— 195 — Prepir ^umeli so in Sumeli lihi valčki v jasni mesečini podobni bledosvetlim nitim raztopljenega srebra. Le v senci na bregu stojcčih gostih, globoko nad stružno površje sklo-njenih vrbovih grmov in visokih, vitkih jelš so izpreminjali čisto. srebrnkasfo lice. Oladina je potemnela kot bi snovala nekaj težkega, hudcga . .. Tam v dalji, skoro čisto na koncu sveta, se je čulo šibko bohnenje. vcdno bolj in bolj naraščajoče ropolanje voza. Čim bližje je prihajal, tem razločneje je bilo drsanje koles ob kamenju in njihovo škrtanje. Včasih se je začul glas voznika Matije. ki je naslonjen na sod vina, poganjal svoja belca s tem, da je zavpil nad njima nhimla, hamla i-i-i". Pri tem ju je potrepljal po pleCih z vajeti in zažvistnil nad njima z bičem. lzgovarjal je nekatere črke in celo besede težko, nikakor pa ni mogel izreči ,šimla, šitnla iii", ampak tiamesto tega je rekal belcema vcdno dosledno ,,hirnla, hamla i-i-i". Voz je drdral, in vino je pljuskalo veselo in v svesti si svoje mlade tnoči. Menda je znalo. da se vozi na Martinov večer, ko je bilo krščeno. Kola so Skripala ,brat-ci, brat-ci" in zategovala posebno zadnji zlog. Tuintam se je spomnila kaka kaplja pesmi, ki jo je čula nedavno ob času trgatve od radosmih trgačev: Bratci veseli vsi, tralala, tralaia . . . , Začele so pljuskati ob sodove doge, se zaletavati obnje in kmalu se je razlegalo med živahnim gibanjem v vsem sodu isto pljuskanje, ista pesem. Ko pa je potegnil Malija za vajeti, da sta konja plašno vzdignila glavi in strigla z ušesi, ter je ustavil voz, se je glasila pesem vedno tišje in tišje. Konefno je utihnila in ž njo vred pljuskanje ob doge. Kaplje v sodu so zvedavo poslušale, kaj pomeni to, da je Matija ustavil voz. In čisto ob sodovem vrhu je vzkliknila ena: >Oho! Olejte jo, to sanjalo! Še vedno se pretaka po blatni, utnazani strugi, se drgne ob raztrgane, vijugaste bregove in šumlja otožno v tihih nočeh . . . Hej, prijateljica! Me . . . ČujeS li? . . . me se vozimo s konji z zelene gore v lepih, trdnih sodih z železnimi obroči in pojemo — — Hčerke smo hvaljenih goric, čiste kol kristali, ter se peljemo v mesto — - — A ti? — Česlitam ti, da znaš tako vrlo riti po blatu. Pa kdo bi li zameril? Umazana kakor si mnogokrat, blatna in kalna, nisi za drugo, kot da se valjaš po blatu. Ko prideS do svojib molnih sestric, sporoii jim mie pozdravc!" — 196 - Medtem je izpregel Matija konja in ju privedel do vode, da bi ju na-pojil. Pijoč sta stopila konja nekaj korakov v vodo. Gruča kapelj se je zmajala, in napravili so sc kolobarčki. Ti so rasli, se večali ter se tresli. Kaplje so hitele od brega proti sredi. Včeraj so še plavale visoko v zraku v naročju oblačka. Toda pripihal je mrzel veter, nje je zazeblo, stisnile so se, skrčile se, tedaj pa so bile že pretežke, da bi visele lahko v vzduhu, in padale so . . . padale . . . Pale pa niso na tla, ampak so se obstregle na listih ob vodi stoje-čega topola. Tu so prebile noč, poslušajoč povest svojih mimo topola v daljo se drvečih sorodnic------- A današnja njih pot je bila dolga. Zjutraj ob zori so bile v gorah, kjer so prikipele izpod zemlje na dan med skalama v tiladnem studencu. A ostale niso v njem. Njihovo geslo je bilo: ,,Naprej! Brez preslanka naprej!" Odpravile so se nemudoma na pot: sprva v plitvi, ozki strugi, sčasoma v vedno večji in širši. Na raznih mcstih so se ustavile za hip v jairucah in udrtinah, ki so se zajele v breg, opazovale na bregu se raz-vijajoče rastline in se čudile mogočnim hrastom, smrekam in bukvam. A spomnile so se svojega gesla in kot bi hotele popraviti s hitrosljo, kar so zamudile, so se spustile naglejše v dolino . . . Tudi v dolu sredi obdelanih, rodovitnih poljan niso obstale, ampak hitele dalje in dalje. Kam? Tega ni same niso vedele; tega ne ve ni oblak pod nebom. Nskaj so čule o mestih, ki jih bodo videle na potovanju, o narodih in njihovih jezikih, o rekah, ki jih bodo tvorile, o čudovitem, neizmernem morju------ A če je dosežejo, kdo ve? Čaka jih toliko in toliko nevarnosti, ki jih lahko zadrže in uničijo, toliko in toliko sovražnikov! Njihov najzagrizenejši neprijatelj je žarko solnce, ki jih je že danes izpremenilo na tisoče v vodne pare, da so se vzdignile v zrak, lahka igrača vetrov —------- Kaplje na topolovem listju so slišale povest, in zrle so plašno v bo-dočnost. S strahom so opazile zarana vzhajajoče solnce, ki se je začelo takoj poigravati ž njimi, da so se lesketale kakor ono samo. Tedaj pa so se odtrgale od listov ter kanile druga za drugo v vodo k sestricam . . . Na večer pa so že čule prezirljivo, ošabno besedičenje vinske kaplje in bilo jim je iznova hudo. Zato so se umaknile od brega. Skovo istočasno, ko so one zbežale od kraja, je zdrsnila raz list v vodi rastočega bičevja debela, težka vodna kaplja, ki se je tamkaj skrivala ie dalje časa z dvema tovarišicama v senci vodnih rastlin . . . Njen zvok je bil trd, kratek in razločen . . . ,Kaj ste pa ve, vinske kaplje, da nas lako zaničujete?" ,Me smo vse. Preganjamo otožnost, krepimo izmučenega, utrujenega delavca in poplačamo stoterno trud, ki ga ima z nami vinogradnik, ko nas goji in čuva. Rediteljice smo mnogih, mnogih družin. Povemo ti namreč, če še sama ne veš, da so kraji, kjer se živi Ijudje večinoma le od vinarstva. — 197 — Eno ali dve njivici imajo in trtje, pa se jim godi vrlo dobro. Pri čaši vina se sprijaznijo sovražniki, vino vdahne v srce hrabrost, pri kupici vina se govori resnica, se razveže jezik . . . Tu v kupi, glej, prekrasno zrem kraljico, Nebeško hčer, neskaj/eno resnico; Tik nje radost, — pozna se na očeh, — In deca njena: žala, vtip in smeh! Ali si Lula? Pesniki nas opevajo; mari opevajo kje tebe? Tu in tam se te spomni kak žejen ubožec. Kdo bi te tudi opeval? Druzega te itak ni nič kakor sama škoda. Zdaj se vlečeš potuhnjeno po svoji strugi, a jutri se že vališ črez bregove, zalivaš polja, podiraš mostove in druge zgradbe, uničuješ setcv in odnašaš pri nalivih s hribov prst. Revnemu hribovcu pa ostane samo kamenje, s katerim si ne more opomoči — —" Govorila je prejšnja vinska kaplja v imenu družic. nTi si pa kot angel nedolžna, kaj ne?u je začela vodna kaplja. ,,Go-tovo Se nisi nikdar čula v nedeljo po maši pred župnijsko cerkvijo: ta-ra-ra-bum-bum-bum — to in to posestvo se bode prodajalo tega in tega dne na javni dražbi! Zakaj? Odgovor je: ,,Pil je je preveč rad." Mari mene Kolikor družin ti preživiš, skoro istotoliko jih spraviš v nesrečo. Tudi hrabrost, s katero navdihuješ človeška srca, je imenitna. Kaj ko bi raz-umela prelepe med vinopivci? — Sicer pa niso tvoja očitanja popolnoma' opraviCena. Malo že škodim, to je res. A popolen je samo Bog. Ako od-našam prst, morajo mi zahvaliti svoj obstanek mnoge dežele. Ti je li znano: .Egipef je Nilov dar?" Jaz sem, ki gonirn mlinska kolesa in najrazno-vrstnejše stroje, vozim ladje, pospešujem promet, vežem Ameriko, Atriko in Avstralijo z Evropo. Jaz sem, ki redim ribe. od katerih se žive ribiči. Imam zdravilno moč. Mnogo hudih bolezni ozdravim Zdravniki me pri-poročajo v raznih kopelih radi Ijubega zdravja. Sploh pride vsakdo iz mene svežejši, CilejSi — —" ,Ha-ha-ha!" so se zagrohotale vinskc kaplje. nKo bi vsaj rekla, da imamo mi zdravilno moč, ker dajemo jakost oslabelim! A ona! Ha! Kdor se s tabo preveč druži, prime ga krč, in po njern je. Zaliješ ga, in napije se te, da te ima za vse življenje zadosti. Nazadnje si še celo domišljuješ, da te Ijubijo Ijudje in se te ne boje? Poslušaj jih, kako sodijo. ,,Voda ni niti v črevlju dobra* . . . Ha-ha!" Voda je nameravala odgovoriti osorno, a Matija je napojil in zapregel konja, zamahnil 7 bičem — in vino se je odpeljalo med grohotom . . . Od severa pa je potegnil oser veter. Voda se je v svoji jezi raz-burila; na površju so nastajale pene In vali ... J. M.