Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 8,
dvoriSču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj m praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-Jnjejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaSa za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6^0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno . . . K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-
Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se
plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 286.
Telefonska iievIlKa 65.
Celje, v petek, 16. decembra 1910.
ČcKoTtrt rnCnn «».817.
Zaplenjeno!
Leto II.
Politična kronika.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Na Dunaju, 15. dec.
Pri otvoritvi seje izjavi predsednik dr. Pattai. da je šele iz stenografičnega zapiska izvedel za razžaljenje, katero je prizadjal poslanec Malik poslancu Verstovšeku o priliki vprašanja glede prestopka kontumacijskih predpisov ter izjavi, da Verstovšek istim ni podvržen. Kliče za to poslanca Malika k redu. Nato so se vršile volitve v delegacije. (Dopolnilo k današnjemu telefonskemu poročilu.) Za Galicijo so izvoljeni: dr. Biala, Ceg-linski, dr. Glombinjski, dr. vit. Kozlowski, dr. Pe-telenz in dr. Tomaszewski. Za namestnike posl. Stojalowski in Evgen Lewicki. Za Nižje Avstrijsko: dr. Ellenbogen, dr. Gessman, Steiner; za namestnika poslanec Rienossel. Za Gornje Avstrijsko: Hauser in dr. Schlegel, za namestnika Lang. Za Moravsko: dr. Bulin, Stanjek, Šramek in bar. Chiari. Za namestnike baron Pražak in Seidel. Za Tirolsko: Delugan in Unterkirchner, za namestnika Grick. Za Predarelsko: Frisch, za namestnika dr. Dreksel. Za Istro: dr. Bartoli, za namestnika Spadaro. Za Gorico: Fon, za namestnika Gregoi-čič. Za Trst: Pittoni, za namestnika Scabar. — Za tem se vrši drugo branje zakona o uporabi dohodkov sirotinskih blagajn. Poročal je o njem posl. dr. Ploj. Predlog je bil po daljši debati in zaključnem govoru posl. dr. Ploja v drugem branju sprejet. Ravno tako je bil sprejet zakon, da se konzulatom podaljša sodnijska oblast. Nato poda domobranski minister Georgi informacije o predvčerajšnjih pretepih vojaških akademikov v Modlingu z meščani, potem pa se razpravlja o nujnem predlogu poslanca Beera glede znižanja tovornih tari-fov za češki remog. Pričakuje se, da jutri zbornica dokonča razpravo o proračunskem provizoriju ter se poda na božične počitnice.
POLITIČNI ZAJUTREKI.
politične zajutreke. Ze ob po! 9. predpoldan je povabil k sebi poljske, češke in jugoslovanske poslance na čaj, in med tem se je govorilo o političnih zadevah. Za te prireditve se je izvedelo v zbornici šele danes ter se Jim pripisujejo tudi dogodki zadnjih dni. Dasi vsebine teh pogovorov do danes javnost še ni zvedela, vendar so ti prijateljski sestanki avstrijskih Slovanov Nemce močno razburili in že danes trobentajo, da se je na teh sestankih spletkarilo zoper nje, da žele Poljaki s sodelovanjem Cehov in Jugoslovanov prevzeti vodstvo zbornice in v tem smislu tudi pre-ustrojiti ministerstvo. Nemci trde, da bodejo v prihodnje take prireditve pazno nadzorovaliO).
ZASEDANJE GOSPODSKE ZBORNICE.
Prihodnji teden, v torek in sredo, se slfliče gospodska zbornica k zasedanju, da predloge o državnih potrebščinah, katere je sklenila poslanska zbornica, potrdi. Istočasno se snide proračunski odsek gosposke zbornice, da reši trimesečni proračunski provizorij.
DROBNE POLITIČNE NOVICE
Delovanje državnega zbora po Novem letu.
Po Novem letu se zopet sestane avstr. državni zbor 12. januarja ter bo zboroval vzporedno z delegacijami, vendar na ta način, da boste tedensko le dve plenarni seji državnega zbora. 28. in 29. decembra se sestanejo delegacije v Budimpešti. Glavno delegacijsko zasedanje pa prične 15. ali pa šele 20. januarja ter bo trajalo noter do februarja. V drugem januarskem tednu se prično praške češko-nemške spravne konference, od ka-.terih poteka bo odvisna sestava bodoče parlamentarne večine in kakor se zatrjuje tudi sestava bodočega kabineta.
Zborovanje zagrebškega dijaštva za recipro-citeto izpitov na zagrebškem vseučilišču. Včeraj popoldne ob 5. uri se je vršil javni shod, ki ga je sklicalo hrvaško dijaštvo v prilog reciprocitete zagrebške univerze. Bilo je navzočega tam jako mnogo občinstva in skoraj 700 dijakov. Posamezni govorniki so ostro kritikovali postopanje avstrijske vlade, ki se upira priznati enakopravnost za grebškega vseučilišča. Drugi govorniki so se pečali z ogrskim poslancem Banffyjem zaradi njegovega govora proti hrvaškim listom. Končno je bila sprejeta rezolucija, v kateri se zahteva takojšnja rešitev reciprocitetnega vprašanja, sicer bo začela cela hrvaška javnost odločen boj za rešitev tega vprašanja.
Aehrenthal odstopi. Berchthold njegov naslednik? Z ozirom na dejstvo da je cesar sprejel včeraj v dolgi avdijenci poslanika v Petrogradu grofa Berchtholda, zatrjuje »Slavisches Tagblatt«, da bo grof Berchthold naslednik zunanjega min. Aehrenthala.
Štajerske novice.
Občinske volitve v Trbovljah. V Trbovljah
so se vršile te dni občinske volitve. Voliti je bilo 30 odbornikov in 15 namestnikov, namreč vsak razred 10 odbornikov in 5 namestnikov. Za volitve je bila, kakor znano, sklenjena kompromisna lista in sicer: 15 naprednjakov, 4 socijalisti, 3 klerikalni kandidati in 8 zastopnikov rudnika (Nemcev). Vse stranke so se držale kompromisne liste, le dva mlada napeta kaplančka sta delala zgago in s pomočjo par nerazumnih mož postavila lastne kandidate za tretji in drugi razred. A kljub strašni agitaciji teh dveh klerikalnih petelinčkov in par drugih podrepnikov, so klerikalci doživeli tako blamažo, da so popolnoma pobiti. V tretjem razredu je bilo oddanih 719 glasov. Od teh je dobila kompromisna lista 553—684, klerikalci pa 63 do 120 glasov, nekaj pa jih je bilo raztresenih. V 2. razredu so dobili naprednjaki 110—126, klerikalci pa 17—31 glasov. Volitve so za napredno stranko izpadle zelo častno. Izmed 30 odbornikov je 17 naprednjakov, 4 slovenski socijalisti in 8 zastopnikov industrije (Nemcev) ter samo 1 klerikalec. Naprednjaki so torej 2 glasova priborili, klerikalci pa 2 izgubili. Zelo značilno je, da so za klerikalno listo najbolj agitirali veteranci. Dočim so slovenski'socijalisti šli skupno z naprednjaki v boj, so bili klerikalci zvezani z Nemci in zato so tudi tako sramotno pogoreli. Volitve so se torej v sredo končale in župan te za Slovence velevažne, velike občine Trbovlje ostane napredni Slovenec. Tisti

pa, ki poslušajo hujskarijo iz farovža in kaplanije, dobijo pri drugi priliki še večjo klofuto. Našim somišljenikom v Trbovljah iskrene častitke!
Razmere na deželni meščanski šoli v Celju.
Kakor smo svoječasno poročali, se je vpisalo in je bilo sprejetih letošnje leto v I. razred te šole jako mnogo učencev. Zato je učiteljstvo zavoda v prvi konferenci sklenilo zahtevati od dež. odb. uvedbo paralelke. Deželni odbor je to odklonil. V drugi učiteljski konferenci se je vsled tega sklenilo, da se jih več odpusti. Kakor čujemo, jih bo odpuščenih 11, in sicer na podlagi tozadevne odredbe dež. odbora, naj se odpustijo taki, ki bi vsled neznanja nemščine ne mogli pouku slediti, seveda sami Slovenci, vkljub temu, da so v splošnem baš slovenski fantje najboljši učenci. To je naravnost nečuven« in drzna krivica, in mi samo svetujemo slovenskim starišem, naj si tega ne pustijo dopasti in naj se odločno protivijo proti temu, da bi se njihove fante odpuščalo iz šole, za katero kot deželno tudi oni plačujejo davke, in sicer samo za to, ker imajo po prvi konferenci morda iz nemščine nekoliko slabše rede. Ri radi videli, ali se bo na tej šoli upoštevalo enakopravnost tako, kakor se jo upošteva pri plačevanju davkov. Sploh čujemo s , tega zavoda v novejšem času zopet čudne reči. Tako n. pr. neki učit. Molzl očividno sovražno nastopa proti tistim slovenskim fantom, ki n. pr. v odmorih nočejo med seboj občevati nemški. Pozivamo ravnatelja, naj napravi red, ker bomo sicer primorani tudi javno zopet več pozornosti posvetiti razmeram na tem zavodu.
Celjska ženska podružnica CM. družbe priredi dne 15. jan. 1911 velik »kmečki ples«, za katerega se vrše že predpriprave v obilnem obsegu, tako da bo gotovo edna izmed najsijajnejših prireditev v tej zirftski sezoni. Opozarjamo in prosimo torej sosedna društva, naj se ozirajo na ta dan in naj ne prirede kakšne večje veselice, da bodo tudi naši malčki zadovoljni z lepim čistim dobičkom.
v Iz Polzele. Na Štefanovo priredi veselico podružnica CM družbe v korist — božičnici —. Po končanem vsporedu koncert ciganske godbe Pestner, ki je kapelnik naiavnost občudovanja vrednih goslačev! Narodni sosed, napiši si vsak t»ri 26. dnevu meseca decembra: „Grem v ogroženo Polzelo!"
v Iz Dobrne. Načelnik kr. šolskega sveta kaplan Fr. Schreiner kriči v »Straži", da je imenovan učiteljem na Dobrni nadučitelj Leopold Čulk s Ptujske gore. Vse neki hoče storiti, da imeno-venje prepreči. Mi se ne vtikamo radi v dobruske klerikalne kr. šol. razmere, smemo pa poučiti g. načelnika kaplana Fr. Schreinerja, da je nemški nacijonalec — ne štajercijanec — Leopold čulk (Tschulk) imenovan"celo nadučiteijem na Dobrni in ima že dekret v rokah. Uspehov kler. kraj. šol. svetov smo vajeui, tudi novoustanovljena ..Straža" si naj vpiše imenovani slučaj med svoje prve uspehe.
v Slovensko trg. društvo ln Slov. obrtno drnštvo v Celju še enkrat opozarjata vse prijatelje in člane društev na zabavni večer, kateri se priredi jutri v salona pri „Belem vola" in na katerem svira polnoštevilna celjska narodna godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. Seiferta.
v Pevska vaja ženskega zbora se vrši danes zvečer v mali dvorani celjskega Narodnega doma. Prosimo za točno in polnoštevilno udeležbo.
v Samostojen mesar je hotel postati neki Franc Pastek iz Novecerkve pri Celju. Vložil ie pri tukajšnjem glavarstvu prošnjo zh podelitev koncesije in priložil tudi delavsko kcjižho. Da bi dokazal triletno službovanje kot pomočnik, je ponaredil delavsko knjižico; goljufivo izkazano je bilo več ko 36 mesečno službovanje. Vsled radi-ranja v knjižici je glavarstvo prišlo na sled goljufiji. Seveda je prošnjo zavrnilo in vložilo proti prošnjiku ovadbo radi goljufije.
v Sedemletni ubijalec. Pretečenega tedna sta se v Sevnici stepla 6 letni Martin Kladnik in neki 7letni fant; Kladnik je dobil od nasprotnika sunek v trebuh. Večer so nastopili znaki zbolenja, močno kašljanje, težko dihanje in velike bolečine v trebuhu; ob 2. po noči je otrok umrl. Vsled te tragične smrti dečkove je sodnija uvedla preiskavo.
v Za kadilce. Mnogi strastni kadilci ne vedo, da je med (strd) izborno zdravilo proti nikotinu. Nikotin prihaja potom kadenja v želodec, kjer povzroča razne bolezni, da celo znake zastrupljanja. Čebelarjem, ki imajo navado kaditi tobak pred čebelnjakom, je priporočati, naj poprej popijejo nekaj žličic medo, ker tako oslabe zle učinke nikotina. — Isto se priporoča strastnim kadilcem tembolj, ker med v obče utrjuje telo in mu daje odpornost.
v Iz Št. Pavla pri Preboldu. Različni nemški listi napadajo prav grdo našega župana, da je vrgel neko nemško brzojavko, tikaioeo se npke osebe, prihajajoče iz krajev, po koleri okuženih, kratkomalo v koš zaradi tega, ker je bila nemška. Je sicer kratkomalo rečeno, nesramno, pošiljati nemško uradno brzojavko slovenskemu županu v slovenskem kraju! To si naj dotični revizijski zdravnik zapomni! Sicer pa župan z ozirom na važnost cele zadeve tega ni storil — a dutične osebe vendar ni mogel najti. Nemški zdravnik dr. Erlacher je brzojavil nemški v Št. Pavel, da pride tje neka ženska Goverdisch iz kraja, ki je po koleri okužen. Ni se t.a povedalo, kedaj, s katerim vlakom da pride in povrh tega ni v Št. Pavlu nobenih Goverdisihev, župan torej ni mogel ve-
deti, kdo bi bila ta ženska. Ali bo zaradi netočnosti in nejasnosti brzojavke stal cele dneve na cesti in na kolodvoru in spraševal vse prihajajoče ženske, ali se pišejo Goverdisch in če so iz Št. Pavla? Kriv torej ni ničesar slovenski, drugače ve teu in v vsakem oziru marljiv naš gosp. župan temveč nemški zdravDik, če se je kaj zamudilo. Toliko resnice v tej zadevi!
v Sama zažgala? Pred kratkim je izbruhnil po noči ogenj v hiši zakonskih Jurija in Elizabete Zaveršnik v Mislinjah, ki je v kratkem uničil poslopje do zidu. Zakonska sta poslopje še-le pred kratkim zavarovala pri North-British zavarovalni družbi na Dunaju in sicer za dvakratno svoto resnične vrednosti. Vzrok pobara ni znan, sumi se, da sta zakonska sama zažgala. Vsled tega se je uvedla proti njima sodnijska preiskava.
v Od davkarske službe. Davčni oficijal J. Pihler je iz Radgone prestavljen v Kirchbach;na njegovo mesto pride asistent V. Gala.
v Iz Polzele. Naš klic pomoč Polzeli je našel lep odmev. Že danes poročamo z radostjo, da se je nabralo doslej nad 136 K denarja. Darovali so sledeči: g. F. Roblek, drž. posl. K 20, Savinska posojilnica v Žalcu K 40, posojilnica Polzela K 25, posojilnica Celje K 15, gospa Fani pl. Pongratz, Polzela K 20, g. Fr. Strupi, Celje K 5. Zvezua trgovina Celje (v blagu za K 6), Jurca & sinovi, Ptuj K o, Kolinska tovarna, Ljubljana, v blagu (K 10), g. J. Leber. župnik v p. Polzela K 3, ga. Goričar & Leskovšek, Celje K 2. Vsem darovalcem: Bog plati! Živeli nasledniki in posnemovalci.
v Nemško pevsko društvo r Konjicah je
imelo 9. tm. občni zbor. Volil se je novi odbor, v katerem paradirajo zopet odlični in pristni Nemci, kakor nam kažejo imena Radič (brivec), Antonič (občinski tajnik), Perklič (krojač) itd.
v Dvorni svetnik dr. Bischoff, profesor na pravni fakulteti graške univerze je obhajal 16. nov. 60 letnico doktorata. Povodom tega se mu je podelil častni doktorat prava.
Iz Podvine pri Ptuju. Umrl je kmet Tomaž Čeh v Podvincih pri Ptuju dne 9. tm. Kot zvest in zaveden narodnjak in vzgleden krisjan je bil rajni splošno spoštovan. Bil je dolgo let občinski predstojnik in kot tak ter kot veleposestnik je volil vedno z nami. Ob veliki vdeležbi znancev in prijateljev smo položili moža dne 12. tm. k večnemu počitku. Ta dan je bil ravno 75. njegov rostni dan.
v Iz duhovniške službe. V stalni pokoj sta stopila; župnik v Limbuša Ant. Kocuvan in župnik v Vuhredu Ježef Černko (ord. 1870), imejitelj častne kolajne za 40 letno zvesto službovanje.
Smrt v studencu. V župnišču pri Sv. Lenartu
nad Veliko Nedeljo se nahaja črez 40 m globok studenec, ki je bil že od nekdaj neporaben. Sedanji župnik se je odločil za snaženje in popravo tega studenca. V spomladi se je začelo z delom, a snaženje se je izvršilo lahkomiselno in samo deloma, in vkljub temu se je postavila sesaljka. — Kmalu se je pokazalo, da se je celo delo ponesrečilo. Župnik je naročil nekemu tamošnjemu spretnemu tesarju Francu Kokotu, studenec preiskati; Dokazalo se je, da je bil isti zelo slabo osnažen. Začelo se je zopet z natančnim snaženjem in postavila se je naprava z zamašnim kolesom. Pri tem je našel omenjeni Franc Kokot, ki je znan od regulacija Savinje in Pesnice, grozno smrt. Kokot je vzel namreč staro rabljeno vrv kljub temu, da mu je bila nova močna vrv na razpolago, se podal v globočino in spodaj napolnil veliki škaf, ki ga je dal vleči navzgor, da bi skušal trdnost vrvi. V visočini kakih 25 m se je vrv naenkrat pretrgala in težek škaf je padal Kokotu na glavo, mu jo razklal, razbil desno pleče, desno roko in desno nogo. Kokot zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke brez vsakih sredstev.
Novi župani. V Trgovišču pri Veliki Nedelji je izvoljen za župana Jožef Skuhala. — Na Ponikvi ob J. ž. je bil izvoljen za občinskega predstojnika Jurij Zabukošek.
Iz Murščaka. Umrla je 12. dec. najstarejša oseba v župniji Sv. Jurja ob Ščavnici, Ana Lap iz Murščaka Rojena je bila 1. 1817; stara je torej bila 93 let.
Druge slov. dežele.
v Zaradi frldolinstva obsojen „čuk". Včeraj je bil v Gorici obsojen „Orer Fr. Kavčič iz Dornberga na Goriškem zaradi „fridolinstva" na 5 mescev ječe.
P. n. naročniki!
Ne pozabite poravnati zaostale naročnine -že pred prazniki. Prihranite nam neverjetno veliko dela, ako storite že sedaj svojo dolžnast! Pri pošiljatvah napišite vedno številko ovojnice na položnico ali nakaznico.
Upravništvo.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 16. dec. Poslanska zbornica je pričela 2. čitanje začasnega proračuna. Po poročilu Šteta-wenderjevem je pričel govoriti posl Zahradnik.
Tolitve na Angleškem.
London, 16. dec. Dosed&j je izvoljeni 239 liberalcev, 257 unijonistov, 40 socijalistov in 86 redmondistov.
Kolera v Carigradu
Carigrad, 16. dec. Kolera se zopet močneje širi. Danes je zbolelo 28 in umrlo 19 oseb oa koleri.
Bolezen češkega namestnika
Prag, 16. dec. „Hlas Naroda" javlja, da se poda češki namestnik grof Coudenhove v Meran. Njegovo stanje se je zboljšalo. Sedaj je došlo v ja vnost, da je namestnik nedavno tega na povratka s sprehoda na stopnicah omedlel.
Upor v Rio de Janeiru.
Berilu, 16. dec. Po uradnih poročilih iz Rio de Janeira se je že začela preiskava iu obravnava proti pomorskemu bataljonu, ki se je uprl na otoka Das Cobras. Sodi vojno sodišče. V mestn vlada popolen mir.
Maršalske konference na Dunaju.
Dunaj, 16. dec. Danes se nadaljujejo in končajo maršalske konference pod predsedstvom cesarjevim na Dunaju.
Podelitev baronstva.
Dunaj, 16. dec. Cesar je podelil dedno ogersko baronijo prvemu sekcijskemu načelniku v ministerstva za zunanje zadeve Mullerja de Szent-gy#rgyi.
STAVKA KOT DEMONSTRACIJA PROTI TE-
LESNI KAZNI V RUSKIH ZAPORIH.
Petrograd, 16. dec. Slušateljice ljudske šole v Moskvi in visokih šol v Petrogradu so sklenile tridnevno stavko predavanj kot demonstracijo proti telesni kazni v ruskih zaporih.
LOV NA ŽELEZNIŠKE ROPARJE.
Berlin, 16. dec. Iz Varšave poročajo, da s*> opazili policijski agenti na kolodvoru v Lodzu pet železniških roparjev. Hoteli so jih aretirati, a zločinci so jih obsuli s pravim dežjem krogelj. Ubili so jednega agenta in častnika, jednega orožnika, strojevodja in potnika so pa težko ranili. V splošni zmešnjavi so potem roparji ušli. Zaprli so več sumljivih oseb.
Dnevna kronika.
Grof Bobrinski — Avstrijski veleizdajalec. Za
znanim neoslavistom irf ruškim poslancem, grofom Bobrinskim, je avstrijska vlada izdala tiralico, ker je obtožen zaradi veleizdaje. Grof Bobrinski je imel namreč 20. decembra leta 1908. po ruskem koledarju v Seretu v Bukovini neki govor, v katerem je bičal razmere v Avstriji. Kar naenkrat — po dveh letih — se je avstrijska vlada spomnila na njegov govor in mu podtaknila veleizdajalske tendence. Grof Bobrinski torej ne bo več smel na avstrijska tla.
Književnost.
a Škojka. Drama v 3 dejanjih. Spisal dr. Alojz Kraigher. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena broš. K 2"—, eleg. vez. K 3"—. Doslej nezuan dramatik je posegel z veliko smelostjo v življenje, v lažnjivi morali živeče dražbe ter nam predočil grozne prizore, nad katerimi se bodo moralisti zgražali polni moralnega ogorčenja. — Drama je pisana gotovo ne za oder, ampak za čitajoče in misleče občinstvo. Imenovali bi delo ne dramo, ampak dramatično obdelavo modernih socijalnih in filozofskih vprašanj. Če nam bo pripuščal prostor, se k sivari še povrnemo.
a Naznanilo! Cenjenim tovarišem in tovari-šicam naznanjam, da je razpošiljanje in razpeča-vanje svojih „Beležk iz fizike in kemije" prevzela ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani, kamor se naj blagovoli nasloviti naročila. Sam pa še razpošiljam ...Domovinsko deželo Štajersko" in »Spominsko knjižico za mladino".
J. Mešiček, nadučitelj v Sevnici.
Knjige »Slovenske Matice« so izišle. Letošnji dar obega šest knjig: 1. Letopis za 1. 1910. 2. Zbornik XII.. zvezek. Dr. Bogumil Vošnjak: Ustava in uprava ilirskih dežel. 3. Zabavna knjižnica: Dr. Fr. Detela: Pegam in Lambergar. 4. Knezova knjižica: Ivan Lah, Brambovci. 5. Prevodi iz svetovnih literatur: Julij Zeyer: Jan Marija Plojhar. 6. Dr. Matko Potočnik: Vojvodina Koroška II. zvezek. O knjigah prinesemo podrobno oceno.
LISTEK.
Tast Kondelik in zet
Vejvara.	3»
Češki spisal Ignšt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
»Imaš prav, Kondelik, ne odide ji. Toda ravno zato! Pepica bo pestovala, da boš vedel, in ti boš ded — tako. Toda niti besedice o tem, razumeš — in sedaj že enkrat molči.«
Mojster je še bolj debelo pogledal kot prvič, roda sedaj radostno presenečen.
»Ali je mogoče?« je željno vprašal.
»Zakai pa ne bi bilo mogoče«, je odgovorila gospa Kondelikova, ni več pojasnjevala, prijela je nekako brisalko in je odšla iz spalnice.
Medtem je bila Katinka gotova in je začela pomagati gospam iz obleke. Vejvara je moral iti s svojima rokama v kuhinjo, v spalnici se je umival mojster Kondelik. Teta Katinka je prinašala materi in hčeri iz zadnje sobe navadno obleko. Šla je po poslednji kos. ko je mojster brisal glavo in roke. S čela in glave je izmil barvo, toda roke je imel še modre kakor barvar.
Teta Katinka je bila celi ta čas kakor na trnju. Dobro je videla, v kako zadrego je spravil Beti neznani obisk, in čutila je, da jo Kondelikovo blebetanje muči. Danes torej — je menila, bi bil pravi trenotek. da bi naplavila svoje korake, in to takoj, da ne bi Venčeljček delal vsled tega čudnega slučaja dovtipov, neprijetnih obema gospema, starejši in mlajši. Ko je šla poslednjič v zadnjo sobo, zaprla ie za seboj vrata spalnice, prijela je Kondelika za ramo. uprla je svoj pogled v mojstrove oči in je hitro rekla:
»O tej babi, Venčeljček, niti besedice več. Ti si dober človek, toda jezik imaš kakor meč in znaš človeka mučiti. Moraš se na Beti ozirati, Venčeljček, ne smeš ji delati nobene žalosti v njenem stanu, Pestovala bo, oče boš —«
»Ded, hočeš reči«, je popravil mojster Kondelik. »Vem, Pepica —«
»Da bo Pepica pestovala. to se razume samo -ob sebi, Venčeljček,« je nadaljevala Katinka. »Dea boš in oče tudi —«
»No, oče bo menda Vejvara!«
»Toda ti tudi, Venčeljček, ti tudi! Beti bo tudi povila, razumeš? Ni ti hotela ničesar reči, ker jo je sram, torej ti povem jaz. Ne gledaj me, kakor čuk — da, da. Venčeljček — meni se zdi, d i bo pri vas prej krst, kakor pri Vejvarovih...«
»Kaj praviš, Katinka!« je rekel mojster tiho. »To je šala ...«
»Ne, Venčeljček, to je sveta resnica«, je potrdila Katinka resno. »Sed"aj veš, kar moraš vedeti, in nikomur nc zini besedice. In na Beti imej ozir, zapomni si In pred Pepico niti besede! Kakor da ne bi ničesai vedel.«
Katinka je konča stisnila mojstru reko iu je naglo odšla odtod, da se ne bi zdelo 'ij-i t obotavljanje nikomur sumljivo.
Mojstru Kondeliku so se povesile roke. Ves začuden je gledal za teto Katinko. Te-le novice ni pričakoval.
XV. Kako je bilo mojstru Kondeliku.
Ostanek usodnega večera je minil mirno. Ko je bilo vsled silnega drgnenja nesrečno črnilo kolikor toliko izmito — seveda ne tako, da bi se mogli prizadeti plesalci pokazati javnosti — in ko se je Pepica preoblekla v vsakdanjo obleko, v kateri je prišla k mamici, sta se pripravljala mlada in teta Katinka na odhod. Posebno Pepica je silila Vejvaro.
»Torej, Fran«, ie rekla, »pojdiva, da bova kmalu doma.«
V tem trenotku je prišla iz kuhinje gospa Kondelikova.
»Kam pa gresta sedaj, otroka!« je zaklicala skoro prestrašena. »Doma nimata ničesar — in jaz sem že poslala Katinko po večerjo in po pivo. In ti tudi, Katinka — menda vendar ne boš ušla? To bi lepo napravili! Slecita plašč —- Fran, odloži zimsko suknjo, in sedite. Kaj bi doma? Veliko kratkega časa ne bi imela. Takole bomo malo posedeli. povečerjali, pogovorili se, potem pa pojdete vsi, kakor bi se vrnili iz venčka.«
Teta Katinka je bila zadovoljna in je že odpenjala plašč, toda Pepica je stala tu s stisnjenimi ustni in je gledala Vejvaro. Dobro je vedela, da doma ne bo veselo, toda tu, kakor da ne bi mogla stati. Sama ni vedela, kje bi bila najrajši. Morda v kakem kotičku, popolnoma sama, kjer bi se lahko vnovič jokala in pošteno najokala — žalosti in jeze nad usodnim pokaženim venčkom, katerega se je tako veselila. Ah, sedaj že v Besedi igrajo, po parketih že valovi, parov je vedno več, vsi obrazi gorijo, gledalcem se skoro vrti v glavi — ona ni tam! Videla je vse tako živo pred seboj, in pri tej misli so se ji zatresla ustna in iz oči je zdrknilo dvoje velikih solz.
Gospa Kandelikova je uganila, kaj se godi s hčerjo, hitro je pristopila k njej in kakor da bi z njo odkrito sočustvovala, ji je prigovarjala:
»Pusti že to, Pepica! Vse je zastonj, saj se bomo še odškodovali za to. Venčkov bo še! In ko-stumni ples. Le sleci plašč, sleci in sedi. Očetu na ljubo — in meni. Pomisli, kako bi sedaj tu sama sedela ...«
Da, gospa Kondelikova se je bala ostati sedaj sama s soprogom, bala se je njegovega slabega
razpoloženja, trpkih opazk. Da danes ne pojde vse tako gladko, o tem je bila prepričana. Bilo ji je nekako tesno, ko je pomislila, da bi vsi odšli. S starim bi bilo danes res prav veselo!
In v tem trenotku je prišla gospej pomoč, odkoder se jo je najmanj nadejala. Ko je mojster Kondelik zaslišal, da je hčeri prigovarjala, se je pojavil med vrati spalnice in je rekel:
»Seveda, ljudje, ostanite pri nas! Kaj pa je vse to! Naj vrag vzame oni venček! Bomo pa šli na vse ostale, če bodete hoteli, in sedaj nam mamica tukajle nekaj pripravlja, igrali bomo, ako hočete in tako bomo imeli »bal«. Ne zapuščajte me — sicer jih bom od matere slišal!«
Gospa Kondelikova je debelo pogledala. Rekel je to tako dobrovoljno. skoro proseče, in njegov strah pred materjo je zvenel tako smešno žalostno, da so se vsi zasmejali. Navsezadnje tudi Pepica.
Teta Katinka je dokončala posvetovanje odločno. Pristopila je k Pepici, odpela ji plašč, raz-vezala trakove na klobuku, vzela oboje in nesla v spanico. Ko je to napravila, se je obrnila h gospej Kondelikovi z vprašanjem:
»Kje pa imaš namizni prt, punca?«
Pobrisala je z brisalko mizo, prijela prt in ga začela zagrinjati.
»Pri moji veri, Katinka ima pamet«, je zaklical mojster potolažen. »Vidi se. da je izkušena teta. — Tako, otroka, in krožnike sem!«
In lotil se je dela, da bi tudi pomagal.
Gospa Kondelikova ni sama sebi verjela. Kaj se je zgodilo s starim? Bala se je, da bo bruhal ogenj in žveplo, in tu je kakor iz masla. Ali se oglaša v njem vest. da je to tako pokazil?
»Kam pa si poslala Katinko?« se je soprog na po! obrnil k njej.
»K mesarju, stari — danes moramo biti zadovoljni s svinjskim mesom. Nimam ničesar doma, ničesar se nisem nadejala ...«
»Kaj pa hočemo drugega?« je rekel mojster dobrovoljno. »Kaj ne, Vejvara?«
Čez nekaj časa je bila tu Katinka kakor veter in rodbina je večerjala. Slaba volja se je razpršila in dobra povrnila. Tudi Pepici se je zjasnilo obličje. Razumela je očetovo počenjanje tako, da si je svest, kaj je zakrivil in da hoče spraviti vse v dobro voljo, razveseliti jih. In kakor se je prej nanj jezila, ji je bilo vendar sedaj zanj žal.
Teta Katinka je bila že davno z vsem zadovoljna, in Vejvari, videč, da se Pepica taja, ni bilo več hudo. Mojster Kondelik je podajal skledo, silil jesti. Podal jo je tudi svoji ženi, toda naravnost v oči je ni mogel pogledati. Da, novica tete Katinke! Kaka moč je bila v teh par besedah! Kako ga je razorožila! V kako čudne zadrege je padel!
Mojster Kondelik je želel, da bi sedeli tako do jutra, da bi dočakal belega dne v družbi vseh teh ljudi. Kadarkoli mu je prišlo na misel, da bosta čez dve uri, čez eno uro že sama z ženo, mu je postalo nekako tesno. Sam ni vedel, kaj je to; bolje povedano, ni hotel pripožnati, da se v njem nekaj oglaša. In vendar ni mogel dvomiti, da pika počasi v njem ostrina nekakega očitanja.
Čeprav je zadrževal mladi zakonski par in teto Katinko, vendar je nastala slednjič ločitev. Zmenili so se še, da se bodo jutri vsi sešli tu pri obedu; gospa Kondelikova je pripravljala nekaj boljšega, nego je bila današnja večerja. In kmalu po obedu pojdejo na sprehod. Ako ne bo Venčeljček spal, je pripomnila teta Katinka.
»Spal?« se je branil mojster. »Kaj moram spati? Ne mislite si, da se ne znam enkrat tega odpovedati. Šli bomo kam — in zelo daleč«.
Mladi par je šel naprej, teta Katinka se je nalašč še malo obirala. In ko sta se slednjič poslovili z gospo Kondelikovo, ki jo je spremila do stopnjic, se je sklonila k nji in ji je zašepetala na uho:
»Venčeljček že ve. Beti, sem mu že povedala.«
»Kaj si mu povedala?« je vprašala gospa.
»Da naj pripravi zibelko«, je šepetala Katinka.
»Jezus, Marija, Katinka! Danes?«
»No, kako dolgo pa naj bi še to trajalo?«
Padel je poslednji poljub in teta Katinka je hitela po stopnjicah za Vejvarovimi.
Gospa Kondelikova je stala nekaj časa kakor prikovana. Moj Bog, moj Bog, kaj je Katinka napravila. In sedaj naj se vrne v sobo! Čemu ni Katinka počakala do jutri in če je že to napravila, zakaj ji je povedala! Gospa Kondelikova bi bila zadovoljno legla in ne bi ničesar slutila. In kaj sedaj?
Nič drugega ni preostajalo kot vrniti se. Zeblo jo je. Skoro šklepetala je z zobmi, ko je vstopila v sobo.
»Toda mati, mati«, jo je nalahno posvaril gospod Kondelik, »to imaš od tega spremljevanja. — Saj se boste jutri že pomenile!«
Gospa ni vedela sama, ali jo stresa resničen mraz ali je to posledica Katinkinih besed. Preje to, preje. Rada bi bila pogledala moža, kako se drži, toda sedaj zopet ni mogla dvigniti k njemu oči.
Drugače je še pospravljala po odhodu gostov, da ne bi bilo zjutraj toliko dela, toda danes se ji ni ljubilo to šaranje. In ko je dobila Katinko v sobt, ki je imela opraviti s pospravljanjem, ji je rekla:
»Samo krožnike odnesite, Katinka, in kozarce. Kar je ostalo, pustimo za jutri zjutraj — pozno je že, pojdemo spat... Jutri je tudi en dan.«
Samo da bi bila že na postelji, samo da bi bila že tema. Snmo za boga svetega — da n« bi padla kaka besed«, s katero bi se začel nepoklican govor, pojasnilo.
Gospa Kondelikova je bila sedaj zelo občutljiva in trudila se je boječe ogniti se vsem razlagam. Jutri, pojutrajšnjem — naj bo, samo sedaj ne.
Kako lahko bi bila mirna, ako bi bila slutila, da tudi njen soprog ravna previdno, da se ne bi nikjer zadel, kako se varuje, da se ne bi ujel z njenim pogledom in kako želi, da bi mogel že ugasniti svetiljko. Potem pa pokrije oba črna tema in trdi spanec razprši vse zadrege, dokonča to čudno skrivalnico.
Toda s tem spancem se je mojster Kondelik zmotil. Tema se je sicer razprostrla po spalnici, toda ujegove oči se niso zaprle. Nasprotno, sedaj so se razigrale vse žilice, o katerih mojster Kondelik še sanjal ni. Ni se spominjal, da bi se mu kedaj v življenju v prsih menjavalo toliko čutov, kakor v tem trenotku, da bi se po njegovi glavi podilo toliko misli. Šele sedaj, ko je po poslednjem pozdravu za lahko noč vse okoli njega utihnilo, ko je bil prepuščen samemu sebi, se zgrnila nadenj nepričakovana tetina novica z vso težo svojega pomena. In po glavi se mu je podila mešanica neizrečeuo pomešanih in že v začetku čudnih čutov, in ne moremo povedati, da bi bili veseli prevladali. Takoj ko mu je teta zaupala ne sluteno tajnost gospe Kondelikove, je prevzel mojstra skoro strah. Stresel je sicer raz sebe ta prvi čut, ki je bil tudi raztresen med besedami celega večera, da. v nekem kotu mojstrove notranjosti je vzklila nada. da je morda vse le šala, pomota, da se vse na kak način pojasni. Toda pozneje se je spomnil na nekatere soprogine izjave, spomnil se je na njen večkratni molk, in tudi prigodba z vlitim anereljem mu je prišla na misel, in mojster je prepričeval samega sebe bolj in bn|j, da se tu ne more nič sklepati na resnične dogodke
Dihanje gospe Kondelikove, ki je bilo v začetku, ko je legla, komaj slišno, se je spremenilo počasi v globokejše, pravilnejše dihanje, dihanje spečega človeka. No. sedaj je bil mojster popolnoma sam, in zdelo se mu je, kakor bi ga pustili kje v puščavi. Tema v spalnici se je razprostrla v neskončnost, stene so se razdružile, okoli gospoda Kondelika se je širil velikanski prostor in od vseh strani so se zgrinjale nadenj nove in nove misli. Mojster Kondelik je bil tudi v svojih mislih trpek, toda sedaj ni mogel najti samega sebe. Prevzela ga je skoro nekaka tesnoba, mučna otož-nost. Spomnil se je na Katinkine besede, oglašale šo se zopet nekje iz teme, kakor bi slišal: Pestd-val boš, oče boš... Mojster Kondelik se je začel potiti, odgrnil je pernico, ki jo je imel prikrito do brade, misleč, da bo tako lažje zaspal. Oče! Ah, ko bi mu prinesli to novico pred leti, ko je imela Pepica dve leti, pet let in magari deset let. Kako bi se tedaj razveselil. Toda sedaj! V to tiho udobno življenje pade otroški jok in vse one neštevil-ne skrbi, strah, raztreseni dnevi in nemirne noči! Izgubljeno je mirno spanje od večera do jutra... Pride sem kaka tuja, sitna ženska, ki bo hotela imeti prvo besedo v hiši, ki se bo zoperno smejala, bo čudno in neukusno govorila in se šalila, namigavala ih pikala — mojster se je spomnil sedaj na večerni obisk. Ah, da, to ni bil . samo slučaj, kakor so vsi menili, to je bila prerokba. — Mojster se je ustavil za trenotek in je premišljal, jo je zagledal, skoro mraz ga je spreletel po hrbtu. Tedaj še ni slutil, da sega po njem neka višja moč — o Bog, kako hitro potem je sledilo tetuio odkritje! Takoj, ko je nepoklicana babica zginila. Mojster se je ustavil za trenotek in je premišljal, če bi se bilo zgodilo, kar se je zgodilo, ko bi si ona žena po nerodnosti zlomila na stopnjicah tilnik in ne bi prišla v drugo nadstropje.
Po teh mislih, popolnoma sebičnih, katerim bi sicer podlegel skoro vsak mož v njegovem položaju, so nastali važnejši pomisleki.
Sedaj! se je oglasilo v mojstru. Ko mu je že petdeset let! Ko ima skoro celo življenje za seboj in gre počasi doli. Ali ni, v tem malo brezčut-nosti in hudobnosti usode? Kako dolgo bo trpelo, predno izgine bodočemu prirastku mladost? Koliko dolgih let, predno bo mogel on — gospod Kondelik — zapreti za vselej oči, zadovoljen, da je tudi to drugo dete preskrbljeno? Ali zadostuje dvajset? Ali doživi on sedemdeset let? Mojstru Kondeliku je prišel sedaj na misel njegov stari strah, ki mu je grozil: da bi ga lahko zadela kap. In potem bi moral zapustiti to vdovo in siroto...
Misli gospoda Kondelika so sedaj preskočile.
Dosedaj ni videl v celi tej prigodbi nobenega drugega nego sebe, toda ko je pomislil na vdovo, mu je stopila naglo pred oči njegova žena. Da, gospa Kondelikova! Pojavila se mu je naenkrat v tem roju misli, z ostrim, karajočim izrazom na obrazu. Kondelik, Kondelik, kaj sem dočakala!
Res, saj tudi Beti čaka zelo težka skušnja. V mojstru je zastala sapa. Naenkrat se mu je zazdelo, (Ja je on kriv. In kako mu je prizanašala! Nič mu ni povedala. Gospod Kondelik ni mogel tako dobro razumeti, kaj se je v nji godilo od prvega trenotka. ko je začutila, da je mati, toda sluti' je le, da je imela težke, grenke trenotke, medte;: o je sam hodil okoli nje brezskrbno, ko se je smejal in delal dovtipe. Sedaj se je stegnil tia postelji, da se je s prsti pri vznožju in zglavju dotikal obeh posteljnih stranic. Ali sem jo v tem času tudi kaj razžalil? mu je prišlo na misel. — Ne, se je tako) opravičeval sam, saj ve, kakšen sem, in ne gleda na vsako besedo, ki jo izrečem. Moj Bog, ko bi bil slutil, da postane mamica ...
In ko je izrekel v duhu to besedo, se mu je naglo razlila v prsih nežnost, katere že davno ni čutil. Mamica!
Vidi jo že, kako hodi po sobi, boža drobnega črvička. da bi rajše spal in ne budil ata. Šepeta mu na ušesce, pokriva mu čelo z lahnimi poljubi in šepeta njegovo ime: Spi, Vašek, spi...
Kako je prišlo to, da se je mojster spomnil na Vaška?
To je bila samo najsrčnejša želja mojstra Kondelika, ki se je bliščala v vsej tej zmesi misli, ki so se mu podile po glavi. Ali more biti to kdo drug nego Vašek —.mali Vaša Kondelik! Hčer ima, po sinu je vedno hrepenel in ni pričakal — no, morda vzcvete ta pozni popek, da bi bila Izpolnjena njegova nekdanja želja, kateri se je bil že za vselej odrekel. Betka jo izpolni, Betka prinese Vašo. Fant bo — je klicalo mojstru Konde-liku — fantek! Edino to je prav, da bodeta imela fantka. Komu pa naj bi prepustil obrt, ako ne bi prišel fantek!
V	Štefanskem zvoniku je bila ura dve po polnoči. Mojster je poslušal, kako njegova žena pravilno in globoko diha. Spi. Le spi, mamica, si je mislil Kondelik, kaj zato, če jaz ne spim. In sedaj so ga tako zbodle neuljudne besede, ki jih je izrekel pri oni nesrečni prigodbi s črnilom. Ko bi mu bila teta Katinka prej povedala — bi bil molčal, niti besedice ne bi zinil. Res. pozabil je na ta nesrečni tintnik!
V	tem trenotku, ko je vedel za tajnost svoje žene, jo je imel tako rad in tako ji je bil hvaležen za tega bodočega »malega Vašo«, da je moral to nekako izjaviti. Nalahno je vstal, šel po prstih okrog postelje — vodnik mu je bilo dihanje speče gospe — sklonil se je nad njo previdno in ji je pritisnil na ustna poljub.
Oospa Kondelikova se je zbudila in ker je čutila v svoji bližini nekaj, je vprašala:
»Kaj pa hočeš, stari? Ali kaj iščeš?«
»Ne, ničesar ne iščem, Beti«, je odgovoril mojster šepetaje, »samo pogledal sem — če si prikrita — toplota se je razgubila — dela se hladno. Spi, mamica, spi...«
In jo je pogladil po obrazu.
Sedaj je gospa Kondelikova uganila, kaj jo je prebudilo. Hitro je stegnila obe roki, objela je mojstra okoli vratu, pritisnila ga k sebi in glas se ji je zatresel, ko je zaklicala:
»Stari!«
Vse je bilo v tej edini besedi. Potrditev Ka tinkine novice, lastno priznanje, nežno očitanje soprogu in obenem opravičba.
»Le spi, mamica, spi«, je prigovarjal mojster, sklanjal se je nad ženo in jo je poljubljal. »Dve je ura.«
Lažje se sili k spanju nego se zaspi. Sedaj ni bilo zopet gospej Kondelikovi do spanca. Roke njene so padle z vratu gospoda Kondelika. toda takoj so prijele njegovo desnico in jo iskreno stisnile.
»Vidiš, stari, imava novo skrb — tega nisva pričakovala...«
»I, molči mamica«, je odgovoril mojster nežno, »kdo pa nima skrbi! Veselje bova imela, veselje!«
Bilo je samo posledica črne teme, da ni gospa Kondelikova odmaknila roke, ki jo je mojster dvignil k ustnicam in poljubil. Potem je pokril ženo s pernico do brade, potisnil ji je pod rameni, zašepetal je »lahko noč« in je odšel tiho k svoji postelji.
Dolgo časa ni zaspala gospa vsled blagega razburjenja in veselja, da se je tako lepo končal večer, ki se je tako nesrečno začel. S soprogom je torej stvar urejena — ostaja še hči.
XVI. »Stara prijateljica.«
Mojster Kondelik se je prebudil za jasnega dne, tem jasnejšega, ker je ponoči zapadel nov sneg, ki se je svetil na strehah v svoji čisti beli barvi. Mojster je spoznal, kako trdno, izborno je spal do tega trenotka. V peči je veselo prasketal ogenj, v spalnici je bilo že precej toplo. Gotovo je bila veliko preje vstala gospa Kondelikova in je zakurila, da bi se gospod soprog zbudil na toplem. In vse njeno smukanje ga ni zdramilo. Ko je sedaj gospo opozorilo njegovo kratko kašljanje, je prihitela v spalnico, vzela vrč z vodo, ki je stal pri peči in jo je vlila v umivalnik.
»Tako stari, tu imaš mlačno vodo, da boš bolje izmil ono nesrečno barvo! In zajutrek bo takoj.«
Ozrla se je mimogrede po spalnici in* je zopet izginila.
Pojav gospe Kondelikove in njene besede so spomnile mojstra, kaj se je včeraj pripetilo in kaj j-e sledilo. Bil je vesel, da ni ostala v spalnici. Spomnil se je na vse, in počutil se je v nekaki čudni zadregi. Umil se je, drgnil pošteno roke in čelo, napravljal se počasi, samo da bi kar najmanj prišel z ženo skupaj, toda slednjič je vendarle moral biti gotov in iti v obednico. Gospa Kondelikova je prinesla kavo, izbrala žemljice, da bi dobil mož najlepše, postavila je vse na mizo in je hitela v kuhinjo.
(Dalje sledi.)
Izkaz posredovalnice Slovenskega trgovskega društva v Celju.
Sp rejmejo s e: kontoristi 3, potnik 1, poslovodja 1, pomočnik, mešane stroke 6, pomočnik železninske stroke —, pomočnik manufakturne stroke 1, pomočnik špecerijske stroke 1, modne in galanterijske stroke 1, blagajničarke —, prodajalke 3.
Službe iščejo: knjigovodja—, kontorist —, pomočniki mešane stroke 4, pomočnik železniške stroke —, pomočnika manufakturne stroke 2, pomočnika špecerijske stroke 2, pomočnik modne in galanterijske stroke —, kontoristinja 1, blagajničarki 2, prodajalka 1.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa profc mali odškodnini.
Rojaki, spominjajte se prepotreb-nega Sokolskega doma v Brežicah.
Narodni gospodar.
a Žetva na Hrvaškem in v Slavoniji.
Hrvaški statistični urad je obelodanil osmo iz-vestje o vspehu žetve belih, ozimnih in jarih žitnih vrst leta 1910 vzporedno s stičnim vspehom pretočenega leta. V lieko-krbavsk; županiji je bilo tega leta za 33.453 q pšenice, 11.326 q rži in 65.713 q ječmena več kakor lani. V modruško-reški županiji je bilo za 54 628 q pšenice, 8978 q rži in 13.162 q ječmena več 1.1910 kakor 1. 1909. V županiji zagrebški je bilo 88.976 q več pšenice, a 3036 q manj rži in 6302 q več ječmena kot lani. V varaždinski žnpaniji je bilo 11.790 q pšenice in 13 590 q iži več in 120 q ječmena manje tega leta manje kakor lani. V belovarsko-križevski županiji je bilo 481 q pšenice, 18 596 q rži in 3543 q ječmena več letos kakor lani. Naj-rodovitejše so županije: V županiji požeški je bilo
letos za 86.748 q pšenice, 3754 q rži in 6885 q ječmena več kakor lani. Virovitička županija izkazuje pridelka pšenice za 130.074 q več, a rži za 5041 q in ječmena za 4069 q manje kakor lani. V sremski županiji je znašal letošnji pridelek pšenice za 91.267 q pšenice in rži za 6838 q več, a ječmena za 17.837 q manje ko lani. Po teh podatkih se izkazuje letošnjega pridelka na Hrvaškem in v Slavoniji za 497.397 q pšenice, za 5005 q rži in 73 579 q ječmena več kakor pretečenega leta. Pšenica je obrodila tega leta gotovo za pol milijona meterskih stotov več kakor lani.
Društvene vesti.
v Ciril-Metodova podružnica v Ribnici na Pohorju priredi 22. prosinca 1911. veselico v prid naši šolski družbi. Spored se objavi pravočasno. Sosedna društva se prosijo, da se blagovolijo ozirati na našo prireditev. Odbor.
Iz sodne dvorane.
v Pretep s smrtnim Izidom. (Celje, 13. dec.) 6. jun. t. 1. so šli Viktor in Friderik Kubeš in Anton Brili z očetom Jožefom iz Pauličeve gostilne v Presladolu, okraj Sevnica, precej vinjeni domov. Med potjo je prišlo do prepira med Vik-torjemin Friderikom Knbešom na eni strani in Antonom Brilijem na drugi strani radi nesklenjene kupne pogodbe. Iz prepira je nastal pretep, vsled katerega je Brili bil zelo poškodovan. Brezzavest-nega so prepeljali v bolnišnico v Krškem; črez nekaj dni je zapustil bolnišnico in šel delat kljub trajnim bolečinam v trboveljske rudokope. Ker mu je postalo zopet slabo, so ga 7. jul. morali poslati zopet v bolnišnico; 14. julija so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnico, kjer je že drugega dne umrl. Obdukcija je pokazala, da je smrt v zvezi s poškodovanjem dne 6. jun. Okrožno sodišče je radi tega obsodilo Viktorja Kubeša v 6 mesečni, Friberika Kubeša pa v 4 mesečni zapor.
iS


Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri
Zvezni trgovini
V Celin.
i
Pisalni stroj z vidno pisavo:
L. C. SMITH & BROS

ima: tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku,
tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu.	266 -4i
■ -1 ■ •
Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!

JlastroVanl narodni
koledar
letnik XXII. izide v kratkem.
Slavna drnštva, knjižnice in čitalnice, kakor tndi privatnike ————opozarjamo, da ga naroče pravočasno. ————
Zvezna tiskarna v Celju.
t*
©
Nt
O
t* *
Za božič in novo leto
priporoča trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
Goričar & Leskovšek, Celje.
Svileni, barvani ln krep papir v vseh barvah, podobice za Jaslice, na-rejene jaslice, zlato peno, barvo za mah, perje za cvetlice, žico itd. itd.
Dopisnice za božič in novo leto
v največji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za božično drevo ln nmetne cvetlice. - Kasete, albumi za poezije, slike itd. v veliki izberi.

177 88-83