato so imeli tiho mašo. Vsemu sta bila prica grof Vaj­kard Ausperg in grofica. Ta sta ekselenco, castitljivega škofa Gruberja in vso duhovšcino povabila na kosilo na Ig. Škof je tam tudi prespal in nasled­nje jutro potem, ko je maševal v grajski kapeli, odpotoval v Ljubljano. Na slovesnosti pos­vetitve je bilo navzocih 17 du­hovnikov. Tako je bila posvecena naša cerkev, ki so jo sezidali v le­tih 1819-1821 in stoji na istem mestu, kjer je pred njo že stala njena predhodnica. Cerkev je v celoti zgrajena iz kamna in v zacetku ni bila popolnoma takšna kot danes. Tudi današnjega oltarja in prižnice še ni imela. Oba sta do takrat stala v cerkvi cis­tercijanske opatije v Kostan­jevici na Krki. Ko je takratni cesar Jožef II izdal ukaz, da se zaprejo nekateri samostani v naši deželi, med njimi tudi samostan v Kostanjevici, je njegovo premoženje pripadlo državni gospošcini Kostan­jevica. Uprava gospošcine je leta 1820 predlagala, naj se nekdanja samostanska cerkev opusti, inventar pa odproda na dražbi. Glavni oltar sta na dražbi kupila cerkvena kljucarja lo-kalije na Golem za 130 goldi­narjev, cerkvena kljucarja iz Šmihela pri Novem mestu pa prižnico. Ko so oltar pripelja­li na Golo, so ugotovili, da je prevelik za golsko cerkev. Ker so želeli oltar obdržati, so v ta namen povecali prezbiterij in dvignili njegov obok do te mere, da so lahko postavili 11,5 m visok in 6,6 m širok oltar. Iz­kazalo pa se je, da je bila tudi prižnica za šmihelsko cerkev prevelika, zato so jo leto poz­neje za 45 goldinarjev prodali kljucarjem z Golega. Tako je bil velik del opreme iz kostan­jeviške cerkve spet skupaj na istem mestu. Lahko bi rekli, da je to zgodba s srecnim koncem, da sta oltar in prižnica našla dom in mir v naši cerkvi, pa ni bilo ravno tako. Leta 1942 so namrec Italijani našo cerkev mocno poškodovali. Poško­dovana je bila do te mere, da je bila brez vseh oken, vhod­nih vrat in s porušeno streho. V takem stanju je bila cerkev vec kot 10 let, zaradi cesar je bil oltar nekajkrat celo zasne­žen. Sneg, dež, mraz, vrocina in sonce so povzrocili, da je oltar zacel razpadati. Les je za-cel gniti, odpadla je pozlata in barva, odpadati so zacele roke, prsti in peruti kipov, padli so na tla in bili za vedno uniceni. Dež in sneg sta povzrocila, da je popustil ves klej, s katerim so bili zlepljeni oltar in kipi in samo še leseni klini in žeblji so oltar držali skupaj. Bilo je le še vprašanje casa, kdaj bi se oltar sesul v kup nicvrednega lesa. V vizitaciji leta 1956 je vi-zitator poleg opisa obupnega stanja cerkve zapisal tudi: »So pa v fari še tri kapelice, ki pa so zapušcene, demolirane in izropane, kot dokaz, da je ne­kdaj na Golem živel veren na-rod«. Golska fara je bila v tem casu materialno in duhovno v žalostnem stanju. V zadnjem trenutku so se na Zavodu za spomeniško varstvo odlocili, da bodo oltar rešili in restavrirali. Vendar to ni bil edini problem. Obnoviti je bilo treba tudi cerkev, za kar pa Golani niso imeli denarja. Odlocili so se, da v ta namen prodajo orgle, ki pa so bile zaradi poškodovane cerkve pokvarjene. Kljub temu so do-bili toliko denarja, da so lahko z lesom iz gozda obnovili cer­kev. Cerkev in oltar sta bila re-šena, žal pa je bila cena taka, da smo ostali brez orgel. Naj omenim še, da je naša župnija v teh 200 letih dala dva duhovnika, in sicer Jane-za Viranta in Metoda Jerši­na, eno nuno, Purisimo Krnc, in enega bogoslovca, Cvetka Podlogarja. Sveti Avguštin, svetnik, ki ga imamo tudi na našem ol­tarju, je zapisal takole: »Ce smo mi sami hiša Božja, potem se v tem življenju v nas uresnicuje graditev, da bi se ob koncu casov na nas dovršila posvetitev.« Florijan Zupan Cestar je casten poklic Mežnarcev Janez in Kucarjev Karel sta bila cestarja, zaposlena pri Cestnem podjetju in sta z lopato prekrižarila ižanske vasi, pa tudi predele, ki so mejili z obcino Litijo in Grosuplje. Bilo je nekaj let po vojni, sredi petdesetih let, zato je bilo potrebno vecino cestnih vzdrževalnih del opraviti rocno, saj je mehanizacije kronicno primanjkovalo. Ljudski glas je vedel o njiju marsikaj povedati, ceprav jima kaj ni bilo pogodu, vendar je obce znano, da so nekateri radi dodali stvari, o katerih nista nic vedela. Poznana sta bila kot šaljiva kljukca, ki sta še tako resnega cloveka spravila v smeh, veckrat pa se za dano besedo ni vedelo, ali je resnicna ali privlecena za lase. Karel je v šali veckrat navrgel kakšnemu znancu, da ga imajo ljudje zato tako radi, ker zna dobro lagati, pa tudi, da nekateri ne verjamejo njegovim lažem, hkrati pa sami ne verjamejo tujim resnicam. V njuni družbi resnicno ni bilo nikoli dolgcas. Ob neki priliki je Janez zbrani družbi omenil, da je nesrecen, ker je samo cestar. Besede je podkrepil: »V naši državi vsi kradejo: direktor place delavcem, kuhar izmakne kakšno meso za domov, pek kruh - kaj naj pa jaz ukradem? Z denarjem nisem nikoli znal ravnati, pa tudi vadil nisem dosti. Edina možnost je, da vtaknem malo peska v žep in ga prinesem domov, vendar pa je stvar zamudna. Ja, kdor od zacetka ve, kam ga vodi njegova pot, ne pride dalec!« je zakljucil in se široko zarežal. Bilo je ob sv. Mohorju, ko je bila žetev žita na vrhuncu, dnevi pa vroci in soparni. Ves teden sta ravnala ižansko ces-to, da je bila videti kot zakrpa­na ciganska kikla, vendar sta bila z delom šele na polovici. Delavnik se je bližal koncu, in ker je bila gostilna Mokar v bli­žini, sta z odlocnim korakom odhitela proti njej. Bila sta do-dobra premocena od vrocine in žejna, da bi jima tudi voda teknila, vendar to ni bilo naj­hujše. Denarja za pijaco nista imela, prazen žep pa je najtež­je breme na poti. Denarnici sta bili podhranjeni, saj so bili bankovci v predalckih redki kot rože pozimi. Bila sta trdno odlocena, da nekaj ukreneta, saj je trpeti žejo nekršcansko, zato soglasno narocita liter rdecega. Janez natoci kozarec, ga dvigne v zrak in rece: »Kar dajva, zaslužila sva si ga! Ni ga vitamina cez liter vina« in se široko zareži v brk. Tudi Karel ne zaostaja in ponovi za njim: »Bolje liter dobrega vina kot dva deci slabega,« ter nagne kozarec. Pijaca jima je dobro dela in je padla v njuno grlo kot berac v štirno. Mudilo se jima je domov, kjer ju je cakalo drugo delo, zato pokliceta na­takarico in pokažeta na moža­ka, ki je sedel na koleslju in se je peljal mimo. Oba sta dobro poznala kmeta, ki je stanoval na zacetku Iga, zato sta se iz­govorila, da bo on poravnal racun za vino, ceš da jima je dolžan, ker sta mu nedavno popravila flenco. Naslednji dan pride v go-stilno kmet, ki naj bi placal zapitek. Narocil je svoj odme­rek vina, gostilnicarka pa ga je spomnila še na cestarjev dolg. »Kakšen dolg za vraga, jaz nic ne vem o tem,« je vzrojil kmet. »Govorila sta o flenci, ki naj bi jo popravila,« je odvrnila gostilnicarka. Kmet je debelo pogledal in godrnjaje placal, gostilnicarka pa je poskrbela, da je prigoda hitro prispela v vas, vendar kaj naj bi flenca pravzaprav pred­stavljala, tudi vesoljni Ig ni ve­del, še manj sam kmet. Poletje je bilo na vrhuncu, ko ju je delo pripeljalo ponov-no v ižanske kraje. Trava na pašnikih in travnikih je bila že zdavnaj pokošena, nekateri so kosili že drugic, ob cesti pa je segala skoraj do pasu. Ves dopoldan sta kosila robove in nepregledne odseke, vendar je kosa postajala vse težja, ogla­šati pa se je zacela tudi stara znanka žeja. Prišla sta do hiše, kjer je stanoval njun znanec, ki jima je nedavno placal vino. Navada ni cevelj, da bi jo se­zul, zato ju je hitro potegnilo na dvorišce, saj sta si nadeja-la kozarec ali dva vina, morda tudi vec. Za hišo je na klopci ob vrtu sedelo nekaj doma-cinov z gospodarjem in rade volje sta se jim pridružila. V rokavu sta imela pripravljeno nabrito misel o njunem dol­gu, vendar tudi domacini niso bili od muh. Pijace jima ni bilo treba prositi in sta pridno na­gibala kozarce. Popito je bilo seveda potrebno vmes tudi odtociti, ta cas pa je izkoristil gospodar, ki je vedel, kaj dela, saj so sladke besede in sladko vino malokdaj pristni. Obema veseljakoma je nasul v vino kancek odvajala, kar sta kma­lu zacutila, ko sta se poslovila od družbe in se vrnila na delo. Obšla ju je slabost z znacilnim zvijanjem v želodcu, ki je bilo vse hujše, zato hoja po cesti ni bila bog ve kako dolga. Kmalu sta preklinjajoc skocila vsak na svojo stran v grmovje ter glasno izražala svoja custva. Janez, ki ni mogel zadrža-ti svoje jeze, je bentil na ves glas: »Marostarji so kot hudici – hudicu dobro naredi, pa ti s peklom vrne!« Podobnih misli je bilo mnogo, zato v svoji ihti ni videl kolesarja, ki je pripe­ljal mimo. Slišal je Janezovo mašo in mimogrede navrgel: »Po jezi rit raste, zato jo raje skrij v grmovje.« Janez kolesarja pogleda iz-pod cela in brez zadrege nada­ljuje z godrnjanjem: »Ti pa kar tiho bodi in pelji naprej. Rit naj svoje dela, jaz bom pa svoje!« Cestarja sta še vrsto let imela delovišce na Igu in oko­lici, vendar sta se že na dalec ognila hiše, kjer sta doživela svoj žegen. Besnica, v vinotoku 2021 Bojan Jerlah Clani Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vic praznujejo Nagovor predsednika OZS Branka Meha Z a viške obrtnike in podjetnike je bil 11. oktober 2021 prav poseben dan. Na ta dan se je vec kot 280 obrtnikov in pod-jetnikov ter njihovih življenjskih spremljevalcev udeležilo slavnostne akademije v cast 45-letnici uspešnega združevanja obrtnikov in podjetnikov Obmocne obrtno-podjetniške zborni­ce Ljubljana Vic. Tokrat so slavnostno akademijo organizirali v prelepem okolju Kongresnega centra Brdo pri Kranju. Obrt in malo gospodarstvo na obmocju sedanje Obmocne obr­tno-podjetniške zbornice Ljubljana Vic imata korenine dalec v zgodovini naših prednikov. Mostišcar je naš vzornik, ki je s svo­jim marljivim delom še vedno simbol uspešnega, delovnega ter vztrajnega obrtnika in podjetnika. Nenehne nevarnosti in izzivi so botrovali, da so se obrtniki in podjetniki v zgodovini povezovali, zato so 1976 leta ustanovili obrtno združenje. Danes je Obmocna obrtno-podjetniška zbor­nica Ljubljana Vic samostojna strokovno-poslovna organizacija, trden clen obrtno-podjetniškega zbornicnega sistema v Republi­ki Sloveniji, ki clanom nudi številne ugodnosti za clanstvo. Številne aktivnosti zbornice služijo clanstvu za lažje poslo­vanje in premagovanje ovir. Petkovi podjetniški zajtrki dajejo znanje in povezujejo clane med seboj. Številna izobraževanja za podjetnike in njihove sodelavce dvigujejo kakovost izdelkov in storitev. Povezani v mrežo medsebojno sodelujemo in se bogati-mo. Polni vtisov se udeleženci slavnostne akademije spominjajo skupaj prehojene obrtniške in podjetniške poti ter lepega sreca­nja s kolegi in poslovnimi partnerji. Skupaj se veselijo jubileja nji-hove organizacije in številnih jubilejev, ki so jih clani z marljivim in trdim delom zaslužili v svojih delavnicah, pisarnah in drugod. Udeležence slavnostne akademije je z uvodnim nagovorom pozdravil predsednik Jernej Dolinar, govornik na prireditvi pa je bil poslanec Državnega zbora RS Jožef Horvat. Ker je bil to praznik obrtnikov, je zbranim spregovoril tudi predsednik Obr­tno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. S svojim obi-skom jih je tokrat pocastil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije Zdravko Pocivalšek, ki je v slavnostnem nagovoru poudaril velik pomen obrtnikov in pod-jetnikov za blaginjo Slovenije. Zato je ministrstvo trdno odloce-no v bližnji prihodnosti tudi financno podpreti razvojne projekte obrtnikov in podjetnikov na razlicnih podrocjih ciljnih politik. Udeležencem je predstavil tudi višino predvidenih sredstev za posamezne razvojen ukrepe, ki jih lahko preko razpisov pricaku­jemo že v zacetku prihodnjega leta. Dobitnik zlatega priznanja iz naše obcine Mirko Stražišar Vabilu na praznovanje so se odzvali tudi župan Obcine Hor­jul Janko Jazbec, župan Obcine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar in župan Obcine Ig Janez Cimperman. Tudi poslanec Jožef Horvat je pred številnimi zbranimi udeleženci na slav­nostni akademiji izrazil svojo naklonjenost obrtnikom in malim podjetnikom ter jih spodbudil, naj zaupajo v svoj optimizem in svojo sposobnost. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slo­venije Branko Meh je v nagovoru poudaril pomen obrtno-pod­jetniškega zbornicnega združevanja. Poudaril je številne izzive, ki smo jim prica v sedanjem casu, in obljubil neomajen boj proti kakršnimkoli politicnim težnjam po nacionalizaciji premoženja obrtnikov in podjetnikov, ki so si jih dolocene politicne sile v Slo­veniji postavile za svoj cilj. Cestital je viškim obrtnikom za jubilej in štirim nagrajencem izrocil posebno priznanje Bronasti kljuc, enemu nagrajencu je izrocil posebno priznanje Srebrni kljuc in enemu posebno priznanje Zlati kljuc. Obmocna obrtno-podjetni­ška zbornica pa je prejela posebno priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Predsednik Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vic Jernej Dolinar se je zahvalil vsem clanom, da so ostali poveza­ni v viški obrtno-podjetniški zbornici. Predstavil je 45-letno zgo­dovino združevanja obrtnikov in podjetnikov na Vicu. »Obrtniki in podjetniki danes želimo, da se bi vec mladih odlocalo za obrtne poklice. Želimo vzgojiti naslednike naših podjetij, ki bodo z ve­seljem nadaljevali delo v naših obratovalnicah. Veselimo se naše 45-letne uspešne dedišcine in upamo, da bodo tudi mladi rodovi preko zbornice še naprej ustvarjali politiko zašcite obrtnikov in podjetnikov.« Poudaril je pomen ohranitve skupne organizira­nosti in predstavil aktivnosti, ki jih za svoje clane izvajamo na zbornici. Ob koncu se je predsednik zahvalil vsem clanom in dru­gim navzocim, da spodbujajo delo zbornice, ter vsem clanom ob jubileju, 45-letnici, iskreno cestital. V bogatem kulturnem programu v Dvorani Grandis Kongres­nega centra Brdo pri Kranju so nastopili glasbena skupina Cuki, Ivan Hudnik, humorist Boštjan Meglic - Poštar Peška in povezo­valka Jasna Kuljaj. Po koncu uradnega dela prireditve so se ude­leženci ustavili na pogostitvi v preddverju, kjer je navzoce po­zno v noc zabavala glasbena skupina Cuki ob sodelovanju Ivana Hudnika in Jasne Kuljaj. mag. Peter Grabner, sekretar OOZ Ljubljana Vic Samo Rovan 200. obletnica posvetitve cerkve sv. Marjete na Golem Z adnjo oktobrsko nedeljo je bila ob praznovanju 200. obletnice posvetit­ve cerkve sv. Marjete na Go-lem slovesnost. Sveto mašo je ob somaševanju nekdanje­ga župnika Janeza Drnovška daroval kaplan Tadej Ložar. V uvodu je Florijan Zupan zbranemu obcestvu predstavil zanimivo zgodovino cerkve (vec na strani 19). V pridigi se je mašnik zahvalil vsem, ki kakorkoli pomagajo, da so lahko bogoslužja slovesna, ter izpostavil, da so bili tu vedno prisotni verniki, ki so se zate­kali v to svetišce. Ker pa Bog zvestobo ljudi vedno nagradi, se za naprej ni bati. Ob koncu je domacinka Zdenka Glinšek predstavila še svoje spomine na dogodke, povezane z našo cerkvijo. Sledila je še zahvala s podelitvijo simbolnih daril nekdanjemu in sedanjemu žu­pniku ter kaplanu. Ko so pev­ke ŽPZ Žene in dekleta dveh si z zanimanjem ogledali za-na informativna tabla o cerkvi kot tudi novi kažipot ob glavni vasi odpele zadnjo pesem, se sebno zbirko starih fotografij in ožji okolici, ki je od l. 1997 cesti na Golem se zahvaljuje­je slavje iz praznicno okrašene cerkve. Poleg doživetega pra-razglašena za kulturni in zgo-mo Obcini Ig, ki je prisluhnila cerkve preselilo na s soncem znovanja nas bo na 200. oble-dovinski spomenik. Vsebino naši pobudi. obsijano dvorišce. Prijetno tnico posvetitve spominjala informativne table sta zasno­smo kramljali ob izvrstnih tudi ob tej priložnosti na po-vala Maja Zupancic in Janez Janez Škarjadobrotah naših gospodinj ter kopališkem obzidju namešce-Avsenik. Za njeno postavitev Amadej Bergles Spomini Zdenke Glinšek na otroštvo pod varstvom sv. Marjete na Golem Že kot mlada deklica sem Imam zelo lepe spomine, ko Želimlje, Janko Novak, Lojze pestril s kitaro, Sandi Osolnik, rada hodila k maši s sta-smo peš hodili po stezi do vasi Dobravc, Franci Drobnic, Sta-Drago Sencur, sedanji župnik rima mamama, peš iz Klada in nato naprej v Želimlje nislav Duh, Anton Košir, ki je Želimelj, Marko Košnik, se­ Škrilj, saj takrat pred šestde-k verouku. V tamkajšnji cerkvi bil tudi predavatelj zgodovine danji salezijanski inšpektor, setimi leti še ni bilo avtomo-sv. Vida smo prejeli prvo sveto v Želimljem, Janez Ulaga, Ivan Peter Koncan, Peter Pucnik, bilov pri hišah. Moja draga obhajilo. Leta so hitro mineva-Turk, Ivan Zupan, Slavko Pajk, Marjan Lamovšek, Klemen Ba-mami in ati sta mene in mojo la in sledila je sveta birma, ki Rudi Borštnik, Jože Punger-lažic in še sem morda katerega sestro vzgajala v globoki veri: je bila v cerkvi svete Marjete car, Drago Gacnik, Janez Vo-izpustila. bodi poštena, pridna, pomagaj na Golem 24. 9. 1967 in nam dicar ter Egidij Dolinar z Iga. Nato je prišel cas za Jane-socloveku in ti bo dobro na jo je podelil nadškof Jožef Po-Leta so tekla in so že moji za Drnovška, našega dragega zemlji ter ko pride poslednja gacnik. otroci so zaceli obiskovati ve-dolgoletnega gospoda. Ne ura, tudi v nebesih. Prve veroucne napotke vere rouk. V veri so jih vzgajali Blaž smemo pozabiti tudi na naše- Davnega leta 1962 je bil na nam je vsadil v srce dr. Alojzij Cuderman, naš dragi Franci ga dragega žal letos januarja Igu župnik Anton Bergant, ki Slavko Snoj. Tudi nanj imam Drobnic ter študentje, ki so preminulega Franca Drobni­je hodil maševat na Golo, po-zelo lepe spomine. Potem so obiskovali tudi gimnazijo Že-ca. Gospod Franci, pocivajte zneje pa župnik Karel Erjavec sledili: Stanislav Okorn, ta-limlje: Rudi Tisel, Engelbert v miru, veckrat vas obišcem iz Želimelj. kratni predavatelj gimnazije Osolnik (Berti), ki je maše po-v Želimljem na grobu. Bilo je zelo lepo in imam lepe spomi­ne na vse. Moji najlepši spomi­ni so na Don Boskove duhov­nike salezijance. Zdaj pa smo veseli župnika Janeza Avsenika in kaplana Tadeja Ložarja, ki redno ma-šujeta na Golem in nas pog­labljata v veri. Pred dobrima dvema letoma je pri nas maše-val tudi takratni kaplan Simon Virant. Hvala vam za vse, dobri Bog vam poplacaj na zemlji, in ko bo prišla poslednja ura, tudi v nebesih. Zelo sem vesela in srecna, da sem tudi svoje otroke vzga­jala v veri, poštenem duhu, spoštuj oceta in mater, da ti bo dobro na zemlji in v nebesih, ter da tudi oni enako vzgajajo svoje otroke, moje vnuke. Zdenka Glinšek Praznik prvega sv. obhajila l. 1970 z duhovnikom dr. Alojzijem Slavkom Snojem • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Klavžar – prikazen iz preteklosti? K lavžar (Geronticus ere-mita) je na prvi pogled grda in strašljiva crno operjena ptica z dolgim in zakrivljenim rdeckastim klju­nom ter razmršenim perjem na glavi. Marsikdo bi rekel, da je cisto takšna, kot da bi ime-la poveznjeno rdeco masko na obrazu. A bližnji pogled nam razkrije cudovito obarvano ptico, katere perje se sveti sko­rajda v vseh mavricnih barvah. Pri nas je bil klavžar prvic po predvidoma vec kot 350 letih opažen konec aprila 2006 na letališcu v Postojni. Ugotovljeno je bilo, da so se na vecdnevnem pocitku tam ustavile tri ptice iz reintroduk­cijskega centra Konrad Lorenz v Avstriji. Tam se že od konca prejšnjega stoletja trudijo, da bi osnovali stabilno kolonijo prostoživecih klavžarjev. Prav od tod v Slovenijo v zadnjih le­tih priletijo posamezni osebki, ki smo jih lahko opazovali tudi na Ljubljanskem barju oziro-ma v njegovi bližnji okolici. Prvic je klavžarja s sloven-skim imenom poimenoval Žiga Zois v rokopisu Nomen­clatura carniolica, ki je nastal v 18. stoletju. V prvem razdel­ku rokopisa Tice na Suhim - Aves terrestres je zapisano tudi klavžarjevo ime, ceprav je v naših krajih izumrl že davno pred tem. Ptica je bila v pre­teklosti v Evropi preganjana zaradi svojega videza, saj so jo povezovali s carovništvom, Conrad Gesner, ki je klavžar­ja v 16. stoletju prvi opisal, pa je zabeležil tudi to, da so mla­de ptice lovili kot gurmansko delikateso. Hitremu izginot­ju klavžarjev iz Evrope naj bi botrovale tudi podnebne spre­membe (krajša ledena doba med 16. in 18. stoletjem), saj so vodile k izgubi odprtih travišc, ki jih je ustvaril in ohranjal clovek s svojo dejavnostjo. Vecina prostoživecih klav­žarjev (le okoli 400 osebkov) danes živi v Maroku, kjer jih najdemo v polpušcavah in stepah. Prehranjujejo se na skalnatih podrocjih, ki so v bližini reke ali potoka, njihova prehrana pa je raznovrstna – na meniju se znajdejo žuželke, pajki, crvi, manjše ptice, ribe in plazilci, vcasih tudi mrho­vina. So monogamna vrsta, kar pomeni, da imajo le enega partnerja v življenju. Spolno zrelost dosežejo pri 3–5 letih, letno pa se paru klavžarjev iz­valijo 2–4 mladici. Klavžar v današnjem casu ni neka cudna, redka prikazen, ki bi se je morali zaradi njene­ga videza bati, temvec cudo-vita ptica, ki jo bomo morda lahko vsaj z malo srece vedno pogosteje srecevali tudi v na­ših krajih. Barbara Vidmar, JZ Krajinski park Ljubljansko barje Pojasnilo k clanku Prireditev v Petelinovih dolinah V obcinskem glasilu Mostišcar, št. 7, letnik LXVII (oktober 2021), str. 10, je med drugim omenje-no, da so po kapitulaciji Italije v Mokrcu partizani »vzposta­vili partizansko bolnišnico, ki jo je žal še istega leta odkrila nemška vojska in pobila 30 ra­njencev«. K temu bi rad dodal sledece, ki je zapisano v mojih dveh knjigah (Iška, Iški vint-gar, 2001, str. 77–78 in kratek zapis v Svet med Mackovcem, Mokrcem in Iško – Krvava Pec z okolico, 2011, str. 98, 100). Po odkritju 'Bercetove' bol-nice v Iški, Krvavice, so parti­zani uspešno evakuirali pred Italijani in domobranci vse ranjene. Sprva po že dolocenih skrivališcih v primeru napa­da oz. evakuacije, pozneje pa zacasno na desni breg reci­ce Iške (Krogarjev gozd). Ob koncu oktobra, morda zacet­ku novembra 1943 (nemška ofenziva!), so del ranjencev transportirali navzgor v Sive doline, Ivanji vrh, v globaco, kotanjo v gozdu, last Leskov-ca, Tomaževega z Iga. Tam so zgradili barako, v kateri je Berce zdravil devet ranjenih partizanov pa tudi nekaj do-macinov iz okoliških vasi. To je prišlo na uho Nemcem in so konec decembra 1943 ali za novo leto 1944 zaceli iz Iške navzgor iskati bolnico, teren Sive doline oz. Mokrc – Pete-linove doline. Ne bom navajal vsega, kar je zapisano v ome­njenih knjigah. Skratka okoli 2. ali 3. januarja 1944 so Nemci odkrili lokacijo tretje, tj. zad­nje bolnišnice 'po Krvavicah'. V baraki je bilo devet ranjenih partizanov, eden težko ranjen je ustrelil v prvega Nemca, ki je stopil v barako in se nato še sam ustrelil. Drugi ranjenec je menda prosil Nemce, da so ga ustrelili, ostalih sedem pa so Nemci po požigu bolnice od­peljali v dolino. Niso jih tam postrelili, po nepreverjenih virih naj bi jih odpeljali v tabo­rišce. O usodi omenjenih sed­mih ranjencev nisem našel ob zbiranju gradiva za obe knjigi nobenih podatkov. Kaj vse se je dogajalo v casu italijanske in nemške okupacije v teh pre­delih, verjetno ne bomo nikoli izvedeli, vedno pa se najde še kakšen podatek. Tomaž Kocar, Ljubljana • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Šahovski klub Ig je bil ustanovljen 18. novembra 2003 in praznuje 18. rojstni dan. Postal je torej polnoleten. Vse najboljše! Vsem šahistom in vsem drugim želimo obilo zdravja in srece. Življenje je kot šahovska igra, spreminja se z vsako potezo. Ostanimo zdravi. Šahovski klub Ig Klub s posluhom za mlade 25. jubilejni Volkswagnov ljubljanski maraton V nedeljo je potekal v ne­koliko okrnjeni obliki 25. Volkswagnov ljubljanski maraton. Letos na trasi ni bilo povabljenih vrhunskih afriških tekacev, ki so tekli vse od leta 1999. Kraljevski maraton pa je bil letos po letu 2014 speljan v dveh krogih po trasi polmaratona. Vsega skupaj nas je teklo 4400. Osrednja prireditev je potekala na Trgu republike s startom in ci­ljem na Kongresnem trgu. Na startu so poskrbeli glasbe­ni ritmi nedeljskih tekacev Stroj-machine. Prvi tekaci na 10 km so zaceli ob 8.55 in ob 9.15 polmara­tonci ter maratonci. Vreme je bilo odlicno in kmalu je posijalo toplo sonce, ki nas je grelo in spremlja-lo vse do cilja. Vzdušje je bilo spet nepozabno, saj smo se srecevali z mnogo po­znanimi obrazi. Polmaratona sva se ponovno in ponosno udeležili Branka in Vesna. Z nasmehom na obrazu sva še vedno v dobri kon­diciji in brez krcev pritekli v cilj ter prejeli lepe medalje. Se vidimo prihodnje leto! Vesna Novak Zahvala dobrotnikom O b pogrebu pokojne Toncke Cankar z Iga so svoj dar namenili za potrebe Župnijske karitas Ig: Slavko Župec z družino, Lju­bljanska c. 78, Ig in Sabina Rautek, Ig. Najlepša hvala. Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, ki pomagate lajšati stiske ljudem. Najlepša hvala. Župnijska karitas Ig Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Gostišce Malice Tel.: 08 20 14 835 E-pošta: info@iskivintgar.si Jedi na žlico Iški vintgar Fb: Gostišce Iški vintgar Iška 28, 1292 Ig Odprt o v s ak dan od 9 . 00 do 18. 00 Nudimo v am šir ok izbor : 10 % - nagr obne sv e° e p opust - dek or a tivne sv e° e do 31. 12. 2021 - diše° e sv e° e na v se iz delke , r az en na iz delke , - k rstne sv e° e k i so ž e v akciji in - p or o °ne sv e° e žalne paket e . - adv en tne sv e° e P etk o v šek V ink o s .p . OPC - IG, 1292 IG Delo vni ° as tr go vine: 01 428 04 95 w w w . p etk o v sek -sp .si p on–p et 040 60 30 25 inf o ˜ p etk o v sek -sp .si o d 8. do 17. ur e Vrtec Ig potrebuje pomoc upokojenca/-ke ali študenta/-ke za delo v kuhinji in pri cišcenju. Vecinoma gre za delo v popoldanskem casu, placilo 7 eur/uro bruto. Kandidati naj se javijo Janu Brajerju na tel.: 01/2802 337 ali na elektronsko pošto opzhr@vrtec-ig.si. . KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasicnega oglasa, se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si.