Šolsko obzorje. Iz LjutOinera. Učiteljsko društvo ljutomersko napravilo je 16. t. m. zbor pri sv. Križi poleg Ljutomera. Ta kraj se je izvolil za shodno zbirališče zavoljo tega, ker je bolj v sredini, kakor Ljutomer. Dopoldne ob desetih se nas je zbralo 12 nčiteljev tega okraja. Kot poslušalci počastili so nas 3 udje krajnega šolskega sveta križkega in 2 kateheta. Pervosednik g. Kryl pozdravi zbor, ter razodeva svoje serčno veselje, da se je toliko odgojiteljev slovenske mladine tega zbora vdeležilo. Spodbuja in navdušuje učitelje k splošnemu obiskovanju vseh shodov, ktere letos še misliino napraviti. Povdarja posebno namen ljutomerskega učit. društva, ker je pervo slovensko učit. društvo na Štajerskem. Konečno zakliče nam serčni »dobro došli«. Na to nastopi g. Lapajne. On pravi, da je namen današnjega shoda ta, da se učitelji seznanimo z novo metrično mero, ktera se ima vpeljati 1. 1876. Kdo namreč mora bolj in naj popred razumeti novo mero, kot ravno učitelj! Edinost v meri in vagi je potreba pri vseh narodih in deržavah. Prav natanko in določno razlaga dolgostno, kvadratno, kubično, posodno in vtežno mero. Priporoča knjigo »geometrija ali merstvo« (ker je v dodatku metrična mera prav umljivo razlagana) in g. Stegnarjeve table, ktere bodo v kratkem na svitlo prišle; tudi djansko pokaže vso metrično mero. Nasvetuje, naj bi se ta mera precej v šolo vpeljala, ker, ko bodo učenci iz šole izostali, bode jira precej vse znano, in staršem labko računiti pomagajo. Slednjič nastopi g. Kryl, in govori pol drugo uro o klimatografiji (podnebji). Prav radi smo poslušali tega učenega gospoda, in čas nam je prekmalo pretekel. Popoldne ob dveh bil je občen obed, pri kterem so sledili razni govori in napitnice, slišale so se tudi mične slovenske pesmi. Konečno so vsi učitelji sklenili napraviti tretji učiteljski zbor pri sv. Jurju. Solnce se je že globoko nagnilo, ko smo si še enkrat podali bratoTske roke in se poslovili s serčnim: »Z Bogom«. J. Meglic. . Iz kranjske gore. (Zborovanje učiteljev v radoliškem okraji.) 16. pr. m. imeli smo učitelji v Gradu posvetovanje. Predsedoval je g. M. Ž o 1 g a r , c. kr. okrajni šolski nadzornik ; kot zapisnikar bil je M. Z a r n hk. G. predsednik pozdravlja zbor, ter obžaluje, da ni vseh učiteljev pri shodu. Ees, malo navdušenosti od onih za tako lepo pofietje, ktero smo ta dan obravnavali. Dalje nas opominja gledati: a) na snago v šoli in pri učencih; b) na šolski red, sosebno kar se tiče šolskib zapisnikov; c) da se šolske zamude na tanko in vestno zapisujejo; pravi, da so pri nas vzroki zarad zainud obilno različni, da naj se pred vsem učitelj prepriča o zamudah; d) pravi, da se toži o nerednih sejah krajnega šolskega sveta; o tem naj učitolj, ako je morda predsednik ali kaki drugi ud neveden, postavo razjasnuje in z resnimi besedami predstavlja, ter tudi zahteva, da se seje na tanko opravljajo; e) naj učitelj skerbf, da se?'pri vsaki šoli natančni popis vseh darovanih knjig sostavi; f) dalje naj mu bode dolžnost, dobre časopise, posebno »Tovarša« in »Vrteca« podpirati. Potem se je pristopilo k temu-le dnevnemu redu: 1. Kako naj se s pervenci ravna, da se v pisanji in branji z enakim vspehom uče ? 2. Kako naj se ravna z berilnim gradivom v ponavljavni šoli ? 3. Kaj in koliko se bo v prihodnjem šolskem letu učilo ? 4. Volitev odbora za učiteljsko društvo radoliškega okraja. 5. Volitev odbora za okrajno učiteljsko knjižnico. 6. Kako bi se učiteljstvo vdeležilo dunajske razstave 1. 1873? 0 pervem vprašanji govori P. G r o s , ter pravi, da je pervo potrebno, da učitelj pozna namen tega poduka. On naj učencem že pervi dan naznani, da bodo tudi pisali; to je otrokom ljubo, naj jim tudi dovoli že v začetku tablice v šolo nositi, s tem se veselje do učenja v otroških sercah blaži. Imeti mora tudi dobra sredstva k temu. Kar se teh tiče, priporoča se Fikseva knjiga (Handfibel) s černonarisanimi tablicami v pravi velikosti ž belo pisanimi čertami in čerkami; te naj učenci po učiteljevem navodu na svoje tablice prepisujejo. Naj jim že v pervih dneh ukaže med čerte različne poteze pisati; dalje še le naj s pisanjem po abecedniku v tisti versti napredujejo, kakor se v njem učijo. Obšiniejše o tem govoril je J. Grebenec. F. S t o j e c pravi, da sedanje stenske table ne zadostujejo namenu, ker so premajhno in prenaflačeno tiskane. V velikih šolskih sobah jih otroci težko ali celo nič ne razločujejo, ter oči koljejo. Naj bi se za naprej omislile drugače table, in sicer v tako primerni velikosti tiskane, da jih brez truda morejo otroci tudi v daljavi razločiti; naj bi za vsako znamenje bile posebne table, se ve da, kakor sedaj s pismenkami in tisnikami. 0 drugem vprašanji F. Stojec pravi, da sedajno berilo »Ponovilo« ne zadostujejo, v njib je premalo raznega gradiva za nedeljsko šolo. Zato bi se moglo posebno berilo sostaviti, ktero bi obseglo kaj iz domačega življenja, kakor živinoreje, čebelorejo, sadjereje, pa tudi o natoroznanstvu, zemljepisji i. t. d. G. predsednik pravi, da se mora pri otrocih moraličen čut blažiti, da otroci to,-kar jib obdaja, vedo razločiti in tudi, kako eno ali drugo koristi. Ni dosti, da samo berejo, ampak učitelj naj, kolikor mogoče, prav po domače razlaga posamne sostavke, postavim, naj v kakej mičnej povestici to ali uno vmes vplete; naj še poslednje od njih zahteva, da vse to popišejo, da se zamore preprifiati, na kaki stopnji vednosti že stoje. 0 tretjem vprašanji pravi J. G.r e b e n e c, da to se je že določilo, da, dokler ne bodo več plačali, tudi ne bomo več učili. G. predsednik predstavlja, da bi se za naprej v jezikovem uku več podučevalo. Je bilo po večini glasov sprejeto. Kar se tiče telovadbe, pravi M. Z a r n i k, da se bode postavi zadostilo, naj učitelj po mogočuosti, kolikor more v primernem časn podučnje. Tudi učimo na teden 1 uro sadjerejo in 1 uro petje. Potem se je odbor za društvo volil; v odbor so bili voljeni: Tuma, Gros, Zarnik, Stojec, Ukmar,Žolgar. Za prvosednika je bil enoglasno voljen g. M. Ž o 1 g a r ; kot podpredsednik in blagajnik J. U k m a r , za zar pisnikarja M. Zarnik. V odbor za biblioteko pa sledeči: J. Košmelj, zakristan in učitelj v Eadolici kot predsednik, odborniki : F. K 1 i n a r , P. Gros, M. Zarnik, Št. Čampa. 0 razstavi se je omenilo, da ni nič takega, kar bi se ruoglo vaujo poslati. Sklenilo se je, da od nas se bodo 3 ali 4 razstave vdeležili, ako bodo dobili prosto vožnjo, ali saj gotovo po bolj znižani ceni. Naloga jim bo, na tanko ogledati stvari, posebuo, ki k šolstvu spadajo, ter potem svojim tovaršem sporočati. In tako bila je seja dokončana. Potem smo šli k »Maluarju« obedovat. Med obedom poprime besedo F. Stojec, ter tovarše pozdravlja, jim današnji dan posebno v spomin kliče, ker se je vstanorilo »učiteljsko drustvo«, in še pravi, da ravno k teniu veselemu dnevii je g. J. G r e b e n e c nam sostavil pesmico, ktera se je potem prebrala, in tudi v harmoničnem glasu z veliko navdušenostjo pela. Tako je pretekel hitro čas, sošli smo se z veselim upanjem, da bode naše današnje posvetovanje obilen sad rodilo. Naposled si ne morem kaj, da bi ne grajal teh, kteri so se tako zaspane kazali, da niso prišli.; res je, da niinamo denarja še za potrebo, vendar mislira, vsaki si lehko za taki č a s nekaj novcev prihrani. Tovarši, kličite si večkrat v spomin besede: »V družbi je moč in napredek!« Pa saj bodemo morda že prihodnje dobili stroške za popotvanje povernjene; prošnja se je že vložila za to. Predragi »Tovarš«, bodi mi serčno pozdravljen! Fr. Stojec. Iz Ljllbljane. V poslednji seji je deželni šolski svet sledeeim duhovnim gospodom, ki marljivo skerbijo za poduk mladine na deželi in ondi, kjer ni moč redne ljudske šole napraviti, sami iz dobrega serca vzderžujejo šole za silo, za preteklo leto 1871. iz šolskega zaklada njihov trud povernil s 50 gold. Ti gospodje so: Mencinger Lovro iz Gola, Tavčar Ignacij v Želimljah, Ankerst Janez v Javoru, Gorišek France v Javorjih, Teran Janez v Zlatem polju (zdaj fajmošter v Štangi), Kuhelj Matija v Šmihelu pri Žužemberku, PetričBlaž naSelih priDobernčn, Volčič Janez v Podgradu (Maihau), Eamovž Jernej v spodnji Idriji (zdaj na Selu), Eus France v Eovtah (Gereuth). Marljivemu g. Keršicu pri sv. Katarini se izreče priznanje in za leto 1872. obljubi nagrada. — Postava o predrugačenji plače deželnih šolskih nadzornikov. Po tej postavi, ktera je poterjena po najvišem sklepu od 6. aprila 1.1., in zadobi moč 1. julija t. 1., se vsi deželni šolski nadzorniki razdelijo v dve polovici; ena dobiva letno plačo z 2700 gold., druga z 2100 gold. Deželni šolski nadzorniki na Dunaji in Terstu dobivajo verh plače še za stanovanje po 450 gold., vsi drugi po 300 gold. Stroški njihovega službenega potovanja se, kakor dosedaj, plačajo iz dotičnih pavšalov. — Vdove njihove dobivajo 500 gold. penzije. — Postava o povračilu popotnine deželnih in okrajnih Solskih svetovalcev. Po najvišjem sklepu od 19. aprila t. 1. poterjena postava, ki zadobi veljavo 1. oktobra t. 1., dobivajo deželni in okrajni šolski svetovalci, če so več kakor pol milje oddaljeni od uradnega mesta deželnega ali okrajnega svetstva, kedar potujejo v seje, iz deržavne blagajnice povračilo za stroške vožnje in živeža, ki ga po zaslišanji deželnega šolskega sveta odloči učni minister; vendar popotnina za eno miljo ne sme več znašati kakor 1 gold., stioški živeža pa vsacega pol dneva ne več kakor 1 gold. 50 kr. — Ta od- ločba pa ne velja za okrajne šolske nadzornike in tiste ude, ki se pokličejo v seje pomnoženega šolskega sveta. — Ljudske šole po goratib krajih na Francoskem. Nemšk časnik »Allg. Familienzeitung« je prinesel uni dan dve podobi, ki ste nas, kakor vsacega, kteremu je mar za ljudsko šolstvo, zelo zanimali. Ena teh slik nam kaže množico otrok, ki na gori, J u r a imenovani, po snegu v šolo koračijo; vsak ima torbico opasano, v kteri ima bukve in kos kruha, pa še kakošno drugo jedilo za kosilo shranjeno, pod pazdubo pa nese p o 1 e n o za kurjavo iaolske sobe, kajti učitelj nima s čem drugim kuriti kakor z dervi, ki mu jih otroci nanosijo, in zato m o r a vsak učenec in vsaka učenka pozimi poleno seboj prinesti. — Druga slika nam kaže šolsko sobo. Borna sobica je — šola, ob enem pa tudi stanovanje učiteljevo. Sred sobs jo široka miza z bralno in pisno opravo, okoli nje sodijo otroci na klopi; eni sedijo na drugi klopi pri peči. Učitelj, nekako kislega obraza, stoji za njimi pri postelji svoji; na desni je ognjišee z železno cevjo peči, kjer se jed kulia; v dveh kotih stoje polena pokonci, ktera učitelju donašajo otroci. Visoko na steni visi razpelo, nektere table za nauk, na eni tabli pa v francoskem jeziku (menda občinski) ukaz za leto 1872., v kterem se bere, da učitelj te šole (v Quoisrettu) dobiva na mesec 38 frankov plače. V popisu tema slikama pridjanem beremo, da ta šola je na francoski strani gore Jura. Prebivalci na planinah te gore, ki se deli švajcarsko in pa francosko stran, se živijo največ od živinoreje, mlekarstva in izdelovanja lesene (suhe) robe; na švajcarski strani pa so tudi jako marljivi obertniki, posebno urarji. Po več vasi skupaj vzdržuje eno šolo. Ker so vasi po hribu zel6 raztresene, imajo otroci večidel daleč v šolo, ktero obiskujejo samo po zimi. Hoja v šolo jim je zelo težavna po snegu in ledu in o hudem viharji. Zjutraj se podajo v šolo, kjer čez poldne ostanejo, in od kodar se na večer podajo sopet domii. Al ker so ti planmarji zelo radovedni in ukaželjni, zato tudi otročiči vkljub težavni poti veseli koračijo v šolo in iz šole nazaj. Kakor pa se imajo otroci grede v šolo boriti z mnozimi težavami, tako tudi učitelji ujihovi. Podoba šolskega poslopja, ktero smo gori popisali, kaže, kako revuo stanovanje ima učitelj, iu kako slaba je verb tega tudi plača njegova, uamreč po 38 frankov na mesec dni. En frauk po našem sedanjem denarji velja 40 kr., tedaj dobiva učitelj na mesec 15 gold. 20 kr., za 12 mesecev ali celo leto 182 gold. 40 kr. Iu to na Francoskem, to je , v oni deržavi, ktera se ponaša, da stoji na vrhuncu civilizacije! — Mi nikakor nismo tega članka napisali iz omenjenega časnika zato, da bi s tem izgovarjali slabo plačo naših učiteljev; »Novice« so že pred 20 leti in neprehoma povdarjale potrebo, da se plača ljudskim učiteljem zboljša. Samo to smo lioteli s tem pokazati, da so tudi še druge dežele po svetu, kjer zdihujejo učitelji po boljši plači. »Od tega, da to vemo, rui ne bomo siti« — nas utegne marsikak učiteJj zaverniti. Da je to res, temu tudi mi priterdimo; — al »v nadlogah je tolažba, imeti španovijo« —• pravi latinski pregovor, — teb nadlog pa mora tudi kmalu kou.ec biti, to bocli naj tolažba vsem. (iz nNovicu.) — Za veliki jesenski uciteljski zbor se je v odborovi seji slov. učiteljskega društva 19. preteč. in., o opravilib posamesnih pododborov sostavil in odobril taki-le načert: centralni odbor bode imel nalogo, da bode: 1) pripravil gradiva za razprave v zboru; 2) da bode sostavil opravilni red za zborovanje; 3) da bode opravljal in ravnal vse denarstvene zadeve; 4) da bode preskerboval vsa vabila k zboru in pozdrave pri zborovanji; 5) da bode skerbel za prostor pri zborovanji; 6) da bode poročal o zborovanji. Odbor za razstavo bode: 1) vabil in sprejemal stvari v razstavo; 2) bode preskerbel prostor za razstavo; 3) bode stvari v razstavi razpolagal in varoval; 4) bode sostavil zapisnik vseb razstavljenih stvari, in bode o njih centralnemu odboru poročal. Odbor za«slovesnost bode 1) skerbel za veselični prostor in vnanji lišp; 2) bode vzajemno z centralnim odborom skerbel za zabavne predstave in bode o tem sostavil program; 3) bode skerbel za vse, kar spada k slovesnosti pri zborovanji. Odbor za stanovanje bode skerbel: 1) vdeležaralcem za znižano vožnjo ceno po železnici; 2) bode prihajoče vdeleževalce pričakoval in sprejemal; 3) bode, kolikor mogoče vdeleževalcem preskerboval brez plačila ali saj ceno stanovanje o času zborovanja; 4) bode sostavil imenik vseh vdeleževalcev; 5) bode reševal vse pritožbe, ki bi izvirale pri prihodu, odhodu ali pri stanovanji. Pododbori naj se vstanovi in za vsaki odbor med sabo volijo pervosednika, namestnika in dva rednika. Sklenilo se je tudi, da vsak vdeleževalee učiteljskega zbora plača 50 kr. za vstopnico, s ktero ima potem prost vhod v razstavo in k veselici, ki ji bode slov. uč. društvo napravilo. Dalje se še določi, da naj se beseda pri učiteljskem zborovanji napravi na korist slov. učiteljskega društva. Pri tej seji sklenilo se je tudi: 1) da naj odbor slov. učiteljskega društva deželni šolski svet prosi, da naj se vse izpraznjene učiteljske službe na Kranjskem razpisujejo v šolskem listu »Uč. TovarSu«, in 2) da naj odbor slov. učiteljskega društva Kranjskim poslancem deržavnega zbora piše, da naj pri ministerstvu prosijo za bitro rešitev postave o pravnih razmerah ljudskih učiteljev na Kranjskem. — 27. preteč. m. je I. mestna 4razredna ljudska šola obhajala svoj praznik. Ob 8. zjutraj imeli so učenci na Eožniku sv. mašo, za to mali zajuterk (pri kterem je bilo 50 ubogili pridnih učencev milodarno pogostovanib), in potem sprehod po Eožniku skozi gojzd nazaj v mesto.' Ta šolska veselica odlikovala se je posebno s tem, da so se učencem zraven navadnih nedolžnih razveseljevanj napravile tudi znanstvene razprave, t, j. popisovanja iz prirodopisja in iz zemljepisja, in da se je posebno oziralo na to, da so otroci opazovali in občudovali lepo božjo naravo.