PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuli. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V slavnostnem govoru ob štiridesetletnici italijanske republike Cossigov poziv vladi in parlamentu za doslednejše uresničevanje ustave Posebno pozornost je predsednik namenil neodvisnosti sodnega sistema SANDOR TENCE RIM — Italija je včeraj slavnostno proslavila 40-letnico republike. Osrednja slovesnost je bila dopoldne v Rimu s skupnim plenarnim zasedanjem senata in poslanske zbornice, na katerem je govoril predsednik republike Cossiga. Uradne svečanosti in manifestacije so se vrstile tudi drugod po državi in na italijanskih diplomatskih predstavništvih v tujini, po nekaj letih pa je bila v nedeljo zjutraj v Rimu spet tradicionalna vojaška parada, ki je tudi tokrat povzročila polemike ter »protimanifestacijo« pacifistov in proteste radikalcev, demopro-letarcev in mladih komunistov. Mnoge manifestacije so bile izključno spominskega in formalnega značaja, na nekaterih pa je tekla stvarna beseda o napakah in o slabostih, ki pestijo italijansko demokracijo. Jutranja svečanost v poslanski zbornici, ki sta jo neposredno prenašala radio in televizija, je bila po pričakovanju precej protokolarna, govor predsednika republike pa je v marsičem presegel ozke formalne meje ter izzvciiel kot poziv vladi in parlamentu, naj si zavihata rokave za celovito izvajanje ustave in za reševanje vseh odprtih problemov države. Cossiga je pred dnevi napovedal, da bo govoril jasno in odkrito ter se v mejah svoje funkcije ni izneveril dani besedi, čeprav ni mogel, kot varuh ustave, uporabljati polemičnih tonov, ki bi lahko kvarno vplivali na politično dialektiko med strankami. Svoja izvajanja tudi ni obogatil s čustvenimi vložki, kot je pogostoma delal Pertini, bil pa je točen in konkreten, kot je sicer v njegovem stilu. Predsednik se je spomnil vseh, ki so žrtvovali življenje za zmago republike in utrditev demokracije, od antifašistov do ljudi, ki so umrli pod streli teroristov ali drugih prevratnikov. Podčrtal je, da je Italija v NADALJEVANJE NA 2. STRANI V IR . MiiiuSU jesenski vrh med ZDA in SZ MOSKVA — Odpoved sporazuma o omejevanju strateške oborožitve (SALT 2) je »ena izmed največiih napak Bele hiše« in bo preprečila letošnji vrh med velesilama, je britanski parlamentarni delegaciji izjavil sovjetski državni poglavar Andrej Gromi-ko. Namestnik britanskega predsednika vlade in šef delegacije William Whitelaw je povedal, da je Gromiko med dveinpolurnim pogovorom s parlamentarci večkrat povabil britansko vlado, naj opravi posredniško vlogo in prepriča Reagonovo upravo, da odstopi od svojega stališča. Gromiko je šefu britanske parlamentarne delegacije večkrat rekel, da hoče SZ zabeležiti »kakšen napredek« pred novim vrhom. Po Gromikovi sodbi »novi vrh ne bi imel smisla«, če pred njim ne bi zabeležili nekaj »vidnih uspehov«. Reaganova odpoved SALT 2 za konec tega leta bi bila »največja napaka« ameriške uprave, kajti »Amerikanci nočejo preklicati sporazuma«, je še rekel Gromiko. Že poprej je tudi Gorbačov izjavil britanskim parlamentarcem, da SZ ni naklonjena neobetav-nemu novemu vrhu. V Tlammu (ZRN) zaprli pokvarjeno jedrsko elektrarno Sevanje na območju Coma: zakol stotisočev kuncev RIM — Povsem nepričakovano se je povečala radioaktivnost na območju Coma. Deželne oblasti so ponovno uvedle varnostne ukrepe, ki zadevajo prepoved prodaje mleka in zakol nekaj stotisočev kuncev. Nanašajo se na štiri občine na območju Coma, se pravi severnega dela Lombardije. Dva do trikratno večje sevanje nad deželnim poprečjem v teh štirih občinah (na tleh so zabeležili posebno visoko količino cezija 134 in 137) je povzročilo zadnje močno deževje. Kot zanimivost naj navedemo to, da v sosednji Švici niso sprejeli nobenih zaščitnih ukrepov. Predsednik deželnega odbora Giuseppe Guzzetti je odredil zakol in uničenje vseh kuncev, ki jih niso redili v baterijah. Sicer pa so že nekaj dni ugotavljali večanje sevanja na območju Coma in so svetovali staršem, naj se njihovi otroci ne igrajo na travi, odsvetovali so uživanje kunčjega mesa in piščancev, ki so živeli in se hranili na prostem. V nedeljo pa je kot strela z jasnega Prišla deželna prepoved, ki je zelo kategorična in je Po svoji vsebini takšna, kot smo jo poznali pri nas prejšnji mesec. Če bo obveljala, bodo samo na območju Lec-ca morali pobiti okoli 60.000 domačih zajcev. Na sestanku s prefektom Gazzillom v Comu so kun-cerejci zahtevali spremembo odredbe. Njihov predsednik Paleari je proglasil za nesposobnega tistega, ki jo je Podpisal. Z njo je namreč hudo prizadel podobo rejcev. Predvsem pa ta človek ne pozna specializirane oblike drobne živinoreje, ki se že davno poslužuje samo umetne hrane, ne pa sveže. Zaradi povečanih količin cezija so prepovedali klanje živine tudi v Markah. Medtem se povečuje število krajev na območju Bergama, kjer so kemikalije za uničevanje plevela zastrupile podtalnico. Število do sedaj prizadetih 32 občim se bo še povečalo. Od tod težave zaradi preskrbe prebivalstva s pitno vodo. Kmetje odločno zanikujejo svojo krivdo. Zaradi uhajanja radioaktivnega sevanja so zaprli jedrsko elektrarno Hamm v Westfaliji (ZRN). Iz nje je 4. maja ušlo radioaktivno sevanje, nesreče pa javnosti niso sporočili, ker so jo enostavno »pokrili« s černobilsko. Reaktor, ki je pričel delovati 10. aprila, so ustavili prejšnji petek na zahtevo deželnih oblasti. Če bi bilo po volji družbe HKG, ki je lastnik reaktorja, bi elektrarno, na kateri je že »opravila samo navadna vzdrževalna dela«, spet pognali. Na mednarodnem posvetu v Ženevi se je okoli 2.000 svetovnih strokovnjakov opredelilo za jedrsko energijo. Bili so mnenja, da se je pretiravalo glede Černobila. Jedrska energija je še vedno cenejša, pravijo, in tveganje, ki ga prinaša proizvodnja te energije, ni nič večje od tveganja, ki nastaja pri enaki količini na klasičen način pridobljene elektrike. Nesreča v Černobilu ne postavlja v dvom tovrstne energije, pravijo znanstveniki, pač pa terja nujno izmenjavo informacij. Sovjetski znanstveniki se tega petdnevnega posveta ne udeležujejo, (nanj so poslali svoje projekte) pač pa bo SZ do julija poslala mednarodni organizaciji za jedrsko energijo AIEA podrobno poročilo o nesreči in bo odgovorila na vsa vprašanja. I Na skupščini Zveze pisateljev Jugoslavije Sporna kandidatura Bulatovića za predsednika MARU ČUK MARIBOR — Po dolgih pripravah, polemikah, odložitvah in razpravah na vseh ravneh kulturnega in družbenopolitičnega življenja v Jugoslaviji, se bo danes v Mariboru vendarle začela skupščina Zveze pisateljev Jugoslavije. Gre za enega izmed centralnih dogodkov v zgodovini zveze same, saj še nikoli ni prišlo znotraj te organizacije do takih trenj, kakršnim smo bili priče v zadnjem času. Vse okoliščine, ki so privedle do nevsakdanje naelektrenosti, so najbrž znane: Letos poteče mandat dosedanjemu predsedniku pisateljske zveze Cirilu Zlobcu in na vrsti je bilo srbsko društvo, da predlaga svojega kandidata za novega predsednika. Srbski knjiženviki so se odločili za Mio-draga Bulatovića (čeprav niti v matičnem društvu ni bilo okrog njegove kandidature vse jasno), to pa je izzvalo v štirih drugih društvih močno reakcijo (tudi v slovenskem), saj so menila, da Bulatović ni ime, ki bi lah- ko predstavljalo in načelovalo tej organizaciji. Predvsem zato ne, ker se je Bulatović večkrat »izkazal« s svojo nestrpnostjo do mnogih jugosloman-skih narodov in narodnosti, pa tudi zaradi svojih tez o sklapljanju manjših jezikov v neki fiktivni jugoslovanski jezik, s čimer bi seveda mnogi izgubili svojo identiteto. Skratka, odklon njegove kandidature je boj proti kulturni in jezikovni unifikaciji. Predvidevanja, kako se bo vsa stvar končala, so zelo tvegana. Nič ni dano vedeti, ali bo Bulatovičeva kandidatura na skupščini prodrla, še manj pa se ve o morebitnih posledicah, ki bi jih porodila takšna ali drugačna odločitev. Dejstvo je, da je zbor pisateljev v Mariboru ta čas v središču pozornosti jugoslovanske javnosti Sicer pa bosta obe današnji plenarni seji posvečeni strokovni razpravi o stanju jugoslovanskih književnosti danes, nihče pa si ne zapira oči pred dejstvom, da bo jedro celotnega zasedanja jutri, ko bojo na vrsti sprememba statuta Zveze pisateljev Jugoslavije in volitve predsedujočega zveze za naslednji mandat. Kompromisna resolucija OZN o pomoči lačni Crni celini NEW YORK — Generalna skupščina OZN je na svojem prvem poseb-P6*!! zasedanju, kakršnega ni še nikoli posvetila gospodarskim vprašanjem ne-^ega kontinenta, soglasno sprejela kompromisni dokument o pomoči Afriki. Predstavniki 159 držav, članic OZN, so s konsenzom sprejeli petletni ^?črt, ki naj Afriki omogoči gospodarsko rast. Ta načrt predvideva pomoč v ^sini 128 milijard lir do leta 1990. Protest Marcosovih pristašev Manila — Kakih 2.000 pristašev bivšega filipinskega diktatorja Mar-vrf.se je včeraj skušalo prebiti do skupščine, kjer se je prvič sestala usta-p 'fina komisija, ki mora sestaviti novi temeljni zakon filipinske države, zh j0 demonstrante razgnala s solzilcem in jim preprečila, da bi se 1 ah pred skupščino. s ./ ustavodajno komisijo je predsednica Corazon Aquino imenovala 44 rr. ]h ljudi, šest mest pa je določila za opozicijo. Verska sekta »Iglesia en vi.’ M podpira bivšega diktatorja Marcosa, ni poslala svojega človeka komisijo, isto je napravila neka druga opozicijska skupina, kom- - V0erajšnji umestitvi je predsednica Corazon Aquino pozvala člane rniS]je, naj Filipinom dajo demokratično ustavo. Madžarski vratar Peter Distzl je moral včeraj proti SZ kar šestkrat kloniti. Na sliki: prvi zadetek Sovjetov Sovjeti navdušili CIUDAD MEXICO. — Glavno presenečenje sinočnjih tekem je moštvo Sovjetske zveze, ki je dobesedno pregazilo Madžarsko. Zmaga SZ sama po sebi sicer ni tako presenetljiva kot način, s katerim je bila dosežena. Sovjeti so namreč Madžarom nasuli kar šest golov, pri tem pa zamudili še vsaj toliko izrednih priložnosti in tudi zastreljali enajstmetrovko. V skupini A, ki najbolj zanima Italijo, je Argentina brez napora odpravila Južno Korejo. Igro, ki so jo prikazali Argentinci, je težko ocenjevati, saj je bil sinočnji nasprotnik preskromen. Počakati bo treba na četrtek, ko se bo z Argentino pomerila Italija in takrat bomo imeli že mnogo jasnejšo^ sliko o tem. katera ekipa iz skupine A lahko računa na prodor v osmino finala. Med današnjimi tekmami vlada v Mehiki največ zanimanja za krstni nastop domačinov, ki se bodo pomerili z Belgijci, • Cossigov NADALJEVANJE S 1. STRANI teh štiridesetih letih marsikaj naredila in marsikaj dosegla, opozoril pa je tudi na nekatere nerešene probleme in dejal, da mnogi državljani še čakajo na celovito izvajanje ustave. Upravičeno je omenil emarginirane sloje. Jug, ženske, upokojence ter mlade, ki iščejo prvo zaposlitev. Pri tem pa smo upali in pričakovali, da bo omenil tudi narodne in jezikovne skupnosti, ki so in se tudi čutijo sestavni del republike, ne uživajo pa še vseh pravic in zaščite, ki jo narekuje vstava. Cossiga je podčrtal, da so stranke nenadomestljivi akterji pohtičnega življenja, dal pa je jasno razumeti, da so v zadnjem času marsikdaj presegle to svojo reprezentančno vlogo, postale »preveč pozorne« za golo oblast in nezakonito »zasedle« državne in javne ustanove. Vehko pozornost pa je govornik posvetil odprtim problemom upravljanja pravice in sodstva. Zavzel se je za neodvisnost sodnikov in za posodobitev vsega sodnega aparata, vlado in parlament pa pozval, naj se čimprej resno lotita reševanja teh vprašanj, začenši z revizijo civilnega in kazenskega po-stopnika. Dotaknil se je zunanje politike in postavil v ospredje mirovno poslanstvo Italije v sklopu vame in združene Evrope, ki se zavzema za dialog in za sožitje med narodi. Podčrtal je pomembnost zavezništva z ZDA in obrambno vlogo vojaškega pakta NATO. Poslanci in senatorji so predsednika večkrat prekinili s ploskanjem, tophh aplavzov pa je bil deležen tudi bivši predsednik Sandro Pertini, ki je sedel med častnimi gosti. Cossigi so ob koncu zaploskali predstavniki vseh strank, z izjemo fašistov, med katerimi je nekdo glasno zahteval, naj država ob tej priliki omogoči vrnitev v Italijo predstavnikov bivše kraljevske dinastije Savoia. To je včeraj formalno zahtevala tudi skupina demokristjanskih parlamentarcev s peticijo, ki jo je naslovila sekretarju De Miti. Med gosti smo poleg predstavnikov diplomatskega zbora ter drugih državnih oblasti opazili tudi tržaškega župana Richettija in predsednika bocenske pokrajine ter voditelja Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Silviusa Ma-gnaga. Po slavnosti v poslanski zbornici se je predsednik republike srečal s preživelimi člani ustavodajne skupščine. SANDOR TENCE Berijev Amai bi lahko zapravil ves svoj politični »ugled« Nova »vojna za taborišča« šiitski poskus dokončne likvidacije palestinskih borcev BEJRUT — Po dveh tednih srditih spopadov med Palestinci in šiiti Berijevega gibanja Amai niso še jasni cilji te nove »vojne za palestinska taborišča«, ki je do sedaj terjala po neuradnih podatkih skoraj 400 mrtvih. Nedvomno skušajo šiiti dokončno izriniti Palestince iz libanonskega pohtičnega življenja. Lani so imeli pri tem tiho podporo Sirije, saj je šlo za likvidacijo Arafatovih borcev. V letošnji reprizi pa je položaj precej drugačen. Jedro palestinskih sil v Burž el Baražnu, Sabri in šatili ne predstavljajo več Arafatovi borci temveč prosirske odpadniške skupine. Nobena v libanonsko državljansko vojno vpletena ideološka ali verska skupina pa si ne želi te šiitske premoči. Palestince sedaj ne podpirajo samo libanonski suniti, temveč tudi kristjani, ki upajo, da bodo tako ošibili svojega najhujšega sovražnika — šiite. Džumblatovi druzi ne prikrivajo svojih simpatij do Palestincev, a jim vsaj trenutno ne pomagajo. V pravem precepu pa je Damask, saj se med seboj vojskujeta njemu naklonjeni skupini. Sirija je do sedaj skušala ostati nevtralna, a že včeraj so njene enote s silo, a brez uspeha skušale vzpostaviti premirje med vojskujočimi. V Damasku so se tudi mrzlično začela pogajanja, saj se sirski voditelji bojijo, da bi se v takem položaju v bejrutskih palestinskih taboriščih povečal vpliv Jaserja Arafata. Vodja FLO Jaser Arafat je namreč včeraj ponudil svoje posredovanje, da bi se prenehala »bratomorna vojna«. Arabske države pa je pozval, naj zaustavijo »novi pokol« palestinskega ljudstva. V Damasku se bržkone bojijo, da bd Palestinci končno spoznah, da so navadna topovska hrana za pohtične interese raznih arabskih držav. Nedvomno so tudi Palestinci pripomogli, da so v Libanonu porušili versko ravnovesje, ki je državo pahnilo v državljansko vojno. Ko pa bi spoznah, da so lahko subjekt in ne le nebogljeno orodje v rokah enega ali drugega mogotca, bi lahko aktivno posegli v reševanje tako hbanonskega kot bližnje-vzhodnega vprašanja. Za to novo vlogo se zavzemajo predvsem zmerne palestinske sile, ki se zavedajo, da radikah-zacija boja in brezupen terorizem ne vodita nikamor. Navsezadnje je treba navesti, da je že res začetek vsega zla v izraelski agresivni politiki, a Palestince so predvsem mordi »arabski bratje« in to od Tel el Žatarja pa do Tripolija in lanskoletne »vojne za taborišča«, ki je terjala več kot 600 mrtvih. Palestinci se v teh dneh ponovno borijo za goli obstanek. Včeraj so šiiti poslali v napad vse razpoložljive enote vključno s tankovskimi, a so morah kaj kmalu umakniti del enot, saj so tudi kristjani obnovih spopade vzdolž »zelene« črte. Kot vedno je v topovskih dvobojih najbolj trpelo civilno prebivalstvo, tako palestinsko kot šiitsko. Palestinci so namreč na šiitski zaporni ogenj odgovorili z obstreljevanjem gosto naseljenih šiitskih mestnih četrti v južnem Bejrutu. V takem položaju se je že začel množični beg civilnega prebivalstva proti šufu pod varstvo druzov in sirskih enot, saj nihče ne verjame več, da bi lahko šuti vzpostavili red. Nihče ni namreč pjozabdl, da so šuti po zmagoslavnem pohodu na Bejrut najprej likvidirah sunitske borce, nato še Arafatove, ne da bd v zahodnem, muslimanskem Bejrutu vzpostavili red, mdr in disciplino. Predlogi zakladnega ministrstva za pokojninsko reformo Upokojitev s 65. letom starosti in z najmanj 25 leti prispevkov RIM — Upokojitev pri 65. letu starosti z najmanj 25 leti socialndi dajatev: to naj bi bd predlog, ki ga namerava zakladni minister Goria predložiti kot popravek k zakonskemu osnutku o pokojninski reformi. Isti predlog naj bi vseboval nekatere olajšave za državne uslužbence, za katere so novi napovedani normativi prestrogi. Zakonski osnutek je posebna parlamentarna komisija, ki ji je predsedoval poslanec Cristofori, odobrda že v marcu in ga predala v oceno proračunski komisiji, ki je imela vrsto pomislekov finančnega značaja. Te pomisleke so sprožili delno sociahsti, delno pa tudi samo zakladno ministrstvo skupno s tehnično komisijo za državne izdatke glede na projekcije o izdatkih za pokojnine v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Na zakladnem ministrstvu pravijo, da je odobritev teh popravkov pogoj, da bi komisiji dovolili, da na zakonodajni ravni razpravlja o tem zakonskem osnutku. V zvezi s temi predlogi je predsednik posebne komisije Cristofori dejal, da uradno še ni seznanjen s predlogi ministrstva, vendar je mnenja, da je moč spre- jeti nekatera dopolnila k sedanjemu besedilu, pod pogojem da gre za predloge s postopnim izvajanjem, ki bi ne prizadeli tistih pravic, Id so jih delavci že osvojili. V nasprotnem primeru bi po mnenju Cristoforija spremembe še negativneje vphvale na državne blagajne. S pohtičnega vidika pa je Cristofori, ki je sam demokristjan, predvsem »pozitivno ocenil« stahšče tajnika KD De Mite na strankinem kongresu, ko je dejal, da je treba reformo vendarle odobriti. Cristofori je tudi pozitivno ocenil stališče guvernerja državne banke, ki je poudaril nujnost dokončne ureditve stanja socialnega varstva. Vsekakor pa bo postopek za odobritev reforme ponovno stekel danes popoldne, ko se bo na Montecitoriu sestalo predsedstvo proračunske komisije z namenom, da določi spored avdicij. Zaslišali bodo voditelje pokojninskega zavoda INPS in tudi tehnični odbor za javne izdatke. Predvideno je že, naj bi se razprava končala v drugi polovi ji junija, po sestanku petstrankarske koalicije, na katerem bodo vzeli v pretres vse pripombe ministrstva. Manca (PSI) se odpoveduje predsedstvu RAI RUM — Socialistični poslanec Enrico Manca ne namerava kandidirati za predsednika upravnega sveta državne radiotelevizijske ustanove RAI. To je baje sam Manca, o čigar kandidaturi se je v zadnjih dneh precej govorilo, pismeno sporočil vsedržavnemu tajniku socialistične stranke Craxiju. V pismu je poudaril, da se želi še nadalje aktivno udejstvovati na politični ravni in še zlasti v okviru stranke, kjer je odgovorni za gospodarska vprašanja pri vsedržavnem vodstvu. Do tega sklepa je Manca prišel kljub temu, da priznava, da so sedaj dozoreli pogoji za pozitivno rešitev zapletov v zvezi z upravnim svetom radiotelevizijske ustanove. Na dnevnem redu Bližnji vzhod in odnosi SFRJ-EGS Zunanji minister Dizdarević na pogovorih na Nizozemskem HAAG — Pereče mednarodne razmere, predvsem krizni položaj na Bližnjem vzhodu ter sodelovanje med Jugoslavijo in Evropsko skupnostjo bodo v središču pozornosti pogovorov med nizozemskim zunanjim ministrom Hansom van den Broekom in jugoslovanskim zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Raifom Dizdarevičem, ki bo danes prispel na uradni in prijateljski obisk v kraljevino Nizozemsko. Dizdarevič se bo pogovarjal tudi z nizozemskim premieram Ruudom Lubbersom, predvideno pa je tudi srečanje s kraljico Beatrix. Glede na to, da je Nizozemska predsedujoča Evropske skupnosti, bo to vsekakor priložnost tudi za proučitev stanja odnosov med Jugoslavijo in dvanajsterico, v luči pravkar ukinjenih ukrepov prepovedi uvoza, ki so neutemeljeno prizadeli jugoslovanske izvoznike ter nadaljevanja pogovorov o trgovinskem režimu sporazuma o sodelovanju med Jugoslavijo in EGS v prihodnjih petih letih, (dd) Prvo srečanje »dachaucev« LJUBLJANA — V Domu JLA je bilo v soboto prvič po vojni tovariško srečanje nekdanjih političnih jetnikov nacističnega koncentracijskega taborišča Dachau. Srečanje je organiziral taboriščni odbor Dachau pri komisiji za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri predsedstvu RO ZZB NOV Slovenije, neposredno potem, ko je bila na desetem kongresu Zveze komunistov Slovenije izrečena pravna, politična in moralna rehabilitacija nekaterih internirancev. O dachauskih procesih je govoril tudi Jože Knez, podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije, ki je ptoudaril, da ti procesi sodijo med globoke zablode, ki jih je potrebno, kolikor je le mogoče, pwpraviti. Na srečanju, ki se ga je udeležilo približno 250 nekdanjih taboriščnikov, so Alenka Svetel, Igor Torkar in Matic Guček recitirali dela iz taboriščne poezije, (dd) Gen. Angioni na vrhu NATO Italijanski general Franco Angioni, ki bo od 20. t.m. poveljeval enoti za hitre posege NATO, ki šteje 10.000 vojakov iz 8 držav zavezništva (AP) Saharova spet v Moskvi Jelena Bonner, žena sovjetskega oporečeniškcga znanstvenika in Nobelovega nagrajenca Andreja Saharova, se je včeraj vrnila v Moskvo po šestmesečnem bivanju v Italiji, kjer si je zdravila oči, in v ZDA, kjer so jo operirali na srcu. Na milanskem letališču se je ganjeno poslovila od sina Alekseja (Telefoto AP) Velika večina Jugoslovanov proti jedrskim elektrarnam BEOGRAD — Velika večina Jugoslovanov je proti ' gradnji jedrskih elektrarn: prepričani so, da so nevarnejše onesnaževalke človekovega okolja kot druge elektrarne. To je ugotovitev iz najnovejše raziskave, ki jo je opravil zagrebški inštitut za ugotavljanje javnega mnenja. Po teh podatkih je kar tri četrtine prebivalcev, starih več kot 18 let, prepričanih, da lahko dovolj električne energije pridobijo tudi iz še neizkoriščenih naravnih virov. Le 13 odstotkov prebivalcev sodi, da jedrske elektrarne niso nič bolj nevarne kot druge elektrarne, samo dva odstotka pa jih je prepričanih, da sploh niso nevarne. Razen tega je vsak tretji Jugoslovan prepričan, da v Jugoslaviji premalo strokovno gradijo industrijske naprave, med njimi tudi jedrske elektrarne. Le 15 odstotkov je sodilo, da dela opravljajo strokovno in solidno, (dd) Slovesnosti ob prazniku stoštiridesetletniee železnice na Slovenskem MARIBOR — Natanko ob 10. uri in 45 minut je včeraj iz Gradca pripeljal na mariborski kolodvor muzejski vlak — parna lokomotiva s sedmimi vagoni — in s tem začel slovesnosti ob praznovanju 140-letnice železnice na Slovenskem. S tem vlakom so se v Maribor pripeljali predstavniki mest Dunaja, Gradca in Beljaka pod vodstvom graškega podžupana Paula Tremmla, kakor tudi Helmut Heidinger, minister za promet, gospodarstvo in turizem pri štajerski deželni vladi ter predsednik štajerske deželne gospodarske zbornice Franz Stroisser. Avstrijske goste so v Mariboru sprejeli in pxizdravìli prredsednjk mariborske skupščine Emil Tomažič ter predstavniki žG Ljubljana. Slovesnosti pa so prisostvovali tudi predsednik republiškega komiteja za promet Milan Jelenc in namestnik predsednika zveznega komiteja za promet Andre] Grahor. Naslednja slovesnost je bila ob 13. uri in 50 minut v Celju, od koder so 2. junija 1846. leta speljal1 železniško progo, (dd) Proslava dneva republike Vsak državljan naj s svojim delom pripomore k demokratičnejši družbi Dva tisoč kilometrov z jadralnimi deskami VIDEM - »Najpravilnejši način praznovanja rojstva republike je obenem tudi najenostavnejši in brez vsakršne retorike: vsak dan moramo delati za njeno rast, vsak v svojem okolju in po lastnih sposobnostih. Odpraviti je treba ločevanje med državo in institucijami, v duhu narodne in mednarodne solidarnosti. Dežela Furlanija -Julijska krajina je v tem smislu že dosegla velik uspeh: po tragičnih dogodkih izpred desetih let, s potresno obnovo, je znala osvojiti zaupanje prebivalstva in to je že zelo veliko priznanje.« Tako je predsednik deželnega sveta Solimbergo med drugim dejal na slavnosti ob proslavitvi 40-letnice italijanske republike v Starancanu. Solimbergo je v svojem posegu sicer poudaril pomen včerajšnje obletnice, vendar je ta datum važen zlasti zato, ker nudi priložnost za razmišljanje o tem, kar je treba še narediti, bodisi kot upravitelji ali kot navadni državljani. Našim naslednikom je treba za-otoviti pravičnejšo družbo in boljšo odočnost. »Vsak državljan mora tehtno sodelovati in se zavedati svoje od- govornosti pri vsaki izbiri, ki se neposredno nanaša na kolektivnost. Izraziti mora svoje mnenje, predvsem pa lastno identiteto.« Slavje je priredila starancanska občinska uprava. Podobne manifestacije pa so se odvijale tudi drugod po deželi. V Vidmu so v jutranjih urah dvignili zastavo na častno mesto videmskega gradu, nakar je sledilo podeljevanje odličij 33 borcem druge svetovne vojne. Posebno priznanje so podelili tudi 22-letne-mu mladeniču, ki je bil član italijanske mirovne komisije v Libanonu. Ostale večje proslave so se vršile v Viva-ru in Cordenonsu. PORTOROŽ — Dober začetek pomeni že pol zmage, so si prav gotovo mislili štirje maratonci na jadralnih deskah, ko so v spremstvu ne najbolj prijetne burjice v ponedeljek zjutraj zapuščali Portoroški zaliv in začeli akcijo pod pokroviteljstvom časopisa Delo in revije Teleks. Tine Guzej, Zdravko Konda, Janez Kovačič in Vla-dek Nendl bodo naslednjih trideset dni in še več preživeli in prestali na svojih jadralnih deskah in če bo šlo vse po sreči, z njimi in skupaj z 8-članskim spremstvom in dvema jadrnicama, prejadrali vsaj dva tisoč kilometrov dolgo pot od Portoroža do Ulcinja in nazaj. Pred odhodom so se na portoroškem pomolu natančno stehtali, razdelili nekaj žvečilnih gumijev radovednežem, ki jih burja in bolj oktobrsko kot junijsko vreme ni motilo, pozdravili žene, sorodnike in prijatelje in trdno, vajeni zibajočih se desk, stopili na morje. »Če bo takole pihalo ves dan, bomo danes morda že v Pulju,« je dejal Tine Guzej. Dvakrat so zaokrožili pred pomolom in se spustili z burjo proti savudrijski špici. Šele pogled skozi daljnogled nam je prikazal, da jih tam zunaj, na odprtem, čakajo metrski valovi. B.Š Deželne podpore zborovski dejavnosti in godbam na pihala TRST - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je dodelil 200 milijonov lir za organizacijo in vodenje tečajev na področju zborovskega petja, godb na pihala in instrumentalne glasbe. Podpore bodo prejele posamezne krajevne ustanove in tudi zasebne ustanove, ki se ukvarjajo z omenjenimi dejavnostmi. Podpore bo Dežela podelila na predlog odbornika Barnabe. Vsoto bodo razdelili med več kot stotimi krajevnimi upravami in ustanovami, ki želijo okrepiti na svojem področju glasbeno kulturo. Sedaj bodo posamezne organizacije prejele potom Pokrajin podporo. Naj še povemo, da so prošnje ocenjevali predstavniki deželnega Združenja godb na pihala in pa Združenje pevskih društev F-JK. _ 1946 V teh dneh proslavljamo 40-letnico republiške demokracije. Proslavljamo obdobje, v katerem je kljub težavnim trenutkom naša država rasla, se razvijala in se uvrstila med socialno najbolj napredne in gospodarsko najbolj razvite. Odločitve, ki smo jih sprejeli 2. junija 1946 in jih nato v slabih dveh letih izrazili v republiški ustavi, so se izkazale kot pravilne in še danes dokazujejo svojo učinkovitost. Dežela Furlanija-Julijska krajina se zaveda vloge, ki so jo odigrale deželne in krajevne inštitucije kot bistveni elementi italijanske enotne družbene ureditve, za dosego svobode, demokracije, ekonomskega in družbenega napredka naše velike državne skupnosti. Zato želi biti nosilec naporov vseh narodnosti naše dežele, da bi tudi na tem obmejnem področju v duhu miru in civilnega sožitja prispevale k utrditvi splošnega napredka in rasti države. Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina : : 111 ; jjj 'liffiiS Politična razprava na Tržaškem je zelo živahna V čedalje nejasnejšem položaju ponovni sestanki med strankami Politični položaj na Tržaškem, ki meji že na pravo zmedo, se nikakor ne razčiščuje; napovedujejo in sklicujejo se skupni sestanki, ki pa so redno odloženi; zadnji dogodki so pokazali, da sedanje večine, ki upravlja občino in pokrajino celo nekateri njeni predstavniki sploh več ne priznavajo, medtem ko morata obe upravi do konca tega meseca predložiti proračunska dokumenta. Kakšna pa bo večina, ki ju bo predstavila, je nemogoče predvideti. Sicer pa morata tako občinski kot pokrajinski svet najprej vzeti na znanje odstop odbornikov in nato izvoliti nove; kdaj se bosta sestala ni znano. Danes bi se vsekakor morali sestati predstavniki petstrankarske koalicije, Predstavitev Enotne liste na Opčinah Jutri, 4. junija, bo Enotna lista za openski jusarski odbor priredila v Prosvetnem domu na Opčinah javno srečanje, na katerem bo predstavila svoje kandidate in program. Na sestanek, ki se bo pričel ob 20.30, so vabljeni vsi domačini. Udeleženci bodo lahko vprašali za pojasnila ne samo glede Enotne liste, marveč tudi o vsem, kar je povezano z openskim jusom. v četrtek pa zastopniki sedanje večine na Tržaškem vključno s socialisti. Sicer pa je ta sestanek, za katerega je dala pobudo Lista za Trst, v velikem dvomu; ni namreč gotovo, da se ga bodo udeležile vse stranke, začenši s socialdemokrati in liberalci. Prav ti dve stranki sta namreč sprožili krizo, o kateri pravijo, da je političnega in ne tehničnega značaja, kot jo na primer skušata prikazati Lista za Trst in Krščanska demokracija. Le—ta bo v teh dneh sklicala strankino pokrajinsko vodstvo, da bi proučilo trenutno stanje; ni pa izključeno, da bo KD sklicala tudi najvišji sklepčni organ, to je pokrajinski odbor, da bi v poslabšanem političnem stanju sprejel ustrezne politične sklepe. Drevi pa se bo sestal novoizvoljeni pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki ima na sporedu vrsto statutarnih obveznosti; po umestitvi 31-članskega pokrajinskega sveta bo moral izvoliti njegovo predsedstvo (predsednika, podpredsednika in tajnika). Nadalje bo moral izvoliti tajnika, 9-članski izvršni odbor in komisije (pravno urbanistično, šolsko, gospodarsko, za kulturo in občila ter za socialna vprašanja). Na političnem področju je torej zelo živahno, vendar pa so perspektive za nadaljnje upravljanje mesta vse prej kot jasne; gotovo je, da so štafete neizvedljive in ne samo zaradi zadržanja novoustanovljene Mestne liste, ki ima z Marchiom predsedniško mesto pokrajine, ampak tudi zaradi zadržanja PSDI in PLI, katerih odborniki so sicer odstopili, vendar pa sta prav ti stranki odrekli veljavnost sporazuma iz leta 1984 in vzpostavili preferenčno os s socialistično stranko, ki je v tržaških krajevnih upravah v opoziciji. Doslej pa nista še odstopila odbornika Slovenske skupnosti, kakor niso odstopili niti predsedniki rajonskih svetov (nihče ni iz vrst Krščanske demokracije), kot sicer predvideva sporazum iz maja 1984. PSI, PRI in KPI o šoli in verouku Profesorji Giuliano Brandolin, Franco Colombo in Giorgio Depangher, ki so pri PSI, PRI in KPI zadolženi za šolska vprašanja, so se v sredo, 28. maja, sešli s šolskim skrbnikom Corbi-jem in mu izrazili zaskrbljenost zaradi številnih še nerešenih problemov v zvezi z veroukom na šolah v naslednjem šolskem letu. Glede ministrskih okrožnic o izvajanju novih zadevnih zakonskih predpisov in obrazcev, ki jih te dni delijo na šolah, so predstavniki treh strank poudarili nujo po najpopolnejši informaciji prizadetih, tako da se bodo starši šoloobveznih otrok in učenci ter dijaki do 7. julija lahko odločili za verouk ali pa za kakšen drug učni predmet zavedno in svobodno. Odgovorni za šolske probleme pri PSI, PRI in KPI bodo vprašanju verouka na šolah posvetili tudi tiskovno konferenco, ki bo v petek, 6. junija, ob 11.30 v krožku »Gramsci«. Pogovor s kandidati za lonjerski jusarski odbor Doslej je jusarske pravice obkrožalo preveč nejasnosti Kdor zahaja v Lonjer, prav dobro ve, da je središče tamkajšnjega družabnega in prosvetnega življenja Društvena gostilna. In prav v tej gostilni smo se sestali s kandidati enotne liste za lonjerski jusarski odbor, da bi se pogovorili o pripravah na volitve in sploh o vsem, kar je povezano z lo-njerskim jusom. Na listi kandidirajo Ljubo Čok, Odo Kalan, Lucijan Malalan in Stanislav Škrinjar, med pogovorom v gostilni pa se je oglasil še ta ali oni vaščan, tako da se je intervju sprostil v prijeten večer, ki ga je kajpak razživela tudi nepogrešljiva pristna kapljica. Kaj bi nam povedali za zgodovinski uvod? Ne ravno veliko, saj ni nihče izmed nas resneje proučil zgodovine jusar-skih pravic naše srenje. V vasi se je ohranilo le nekaj spominov na ljudi in dogodke, ki so bili povezani z lonjer-skim jusom. Kot znano, so pod staro Avstrijo upravljali jus srenjski župani, ki pa so se pri tem redno posvetovali z vaškimi starešinami. No, zadnji lonjerski srenjski župan je bil Matevž Čok-Strletov. Marsikomu izmed nas ostaja živ v spominu, saj je živel do drugega svetovnega spopada. Do približno istega časa se je v Lonjerju ohranila navada, da so domačini hodili skupno sekat v jusarske gozdove. Kot v marsikateri drugi vasi so drva zlagali na približno enake kupe, ki so si jih nato porazdelili z žrebom. To je tudi zadnji spomin, ki ga hranimo v zvezi z izvajanjem jusarskih pravic pri nas. Priznati namreč moramo, da v zadnjih de- Svečanost priredila krajevna sekcija VZPI - ANPI Pri proseški postaji počastili spomin desetih obešenih talcev mi * ' »Nikdar ne pozabite naše žrtve«, so zapisali domačini sebi in poznejšim rodovom v opomin na spomenik, ki so ga bili postavili po koncu druge svetovne vojne v spomin na obešene talce pri proseški železniški postaji. Ob tem pomniku naše zgodovine — piramidi iz kraškega kamna, v katero so vklesana imena desetih nedolžnih žrtev nacifašističnega terorja — se odtlej konec maja zbirajo Prosečani, Kontovelci, prebivalci drugih bližnjih vasi in sorodniki talcev, da s spominsko svečanostjo leto za letom izpolnijo dano obljubo. Krajevna sekcija Zveze partizanov -ANPI je tako tudi letos priredila komemoracijo na kraju, kjer so nacifašis-ti pred 42 leti zagrešili svoj zločin. Iz represalije za uspešno partizansko akcijo so krvniki 29. maja zjutraj prepeljali iz tržaških zaporov do taborišča pri proseški železniški postaji deset mladih moških (24-letnega Giorgia Beznio, 40-letnega Andreja Breščiča, 27-letnega Maria Derina, 22-letnega Roka Klarina, 21-letnega Alberta Ma-tuliča, 20-letnega Silvana Petracca, 21-letnega Armanda Valeria, 36-letne-ga Sveta Vatovca, 34-letnega Josipa Svaro in 24-letnega Livia Zubina) in jih v prisotnosti domačinov obesili. Na nedeljski svečanosti so predstavniki domačih društev in organizacij položili vence ob vznožje spomenika, nakar sta spregovorila predsednik devinsko-nabrežinske sekcije VZPI-ANPI Alojz Markovič in član pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Nello Grisoni. Markovič je predvsem poudaril, da se morajo mladi zgledovati po tistih, ki so darovali svoja življenja za ideale svobode, demokracije in miru. Navezal se je nato na letošnje praznovanje 40-letnice italijanske republike in pri tem podčrtal, da italijanska država še ni izpolnila vseh svojih obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti. Markovič je naglasil, da bo mogoče izbojevati pravice naši skuposti le z odločnim in enotnim nastopom manjšine. Grisoni je predvsem obsodil fašistična rovarjenja, oskrumbe in mazanje spomenikov padlim v NOB, za kar nosijo odgovornost tudi pristojni organi pregona, ki niso še stopili na prste čr-nuhom. Tudi on je podčrtal zahtevo po odobritvi zaščitnega zakona za Slovence in se zavzel za mir na svetu. Ob spomeniku je domača godba na pihala zaigrala žalostinko in nekaj koračnic, pevski zbor Vasilij Mirk pa je pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel vrsto borbenih pesmi. V Lonjerju skupna prireditev Pretekli petek dopoldne je bilo v lonjerskem otroškem vrtcu prijetno živahno. Otroci slovenskega državnega vrtca in italijanskega občinskega vrtca so skupno nastopili pred svojimi starši in domačini. Osrednja tema nadvse zanimive prireditve je bilo bratstvo med narodi. Slovenski in italijanski otroci so uvodoma s skupno recitacijo pozdravili vse narode sveta z željo, da bi med njimi zavladal mir. Nato so izmenoma nastopili otroci obeh vrtcev z ritmičnimi vajami, plesi, deklamacijami in petjem na temo raznih narodov. Italijanski otroci so tudi zaplesali tarantelio, nakar so slovenski zaplesali kolo o lepi Anki. Nazadnje so se predstavili "veterani" obeh vrtcev, tisti, ki bodo septembra prestopili šolski prag. Skupno so zapeli pesem o slovesu, najprej v slovenščini nato v italijanščini, zatem pa so ugasnili svečke velike torte. Prireditvi so med drugimi prisostvovali občinski odbornik Vattovani, šolski nadzornik prof. Košuta, predstavniki uprave občinskih otroških vrtcev, namestnica slovenske didaktične ravnateljice in upraviteljica matičnega italijanskega občinskega vrtca pri Sv. Ivanu. Odbornik Vattovani je pohvalil pobudo in se zahvalil vzgojitelicam in harmonikarju za vloženi trud. Nadzornik Košuta je poudaril pomen medsebojnega spoznavanja med tu živečimi Slovenci in Italijani in izrazil željo, da bi šolniki vzgajali mladino v duhu sožitja in prijateljstva, (kri) pismo uredništvu Kako je s prostori šole ”Kette“? Spoštovano uredništvo, pred dnevi ste pisali, da bo nov lastnik poslopja v Ulici Sv. Frančiška 25 (to je dežela) začel z zidarskimi obnovitvenimi deli zato, da bodo s prihodnjim šolskim letom začeli delovati tečaji za razno poklicno izobraževanje. Verjetno niste izvedeli, da je prijelo didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu prav tiste dni dopis tržaškega odbornika za šolstvo Vattovanija, da se mora slovenska šola "Kette" izseliti. V pismu ponuja odbornik šoli prazne učilnice v šolskem poslopju italijanske osnovne šole "Dardi" v Ulici Giotto. Težko razumljivo je, kako se ravna ista oseba (Vattovani), ki je priznala obstoj dekreta predsednika republike (št. 478 z dne 15.3.1964), ki točno določa kraj, ulico in hišno številko poslopja za naše šole in to ob aferi šole "Milčinski" na Katinari (in ta šola je dobila vse prostore v legalnem sedežu) — za šolo "({ette" pa krši zakon in ji ni dodelil prostorov v legalnem sedežu v Ulici Sv. Frančiška 42. O prostorih in sedežu šole "Kette" je razpravljala deželna komisija za vprašanja, ki zadevajo šole s slovenskim učnim jezikom. Soglasno je odobrila resolucijo, ki poziva vse šolske dejavnike, da dokončno rešijo vprašanja zakonitega sedeža šole. STANKO ŠKRINJAR setletjih nismo imeli nobenega odbora in niti posameznikov, ki bi redno skrbeli za naš jus. Razpis volitev vas je torej presenetil? Ja, čeprav do neke mere. Kljub vsemu Lonjerci precej dobro vemo, kaj je naš jus, in smo od vsega začetka pozorno spremljali dogodke, ki so pripeljali do razpisa volitev. O presenečenju lahko govorimo v smislu, da ni pri nas, kot rečeno, doslej nihče sistematično ali organizirano skrbel za ta vprašanja. Toda podčrtati tudi velja, da ni bilo večjih težav, ko je bilo treba sestaviti kandidatno listo. Poleg padriške je lonjerska edina srenja na Tržaškem, za katero se je predstavila ena sama kandidatna lista. Drži. Zato kot naši sosedje Padričar-ji tudi mi pozivamo vse volilne upravičence, naj se 15. in 16. junija udeležijo volitev. Dejstvo, da smo edini kandidati, nam namreč ne zagotavlja, da bomo brez nadaljnjega postali jusarski odborniki. Izvoljeni bomo le, če bo šlo na volišča najmanj 50 od sto volilnih upravičencev in če bo vsak izmed nas prejel preferenčne glasove najmanj 20 od sto volivcev. Tako pač pravi volilni zakon. Kot kandidati za padriški jusarski odbor ter sploh skupno z vso slovensko in demokratično javnostjo pa tudi mi izražamo odločen protest proti nameri, da bi volitve v tržaški občini potekale samo v italijanščini. To je pravi absurd posebno v naši vasi, ki je skoraj povsem slovenska. Kolikšno pa je lonjersko jusarsko premoženje? Uraden lastnik zemljišč, ki sodijo pod lonjerski jus, je Tržaška občina. V poročilu, ki ga je zanjo izdelal geometer Federico Mameli 31. oktobra 1953, piše, da je takšnih zemljišč skupno za več kot 80 hektarov. Glavnina jih leži na dveh območjih. Prvo se razprostira nad Bazoviško cesto med Drašco na severozahodu in Dacjom na jugovzhodu. Na tem območju so Tare, Gmajna in Borovec. Drugo lonjersko jusarsko območje pa leži zahodno od vasi, se pravi v smeri proti Trstu, in zajema precejšen del Bošketa. Veliko od omenjenih površin je bilo razlaščenih za naftovod, metanovod in bencinovod ter za izgradnjo cest. Natančno bo treba pregledati, kako so bila vsa ta zemljišča odkupljena in kam je šel ves denar. Zaenkrat vemo le, da je v skladu za našo srenjo pri Tržaški občini nekaj več kot 27 milijonov lir. Natančna določitev jusarskega premoženja je torej ena izmed osnovnih točk tudi v vašem volilnem programu. Seveda, saj drugače ne more biti. Preden se vprašaš, kako boš upravljal, moraš pač vedeti, kaj boš upravljal. Pri tem bi si dovolili izraziti začudenje, zakaj niso še bili objavljeni uradni podatki o jusarskih premoženjih. O njih vlada veliko nejasnosti, kakor so tudi dokaj nejasne pristojnosti, ki jih bodo imeli jusarski odbori. Vse to nujno negativno vpliva na volitve, saj se volilni upravičenci v takšnih razmerah lahko upravičeno sprašujejo, zakaj in čemu jih pravzaprav kličejo na volišča. A povrnimo se k našemu volilnemu programu. Očitno je, da bo bodoči odbor moral ne samo natančno ugotoviti, kaj naj upravlja, marveč tudi, kakšne pristojnosti mu pripadajo. To bo najlažje rešil, če se bo povezal z drugimi odbori, in tudi takšno sodelovanje smo zapisali v svoj program. Razume pa se, da nameravamo upravljati, lonjerski jus v korist celotne srenje in sporazumno z njenimi člani. Novo deželno tajništvo SSk o globalni zaščiti enotni delegaciji in upravni krizi na Tržaškem Novo deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki je bilo izvoljeno na 5. deželnem kongresu v Gorici 10. maja, je prvi dve seji posvetilo problematiki globalne zaščite Slovencev v Italiji, vlogi enotne slovenske delegacije, upravrio-politični krizi na Tržaškem in Goriškem, vrsti žgočih problemov na našem področju pa še vprašanjem strankine organizacije in prihodnjega dela. Deželni kongres je neposredno izvolil novega predsednika Marjana Terpina in tajnika Iva Jevni-karja. V obdobju začetnega izpolnjevanja določil novega statuta SSk, ki je bil odobren na kongresu, je tajništvo v svoji sredi porazdelilo še ostale predvidene pristojnosti. Pokrajinski organi pa bodo do konca junija izvolili člane novega »deželnega sveta SSk«. Umestitveni seji sta imela deželni nadzorni odbor, v katerem je bil za predsednika izvoljen inž. Aljoša Vesel, in deželno razsodišče. Slovenska skupnost je sklenila, da napne vse sile, da bi se zadeva globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji premaknila z mrtvega tira, na katerem se je znašla tako na parlamentarni kot na vladni ravni. Vse, kar smo Slovenci dosegli v zadnjem obdobju, so le obljube in pa nekateri uradni ali neuradni predlogi in osnutki, ki gredo proti nekaterim bistvenim zahtevam vse manjšine. Posebno odgovornost za sedanji položaj imajo seveda vladne stranke. Ker je SSk na deželni ravni in v krajevnem merilu v koalicijah s strankami vladne- ga zavezništva, je kot enakopravni partner zavezništev sklenila, da poseže tudi pri najvišjih predstavnikih teh strank, da bi jih spodbudila k pozitivnemu reševanju slovenske problematike. Prvi tak stik je bil z vrhom socialnodemokratske stranke v Rimu. Zastopnika SSk Gradimir Gradnik in dr. Mirko Špacapan sta imela razgovor tako s tajnikom PSDI ministrom Nicolazzijem kot z ministrom za deželna vprašanja Vizzinijem, ki je bil svoj-čas zadolžen, da na vladni ravni sledi vprašanju globalne zaščite. V kratkem bo nov, temeljitejši sestanek za preveritev stališč in poskus poživitve zakonodajnega postopka. Deželno tajništvo SSk pozitivno ocenjuje te napore v korist globalne zaščite, saj je treba v tem trenutku na vseh ravneh pritiskati za dosego naših pravičnih zahtev. Enotna slovenska delegacija je na zadnji seji sklenila, da bo v prihodnjih dneh razpravljala o perspektivah in oblikah enotnega nastopanja. Deželno vodstvo SSk je na svoji seji ocenilo zadnje nastope enotne delegacije ob srečanju z medparlamentarno komisijo za deželna vprašanja v Trstu in ob obiskih pri predsedniku senata Fanfaniju in zastopnikih senatnih skupin v Rimu. Deželno tajništvo je podčrtalo pomen enotnih stališč o bistvenih vprašanjih naše narodne skupnosti, predvsem kar zadeva sam zaščitni zakon. Izdelalo je tudi nekatere predloge o prihodnjem delu enotne delegacije in o oblikah enotnega nastopanja. Enotno nastopanje pa seveda nobeni slovenski komponent' ne jemlje pravice oziroma je ne odvezuje od dolžnosti, da se za naše pravice bori na vseh ravneh z vsemi primernimi sredstvi. Pokrajinski tajništvi v Trstu in Gorici pri razg0' vorih odločno postavljata zahteve slovenskega pr®' bivalstva: na Tržaškem predvsem proti nacionalisti®' nim težnjam, na Goriškem pa v korist rešitve vpra' šanja prostorov za slovenske šole. Glede načrta o premogovni električni centrali v miljskem zalivu je Slovenska skupnost na pokraj'"' skem kongresu v Trstu in na deželnem kongresu v Gorici potrdila negativno stališče iz ekoloških '" ekonomskih razlogov. V široki razpon obravnavnih vprašanj na dežel' nem tajništvu SSk sodi še podpora prizadevanjem z. vseslovensko počastitev 400-letnice Trubarjeve smrl in pa zaskrbljenost zaradi finančnih težav Slove" skega stalnega gledališča v Trstu. Glede tega so oe' želni tajnik SSk Jevnikar, deželni predsednik Tef pin, tržaški pokrajinski odbornik Harej in tržaški o" činski odbornik Lokar imeli v preteklih dneh sesta nek z zastopniki SSG: predsednikom Samso, ravnfa teljem Košuto in članoma upravnega svet0 Mermoljo in Valenčičem. Zastopniki gledališča 5 prikazali težko stanje te ustanove, sledil pa je raz barvno teorijo, teorijo o kompoziciji in sociologijo kulture. Teorija bo vozana s prakso saj bo na koncu sledila razstava udeležencev likovnega )0m. Prijave sprejema SKD Tabor Opčine (Narodna 51, 34016 Opčine, st) do 30. junija 1986. Za morebitne informacije je treba telefonirati na 313-945. poleg tega SKD Tabor razpisuje se natečaj za izvirno veseloigro v pri-)rskevi narečju ali v knjižnem jeziku z namenom, da nudi novim, pa tudi Priznanim avtorjem ponovno možnost izražanja. Predložena dela morajo 1 izvirna, neobjavljena in neizvedena, poslati pa jih je treba na SKD s priporočeno pošiljko do 31. decembra letos. V dolinski občini zbirajo podpise proti gradnji premogovne centrale V dolinski občini so začeli akcijo za zbiranje podpisov proti gradnji termoelektrarne na premog v Trstu. Zbiranje podpisov poteka na županstvu in na vseh javnih prireditvah v dolinski občini, za podpis pa je potreben veljaven osebni dokument. Kot prvi so poziv podpisali Edvin Švab, Marino Pečenik, Roberto Ota, dr. Boris Gombač, Boris Kocijančič, Claudio Coffob, Germano Švara, Marta Bogateč - Zobec, Silvano Klabian, Franco Crevatin, Boris Mihalič, So-nia Gregori, Boris Kuret, Vojteh Lavriha, Damjan LocatelU, Igor Racman, Branko Slavec, dr. Mario Spetič, David Stepančič in Boris Žerjal. Sindikati ogorčeni nad izbiro svetovalcev pri Tržaškem Lloydu Nova delavska zbornica CGIL in tajništvo UIL - trasporti sta včeraj v tiskovnih sporočilih izrazila zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi nerazumljive izključitve krajevnih predstavnikov iz upravnega sveta pomorske družbe Tržaški Lloyd. »Taka izbira vodi k . objektivnemu poslabšanju odnosov med družbo in Finmare na eni ter tržaškim pristaniščem in proizvodnimi ter trgovinskimi dejavnostmi na drugi strani,« piše v sporočilu CGIL, medtem ko pri UIL o-pozarjajo, da bi bilo nesprejemljivo, če bi izbira svetovalcev pomenila odgovor. na stališča, ki so jih sindikalne organizacije in krajevne uprave sprejele ob nedavni hudi zaostritvi položaja pri Lloydu. • V prostorih nižje srednje šole »Addobbati« bo ob priliki dneva posvečenega doraščajoči mladini na, sporedu v petek uprizoritev predstave »Mladi človek praznili rok«, v okviru katere bodo nastopih dijaki istoimenske šole in zavoda »Corsi«. Začetek predstave je predviden za 19. uro, izkupiček pa bo namenjen tržaškemu odboru Unicef. • Tržaški avtomobilski klub sporoča, da je prevzel v oskrbo parkirišče pred vhodom v Miramarski park. Od ponedeljka dalje od 8. do 20. ure stane parkiranje pred vhodom v park, tako za zasebne avtomobile, kot za avtobuse, 1.000 lir prvi dve uri in 1.000 br vsako nadaljnjo uro. ACI obvešča, da bosta tik pred vhodom v park na razpolago dve brezplačni parkirni mesti za avtomobile invabdov. • Na pobudo tržaške federacije Proletarske demokracije bo potekalo dre^ vi od 18.30 do 19.30 na Trgu Unità zbiranje podpisov za referendume zoper uporab,o jedrske energije. V isti namen bodo v naslednjih dneh zbirali podpise tudi sledeči notarji: dr. Mala-crea (Ul. Gaiatti 24), dr. Gigbo (Ul. Cassa di Risparmio 11) in dr. Gargano (Ul. Roma 20). V priredbi Sklada »Mitja Čuk« Večer glasbe in besede v Barkovljah Čar glasbe in besede je bil naslov večeru, ki ga je Sklad »Mitja Čuk« priredil v petek zvečer v prostorih Kd Barkovlje in katerega namen je bil spoznavanje naše javnosti z delovanjem te ustanove in z zbiranjem sredstev za njeno delovanje v pomoč prizadetim otrokom. Že naslov večera pove, da je bila prireditev povezana s petjem in recitacijo, ki sta jih tokrat posredovala mešani pevski zbor Primorec - Tabor iz Trebč in Opčin in Savina Remec. Mladi pevci in pevke, ki jih je sedaj že 45 (na večeru v Barkovljah jih je nastopilo le 35) in so začeli s skupnim delom v začetku lanskega leta ter se sedaj pripravljajo tudi na svoj prvi samostojni celovečerni koncert, so se pod vodstvom pevovodje Matjaža Šče-ka predstavili občinstvu z lepim, a tudi zelo zahtevnim programom, ki je zahteval ne samo veliko tehničnega znanja glasovnih sposobnosti, veščine pravilne intonance, temveč tudi pra- vilno izgovorjavo besedil posameznih skladb, ki so jih odpeli v raznih jezikih. Na večeru se je zbor predstavil s skladbami Palestrine, Bacha, Merkuja, Srebotnjaka, Močnika, s koroško, italijansko in portugalsko narodno pesmijo, s Spiritualom v priredbi Goodella in štirimi ljudskimi pesmimi iz Medji-murja. Med nastopom zbora je Savina Remec občuteno in doživeto prebrala nekaj odlomkov iz knjige »Zgodba mojega življenja«, ki jo je napisala Helen Keller, od rojstva slepa in gluha, ki je posvetila svoje življenje prav prizadetim osebam. Na začetku večera je vse navzoče pozdravila v imenu Sklada »Mitja Cuk« Dorica Filipčič, ob koncu pa se je za pozornost in razumevanje zahvalila vsem pevcem, recitatorki, občinstvu in seveda barkovljanskemu društvu, Jelka Cvelbar. Športni dan šole na Pesku Dvainpetdeset osnovnošolcev s Peska, iz Mačkolj in Boršta se je v soboto zbralo na Pesku, kamor jih je priklical vsakoletni športni dan, ki je to pot potekal pod pokroviteljstvom revije Galeb. Na šolskem dvorišču so se hladnemu vremenu navkljub preizkusili v teku, skakanju in metu krogle, naposled pa še v zabavnem kvizu. Najboljšim je urednik Galeba Lojze Abram podelil priznanja in Galebove majičke (na sliki), vsi nastopajoči pa so prejeli tudi spominsko kolajno. Na svoj račun so prišli tudi štirje bodoči prvošolčki: le-ti so v spomin na športno srečanje prejeli Galebove kape. GLASBENA MATICA TRST Zaključne akademije v počastitev prof. Erminija Ambrozeta in Jožice Lasič V četrtek, 5. junija, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili. David Puntelj, Dunja Jogan, Samo Miot, Nataša Križmančič, Mitja Tavčar, Raffaela Petronio, Maila Ozbič, Jordan Pisani, Aleks Košuta, Jana Miot, Elena Parovel, Aleks Mahnič, Fulvio Jurinčič, Maurizio Marchesich, Pavel Furlani, Simona Slokar. gledališča kino ARISTON - 17.00, 22.15 Fuori orario, dram., ZDA 1986, 100'; r. Martin Scor-sese; i. Rosanna Arquette, Griffin Dun-ne. □ EXCELSIOR II - 17.00, 22.15 Agnese di Dio, dram., ZDA 1985, 90', r. Norman Jewison,- i. Jane Fonda, Meg Tilly. FENICE - 19.00, 22.15 Voglia di guardare, er, It. 1986, 100'; r. Joe D’Amato; i. Jenny Tamburi, Lili Carati. □ □. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 106'; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Caine. MIGNON - 16.30, 22.15 AH’inseguimen-to della pietra verde, pust., ZDA 1984, 100'; r. Robert Zemeckis; i. Kathleen Turner, Michael Douglas. NAZIONALE I - 16.15, 22.00 AIDS - Pericolo strisciante, dram., ZRN 1986; 105', r. Paul Grandi; i. Bette Winter, Fritz Garbo. Ob 20.00 Mundial 86. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Deborah, la bambola bionda, porn., □ □ EDEN - 15.30, 22.00 I militari e le tette, pom., SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20 vabi danes, 3. junija, na sprehod po slovenskih sledovih v tržaški arhitekturi Vodi prof. Marco Pozzetto Odhod s TRGA OBERDAN ob 18. uri. Po sprehodu vabimo na poslovilno družabnost pred poletnim premorom v RIBJO GOSTILNO. Cena 2Ó.000 lir, omizje omejeno Prijave pri ZSKD - Pelei. 767303 TK Ul. sv. Frančiška 20 s sodelovanjem Ljubljanske banke in Tržaške kreditne banke vas vabijo v četrtek, 5. junija, ob 18. uri na otvoritveno razstavo kiparja NEGOVANA NEMCA razne prireditve ROSSETTI - VERDI Simfonična sezona Pomlad 1986. V petek ob 20.30 (red A in B) koncert, ki ga vodi Ralf Weikert. Solista A.Pusar in T. Hampson. Na sporedu Mahlerje-ve in Straussove skladbe. CANKARJEV DOM Velika dvorana Danes, 3. t. m., ob 19.30: Naši dosežki '86. Revija pevskih zborov Ljubljanskega pevskega združenja s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij mesta Ljubljana. Sprejemna dvorana Od 9. do 15. junija: Ob kulturnih dnevih Slovencev iz Italije. Na teh že tradicionalnih prireditvah iz zamejstva se nam bodo letos predstavili Slovenci videmske pokrajine. V četrtek, 5. t. m., ob 12. uri: Tiskovna konferenca v press centru. V ponedeljek, 9. t. m., ob 18. uri: Otvoritev dnevov in razstave v predver-ju. Sledi okrogla miza v Okrogli dvorani. Predvežje Velike dvorane Do 27. junija: Tihožitja Gina Turri-na, fotografska razstava. Mala dvorana V torek, 10. t. m., ob 19. uri: Avstralija in Bali. Predavatelj Emil Zavadlav. V sredo, 11. t. m., ob 20.30: Veliki dan Jožeta Dobrnika. Opera SNG Maribor. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 3. junija, ob 10.15: Bertolt Brecht - Kurt Weill OPERA ZA TRI GROŠE. Predstava bo v Solkanu za NSC. V četrtek, 5. t. m., ob 20.uri: Ponovitev OPERE ZA TRI GROŠE v Solkanu za red S-petek B in izven. KD F. Prešeren - Boljunec. 85-let-nica društva. V soboto, 7. t. m., ob 20.30 v gledališču F.Prešeren v Boljun-cu NASTOP PLESNE ŠOLE KD F. Prešeren. Ponovitev v nedeljo, 8. .t. m., ob 19. uri. KD F. Venturini prireja 7., 8. in 9. t. m. ŠAGRO NA KRMENKI. V soboto, 7. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples. V nedeljo, 8. t. m., ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. \iri kulturni program s sodelovanjem Godbe na pihala iz Nabrežine, otroškega pevskega zbora celodnevne osnovne šole M. Samsa - I. Trinko Zamejski, moškega pevskega zbora F. Bevk iz Šmarij pri Kopru in tria Antona Rakarja iz Kopra; od 20.30 do 24. ure ples. V ponedeljek, 9. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov; od 20.do 24. ure ples. Vse tri večere bo igral ansambel Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico, ribami in specialitetami na žaru. KD L Grbec - Skedenj vabi v četrtek, 5. t. m., ob 20.30 na predavanje z diapozitivi Lojzeta Abrama z naslovom S POTI POD ANAPURNAMI. Godbeno društvo Nabrežina prireja 14. in 15. junija na igrišču Sokol v Nabrežini tradicionalni PRAZNIK GODBE s sledečim programom: sobota, 14. t. m., ob 17. uri otvoritev praznika; ob 18.30 nastop domače godbe; od 21. do 24. ure ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18.30 nastop godbenega društva Prosek; ob 19.30 nastop plesne skupine CIABS iz Tržiča; od 21. do 24. ure ples z ansamblom The De-vils. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in pristno domačo kapljico. V primeru slabega vremena se praznik podaljša na ponedeljek, 16. t. m. Vabljeni! razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Bogdan GROM. V občinski galeriji je do 12. junija odprta razstava slikarja Massima Toccija. V umetnostni galeriji MALCANTON razstavlja do 17. junija svoja dela slikarka Monika Meili-Hasler. Društvo zamejskih likovnikov priredi v petek, 6. junija, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 otvoritev razstave v Ljubljani živečega tržaškega rojaka STANETA KUMARJA Hegeduši-čevega učenca in soustanovitelja GRUDE. Predstavil ga bo Milko Bambič. EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia, kom., ZDA 1984, 108'; r. Hugh Wilson; i. Steve Guttenberg, Kirn Cat-trall. CAPITOL - 15.30, 22.00 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100’; r. Alan Smithee; i. Parker Stevenson, Geoffrey Lewis. ALCIONE - 16.30, 22.00 La carica dei 101, ris., ZDA 1961; 75'; prod. Walt Disney. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □ LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Cercasi Susan disperatamente, kom., ZDA 1985; 98'; r. Susan Seidelmann; i. Rosanna Arquette, Madonna. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Ram-bo II - La vendetta, akc., ZDA 1985; 100'; r. George Pan Cosmatos; i. Syl-vester Stallone, Robert Crenna. RADIO - 15.30, 21.30 Super Sex Sensati-on, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Delovna mesta v tujini Pokrajinski urad za delo obvešča, da ministrstvo za delo išče izvedence za sledeča delovna mesta v tujini: v Nigeriji: svetovalca za aplikacije mikrokompjuterjev (potrebno odlično znanje angleškega tehničnega jezika) in izvedenca za pripravo in razvoj didaktičnega materiala (varjenje in hidravlika - odlično znanje angleškega tehničnega jezika); v Nigru: inženirja in tehničnega svetovalca (dobro znanje angleščine); v Singapuru: izvedenca v lesni industriji (prevencija nesreč - odlično znanje angleščine); v Somaliji: koordinatorja poklicnega izobraževanja (znanje angleščine); v Indoneziji: tehničnega svetovalca za pripravo, izdelavo in organiziranje izpopolnjevalnih programov (odlično znanje angleščine in indonezijskega jezika bahasa) in tehničnega svetovalca za organizacijo tehničnih služb in izboljšanje delovnih pogojev (odlično znanje angleščine); na Barbadosu: izvedenca na področju zavarovanja proti brezposelnosti (znanje angleščine); v Ekvatorialni Gvineji: tehničnega izvedenca za upravljanje hotelov (znanje španskega jezika) in izvedenca v pripravi natakarskega in kuhinjskega osebja (znanje španskega jezika); v Zairu: izvedenca v pripravi upravnega osebja (obvladanje francoščine); v Indiji: izvedenca v higieni (obvladanje angleškega tehničnega jezika); v Pakistanu: izvedenca v varnosti in higieni na delu (obvladanje angleščine in znanje tudi drugih jezikov); v Surinamu: izvedenca v elektronski obdelavi podatkov na področju socialnega zavarovanja (znanje angleščine ali holandščine) in svetovalca za računalniške sisteme (znanje angleščine ali holandščine). Vse podrobnejše informacije posreduje Urad za delo, Ul. Severo 46/1, okence št. 2. razna obvestila mali oglasi OPZ in MPZ Vesela pomlad z Opčin vabita na jubilejni 5. PRAZNIK MLADIH PEVCEV "VESELA POMLAD” 7. in 8. t. m., v Finžgarjev dom na Opčine. V soboto, 7. t. m., ob 19.30 koncert Ml MPZ OŠ Anton Velušček -Matevž iz Kanala, ki ga vodi Darja Žorž. Sodelujeta OPZ in MPZ Vesela pomlad. V nedeljo, 8. t. m., ob 16. uri kulturno-zabavna prireditev. Sodelujejo: OPZ in MPZ Vesela pomlad, MPZ Zvonček z Repentabra, folklorna skupina ŠD Mladina iz Križa, ansambla Taims in Zvezde. Posebnost praznika bo SLOVENSKI VESELI VEČER, ki ga bosta oblikovala Mito in Andrej Trefalt. Poskrbljeno za prigrizek in domačo kapljico. Vaška skupnost Trnovca priredi 7., 8. in 9. junija 4. vaški praznik. Vabljeni! Družabna večerja starejših skavtinj bo 6. junija v restavraciji KRAS na Repentabru. Prosimo, da potrdite prisotnost po telefonu in sicer na št. 040/753938 - Irma. Prosvetni dom - Opčine, jutri, 4. junija, ob 20.30 JAVNO ZBOROVANJE za predstavitev kandidatov enotne liste JUS OPČINE. Udeležite se polnoštevilno! Od 16. do 31. julija 1986 organizirata KD I. Gruden in SD Sokol v Nabrežini 6. OTROŠKI ŽIVŽAV. Starši, ki želijo vpisati svoje otroke (od 3. do 11. leta starosti) v poletno središče v Nabrežini, lahko telefonirajo v jutranjih urah na tel. št. 200321 ali od 14. ure dalje na tel. št. 200927. Slovenski dijaški dom v Trstu sporoča, da bo prijateljsko srečanje bivših gojencev in uslužbencev v soboto, 7. t. m., ob 18. uri. Slavistično društvo Trst obvešča, da bo seja odbora v ponedeljek, 9. t. m., ob 18. uri v mali dvorani ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu bo pregled dosedanjega dela, koncert Tržaškega okteta, obisk dr. Vratuše in razno. šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. F. Filzi 8, I. nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure. koncerti Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: danes, 3. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; jutri, 4. junija, ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu; v petek, 6. junija, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini; v ponedeljek, 9. junija, ob 20. uri v Slovenskem šolskem centru v Miljah. včeraj-danes Danes, TOREK, 3. junija KAREL Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.48 — Dolžina dneva 15.30 — Luna vzide ob 3.11 in zatone ob 16.55. Jutri, SREDA, 4.junija FRANC PLIMOVANJE DANES: ob 2.32 najnižja -38 cm, ob 8.33 najvišja 12 cm, ob 13.34 najnižja -18 cm, ob 19.59 najvišja 47 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,5 stopinje, zračni tlak 1017,1 mb ustaljen, veter 10 km, jugozahodnik vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 19 stopinj. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od torka, 3., do sobote, 7. junija 1986 (Dnevna služba — od 8.30 do 19.30) Trg Ospedale 8, Ul. deH'Istria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12. SESLJAN (tel.299751), BAZOVICA (226210) in ŽAVLJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere. (Nočna služba — od 19.30 do 8.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. SESLJAN (299751), BAZOVICA (tel. 226210) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. OSMICO je odprl Marjo Pahor-Metin iz Jamelj, Župančičeva 8. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRODAM kravo z mladim mlekom (prvo tele) ali zamenjam za meso. Tel. na št. 040/200173. PRILETNI UPOKOJENEC vdovec, bi rad spoznal poštenega slovenskega upokojenca za iskreno prijateljstvo. Tel. na št. 040/413848. MLADA družina išče stanovanje v najem v Trstu ali okolici. Tel. na št. 040/763715 od 13. do 14. ure. PRODAM hišico (90 kv. m) v Boljuncu potrebno popravila. Tel. na št. 040/228390. ODDAM v okolici Nove Gorice dvosobno opremljeno stanovanje upokojencema, ki želita mir in podeželsko okolje. Tel. 003865/21650. PRODAM MOTOR yamaha xy 650 v odličnem stanju. Tel. na št. 040/212571 v večernih urah. OSKRBNICO iščemo za priletno samostojno osebo z udobnim stanovanjem. Dobri pogoji po dogovoru. Tel. na št. 040/52277 v večernih urah. PRODAM 5 stotov koruze. Tel. na št. 040/231901 v večernih urah. TABOR MLADIH išče televizijske sprejemnike. Kdor jih želi ponuditi, naj se javi v baru Prosvetnega doma na Opčinah. ŽELIŠ POSTATI ženska ekrana? Predstavi se Taboru mladih vsak torek ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. PRODAM diatonično harmoniko, “trivr-stno H-E-A, odlično ohranjeno. Avgust Železnik, tel. 003867/72420. KUPIM stanovanje v dvo ali trinadstropni hiši ali hišico, 80 kv. m, v dobrem stanju, v okolici Sv. Ivana ali izven mesta. Tel. na št. 574020 po 15. uri. PRODAM opel kadett 1000 v dobrem stanju, letnik '76. Tel. na št. 208271. VESPO 150, letnik '70, v dobrem stanju ugodno prodam. Pišite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro STARO MA DOBRO. PRI GOLJEVIH v Samatorci so odprli osmico._______________________________ prispevki V spomin na svakinjo Ido Pertot daruje Ida Pertot z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Franca Petarosa in Meri Dilli darujeta Danica in Polde Tomažin 20.000 lir za PD Slovenec. Ob S.obletnici smrti Francke Grgič darujejo sestre Marija, Zofka in Evgenija 10.000 lir za KD Slovan, 10.000 lir za SZ Gaja in 10.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Romana Furlana darujeta Anica in Justa Daneu 25.000 lir za SKD Tabor. Anica in Justa Daneu darujeta 25.000 lir za cerkveni pevski zbor na Opčinah. V spomin na Pavla Malalana darujejo družine Tretjak, Sosič in Anči 30.000 lir za MPZ Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob Pavla Malalana darujeta Carmela in Silvo Križmančič 20.000 lir za cerkev v Banih in 20.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob Juste Lovrenčič daruje družina Gombač-Kuret 10.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju. V spomin na Angelino Sosič in Marijo Kante daruje družina Kante (Repnič 34) 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Repniču. V spomin na Marijo Kante daruje Marjo Milič (Briščiki) 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Repniču. Rožka Renzi daruje 15.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Basilia, Tula darujejo Nela, Paolo in Giampaolo Foraus 30.000 lir za Center za dializo v Trstu. Ob 3. obletnici smrti dragega soproga oz. očeta Maria Kralja darujeta Solza in Katja 20.000 lir za Godbo na pihala Parma iz Trebč in 20.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Marijo Martelanc por. Ferluga daruje Liana Kriščak 10.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Mirka Brišča-ka darujeta Anica in Gorazd Pertot 30.000 lir za SK Devin. V spomin na Emilijo Gruden por. Pernarčič darujeta Josip in Danica Simoneta 20.000 lir za balinarski odsek SK Kras. V spomin na sestrično Marijo daruje Rozka Uršič 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Stanka Sardoča daruje Vojko Simoneta z družino 30.000 lir za ŠK Kras. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica nakupni tečaji 30.5.1986 Ameriški dolar ........... 1.570.— Nemška marka ............... 682,50 Francoski frank ............ 212,50 Holandski fiorini ........ 607.— Belgijski frank ............. 32,50 Funt šterling ............ 2.320.— Irski šterling ........... 2.060.— Danska krona ............. 182.— Grška drahma ............. 10.— Kanadski dolar ........... 1.110.— Japonski jen .................. 8,50 Švicarski frank ........... 823.— Avstrijski šiling ............ 96,75 Norveška krona ............ 200.— Švedska krona ................ 212.— Portugalski eskudo ........ 10.—' Španska peseta ................ 10.— Avstralski dolar .......... 1.090.— Debeli dinar .................. 3,50 Drobni dinar .................. 3,50 ■"ll/P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agenci|Q Domio 831 131 SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN ti in morje vojko colja "Dnevni gliser64 DP 6 sport Že večkrat smo navajali, da v Italiji ne poznajo krize velike jahte, napihljivi čolni in gliserji. Prav zato občasno v naši rubriki predstavljamo tudi te kategorije kljub našemu nasprotovanju, saj smo prepričani, da morje podoživljaš le na krovu srednjevelike kajutne jadrnice ali izrivnega motornega čolna. Danes vam bomo torej predstavili sodoben "dnevni gliser" ( day cruiser) DP 6 sport obrata Dalla Pietà iz Mar-ghere pri Benetkah. Kot prvo naj navedemo ceno, ki znaša brez 18-odstot-nega davka IVA in z 200-konjskim Volvo-Penta bencinskim motorjem 39 milijonov lir. Cena je torej do neke mere sprejemljiva, saj se bistveno ne razlikuje od cen podobnih gliserjev iz drugih obratov. Kot rečeno je to "dnevni gliser", kar pa še ne pomeni, da ne bi lahko dve osebi prebili noč v zavarovani marini. DP 6 sport je namreč dolg kar 6,70 metra, širok 2,30 metra, da je načrtovalec v premcu namestil dva zasilna pograda. V bistvu je ta gliser neke vrste "pomorski avtomobil", ki s svojim globokim "V" gredljem dopušča marsikatero napako neveščega nedeljskega kapitana. Maksimalna hitrost 41 vozlov med drugim omogoča hiter beg v varni pristan ob prvih znakih neurja. Hitrost križarjenja je seveda nižja, znaša pa kar 30 vozlov. Pri tej hitrosti je poraba 22 litrov na uro, kar omogoča z 200-litrskim rezervoarjem 9-urno avtonomijo ali 270 milj. Kokpit je prostoren in udoben za štiri osebe, v krmi je tudi prostor za sončenje. Kot pri vseh tovrsnih gliserjih je predviden cestni prevoz z močnejšim avtomobilom, saj gliser tehta 1.100 kilogramov. Ob tem podatku je obenem lahko vsakomur jasno, da niso varčevali pri gradbenem materialu. Plastična masa ojačena s steklenimi vlakni je res kakovostna, vso strukturo še ojačuje v plastiki "potopljen" gredelj iz mahagonija in dodatna rebra. DP 6 sport je namenjen prevsem krajšim križarjenjem ob koncu tedna, ali tistim ki bi gliser zamenjali za avto in spali seveda v hotelu. Nagrade VROČIH 10 za maj prejmejo: MAJICE Primorskih novic: — Dunja Pertot, Kontovel 449 — Miranda Kabaj, Šlovrenc 3 a, Dobrovo — Marko Feri, Narodna ulica 188/2, Opčine KNJIGO S KASETO, Založništvo Tržaškega Tiska Trst: — Ivica Benko, Lisjaki 14, Branik TRI PLOŠČE ALI KASETE produkcije kaset in plošč RTV Ljubljana, Radio Koper-Capodistria: — Tadeja Rozina, Rozmanova 65, Piran — Cinzia Pečar, Bazovica 281 — Nives Jelušič, Kazlje 48, Sežana KOMPLET KOZARCEV, ASTRA DO Steklarna Hrpelje: — Maja Jurinčič, Sergeja Mašere 9, Koper KNJIGA Nelide Silič-Nemec, "Javni spomeniki na Primorskem", Založba LIPA Koper: — Jožica Mrak, Sela pri Volčeh 16, Tolmin Priprav,ia: nedelja ob 11. Iztok Jelačin Vročih 10 Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic uri Za začetek se bo najbolj prilegel pozdrav... Ce izpustimo nadaljnje vljudnostne fraze, lahko preidemo takoj na lestvico meseca... 1. A-ha - The sun always shines on TV 2. David Bowie - Absolute beginners 3. Falco - Jeanny 4. Feargal Sharkley - A good heart 5. Joe Cocker - You can leave your hat on 6. Eurithmics - It’s all righi 7. Randez vous - Debela dekl’ca 8. Luca Barbarossa - Via Margutta 9. Elton John - Nikita 10. Whitney Houston - How will I know To je torej lestvica meseca, deset najboljših vročih komadov v maju. Lestvica je dokaj pričakovana glede na razvoj dogodkov iz tedna v teden. Reči moram, da sta prvi dve mesti oddani z veliko prednostjo, kar zgovorno priča o popularnosti skupine A-ha in Davida Bowiea. A-ha, Falco, Randez vous in Elton John pa so na lestvici meseca že tretjič... Kmalu jim bo treba podeliti jubilejne nagrade. Zdaj pa še lestvica tega tedna... štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden 5 13 2 10 3 2 1 1. David Bowie - Absolute beginners 2 2. A-ha - The sun always shines on TV — 3. Bungles - Manic monday — 4. Doris Dragovič - Željo moja — 5. Sandra Kirn - J’aime la vie — 6. Falco - Jeanny — 7. Madonna - Live to teli — 8. George Michael - A different corner 7 9. Whitney Houston - How will I know 5 10. Joe Cocker - You can leave your hat on Kot vidite, je vrh enak kot prejšnji teden, tretji, bolje rečeno, tretje so Bungles z Manic monday, sledita dve evrovizijski popevki, ki v Bergnu nista bili razvrščeni v takem vrstnem redu (zgolj naključje!), Falca ste spet priklicali na lestvico, sedma je Madonna, po dolgem času gostja naše lestvice, pa George Michael, ki se kot solist prvič greje na stopničkah, Whitney Houston se še ni pojavila dvakrat na istem mestu, zaključuje pa Joe Cocker. Z nagradami sodelujejo še: j tltko - Tr*t ‘oTs,», Hrp«l|. X--------------------------------- Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:................................... Naslov:.............................-............. Glasujem za:........................ Moj predlog: m RAI 1 RAI 2 RAI 3 iT RTV Ljubljana (jP) TV Koper 10.30 Nadaljevanka: Un'estate un inverno 11.30 Nanizanka: Taxi 12.00 Dnevnik - kratke vesti, vreme 12.05 Zabavni program: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti 13.30 Dnevnik 13.50 Športna oddaja: Mundial 14.00 Zabavni program: Pronto chi gioca? (2. del) 14.15 Dokumentarna oddaja: Il mondo di Quark 15.00 Italijanske kronike 15.30 Informativna oddaja: Fotografia a scuola 16.00 Nanizanka: L'amico Gipsy 16.30 Informativna oddaja: Storie di oggi, di ieri, di sempre 17.05 Nanizanka: Benji, Sax e il principe alieno 17.55 Informativna oddaja 18.10 Aktualnosti: Spaziolibero 18.30 Aktualnosti: Italia sefa 19.30 Jutrišnji almanah 19.50 Mundial: Mehika - Belgija 20.45 Dnevnik 21.50 Glasbena oddaja: Ogni sera un eroe 22.40 Dnevnik 22.50 Glasbena oddaja: Ogni sera un eroe (2. del) 23.55 Informativna oddaja 11.55 Inf. odd.: Cordialmente 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik. Come noi 13.30 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem, vmes elektronska igra Super G in kviz Sigillo rosso 15.30 Šport: 69. Giro d'Italia 16.00 Informativna oddaja: Io insegno... tu impari 16.30 Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i quattro amici più 17.25 Iz parlamenta 17.30 Dnevnik - kratke vesti 17.35 Informativna oddaja: Oggi e domani, vodi Valerio Riva 18.20 Športna oddaja: Super Mundial 18.40 Nanizanka: Bronk 19.40 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.30 Film: L'investigatore (dram., ZDA 1967, r. G. Douglas, i. F. Sinatra, J. St.John) 22.20 Dnevnik 22.30 Dnevnik. Dossier 23.25 Recital G. Gaberja 23.50 Mundial 86: nogometna tekma Portugalska - Anglija 0.15 Dnevnik 12.10 Dokumentarna oddaja: La giovinezza del Rosmini (Alpe Adria) 13.20 Informativna oddaja: Immagini per la scuola 13.50 Informativna oddaja: Paesaggio pittorico 14.20 Glasbena oddaja: L'orecchioc-chio 14.50 Informativna oddaja: Schede -Poesia 15.20 Inf. odd.: Ricerca sul mito 15.50 Variete: Dadaumpa 16.45 Mundial: Poljska - Maroko 18.00 Variete: Dadaumpa 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti: Alpe Adria 20.05 Informativna oddaja: Laboratorio infanzia 20.30 Dokumentarec: V. Emanuel III. — Režiser Lizzani je skušal čimbolj resnično podati sijajni vzpon in propad Savijske dinastije. Polet političnih aspektov pa je v svoj documentami prikaz vključil še takratni način življenja, kulturo, modo, šport in še marsikaj, kar bo gledalcu odprlo pogled v svet, ki danes več ni 21.55 Dnevnik 22.00 Mundial: nogometna tekma Alžirija - Severna Irska 9.10 Reševanje v rudniku 9.40 Dojransko jezero 10.10 Kraljevski rak 10.30 Športna oddaja: Goli sveta, pregled s SP v nogometu 16.35 TV mozaik (ponovitev dopoldanskih oddaj) 17.05 Športna oddaja: Goli sveta (ponovitev) 17.20 Poročila 17.30 Otroški program: Plesne domislice - Skupina Igen iz Celja 17.50 Mladinska oddaja: Ta čudoviti notni svet (3. del) 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes. Dolenjski obzornik 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Dokumentarna oddaja: Plečnik v Parizu 20.50 Glasbena oddaja: Kletka — Danes bo na sporedu delo Vinka Globokarja, ki ga je avtor napisal leta 1980 in nosi naslov » Der Kefig« (Kletka) 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Svet na zaslonu 22.10 Dnevnik 22.25 Rezerviran čas 23.50 SP v nogometu: nogometna tekma Portugalska - Anglija 7.10 Sport: Mundial in dieci minuti 12.30 Mundial: nogometna tekma Poljska - Maroko (ponovitev) 14.15 TV Novice 14.20 Nanizanka: Kiss Kiss 15.00 Dokumentarna oddaja 15.35 Nadaljevanka: L'Andreana 16.40 Otroški program, vmes risanki Pegaso Kid in Lamu 18.10 Nadaljevanka: Tra l'amore e il potere 18.55 TV Novice 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: RIM — Ob 40-letnici Italijanske republike PASSARIANO — Deželna sredstva za ureditev parkov TRST — O boleznih in škodljivosti golobov NABREŽINA — Razstava Skupine Atelier TRST — Razstava M. Černe 19.30 TVD Stičišče 20.00 Mundial: nogometni tekmi Alžirija - Irska ter Mehika - Belgija 21.45 TVD Vsedanes 22.00 Šport: Dentro il Mundial 24.00 Mundial: Portugalska - Anglija FM CANALE S 8.30 Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana 10.15 Nadaljevanka: General Hospital 11.00 Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo 16.15 Nanizanki: Alice, 16.45 Hazzard 17.30 Mladinski kviz: Dop- . pio slalom 18.00 Nanizanka: Il mio ami- 19.30 20.30 21.30 22.30 CX/ RETEQUATTRO 8'30 Nanizanka: Strega per 9nn ainore q ,7. Nadaljevanka: Marina ‘‘O Nanizanka: Lucy Show 10.00 Film: Il molto onorevole mr. Pennypacker (kom., 1959, i. C. Webb) 11.45 Nanizanka: Switach 12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Rascal, Laura, She-ra la principessa del potere 14.15 Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva 15.50 Film: La vergine sotto il tetto (kom., 1953, r. O. Preminger, i. C. Holden, D. Niven) 17.50 Nanizanka: Lucy Show 18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore 20.30 Film: Quando la coppia scoppia (kom., 1981, r. Steno, i. E. Montesano, D. Di Lazzaro) 22.20 Nanizanke: I Ropers, 22.50 Arabesque, 23.40 Mash, 0.10 Ironside, 1.00 Mod Squad ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford and Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Spazio 1999, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy, 12.40 Agenzia Rockford 13.20 Kviz: Help!, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli 14.15 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro in Chobin 18.00 Nanizanka: Star Trek 19.00 Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin 19.30 Nanizanka: La famiglia Addams 20.00 Risanka: Occhi di gatto 20.30 Dokumentarec: Jonathan dimensione avventura, vmes nanizanka Ai confini della realtà 23.00 Film: Il solitario di Rio Grande (vestern, 1972, r. H. Hathaway, i. G. Pečk, P. Quinn) 0.45 Nanizanka: Cannon, 1.35 Strike force "biMtelepapova 14.00 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.30 Andrea Celeste 16.30 Risanke: La gang degli orsi, Peline Story, Candy Candy, Mask, Voltron 19.30 Nanizanka: Quattro in amore 20.00 Risanka: Mademoiselle Anne 20.30 Film: E tanta paura (krim., r. P. Cavara, i. M. Placido, C. Clèry) 22.30 Nanizanka: Alle soglie del futuro 23.30 Film: La strana morte di Randy Webster P ^ TELEFRIULI 13.00 Nanizanka: La grande barriera 13.30 Nadaljevanka: Senori-ta Andrea 14.30 Risanka: Hanna e Barbera 15.30 Glasbena oddaja 18.30 Dokumentarec: Le meraviglie della natura 19.00 Dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Senori-ta Andrea 20.30 Informativna oddaja: Il sindaco e la sua gente 22.00 Nogomet: Triestina -Catanzaro 23.30 Rubrika 23.40 Dnevnik 0.30 Svetovne vesti j telequattro (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti 22.30 Nedeljska nogometna tekma (ponov.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.2B—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Nediški zvon; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek ob 12, lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas; 16.00 Zbornik: Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba (ponov.); 17.10 Mi in glasba; 18.00 Izvirna radijska igra: Pavel Lužan: Tercet; 18.45 Glasbena priloga. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 15.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Šotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 H. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00—13.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu; 13.40 Glasba; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.3Ó, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.33 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.33—20.00 Popoldanski spored; 15.45—18.30 Splash; 16.00 Radijski oder; 17.45 Evergreen; 18.33 Slavni solisti; 20.00—6.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.00 Jutranja matineja, vodi Majda; 19.00 Inf. oddaja za italijanske poslušalce; 20.30 Pogovor z odvetnikom, vodi odv. Bogdan Berdon; 21.00 Oddaja za italijanske poslušalce: Ostali Trst (L'altra Trieste), vodi Paolo Parovel; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. V soboto v Kulturnem domu Goriški slovenski dijaki počastijo Simona Gregorčiča Konzorcij za industrijsko cono Skupščina odobrila proračun O zamenjavi vodstva prihodnjič Pomembni rezultati so bili v zadnjem času doseženi na štirih področjih delovanja Konzorcija za razvoj go-riške industrijske cone. O tem je na glavni skupščini poročal predsednik te ustanove, Gianluigi Devetag. Skupščina je razpravljala tudi o finančnem poslovanju v lanskem letu ter o proračunu za letos ter oba dokumenta tudi odobrila. Nekaj pomembnih vprašanj, ki so bila prav tako vpisana na dnevnem redu pa niso vzeli v pretres, ampak bodo o njih razpravljali na prihodnjem zasedanju. Tako še ni bila sprejeta nobena odločitev glede imenovanja novega vodstva (predsednika in podpredsednika) ; skupščina pa bo morala še odobriti sestavo novega upravnega sveta. Menda je razlog za preložitev razprave o omenjenih vprašanjih — za to je zaprosil predsednik goriške pokrajinske uprave —• v dejstvu, da med političnimi strankami še ni bil dosežen sporazum o imenovanju. Iz poročila predsednika Devetaga izhaja, da se bodo v kratkem, predvidoma že v teku poletja, pričela dela za dograditev cest, napeljavo plina, vode, kanalizacijskega omrežja in te- lefona. Vrednost tega novega posega znaša približno milijardo lir, ki jih je zagotovila dežela, na osnovi zakona št. 70. Nadaljuje se nadalje izgradnja električnega omrežja (prav tu je bilo prejšnja leta precej težav in zamud). V kratkem bo Konzorcij podpisal pogodbo z državnim podjetjem Enel za zgraditev novega dela omrežja, v vrednosti 200 milijonov lir. Ta sredstva je dal na razpolago Goriški sklad. Predsednik Devetag je na skupščini povedal tudi, da je skoraj do^ končan postopek, po katerem bo Konzorcij pridobil pravico, da začne neposredno izvajati postopek za razlastitev zemljišč tako za gradnjo cest in drugih objektov splošne koristi, kot za zemljišča, ki sodijo v takoimenova-ne zazidalne parcele. Pomembni koraki so bili nadalje storjeni v iskanju novih možnosti razširitve industrijske cone. Tako je že bil dan nalog za pripravo načrta možnosti izrabe večjega območja na desnem bregu Soče. Gre za območje med državno cesto št. 56 bis, državno cesto Gorica - Gradišče in Sočo. Finančno breme za izdelavo načrta bo krila Dežela. Kakor izhaja iz poročila predsednika Konzorcija, so v zadnjem času za dodelitev zazidalnih parcel v industrijski coni zapirosila štiri podjetja, ki bodo v gradnjo struktur in nakup opreme vložila nad šest milijard Ur. V omenjenih novih gospodarskih pobudah naj bi bilo nad petdeset novih delovnih mest. Prireditev šole Trinko v nedeljo v avditoriju Iz roda v rod je naslov zaključni šolski prireditvi, ki jo pripravljajo dijakinje in dijaki slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici. Prireditev bo v goriškem avditoriju v UUci Roma v nedeljo 8. junija ob 17. uri. Prijatelje naše šolske mladine obveščamo tudi, da je do konca šolskega leta na šoli v Ul. Alviano odprta razstava slovenskih časopisov in revij. ZbraU so jih, pod mentorstvom profesorjev, dijaki sami. Ogled je možen v dopoldanskem času, po predhodnem dogovoru pa tudi popoldne. Tudi slovenske višje srednje šole v Gorici bodo počastile goriškega slavčka, pesnika Simona Gregorčiča, ob 80-letnici njegove smrti. Proslava na klasičnem liceju Primož Trubar in učiteljišču Simon Gregorčič bo istočasno zaključna prireditev ob koncu šolskega leta. Dijaki slovenskih šol v Gorici so sicer že v prejšnjih letih imeU take akademije, ki so bile posvečene enemu ali drugemu velikanu slovenske ali svetovne kulture. Letošnja akademija v čast Simonu Gregorčiču v soboto, 7. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Naslov ima Šopek planinskih cvetic. Besedilo je izbral igralec Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici Emil Aberšek, ki je delo tudi režiral. Slavnostni govor o Gregorčiču bo imel Peter Božič. Recitirali bodo naslednji dijaki in dijakinje: Kristina Bednarich, Vojko Bratina, Igor Devetak, Alenka Florenin, Kristina Gergo-let, Nadja Graunar, Fanika Klanjšček, Kristina Ožbot, Igor Pahor, Valentina Pavio, Greta Pintar, Silvan Zavadlav. Nastopil bo tudi dekliški zbor učiteljišča, ki ga vodi Franka Žgavec (pri klavirju bo spremljala Valentina Pavio) . Dekleta bodo pela od raznih skladateljev uglasbene Gregorčičeve pesmi. Naši dijaki nam bodo tudi letos nudili nekaj lepega, izrednega, tako kot so to že naredili v prejšnjih letih. Lestvice suplenc na višjih šolah Goriško šolsko skrbništvo obvešča, da bodo danes objavili dokončne prednostne lestvice za dodelitev suplenc na višjih srednjih šolah v šolskih letih 1986-87 in 1987-88. Profesorji, ki nameravajo zaprositi za suplence v omenjenem roku, naj v desetih dneh od objave vložijo prošnje. včeraj-danes Is gorSkefa matičnega vada RODILI SO SE: Marco Visintin, Giuliana Janzen Innamorati, Enrico Battistella, Stefania Sartori, Slišna Fischer, Elisa Badin, Rossana Viđani, Matteo Sgrona, Luca Marconato, Francesca Gandolfi. UMRLI SO: 98-letna gospodinja E-lisabetta Gioì vd. Santesso, 65-letni upokojenec Anton Žnidarčič, 84-letna upokojenka Amalija Markočič por. Čepič, 79-letna gospodinja Giuseppina Micini, 60-letni upokojenec Mario Ponzalli, 85-letna gospodinja Anna Santesso vd. Demarchi, 74-letna upokojenka Natalia Maurenti, 81-letna gospodinja Orsola Bogar, 68-letni u-pokojenec Fortunato Capra, 65-letni kmet Giuseppe Tomasin, 32-letni delavec Fulvio Glossi, 77-letni upokojenec Mario Tomat. POROKE: električar Renato Co-Lella in gostilničarka Patrizia Di Biaggio, komercialni direktor Walter Reščič in uslužbenka Loredana Prinčič, mehanik Dario Paganelli in delavka Ilaria Menarbin, uslužbenec Gianfranco Ferri in gospodinja A-malia Lorenzoni, delavec Fabrizio Zucco in brezposelna Paola Barbieri, uslužbenec Stefano Bressan in bolničarka Sonia Figar. OKLICI: delavec Siiviano Stefani in zdravstvena asistentka Paola De Mori, policijski agent Maurizio Birno in uslužbenka Marisa Gava, vrtnar Luigi Bressan in trgovka Isa Dorigo, finančni stražnik Giovanni Viazzo in profesorica Michela Masseglia, finančni stražnik Bernardo Neto in prodajalka Sandra Del Zotto. razna obvestila Urad za brezposelne pri delavski zbornici CGIL obvešča, da je bil v Uradnem listu pred nedavnim objavljen razpis natečaja za zaposlitev 219 gasilskih inšpektorjev (potrebna je inženirska diploma) in 9 geometrov tei- izvedencev, prav tako med gasilci. S tem v zvezi opozarjajo, da je še možen na sedežih CGIL v Gorici in Tržiču vpis v tečaje za pripravo na javne natečaje. Sindikat CISL nudi v svojih uradih informacije v zvezi z deželnimi podporami za ponovno vključevanje izseljencev. Predvideni so prispevki za začetek novih dejavnosti v industriji, obrtništvu, trgovini, kmetijstvu in turizmu, za prevoz strojev in drugih delovnih inštrumentov ter za podjetja, ki zaposlijo bivše izseljence. Na sedežu Rdečega križa v Gorici, Ul. Codeffi 9 (tel. 84819 - 845424), je vsem zainteresiranim na razpolago publikacija o levkemiji. prireditve Učenci osnovne šole Petra Rutko-viča v Sovodnjah bodo na željo staršev ponovili šolsko prireditev v petek, 6. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »R mostro di Firenze«. Prepovedan mladini pod Izletom. CORSO 18.00—22.00 »Explorers«. VITTORIA 17.30-22.00 »La dolcissima superviziosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 »La bella addormentata nel bosco«. COMUNALE 20.30 Koncert pianista Jorga Debusana. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Venti«. DESKLE 19.30 »Od Atlantika do Pacifika«. V Tržiču sekcija Zavoda za trgovino V Tržiču bodo v novem šolskem letu odprli sekcijo državnega Zavoda za trgovino, ki ima sedež v Gorici. Zaenkrat še ni znano, kje bodo uredili prostore za šolo v Tržiču, ki bo zaenkrat delovala kot podružnica goriškega zavoda. S tržiškega področja obiskuje goriški zavod okrog sto dijakov. ■v Štirje ranjeni v Tržaški ulici Štirje mladeniči so se ranili v prometni nesreči včeraj zjutraj, okrog 7.30 v Tržaški ulici v Gorici. Gre za mlada orožnika, ki služita vojaški rok v Gorici ter dva njuna prijatelja iz Rima. Vse štiri so prepeljali v splošno bolnišnico. Najhujše poškodbe je dobil 21-letni orožnik Alberto Cinitiem-po doma iz Salerna. Ugotovili so mu zlom rame in rane po obrazu, zaradi česar se bo zdravil dva meseca. 20 dni bo na zdravljenju drugi orožnik, 22-letni Roberto Parcella iz Chieti-ja: dobil je odgmine in rane, med temi tudi rano, ki mu je preluknjala spodnjo ustnico. V enem mesecu bo okreval 22-let-ni študent Massimo Graziano iz Rima, ki so mu ugotovili pretres možganov in številne udarce, 21-letni Roberto Montebovi, prav tako iz Rima, je, kljub prognozi okrevanja v 10 dneh zaradi udarcev in pretresa možganov, zavrnil sprejem v bolnišnico. V' Se vedno brez jasnosti o bodoči večini Jutri v Tržiču prva občinska seja pod vodstvom novega župana Porcianija V Tržiču bo jutri zvečer, ob 20.30 seja občinskega sveta. To bo prva redna seja, ki ji bo predsedoval novi župan, demokristjan Porciani. Na njej bodo razpravljali o normalnem delovanju občine. Zaradi krize, do katere je prišlo že v začetku tega leta, bodo občinski možje imeli veliko dela, saj morajo nadoknaditi zamujeno. V več kot treh mesecih se je namreč tržiški občinski svet sestajal le, da hi ugotavljal krizo, razpravljal o preverjanju, sklepal o novi večini. V zadnjih tednih je prišlo do zamenjave odgovornosti med prejšnjim županom Saccavinijem in Porciani-jem. Posle so demokristjanom, socialdemokratom in republikancem predali bivši komunistični in socialistični odborniki. Novi odborniki imajo v teh tednih precej dela, saj se sestajajo kar dvakrat ali celo trikrat tedensko, da se pobliže seznanijo z občinsko problematiko. Brez dvoma bo prišlo tudi do spremembe marsikaterega prejšnjega sklepa. Sedanji odbor bo lahko ostal na čelu občine le do glasovanja o letošnjem proračunu. Datuma, do kdaj je treba sprejeti proračun za leto 1986, niso še določili, kajti zaradi zakasnitve sprejetja državnega finančnega zakona v rimskem parlamentu, so nekatera vprašanja še ve- dno odprta. Nova tristrankarska večina pa razpolaga samo z dvajsetimi od skupnega števila štiridesetih svetovalcev. S tolikšnim številom glasov pa ne more odobriti sklepov, s katerimi bi hotel odobriti finančno kritje proračuna. Potreben je vsaj enaindvajseti glas. Odtod nuja po razširitvi večine (nekaj podobnega je potrebnega tudi v pokrajinskem svetu in v občinskem svetu v Gradežu). V zvezi s s tem pa stvari niso čisto jasne. Vemo, da so na zadnji seji tržiškega občinskega sveta, takrat ko so svetovalci KD, PRI in PSDI izvo-lili novega župana in odbornike, socialisti predlagali razširitev koalicije z njihovim sodelovanjem. Zahtevali pa so odložitev glasovanja. Zastopniki treh omenjenih strank pa tega predloga niso sprejeb. Zagotovili pa so, da so pripravljeni že naslednji dan pričeti s pogovori za razširitev koalicije. To pa je sprožilo proteste socialistov v deželnem merilu. Do še hujše zaostritve pa je prišlo v Trstu, kjer je socialistična sekcija izdala tiskovno poročilo, ki je bilo objavljeno v tamkajšnjem tisku in v lepakih na zidovih. V tržiški sekciji socialistične stranke so mnenja še vedno deljena ali sodelovati v novi koaliciji ali pa osta- ti v opoziciji. Zaradi teh deljenih mnenj je že prišlo do odhoda enega svetovalca, ki je s svojim glasom omogočil sestavo nove koalicije. Nekateri pravijo, da je še kdo, ki bi sledil temu zgledu. Vprašanja okrog večinske koalicije v tržiškem občinskem svetu so torej še vedno odprta. Palestinec obsojen zaradi tatvine Na goriškem sodišču je bila obravnava proti 43-letnemu Palestincu Mar-vamu Jurafu. Možla so aretirali v dokaj zapletenih okoliščinah pred sto-raj osmimi leti pod obtožbo, da je skušal odpeljati iz Italije ukradeni avto. Pri sebi je imel tudi ponarejene listine, med temi tudi britanski potni list. Dokaj stroga je bila zahteva javnega tožilca, ki je predlagal poltretje leto zapora, zagovornik Maniacco pa se je zavzel za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so skoraj v celoti sprejeli zahtevo tožilca, saj so odsotnega Marvama obsodili na 2 leti in mesec zapora ter plačilo milijona in 200 tisoč lir globe. Včeraj na Soči pod nalivom prikaz veščin beneških barčic Lilo je kot iz škafa včeraj popoldne, ob uri napovedani za tekme beneških plovil na Soči. Zaradi tega se marsikdo ni hotel zmočiti in odhitel v varnejše, toplejše in suho zavetje. Nekaj sto ljudi pa je vztrajalo tako na mostu kot na obrežjih, pošteno se je zmočilo, imelo pa je zadoščenje, da je videlo beneške barčice in njihove veslače, kako so tekmovali na kratki razdalji med cestnim in železniškim mostom, seveda v obe smeri. Bile so to barčice na dve vesli, imenovane »mascherete«. So to ene izmed plovil, ki sodelujejo na znani »Regata Veneta« v Benetkah. Seveda je bilo njihovo prizadevanje na Soči čisto drugačno od tistega v laguni. Tam tekmujejo na mirni morski vodi. Pri nas v Gorici so morah tekmovati na deroči vodi, v obe smeri. Tekmovanje se je pričelo s precejšnjo, kar enourno zamudo. Močno je deževalo ob uri, napovedani za odhod. Močno je deževalo tudi takrat, ko so veslači tekmovali med seboj. Poleg plovil z dvema veslačema so tekmovala tudi plovila s štirimi veslači. Seveda, če bi bilo vreme lepše, bi bilo na obrežjih Soče in na mostu še več ljudi. Najhuje je bilo na mostu, kjer so mestni redarji imeli kar precej dela s tem, da so urejali gost avtomobilski promet in tistega pešcev, ki so hoteli z enega pločnika na drugega. S to prireditvijo, ki ji je želeti v bodoče več uspeha in lepše vreme, se je praktično zaključil štiridnevni sejem športne opreme Sporthema, ki so ga priredili, letos prvič, na goriškem Espomegu. V štirih dneh se je zvrstilo kar precej debat, o-kroglih miz, predvajanj filmov in fotografij, prikazov raznih športnih veščin. Tovrstni sejem je bil letos v Gorici prvič. Seveda ni dosegel takega uspeha, kakršnega imajo druge že ustaljene sejemske prireditve. Vendar pa je treba tudi na tem področju enkrat začeti. Vsak začetek je zaradi tega dober. Valentino Cettul podlegel poškodbam V bolnišnici na Katinari je v nedeljo ponoči umrl 19-letni Valentino Cettul. Težko se je ranil v petek zvečer v predmestju Tržiča, v prometni nesreči. Trije gledalci hudo ranjeni ob Rallyju goriških gričev Dve nesreči, od katerih ena z dokaj hudimi posledicami, sta — mimo športnih rezultatov — obračun tretjega Rallyja goriških gričev, ki se je v noči med soboto in nedeljo odvijal po briških in kraških obronkih. Najhujša nesreča se je pripetila med posebno vožnjo na odseku med Zagra-jem in Poljanami. Avtomobili so na tem odseku vozih z največjo možno hitrostjo. Pri tem je fiat ritmo abarth 39-lefnega šoferja Sergia Bina s spremljevalcem, 36-letnim Brunom Me-negonom (oba sta iz Vittoria Veneta) na ostrem ovinku, morda tudi zaradi spolzkega asfalta, zavozil naravnost s ceste v skupino gledalcev. Pod vozilom so se znašli trije gledalci, ki so si za ogled dirke neprevidno izbrali točko na zunanji strani ostrega ovinka. Vsi ranjeni so iz Furlanije: 34-letni Walter Ursella in 20-letna Monica Ursella iz Reane del Roiale ter 36-letni Ermanno Beltrami iz Tricesima. Takoj sta posegla rešil-ca Zelenega križa, ki sta tri nesrečne gledalce prepeljala v splošno bolnišnico, že ob prvem pregledu so zdravniki ugotovili, da sta oba moža dobila zelo hude zlome. Beltrami je dobil zlome v stegnenicah, ki mu jih je skoraj razdrobilo v višini kolka, tako da so se zdravniki odločih za kirurški poseg. Dobil je tudi nekaj ran na glavi in odrgnine po vsem telesu. Zdravil se bo vsaj štiri mesece. Tri mesece bo na zdravljenju tudi Walter Ursoha, ki mu je v nesreči razdrobilo piščal na desni nogi, medtem ko je Monica Ursella dobila le zlom nosne kosti ter pretres možganov, zaradi česar se bo zdravila 30 dni. Druga nesreča se je pripetila le slab kilometer po startu, v Ul. Duca d’Aosta. V trčenju sta se lažje poškodovala šofer in njegov spremljevalec v enem od vozil v dirki. 30-letni Damiano De Michel iz San Danieleja in 33-letni Luciano Chivelli iz Spilimber-ga sta v trčenju dobila lažji pretres možganov, zaradi česar se bosta zdravila po osem dni. Kradel je v hotelu Zaradi kraje krznenega plašča in o-grlice iz biserov se je moral zagovarjati pred goriškimi sodniki 29-let-ni Fabrizio Fusi iz kraja Senago pri Milanu. Blago naj bi lastnici Lidii Centin ukradel leta 1981 iz sobe št. 209 tržiškega Sam hotela. Tudi sam je bil nastanjen v istem hotelu. Obsodili so ga na šest mesecev zapora in 200 tisoč Ur globe. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski Ust. V evangeličansko-luteranski cerkvi v Trstu Koncerta ob zaključni akademiji GM Oba koncerta dokazala, da se razvija vrsta mladih, obetajočih glasbenikov Nastop Mladinskega zbora GM Ob zaključnih akademijah Glasbene matice v Trstu, ki so začele 27. maja in se bodo zvrstile tja do 19. junija, je prvi nastopil s celovečernim sporedom v evangeličansko-luteranski cerkvi mladinski zbor pod vodstvom Stojana Kureta,- sodeloval pa je pianist Aljoša Starc. Spored je obsegal dela S. Mokranj-ca, G. P. da Palestrina, C. Peste, P. Ebna, Z. Lukaša, v prvem in drugem delu pa pesmi K. Pahorja, M. Pirnika, M. Kogoja, A. Kumarja in O. Dipiazza. Po dolgem času smo poslušali že skoraj pozabljene otroške pesmi s klavirjem Karla Pahorja, ki je marsikaj dobrega in lepega napisal za otroške in mladinske zbore. Saj je bil med prvimi, ki so se po prvi svetovni vojni zavzemali za ustvarjanje nove mladinske zborovske literature, ki naj bi izhajala iz novih estetskih pobud in umetniških naziranj tedanjega časa — primerna duševnosti in dojemanju doraščajoče mladine. Kakor vidimo, je tudi mladinski skladatelj Aldo Kumar zopet našel odziv za svoje delo pri tem zboru. Ta pripravljenost za izvajenje novih skladb domačih autorjev sodi že v hvalevredno tradicijo zbora, ki nam je v svojih dobrih izvedbah pokazal marsikaj zanimivega še iz tako rekoč svežih rokopisov,- s tem služi tudi k ustvarjalni vzpodbudi. In tako je prav. Druga stvar, ki nam jo je pokazal ta koncert, je obnovljen, oziroma dopolnjen zbor z najmlajšimi novimi pevci. Sodeč po doseženi zvočni kakovosti, je bilo z njimi strokovno delo opravljeno kar najbolj vestno, uspešna pa je tudi vključitev v celotni zbor. To pa pomeni, znanje in na v praksi pridobljenih izkušnjah vpeljan kar učinkovit sistem vokalnega izobraževanja ter pevsko estetske vzgoje. Če tega ne bi bilo ne bi bilo mogoče tako hitro doseči potrebne glasovne zlitosti in obarvanosti, pa tudi ne tako kreativne prepričljivosti, kakršno zbor kaže v tem trenutku. S tem seveda nočem reči, da ni pomanjkljivosti, ki bi jih kazalo odpraviti. Zadevajo pa samo posamezne pevce — še ne popolnoma dovršeno dihanje, vokalizacija, nastanek glasu, intonacija — vendar smo pa to občutili v zelo rahli meri, kajti celota je v svojih skupinah dovolj homogena in glasovno izenačena in kar je najlep-še, ohranja v svojem delovanju neizu-metničeno, prirodno barvo tona, ki me je na trenutke spomnila na pristni, mehko obarvani ton Šuligojevega »Trboveljskega slavčka«. Dirigent se je tudi tokrat, z »novim« zborom lotil temeljnega dela in za- htevnega, tehnično tudi včasih dokaj zapletenega sporeda, ki pa mu je korektno pripravljen zbor bil kos. Nekoč sem nekje zapisal, da je dirigent rasel in zrasel z zborom, toda kolikokrat ga je moral glasovno obnavljati: grenka izkušnja odhajanja pevskih generacij zahteva izredno voljo in vztrajnost, to pa lahko neti samo glasbeniška zavest in neusahljiva želja po potešitvi in zadostitvi. To daje moč in delovno zavest. Mislim, da sem s temi vrsticami dovolj jasno opredelil dirigenta, oblikovalca, poustvarjalca, glasbenega delavca, ki se ne trudi in pripravlja samo za tekmovanja, kakor počno nekateri, na srečo redki, temveč iz lastnega nagiba in predanosti glasbi ter intimnemu doživljanju v njem. In prav to je odražal koncert, na katerem so pevci pod njegovim sugestivnim vodstvom zavzeto sodelovali ter enotno in sproščeno sledili dogajalnemu toku oblikovanja z iskrenim občutkom, kakršnega lahko zvabimo iz mladih src. Lahko bi še dodali, da so bile interpretacije tudi slogovno dojete, da so odsevale duha in izraz dobe, v kateri so se porodile, pa še, da so bile Ebno-ve in Lukaševe pesmi izredno nazorno izvedene, čeprav tudi ostale zavzemajo visoko ovrednoteno raven. V prijetnem akustičnem prostoru te cerkve, smo torej poslušali žlahtno petje, prežeto s plemenitim občutjem mladih pevcev, ki jim, kakor tudi dirigentu, iz srca želimo še nadaljnjih uspehov. IVAN SILIČ Mladi pianisti so se izkazali Pri drugi zaključni Akademiji, katere letos organizira šola Glasbene matice v počastitev pokojnih prof. Ermi-nija Ambroseta in Jožice Lasič v evangeličansko - luteranski cerkvi, je v četrtek nastopilo sedem pianistov, gojencev klavirskega oddelka pedagogov, ki so v preteklosti študirali v razredu prof. Ambroseta. Tehtno sestavljen program so mladi pianisti, predstavili na način, ki bi bil v čast vsakemu višjemu glasbenemu zavodu. Izvajalci so bili tehnično izvrstno pripravljeni — ves spored so v celoti izvajali na pamet — in tudi muzikalna vsebina je mestoma prepričljivo zaživela. Kaže, da smo zopet priča vzponu novega kadra obetajočih pianistov. Prva je nastopila Maja Grgič, še iz pripravnice (šola prof. R. Kodrič) z Beethovnovo Sonatina v G-duru in Sev-čenkovim Kanonim. S čisto, muzikalno dognano igro je Tomaž Fabec, 2. razred (šola V. Ter- čelj) zaigral Kabalevskega Novoletno in Mihelčičevo Vrabci in strašilo. Tamara Ražem 4. razred (šola prof. Brass), ki se je že lepo uveljavila na zadnjem tekmovanju pianistov v Ljubljani, je tehnično in muzikalno lepo interpretirala Mozartovo Sonato v F-duru KV 332. Z zanosnim, morda nekoliko pre-hlastnim prijemom je odigral Marko Ozbič 5. razred razred (šola prof R. Kodrič) C. M. von Webra nekoč silno priljubljeno skladbo Poziv na ples (In-vitation à la valse). Aljoša Starc 6. razred (šola prof R. Kodrič) nas je že večkrat presenetil, tokrat pa kar pošteno z Beethovnovo Waldstein sonato op. 53. Delo terja od izvajalca velik napor in izredno znanje in moramo priznati, da mu je bil mladi Aljoša že sedaj v veliki meri dorasel. Če bo njegova interpretacija v kasnejših letih, po nadaljnji študijski rasti zrelejša, bomo govorili v prihodnje, vendar v to ne dvomimo, saj to obljublja njegova nadarjenost. S subtilno, lepo oblikovano klavirsko igro je Claudia Sedmach, 7. razred (šola prof R. Kralj) predstavila Debussyjevo skladbo Clair de lune iz Suite Bergamasgue. Klavirski večer je zaključila Beatrice Zonta, 8. razred (šola prof A. Rojc) s tehnično zahtevnim Chopinovim Scherzom v cis-molu št. 3 op. 39. Njena virtuozno naravnana igra pa se ni izčrpala le v pianističnem blesku, občutno je izstopala tudi muzikalna plat. GD Kulturni dnevi Slovencev v Italiji V ponedeljek, 9. t. m., se bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani pričeli Kulturni dnevi Slovencev v Italiji. Dnevi bodo tokrat posvečeni kulturni ustvarjalnosti Slovencev v videmski pokrajini. V četrtek bodo program Dne-vov predstavili v press centru CD na tiskovni konferenci, ki bo ob 12. uri. Otvoritev dnevov pa bo v ponedeljek ob 18. uri, ko bodo v predverju CK odprli razstavo, sledila bo okrogla miza. V četrtek, 12. 6., je ob 20. uri na sporedu Literarno-glasbeni večer, v petek pa bo ob 10. uri posvet s Slovensko izseljensko matico in Zvezo slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine. Ob 20. uri bo kantavtor-ski večer. V soboto ob 11. uri bo prireditev za mlade, zvečer ob 20. uri pa bo zaključna prireditev »Naco pa mi...« Pogovor s kitaristom Stefanom Grossmanom »Vsa glasba je za vse ljudi« Nastop ameriškega kitarista Stefana Grossmana, s katerim se je začel letošnji pokrajinski festival ZKMI v Križu, je bil za vse, ki so mu sledili, nepozabno glasbeno doživetje. 41-letni Grossman iz New Yorka, sicer pa stanujoč delno v Rimu in delno v Londonu, je svetovno znan kot mojster posebne tehnike igranja kitare imenovane »finger picking«, predvsem pa kot najbolj popoln izvajalec skladb bluesa in rag-timeja na svetu. Pravzaprav je Grossman na svojem koncertu presenetil, saj je zaigral relativno malo skladb čistega bluesa, zato pa je svoj nastop uokviril v dve vzpo- redni tematiki: najprej je hotel dokazati, da je kitara pravzaprav zelo izrazno sredstvo, saj se da z njo komunicirati in »govoriti«, nato pa je še dokazal, da se lahko s kitaro zelo uspešno in globoko doživeto igra čisto vse zvrsti moderne glasbe. Stefan Grossman je svoj koncert začel še precej umirjeno, kot da bi hotel preveriti kritično prisebnost res številnih gledalcev, nato pa, kot je sam napovedal, nanizal ves svoj »resen« repertoar. Slednji je verjetno hotel biti prikaz vse popularne glasbe v povojnem času, glasbena baza pa se vedno Na levi Grossman z našim novinarjem Pordenonske prireditve »Izven Evrope v plesu« Lindsay Kemp v predstavi Flowers . Kvalitetnih kulturnih pobud, ki bi hnele evropsko razsežnost, v naši de-Zeli res ni na pretek. Še posebej s pod-r°čja plesne umetnosti, ki jo operater-h, kljub veliki priljubljenosti med šir-®lrn občinstvom, velikokrat zapostav-'lajo. V letošnji sezoni je sicer obračun hekoliko pozitivnejši, predvsem po za-s[ugi slovite in odlične skupine špan-skega umetnika Antonia Gadesa in bjegove soplesalke Cristine Hoyos, ki J® v rednem abonmaju gledališča Ver-, Prikazala izvrstno odrsko postavi-tev Carmen. Ob zaključku sezone pa je za nadvse prijetno in zanimivo srečanje z raznimi oblikami plesne izraznosti poskrbel novoustanovljeni pool »Izraz Evrope«, ki v Vidmu združuje operaterje s področij gledališča, filma in videa. Kot prvo pobudo je skupina pripravila pregled raznih smeri plesa s sodelovanjem znanih tujih in italijanskih interpretov; za ples pa se je odločila, ker se v plesni predstavi združujejo razne govorice od glasbeno-zvočne do besede, od telesne do besedne. Niz prireditev pod skupnim naslovom »Izraz Evrope v plesu« se je odvijal maja v pordenonskem gledališču Verdi. Na sporedu so bile štiri plesne predstave, ki so jih ponovili dvakrat, ter še srečanja in video-predvajanja vedno na plesno temo. Največ občinstva, med katerim je bilo veliko mladih, so seveda privabile predstave, ki so bile na visoki kvalitetni ravni, dasi tako tehnično kot vsebinsko zelo različno zasnovane. Začetek ciklusa je bil v duhu tradicije klasičnega baleta: z ansamblom »Ballet Theatre Francais de Nancy« sta nastopila znana solista Noella Pon-tois in Vladimir Derevianko. Prikazali so nekaj odlomkov iz večinoma znanih baletov, ki jim je osnova glasba Čajkovskega, Dvoraka in Haydna. Predstava, ki je bila naslednja na vrsti, pa še najbolj sodi v zvrst izraznega plesa. Gre za plesno predstavo »Za stopnicami« ( Dopo le scale), ki jo izvaja skupina »Compagnia Teatrodan-za contemporanea« iz Rima in ki je letos pozimi nastopila tudi v Trstu. Že takrat smo dejali, da gre za prijetno in svežo predstavo mladega ansambla, ki se je med prvimi v Italiji resno usmeril v sodobni ples. Bolj vezana na zapovedi baleta je usmeritev ansambla »Ater Balletto«, ki je nastal kot plesna skupina združenja gledališč A. T. E. R. Pod vodstvom koreografa Amedea Amodia se je razvila v kakovostnega predstavnika modernega baleta; na splošno pa sodi med najboljše italijanske plesne skupine. V Pordenonu je predstavila del svojega romantičnega repertoarja in pa plesa sodobnejše smeri. Nedvomno pa je bila zadnja predstava najpomembnejši dogodek celotne prireditve: s predstavo »Flowers« je namreč nastopila izvrstna skupina mnogoličnega interpreta Lindsaya Kempa. To predstavo, ki je požela odlične kritike širom po svetu, je pravzaprav nemogoče uvrstiti v točno opredeljeno zvrst. Gre v bistvu za plesno pantomimo, ki se iz večera v večer spreminja po navdihu izvajalcev in glede na odziv gledalcev. Veliko občutkov vzbudi v gledalcu nastop Lindsaya Kempa in njegove skupine, nikoli pa ne ravnodušja, kot je ugotovilo že veliko kritikov. Predstavo »Flowers« je pripravil Lindsay Kemp po delu Jeana Geneta »Notre Dame des Fleurs« ; pri tem je uporabil razne in zelo raznolike glasbene vložke ter izredno igro luči. Gre za pantomimo, v kateri igrajo glavno vlogo Kempovi strahovi, njegov občutek osamelosti in želja po življenju, kar avtor prikazuje mestoma z zoprnimi, spolno zelo izzivalnimi, nato z nežno-sanjskimi, pa še z izrazito ironičnimi, vendar vedno estetsko zelo izdelanimi prizori. Pri tem se prepletajo razne oblike govorice telesa, v čemer so vsi interpreti veliki mojstri. Če lahko za kakšno predstavo uporabimo superlative, je med temi nedvomno pantomima »Flowers«. Levji delež ima pri tem seveda Lindsay Kemp, ki že leta ubira zelo svojstveno pot kot vsestransko inovativni umetnik, (bip) približuje trdnemu ali mehkejšemu bluesu. Ne manjka seveda rock nTolla, celo countryja, folk motivov, dosti pa je tudi ragtimeja in klasičnega jazza sicer še iz predvojne dobe. Posebno učinkovito je zaigral dve irski baladi, sanjavost katerih mu očitno zelo leži. Kar se pa tiče izrazne moči kitare, je emblematična njegova skladba, ki jo je napisal ob obisku v Bocnu, ko je svoj kratek nočni sprehod po tem mestu vlil v popolno simfonijo zvokov in tonov. V tej skladbi je vse očitno: kako se njen avtor sprehaja po temnih ulicah, kako se ustavi, kako pogleda okoli sebe, kako vidi starce, ki se vlečejo od gostilne do gostilne, od kozarčka do kozarčka, vse pa nam je tako jasno, kot da bi bilo na filmskem traku. Seveda je Grossman zaigral in zapel nekaj popularnih pesmi, kot npr. Candy Man, ki je zaslovela po zaslugi Donovana in Dylana, sicer pa je vsem dal svoj čisto osebni pečat. Po koncertu smo morali Grossmana za intervju dalj časa čakati, ker je prodajal in podpisoval svojo zadnjo ploščo. Očitno je bil zadovoljen, ker je koncert uspel, saj se je, kot je nato sam priznal, pred nastopom še precej zaskrbljeno spraševal, kako se bo izkazal pred tržaško publiko. No, izkazal se je vsekakor, še več, prisotne je naravnost očaral, saj je iz kitare iztržil vse mogoče zvoke. Intervju pa je potekal nekako takole: »Grossman, zakaj se med koncertom toliko privoščiš publike?« »Že vem kaj hočeš, da izjavim: da pač zafrkavam ljudi iz lastne zabave in podobno. No, jaz ljudi izredno spoštujem, saj bi ne bilo brez njih niti koncertov... je pa res, da jih večkrat morda celo nekoliko hudomušno izzivam, da pač iz njih iztržim neko pozitivno reakcijo. Med izvajanjem mojega tipa glasbe je važno, da koncertu stalno sledijo, zato jih je treba kdaj pa kdaj malce podrezati, da je spet komunikacija na višku. Jaz bi sploh rad nastopal brez odra in med ljudmi.« »To ti radi verjamemo, saj si sedaj, ko te vsi obkrožamo, še bolj sproščen kot med nastopom. Sicer pa, zakaj si se posvetil predvsem bluesu?« »Menim, da je ta glasba med najbolj življenjskimi sploh, saj se je porodila iz trde vsakdanjosti ameriških črncev. Je navsezadnje tudi optimistična in uperjena v bodočnost in v boljše čase, poleg tega pa izrazno zelo bogata in raznolika. Osebno ji rad dodam mnogo jazzovskih prvin«. »Grossman, v svojih skladbah si zelo čustven, skoraj romantičen, tako da so tvoje pesmi podobne tistim klasičnim irskim baladam, ki opisujejo nesrečne ljubezni med revno delkico in kakim bogatim kraljevičem...« »Da, res je, sem romantičen, ker menim, da mora nujno imeti glasba svojo mero čustvenosti, sicer pa se imam za impresionista, ne za romantika«. »Vtis imam, da hočeš svojo glasbo, ki je po svoje še precej elitna, približati ljudem...« »Ne bi rekel, da je moja glasba elitna, čeprav se morda zdi. Moja glasba, ne, vsa glasba, je ljudska in za vse ljudi, glede na to pa, da je na svetu vseeno več ljudi revnih kot bogatih, je očitno, da se posvečam predvsem tistim, ki radi sanjajo, ker je pač upanje edino, kar je resnično njihovo in ga imajo za svoje. Jaz pojem za ljudi in mislim, da sem to dokazal tudi na mojem današnjem nastopu.« Razgovor napisal: DUŠAN JELINČIČ V nezanimivem in dokaj poprečnem srečanju Argentina zlahka proti Južni Koreji ARGENTINA — JUŽNA KOREJA 3:1 (2:0) STRELCI: Valdano v 6. in 47. min.; Ruggeri v 18. min • Park Chang Sun v 73. min. ARGENTINA: Pumpido, Clausen, Brovvn, Ruggeri, Carré, Giusti, Batista, (od 75. min. Olartichoechea), Burruchaga, Pasculli (od 73. min. Ta-pia), Mara dona, Valdano. JUŽNA KOREJA: Oh Yun-Kyo, Park, Kyung-Hoon, Huh Jung-Moo, Cho Min-Kook, Jung Yoimg-Hwan, Kirn Young-Sae (od 46. min. Byun Byung-Joo), Kirn Pyong-Suk (od 23. min. Cho Kwang-Rae), Park Chang-Sun, Kirn Joo-Sung. Cha Bum-Kun, Choi Soon-Ho. SODNIK: Sanchez (Španija); GLEDALCEV: 40.000; RUMENI KARTONI; Huh Jung-Moo, Park Chang-Sun. CIUDAD MEXICO — Argentina je brez večjih težav premagala skromno Južno Korejo, ki razen borbenosti ni pokazala ničesar. Tudi Argentinci so se po prepričljivem vodstvu povsem zadovoljili z doseženim, močno ublažili ritem igre Srečanje samo je bilo dolgočasno, saj je bila razlika v nogometnem znanju prevelika. Argentinci so že takoj v začetku tekme povedli z Val-danom, ki je izkoristil predložek Ma-radone z leve strani. Tudi po vodstvu so Argentinci z lahkoto prihajali pred goi korejskega vratarja, si ustvarili nekaj lepih priložnosti in že v 18. minuti je bilo 2:0. Pobudnik akcije je bil ponovno Maradona, ki je poslal lep predložek v sredino ka- zenskega prostora, kjer je Ruggeri z glavo premagal vratarja Koreje Oh Yuna. Do konca prvega dela je imela Argentina stalno premoč, Mario Adamič, trener naraščajnikov Krasa, je za nas gledal tekmo Ar-gentina - Koreja. »Z radovednostjo sem pričakoval nastop Korejcev, ki pa so me zelo razočarali. Ker sem že dan prej videl na delu Kanado, moram dodati, da so bili Kanadčani znatno boljši. Korejci so se izkazali Komaj se je začel 2. polčas, je Valdano dosegel svoj drugi gol in s tem zapečatil usodo Koreje. Za Argentince je bila s tem tekma končana, pobudo so prepustili nasprotniku, ki je znal to tudi izkoristiti. V drugem delu srečanja so si namreč Korejci ustvarili nekaj lepih priložnosti in v 73. minuti s Park Changom celo znižali zaostanek. O moči Argentine je po sinočnjem srečanju težko govoriti. Koreja ni bila nasprotnik, ki bi zahteval igranje s polno močjo, zato bomo lahko pravo sliko o vrednosti Argentincev dobili šele na četrtkovi tekmi z Italijo. kot slabi tehniki in povsem nedorasli v taktičnih prvinah. Posebno v obrambi niso pokazah nobene organizacije, vsi so tekali za žogo in se zatekali k grobostim, ko so bili v zamudi in nevarnosti. O kritju na moža niso imeli niti pojma.« »Argentina se je izkazala z dobrim napadom, ki pa je imel lažje delo zaradi omenjenih hib nasprotne obrambe. Obramba pa je bila slaba, kar tudi lahko ni dokončna ocena, ker nasprotnik ni bil prvovrsten. Vratar se mi je zdel negotov pri visokih žogah.« Tako v skupini A IZIDA: Italija - Bolgarija 1:1; Argentina - Južna Koreja 3:1. LESTVICA Argentina 1 1 0 0 3:1 2 Italija 1 0 1 0 1:1 1 Bolgarija 1 0 1 0 1:1 1 Juž. Koreja 1 0 0 1 1:3 0 PREOSTALI SPORED: 5, 6. ob 20. uri v Puebli: Italija - Argentina; ob 24. uri v Ciudad Mexicu: Bolgarija -Južna Koreja; 10. 6. ob 20. uri v Puebli: Italija - Južna Koreja; ob 20. uri v Ciudad Mexicu: Bolgarija - Argentina. Nezrela igra »V skupini A je od štirih ekip gotovo največ pokazala Italija, v nadaljevanju pa si zrelo igro pričakujem še od Danske in Mehike.« Mnogi navijajo za Španijo QUERETARO — Španka Paloma Fernandez je obljubila, da se bo v Evini obleki s kolesom peljala po i-grišču »Aztece«, če bo Španija osvojila svetovni naslov. Sodeč po igri Špancev do takega dogodka ne bo prišlo. Poljska 0 Maroko 0 POLJSKA: Mlynarczyk, Kubiccky, Wojcicki, Majewski, Ostrovski, Ma-tysik, Buncol, Komornicki, Dzieka-nowski, Boniek, Smolarek. MAROKO: Zaki, Khalifa, E1 Byaz, Bouyahiaoui, Lamriss, Dolmy, Hada-oui, Bouderbala, Timoumi, Krimau, Merry. SODNIK: Martinez (Urugvaj). MENJAVE: Przybys od 46. min. namesto Kuhrickyja; Urban od 60. min. namesto Dziekanowskega; Sola ima ni od 89. min. namesto Hadaouija, Khai-ri od 89. min. namesto Timoumija. DANES V MONTERREYU Anglija-Portugalska V skupini F bo danes drugo srečanje, in sicer med Anglijo in Portugalsko. Favorit naj bi bila Anglija, vendar Portugalcev ne kaže vnaprej odpisati, še zlasti glede nato, kako so se obnesli na evropskem prvenstvu. v PREOSTALI SPORED: danes ob 24.00 v Monterreyu: Anglija - Portugalska; 6. 6. ob 14.00 v Monterreyu: Maroko - Anglija; 7. 6. ob 24.00 v Monterreyu: Poljska - Portugalska; 11. 6. ob 20.00 v Guadalajari: Maroko - Portugalska in ob 24.00 v Mon-terreyu: Poljska - Anglija. Naš trener Mario Adamič: Madžarom so nasuli 6 golov Sovjeti v velikem slogu SOVJETSKA ZVEZA — MADŽARSKA 6:0 (3:0) STRELCI: Jakovjenko v 3. min., Alejnikov v 4. min., Belanov v 24. min, iz enajstmetrovke, Jeremčuk v 66. min., Dajka v 74. min. (avtogol), Rodjo-nov v 80. min. SOVJETSKA ZVEZA: Dasajev, Larjonov, Demjanenko, Alejnikov, Kuzne-cov, Besonov, Jeremčuk, Jakovjenko (od 72. min. Jevtušenko), Belanov (od 69. min. Rodjonov), Rac, Zavorov. MADŽARSKA: Distzl, Sallai, Peter (od 62. min. Dajka), Kardos, Roth (od 12. min. Burcsa), Nagy, Kiprich, Garaba, Bognar, Detari, Esterhazy. SODNIK: Agnolin (Italija). GLEDALCEV: 15.000. Po sporni zmagi Brazilije Polemike brez konca BRAZILIJA — ŠPANIJA 1:0 (0:0) STRELEC: Socrates v 64. minuti. BRAZILIJA: Carlos, Edson, Branco, Edinho, Julio Cesar, Junior (v 81. min. Falcao), Careca, Socrates, Casagrande (v 69. min. Miilier), Alemao, Elzo. ŠPANIJA: Zubizarreta, Tomas, Camcho, Goichoechea, Maceda, Julio Alberto, Julio Salinas, Michel, Butragueno, Francisco (v 83. min. Senor), Vieto-. SODNIK: Bambridge (Avstrija). GLEDALCEV: 60,000. RUMENI KARTON: Julio Alberto in Branco. IRAPUATO — Neverjetno ! Najpomembnejša tekma včerajšnjega sporeda, na kateri je bilo pričakovati izenačen boj med »vehkanoma vzhodnega nogometa«, se je končala s pravo katastrofo Madžarske, ali bolje s pravim zmagoslavjem sovjetske reprezentance. Sovjeti so namreč nasuli zbeganim in iz minute v minuto vse bolj šokiranim Madžarom kar šest zadetkov in ko bi ne zamudili še prav toliko izredno ugodnih priložnosti ter zgrešili enajstmetrovko z Jevtušen-kom, bi verjetno to srečanje ostalo zapisano v analih SP po številu zadetkov. Tako v skupini C IZIDA: Francija - Kanada 1:0; SZ -Madžarska 6:0. LESTVICA Sov. zveza 1 1 0 0 6:0 2 Francija 1 1 0 0 1:0 2 Kanada 1 0 0 1 0:1 0 Madžarska 1 0 0 1 0:6 0 PREOSTALI SPORED: 5. 6. ob 20. uri v Leonu: Francija - SZ; 6, 6. ob 20. uri v Irapuatu: Madžarska - Kanada; 9. 6. ob 20. uri v Leonu: Madžarska - Francija in ob 20. uri v Irapuatu: SZ - Kanada. Tekma je bila praktično odločena že po prvih 24 minutah igre, ko so Sovjeti vodili s 3:0. že po štirih minutah igre so bili varovanci trenerja Lobanovskega v vodstvu z 2:0. Madžari p>a si niso opomogli od šoka in Sov- jeti so z igro, ki jo je že izvajal kijevski Dinamo v finalnem srečanju v pokalu pokalnih prvakov, povsem onemogočili nasprotnike, ki so le enkrat ogrozili vratarja Dasajeva. Po vodstvu 3:0 ja bilo tekme konec. Madžari so povsem popustili, Sovjeti pa so štedili moči za nadaljnje boje, vseeno pa niso mogli »mimo tega«, da bi ne v nadaljevanju dali Madžarom, ki so razočarali na vsej črti, še tri zadetke. Po včerajšnjem srečanju se poraja vprašanje: so Sovjeti zares tako močni ali pa so Madžari imeli povsem črn dan. GUADALAJARA — Osrednji dogodek te tekme se je pripetil v 58. minuti, ko je stranski sodnik David Socha iz ZDA (sodil bo tudi na tekmi Italija - Južna Koreja) spregledal, da je žoga po strelu španskega napadalca Michela šla čez belo črto. Nekaj minut kasneje je Socrates zatresel nasprotnikovo mrežo in Špancem, ki so nastopili brez Gordili a, Calderèja in Senora, ni uspelo več remizirati. Reakcije so bile seveda različne. Brazilski trener Telò Santana ni želel komentirati dogodka, češ da sprejema vsako sodnikovo odločitev, Miguel Munoz, trener španske reprezentance, je bil seveda izredno razočaran, izrazil pa je tudi prepričanje, da se bo njegova ekipa z zmago nad Severno Irsko in Alžirijo uvrstila v drugi del tekmovanja. Danes Alžirija-Severna Irska Za Alžirijo in Severno Irsko je to srečanje izrednega pomena, sàj sta obe »obsojeni« na tretje mesto v skupini; prvi dve naj bi bili namreč rezervirani za Brazilijo in Španijo. Današnji spopad naj bi torej odločal, kdo bi se kot morebitni tretji v skupini lahko uvrstil v 2. del tekmovanja. Severna Irska je s povprečna starostjo 27 let najstarejša ekipa mun-diala in uvršča v svoji sredi kar 17 igralcev, ki nastopajo v angleškem prvenstvu. Alžirija je bila eno izmed presenečenj SP v Španiji, saj je v kvalifikacijah premagala Zahodno Nemčijo in jo je izločil le »sporazum« med Avstrijo in ZRN. V zadnji tekmi skupine sta namreč slednji igrali neodločeno, ker je pač obema ta izid ustrezal. Alžirski trener, 46-letni Rabah Saadane, hoče tudi na tem prvenstvu igrati pomembno vlogo in bo v Mehiki razpolagal s 14 igralci, ki so že uspešno nastopili v Španiji. Tako v skupini D IZID: Brazilija - Španija 1:0. Brazilija 1 1 0 0 1:0 2 Španija 1 0 0 1 0:1 0 Severna Irska 0 0 0 0 0:0 0 Alžirija 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED: danes Alžirija - Severna Irska; 6. junija Brazilija - Alžirija; 7. junija Sev. Irska -Španija; 12. junija Brazilija - Sev. Irska in Španija - Alžirija, Čeprav so evropski prvaki ugnali Kanado Francozi razočarali FRANCIJA — KANADA 1:0 (0:0) STRELEC: Papin v 79. min. FRANCIJA: Bats, Amoros, Tusseau, Bossis, Battiston, Fernandez, Ti-gana, Giresse, Rocheteau (od 70. min. Stopyra), Platini, Papin. KANADA: Donald, Lenarduzzi, Wilson, Bridge, Samuel, Raganu, Norman, James (od 82. min. Segota), Valentine, Vrabič, Sweeney (od 54. min. Lowery). SODNIK: Silva (Čile); GLEDALCEV: 25.000. LEON — Francija je z veliko težavo ugalna skromno kanadsko moštvo in med zmagovalci je bil Platini eden tistih, ki so najbolj odpovedali. Kljub slabi igri v sredini polja so imeli Francozi več od igre in tudi več dobrih priložnosti. V prvem polčasu je kanadski igralec Vrabič streljal proti praznim vratom, vendar je Bossis rešil na sami črti. Med Francozi je zadovoljivo igral samo Fernandez, pri Kanadčanih pa sta izstopala Lenarduzzi in Samuel, nad vsemi pa vratar Donald. gorenje z vami pri sprejemanju MUNDIALA 86 Danes 12.30 Poljska - Maroko (p) KP 20.00 Mehika - Belgija Rai 1, KP, LJ 20.00 Alžirija - Sev. Irska KP, LJ 22.00 Alžirija - Sev. Irska (p) Rai 3 24.00 Portugalska - Anglija Rai 2, KP Jutri 12.30 Portugalska - Anglija (p) KP 20.00 ZRN - Urugvaj Rai 2, KP, LJ 20.00 Paragvaj - Irak KP 22.00 Paragvaj - Irak (p) Rai 3 24.00 Škotska - Danska Rai 1, KP, LJ Četrtek, 5. 6 12.30 Škotska - Danska (p) KP 20.00 Italija - Argentina Rai 1, KP, LJ 22.00 Francija - Sov. zveza (p) Rai 2 20.00 francija - Sov. zvezda KP, LJ 2 24.00 Bolgarija - Koreja Rai 1, KP Petek, 6. 6. 12.30 Italija - Argentina (p) KP 20.00 Brazilija - Alžirija Rai 2, KP, LJ 20.00 Kanada - Madžarska KP 22.00 Kanada - Madžarska (p) Rai 3 24.00 Maroko - Anglija Rai 1, KP, LJ Velik interes za S srečanjem Mehika-Belgija start domačinov Najboljši strelec španskega prvenstva v zadnjih dveh letih, Mehikanec Hugo Sanchez in Belgijec italijanskega porekla Vicenzo Scifo bosta po mnenju vseh glavna protagonista dreviš-njega srečanja med Mehiko in Belgijo. Mehika in Belgija sta glavna favorita za napredovanje v skupini B. O-be ekipi doslej na svetovnih prvenstvih nista bili posebno uspešni. Tudi pred 16 leti so se Mehikanci prebili le do četrtfinala, kjer pa jih je pregazila Italija s 4:1. Za drevišnjo tekmo vlada v Ciudad Mexicu veliko zanimanje. Vsi tudi ne- Bora Milutinovič strpno čakajo, da vidijo, kako so se domačini pripravili ped vodstvom Jugoslovana Bore Milutinoviča in če so upravičene ambicije, po katerih naj bi se Mehika celo potegovala za svetovni naslov. Spored skupine B Danes ob 20.09 v Ciudad Mexicu: Mehika - Belgija; 4. 6. ob 20.00 v To-luci: Paragvaj - Irak; 7. 6. ob 20.00 v Ciudad Mexicu: Mehika - Paragvaj; 8. 6. ob 20.00 v Toluci: Belgija - Irak; 11. 6. ob 20.00 v Toluci: Belgija - Pa' ragvaj; ob 20.00 v Ciudad Mexicu: Mehika - Irak. Je bil gol ali ne? Španski tisk Je seveda na dolgo in široko pisal o tekmi Brazilija-Španija in predvsem o sporni odločitvi, ko je sodnik razveljavil Michelov zadetek. [ šaša rudolf iz mehike za naše bralce_| Mehikanci so še posebno osamljeni Čeprav je Mehika po olimpijskih igrah leta 1968 in , mundialu 1970 že tretjič v središču svetovne pozornosti, pa ostaja za Evropejce dežela na robu svetovne zgodovine. Kar pa je daleč od središča naše družbe se nam zdi nenavadno in nerazumljivo. Ključ za spoznanje dežele je, v prestolnici, 18-milijon-skem mestu, kjer se sedanjost prepleta z asteško preteklostjo, bogastvo z neverjetno revščino. Vsak, celo naj-bežnejši pogled izvira iz prestolnice, tudi ko mislimo na bleščeče pustinje Sonore, gozdove Chiapasa in Siene Madre, na industrijski razvoj v Mon-terreyu, na petelinje boje v Jaliscu, na obrtništvo v Oaxaki. Nobenega predela Mehike ne bomo razumeli, če se prej ne bomo seznanili s skrivnostmi velemesta. Ciudad Mexico je živo, kaotično, vroče mesto, ki je obenem zelo privlačno. Kljub očitnim razlikam, ki so vidne na vsakem koraku, mesto očara. Na prvi pogled bi zgledalo, da gre za neizmerno dolgo vas z izrednim prometom, z avtomobilskimi izpuhi, onesnaženim zrakom in smogom iz industrijskih obratov. Toda to je le ogromno predmestje, kajti zgodovinski predel mesta je nekaj povsem drugega. Ciudad Mexico ni zgolj srce države, ki je nenadoma odkrila, da je pod njo neizmerno petrolejsko jezero. To je zrcalo 70 milijonov prebivalcev, od katerih jih 18 živi v prestolnici, vedno v stalni dilemi med predkolumbijsko civilizacijo in tradicijo španske kolonije. Mehikanec se je zavedel neodvisnosti svoje dežele šele po razburkani dobi revolucije, ko se je pričel spraše- vati o sebi in svoji poti. To pa ni zgolj politično pač pa tudi psihološko vprašanje. To je zgodba ljudstva, ki je samotarsko in vase zaprto, ki se drži zase in rado podleže sentimentalnosti, a se je tudi varuje. Vsi ljudje smo konec koncev osamljeni, Mehikanci pa so osamljeni še na poseben način. Osamljenost je tudi znak starosti, ko porabimo več časa za obujanje spominov kot za pripravljanje načrtov. Toda trener italijanske reprezentance Enzo Bearzot noče priznati, da leta tečejo tudi zanj, saj se bliža že šestdesetim. "Človek se postara, ko preide iz sveta sanj v svet spominov. Jaz še vedno sanjarim, v svoji notranjosti se čutim mladega, morda, ker stalno živim z mladimi. In kdor živi z mladimi ostane v svoji notranjosti mlad, postara se le na zunaj. Toda jaz bom ostal pri nogometu do konca, preveč ga ljubim, da bi se mu odpovedal." S. Tavčar, odgovoren za športne oddaje pri koprski TV »Mundial od jutra do noči« Odlomek iz stare mehiške zgodovine NEZAHUALCOYOTL ■ Kaj je to? Sergija Tavčarja res ni treba posebej predstavljati. Poznan je kot odličen televizijski komentator, ne samo v naših krogih, ampak tudi v širšem italijanskem prostoru, saj že več kot petnajst let dela pri koprski televiziji, ki prenaša razne in številne športne dogodke v italijanskem jeziku. • Zdaj si odgovorni urednik za športne oddaje na koprski TV. Kdaj ti je bila zaupana ta izredno zahtevna in odgovorna naloga? »Naloga mi je bila zaupana že lanskega oktobra.« • Koprska televizija bo letos imela številne in obširne prenose s SP v Mehiki. Koliko ur programov boste skupno imeli in kakšni bodo ti programi? »Do konca prvenstva jih bo skupno skoraj 200 ur. Poprečno, kot npr. danes (včeraj, op. uredništva), bomo imeli tri časovne pase. Prvi se prične že ob 7.10 Sergij Tavčar, priljubljen komentator koprske TV, je te dni še kako zaposlen z mundialom in traja do 9. ure, ko predvajamo 10-minutno skrajšano reportažo z vsake tekme prejšnjega dne. Ob 12.30 je ponovljeni prenos ene tekme s prej- šnjega dne. Ob 20. uri se prične večerni program, ko sta dve tekmi istočasno. Eno srečanje prenašamo neposredno, o drugem pa našim gledalcem posredujemo najvažnejše trenutke. Od 22. do 24. ure so komentarji iz studia z znanim italijanskim trenerjem Ilariom Castagnerom. Ob 24. uri sledi še prenos zadnje tekme. Poudaril bi to, da smo edina televizija, ki vse tekme prenaša neposredno.« • Kdaj so stekle priprave za tako zahteven program? »Na delo smo se spravili takoj, ko sta bila znana program in urnik prenosov posameznih srečanj. To je bilo v začetku marca.« • Kako pa vam je k sodelovanju uspelo pritegniti Castagnera? »S pomočjo rimske postaje Videouno, ki prenaša naše oddaje. S to postajo je Ilario Castagner sodeloval že v prejšnjih letih.« (G.F.) Nezahualcoyotl je daleč najtežje ime letošnjega prvenstva. Za kratko razlago tega naziva je poskrbel neki Ixtlilxochitl, ki tudi ni štedil s težavnostjo svojega imena. Ixtlilxochitl je bil nekaj kot zgodovinar, ki se je »civiliziral« po Špancih, ki so v začetku 16. stoletja začeli osvajati Mehiko. Naš »Ixtli« je zbral ljudska izročila in pustil tudi nekaj napisanega. Nezahualcoyotl je bil ob začetku zgodbe 15 let star deček, ki je bil priča krutemu napadu sovražnikov na njegov Tezcuco in je skrit med vejami drevesa prisostvoval uboju očeta, ki je bil tam kralj. »Neža«, ki je bil mirne narave se je skušal kasneje pobotati s tujimi okupatorji, ki pa so videli v njem potencialnega nevamika. Sledili so lovi nanj, čudežne rešitve in ob koncu je Neža le zbral dovolj močno vojsko, da je sovražnike premagal in pregnal. Postal je prvi med trojko vladarjev Tezcuca, Mexica in Tlacopana in pod njegovim vladanjem se je Tez- cuco razvil v izredno važno središče, predvsem na področju kulture in gospodarstva. Vse to se je začelo dogajati leta 1418 kot je izračunal Ixtli. Neža je bil zelo pravičen in se je rad našemljen pomešal med ljudmi, da bi od njih izvedel kaj mislijo o kralju. Pregrešil se je le zaradi ljubezni. Med obiskom starejšega vladarja iz bližnje pokrajine je med njegovimi družicami opazil izredno lepo dekle, Hebo. V bližini je izbruhnila manjša vojna in Neža je zanjo zadolžil starega prijatelja z edinim namenom, da bi v boju padel, kar se je tudi zgodilo. Neža je po kratkem žalovanju privabil Hebo na svoj dvor in postala mu je žena. Umrl je leta 1475 pri 72. letu starosti in po 43 letih vladanja. Ixtli ga je ocenil kot največjega indijanskega vladarja vseh časov. Med njegovimi velikimi deli je bila smrt starega prijatelja edina senca. .poroča Začela se je invazija angleških navijačev MONTERREY - In "končno" so prišli tudi angleški navijači. Mehičani se jih sicer ne preveč veselijo (to pa ne yelja samo za Mehičane ...), a prišli so ib upati je, da jih je bruseljski finale Pokala prvakov le nekaj naučil. Kaže Pa, da so v Mehiko dopotovali zares Pravi navijači, ki so med drugim pokazali veliko zanimanje za mehiške kulturne skrivnosti. "Strašna sredina igrišča” QUERETARO - Danski reprezen-lant Klaus Berggreen je v intervjuju številnim časnikarjem med drugim dejal: "Imamo strašno sredino igrišča. To bo pravi dinamit za nasprotnike." Cas-ttikarji so kar debelo gledali. Berggre-etl pa je takoj pristavil: "Fantje ne govorim o Danski temveč o Romi, kjer-bom igral z naslednjo sezono. Na vez-ttl liniji bomo Ancelotti, Boniek in laz." in naši najmlajši ^ ...in naši najmlajši BORUT PLESNIČAR (3. razred — France Bevk, Opčine): »Nogometne tekme rad gledam po televiziji. Od nogometašev mi je najbolj všeč Platini. Ne vem, kaj bo Francija naredila na letošnjem svetovnem prvenstvu, Italija pa bo spet svetovni prvak. Tekem po televiziji, dokler bo pouk, ne bom gledal do konca, ker ob 21. uri navadno grem spat. Ko ne bo več pouka, pa bom tekme lahko gledal do konca.« SAVO LIPOVEC (3. razred — Josip Ribičič, Sv. Jakobi: »Nogomet mi je zelo všeč. Nastopil sem na letošnjem nogometnem turnirju ZSŠDI. Najraje igram v napadu. Moj vzor kot nogometaš je Platini, ker je dal dosti golov. Skoraj vsi tudi pravijo, da je najboljši igralec. Po televiziji gledam vse tekme in tudi letošnje svetovno prvenstvo bom verjetno vse videl. Kdo bo novi svetovni prvak, ne vem. Francija igra dobro, toda dobri so tudi Brazilci, Spanci in tudi Italijani.« MARKO HUSU (4. razred — Prosek): »Tako kot nogomet mi je všeč tudi kolesarstvo. Vedno se vozim s kolesom, toda ne z dirkalnim. Od kolesarjev mi je najbolj všeč Moser, od nogometašev pa Žico. Brazilca sem enkrat celo videl igrati v Vidmu, ko je nastopal za Udinese. Tekmam zelo rad sledim po televiziji, ko pa je pozno in sem zaspan, se spravim spat. Kandidatov za novega svetovnega prvaka po mojem mnenju ni dosti. Brazilija, za katero igra Žico, in tudi Italija lahko spet postaneta najboljši na svetu. Ostale reprezentance pa niso tako dobre.« MICAELA STIBIEL (2. razred Marica Gregorič-Stepančič, Sv. Ana); »Na nogomet se malo razumem. Občasno gledal nogomet po televiziji. Bolj kot nogomet sta mi všeč košarka in odbojka.. Nekaj nogometašev po imenu poznam, sedaj pa se jih ne spomnim. Sedaj, ko je svetovno prven- stvo, bom kakšno tekmo gledala, ker očeta nogomet zanima. Mislim, da bo tudi na tem prvenstvu zmagala Italija.« EGON CAH (4. razred — France Prešeren, Boljunec): »Nogomet je moja najbolj priljubljena igra. Na naši šoli, na kateri imamo celodnevni pouk, na dvorišču med odmori vedno igramo nogomet. Igral sem tudi na turnirju ZSSDI. Po televiziji z veseljem gledam nogometne tekme. Najboljši pa je zame Platini, ker je zelo močen. Italija bo zmagala tudi na tem svetovnem prvenstvu.« DAVID GERGOLET (5. razred — Doberdob): »Nogomet je za mene najlepši šport, zato zelo rad gledam vse nogometne tekme prvenstva, če mi le to mama dovoli. Italija je igrala v prvi tekmi z Bolgarijo zelo lepo. Imela pa je tudi veliko smole. Tudi jaz igram nogomet z ekipo Juventine. V Mehiki pa bi rad nastopal s Francijo, joj, kakšen par bi bila jaz in Platini.« IVAN PAHOR (4. razred slovenske šole v Ronkah): »Srečo imam, da je tudi očetu zelo všeč nogomet, zato nisem do sedaj izgubil niti ene tekme in upam, da je niti ne bom. Seveda navijam za Italijo in sem bil zato v soboto malce razočaran, ko je le remizirala z Bolgarijo; tokrat pa imamo res močno reprezentanco in zato tudi dobre možnosti v prvenstvu. Zmagala pa bo Brazilija, kjer nastopa Žico, najboljši igralec na svetu.« ^PSS Slovenijašport I adidas Na pokrajinskem prazniku komunistične mladine, ki je bil konec tedna v Križu Tudi ostro proti mundialu . Na pokrajinskem prazniku ZKMI, ki r bil konec tedna v Križu, so mladi °munisti ob konvencionalnih oblikah abave in razvedrila vrinili tudi mun-jal. v dvorani Ljudskega doma je Uo veliko platno za predvajanje te-g6® Italija - Bolgarija in Brazilija -Panija. V soboto zvečer so tekmo, za-^bi tehničnih težav, prenašali na 1 anjšem zaslonu, v nedeljo pa so ude-2praznika lahko opazovali pote-pj^brazilcev in Špancev na velikem ob^oristili smo priložnost in mladim iskovalcem praznika zastavili slede-vprašanje: Je po vašem mnenju lunino, da mediji posvečajo mundia-nm > 'kšno pozornost in kako se bo tek SP v Mehiki odražal na vsakda-b)e življenje? ALEKSU GULIČ (zlatar z Opčin): svetVrStnim dogodkom bi morali po-svp.bj. toliko pozornosti, kot so jo poditi 11 v Preteklosti, ko so take prire-6 sodile v ožji športni okvir. Danes so ta okvir daleč presegle in to negativno vpliva na vsakdanje življenje in na njegovo normalno odvijanje, kajti v tem obdobju bo šlo vse pomembnejše v pozabo, povsod pa bo govor o nogometu.« SADKO BRIŠČIK (uradnik s Proseka): »Tolikšna pozornost je neupravičena ker bi morali z istim merilom spremljati tudi ostale športne dogodke ter notranje in zunanjepolitična dogajanja. Uspeh ali neuspeh italijanske reprezentance pa bo vplival tudi na vsakdanje življenje: uspeh bo v ozad-nje spravil druge probleme in težave, v nasprotnem primeru pa bodimo pripravljeni na zgražanja in kritiziranja nogometnih neuspehov in ostalih aspektov političnega in vsakdanjega življenja.« SARA MILIČ (študentka na višji šoli za socialno službo iz Šempolaja); »Sploh ni pravilno, da se temu prvenstvu odmeri toliko prostora in odmev- nosti. Mene vse to sploh ne zanima in rada bi, da bi tudi drugi ljudje ne pokazali pretiranega zanimanja za ta dogodek. Vem pa, da bodo z očmi vsi prilepljeni na ekran. Ljudje bi se morali za podobne zadeve ogrevati le v ustrezni meri in se bolj zanimati za socialna vprašanja.« BARBARA JAKOMINIČ (dijakinja iz Trsta): »Po mojem mnenju je prav, da si vsaj občasno lahko oddahnemo. Mislim, da nas politični in ostali vsakdanji dogodki že dovolj vznemirjajo, zato se mi zdi prav, da mediji posvečajo tolikšno pozornost mundialu. Končno se to dogaja vsaka štiri leta in to utegne biti razbremenjujoč moment, ki bo ljudem koristil« ELENA SANCIN (dijakinja iz Trsta): »SP me sploh ne zanima. Vsekakor se ne strinjam, da se mundial, ki je končno le športna prireditev, na tak način napihuje. Vse to je prekomerno in sili ljudi, da se o tem pogovarjajo. Prav bi bilo, da bi poročanje ostalo v mejah normale. Kdor se za to zanima, bi že itak temu sledil, ostalim pa bi ne bilo treba vsega tega prenašati.« ALJA STERNI (dijakinja iz Križa); »Tak pristop in tovrstno poročanje presegata normalne okvire, v katere sodi svetovno prvenstvo in to ni niti pravilno niti koristno, ker odvrača našo pozornost od pomembnejših dogajanj. Do konca mundiala ne moremo pričakovati drugega kot to, da bodo o tem čisto vsi razpravljali. V prvi vrsti nogometni privrženci, za njimi pa še ostali.« Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Uk Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 3. junija 1986 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Končana 69. kolesarska dirka po Italiji Visentiniju končna zmaga 1. in 2. jugoslovanska nogometna liga 0 prvaku zadnji dve koli MERAN — 29-letni Roberto Visen-tini je zasluženo osvojil letošnjo kolesarsko dirko po Italiji. Zadnji dve etapi, ki naj bi bili zanj nevarni, sta se končali brez sleherne spremembe. Po nedeljski zmagi Da Silve (Jugoslovan Čerin je bil odličen scisti) je včeraj spet slavil tujec in sicer Belgijec Van Lancker. Visentini je bil edini, ki je na tem »giru« resnično napadal, da je najzaslužnejši za zmago pa mu priznavata tudi Mosetr in Saronni. Odkar je bjl leta 1975 svetovni mladinski prvak, je bil Visentini vedno med protagonisti kolesarskega sveta, a ni nikoli posegel po najvidnejših dosežkih. Ob Lemondu, ki je razočaral, se je resnično izkazal le še mladi Givan-netti in pa Španec Munoz, ki je v slogu španske tradicije osvojil posebno RALLY GORIŠKIH GRIČEV Aguzzoni - Mattelig Rodolfo Aguzzoni, Bambi in Benečan Evelino Mattelig sta zmagovalca letošnje izvedbe rallyja Goriških gričev, ki se ga je udeležilo zelo veliko tekmovalcev treh Benečij in iz drugih krajev Italije. Goriški pilot, ki je vozil m lanci 037, si je tokrat zmago zagotovil brez večjih težav, saj je drugouvrščena posadka beležila več kot 3 minute zaostanka. Tekmovanja, ki je na žalost beležilo tudi hujšo nesrečo v Zagraju (o tem poročamo na goriški strani), so so udeležili tudi nekateri domači piloti, med katerimi gre omeniti izvrst-m plasma Danna cekarja, ki je na renaultu 5 alpine dosegel 18. absolutni čas. Vrstni red: 1. Aguzzoni - Mattelig (lancia 037), 2. Filippo - Pellegrini (fiat ritmo), 3. Venica - Misigoi (R5 gt turbo), 4. Mattioli - Cotič (opel ascona), 5. Eva - Vanessa (R5 gt turbo). lestvico gorskih nagrad. Dobro sta se odrezala tudi Jugoslovana Čerin in Bulič, Čerin pa bi lahko bil še boljši, VRSTNI RED ZADNJE ETAPE 1. Van Lancker (Bel.), ki je 108 km prevozil v 2.39Y9” s povprečno hitrostjo 40 km na uro. 2. Bottoia (It.) po 1’09”; 3. Bincoletto (It.) isti čas. KONČNI VRSTNI RED 1. Visentini (It.); 2. Saronni (It.) po 1’02”; 3. Moser (It.) po 2T4”; 4. Lemond (ZDA) po 2’26”; 5. Corti po 4’49”; 6. Chiocciolo po 6’58”; 7. Da Silva (Port.) po 7’15” ; 8. Giovannetti (It.) po 8’03”; 9. Ruttimann (Švi.) po 915”; 19. Čerin (Jug) po 26’34”; 25. Bulič (Jug.) po 35’32”. Becker tvega izločitev Boris Becker tvega izločitev z med- Triestina — Catanzaro 3:2 (1:0) STRELCI: De Falco v 5’, Romano v 61’, Barello v 64’, Panerò v 70’, Romano v 83’. TRIESTINA: Gandini, Costantini (Bagnato od 23’), Orlando, Dal Prà, Cerone, Menichini, De Falco, Strappa, Cinello, Romano, lachini Kljub običajni razsipnosti v napadu in napakam v obrambi, je Triestina zasluženo premagala Catanzaro, saj bi lahko zmagala z več goli prednosti, a je celo tvegala delitev točk. Sedaj imajo Tržačani dobre možnosti, da osvojijo četrto mesto, ki bi lahko pomenilo napredovanje, Saj položaj Vicenze v zvezi s črnimi stavami ni rožnat. IZIDI 36. KOLA: Ascoli - Sambe-nedettese 0:0, Cagliari - Brescia 2:0, Campobasso - Arezzo 1:1, Cesena -Cremonese 0:1, Genoa - Bologna 0:1, narodnega teniškega prvenstva Francije. V nadaljevanju zaradi teme prekinjenega dvoboja se bo danes pomeril s Špancem Sanehezem pri rezultatu 0:6, 6:4, 6:4 za njegovega nasprotnika. V četrtem setu sicer vodi Becker s 5:4. V ženski konkurenci sta prvi pol-finalistki Američanka Evertova in Čehinja Mandlikova. VEST JE SEDAJ TUDI URADNA Tanjevič v Trstu Bogdan Tanjevič ja novi trener Ste-fanela, Giancarlo Sarti pa bo poklicni menežer tržaškega košarkarskega A-2 ligaša. Pogodbo sta'podpisala v nedeljo, a o njunem prihodu se je govorilo že nekaj dni. Lazio - Empoli 0:0, Palermo - Vicenza 1:1, Perugia - Catania 0:0, Pescara - Monza 3:1, Triestina - Catanzaro 3:2. LESTVICA: Ascoli 47, Brescia 46, Vicenza 45, Triestina in Empoli 41, Cesena in Bologna 39, Genoa 38, Cremonese 36, Arezzo in Campobasso 34, Catania in Cagliari 33, Pescara, Perugia, Palermo in Lazio 32, Sambenedettese 31, Catanzaro 30, Monza 25. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Ce sena. Tudi Cremona v A-2 ligo Za Citrosilom iz Verone se je tudi Spondilatte iz Cremone uvrstil v košarkarsko A-2 ligo. V tretji tekmi »play-off« je s 83:67 premagal ekipo Vini Sardegna, še dokaz več, da je bila Jadranova skupina B lige najmočnejša. Vodilna jugoslovanska nogometna prvoligaša Partizan in Crtena zvezda sta v 32. kolu remizirala, tako da bosta o prvaku odločali zadnji dve koli, v katerih pa bo imela Crvena zvezda nekoliko lažje delo. To moštvo bo gostovalo še pri letos slabem branilcu naslova Sarajevu, medtem ko mora Partizan že v nedeljo v Zagreb k Dinamu, ki se ogorčeno bori za uvrstitev za pokal UEFA. V vsakem primeru pa bo odločilno zadnje kolo, ki ga bodo jugoslovanski prvoligaši odigrali v soboto, 14. Rijeka je s sijajnim golom Mladenoviča v Beogradu že v 5. min. presenetila vodilnega Partizana. Sko-blarjevo moštvo bi v nadaljevanju lahko povišalo na 2:0, toda potem je prišla kazen za spodrsljaj. Najprej je moral v ogenj rešiti vratar Ravnic, ki se je odlično izkazal, ko je kar dvakrat ubranil strel z bela točke. Devet minut pred koncem pa je moral Ravnic le kloniti pred strelom Radanovića. Crvena zvezda je v Nikšiču z goloma Djuroviča in Boška Djurovskega vodila že z 2:0, toda reprezentant Bursač je minuto pred koncem le izenačil, domači pa bi lahko celo še zmagali, če jih pri tem ne bi oviral sodnik. V drugi zvezni ligi je Koper v Splitu izgubil z 2:0 in zdaj nima več niti teoretične možnosti za obstanek. V slovenski nogometni ligi je ljub-' Ijanska Olimpija premagala Kladi-varja kar s 4:0, toda je še vedno kar pet točk za Mariborom, ki pa menda noče v drugo zvezno ligo, tako da bi priložnost za uvrstitev v višjo konkurenco utegnila dobiti Olimpija in kranjski Triglav. Pravega zanimanja za vstop v drugoligaško konkurenco pa med slovenskimi ligaši ni, vsi računajo, da se bodo kot prvaki SNL lažje uvrstili v prvo B ligo, ki jo bodo formirali v prvenstvu 1987-88. REZULTATI 32. KOLA 1. ZNL: Haj- duk - Čelik 2:0 (1:0); Partizan - Rijeka 1:1 (0:1), Sutjeska - Beograd 2:2 (0:1), Priština - Beograd 1:1 (0:1), Sarajevo - Sloboda 1:0 (0:0), Velež - Željezničar 6:2 (2:0), Osijek - Dinamo (V) 3:2 (1:1), Vojvodina - Dinamo 1:1 (1:0), Budućnost ■ Vardar 2:0 (2:0). VRSTNI RED: Partizan in Crvena zvezda 45, Velež 37, Hajduk, Rijeka in Dinamo (Z) 34, željezničar 33, Osijek, Sutjeska, Priština in Vardar 31, Sarajevo 30, Dinamo (V) in Sloboda 29, Budućnost in čelik 28, Beograd 26, Vojvodina 20. REZULTATI 31. KOLA 2. ZNL: Famos - Novi Sad 3:1, Vrbas - AIK 2:0, GOšK Jug - Proleter 1:0, Jedinstvo (Bi) - Zadar 1:0, Jedinstvo (Br) - Borac 2:2, Iskra - Šibenik 2:0, Kikinda - Spartak 1:1, Split -Koper 2:0, Rudar - Leotar 2:2. VRSTNI RED: Spartar 42, Iskra 41, Proleter 34, Jedinstvo (Br) 33, Novi Sad, Šibenik in Rudar 31, Vrbas 30, Kikinda, Famos, GOŠK Jug in Borac 29, Split 28, Jedinstvo (Bi) in AIK 26, Zadar 24, Koper 20. PRIHODNJE KOLO: Koper - Kikinda. (F. Božič) totip 1. — 1. Cicciobomber X 2. Gendarmerie 1 2. — 1. El Scigulat X 2. Longirostra 2 3. — 1. C h am p arai 1 2. Drim de Gloria 2 4. — 1. Agnone X 2. Cusset 1 5. — 1. Assione X 2. Dumenza 1 6. — 1. Bisonte Pi 2 2. Dursley X KVOTE 12 ( 40 dobitnikov) 13.811.000 lir 11 ( 795 dobitnikov) 670.000 lir 10 (6.770 dobitnikov) 78.000 lir Triestina zopet četrta Za prestop v 2. AL: proti Pocenii Velika smola Krasa Kras — Pocenia 1:1 (0:0) Terčon, v STRELCA: v 54. mini. 90. min. Trevisani. KRAS: Mezzavilla, Šuc (v 53. min. Blažina), Gnezda, Purič, Škabar, Cinque, Ferluga (v 46. min. Terčon),' Demeglio, Puntar, Škrk, Košuta. V Repnu se je v nedeljo zgodilo nekaj res neverjetnega. Ponovilo se je to, kar smo dan prej videli na televizijskih ekranih med tekmo Italija - Bolgarija. Kras je napadal skozi celotno srečanje, si ustvaril številne ugodne priložnosti, imel skozi vajeti igre in pobudo v lastnih rokah, v 90. min. pa je zaradi nepazljivosti obrambe prejel nepotreben zadetek, že v 1. minuti je Košuta resno zaposlil nasprotnikovega vratarja, minuto kasneje je Škabar za las zgrešil vrata. V 7. min. je naraščajnik Dimitrij Ferluga, ki je tokrat zadovoljivo opravil krstni nastop v članskem moštvu, morda zaradi treme, zgrešil gol pred praznimi vrati. Edini, čeprav nenevaren strel na vrata Mez-zaville, so gostje sprožili v 38. min. V naslednjem protinapadu je Ferluga spet zamudil ugodno (priložnost. V 9. min. d.p. so končno domačini prešli zasluženo v vodstvo. Demeglio je odlično podal prostemu Terčonu, ki je iz zelo težkega položaja premagal solidnega Simionata, bivšega vratarja Pordenona. Košuta se je v 11. min. predstavil popolnoma sam pred vratarjem, a ta se mu je hrabro vrgel pod noge, 7 min. pred koncem pa je Terčon po odličnem pred-ložku Košute z glavo resno zaposlil vratarja, žoga pa se je odbila od vratnice. Hladna prha pa je za kra-sovce prišla 50” pred koncem. Če hočejo Ellinijevi varovanci še upati na napredovanje, morajo prihodnjo nedeljo iz San Lorenza odnesti celoten izkupiček. (Z.S.) Med moškimi je Turnir prijateljstva osvojila Slovenija Presenetljiv uspeh deklet ZSŠDI V Sovodnjah in Dolini je bila 3. izvedba odbojkarskega turnirja prijateljstva med reprezentancami ZSŠDI, Slovenije in Hrvatske. Med fanti so zmagali igralci Slovenija, med dekleti pa je šlo prvo mesto ekipi ZSŠDI. SOVODNJE — Reprezentanca Slovenije si je drugič zapored zagotovila prvo mesto na odbojkarskem turnirju prijateljstva za pionirje. S tem uspehom je ponovno prevzela prehodni pokal, ki si ga je v lanskem letu zagotovila ekipa iz Hrvatske. Drugo mesto so zasedli hrvatski odbojkarji, tretji pa so bili Goričam, predstavniki ZSŠDI. Čeprav so se naši fantje merili z izbranima vrstama Slovenije in Hrvatske, je treba povedati, da so se dobro odrezali, saj so v obeh srečanjih osvojili set ter bili enakovredni nasprotnikoma. To je ob sklenitvi turnirja podčrtal tudi predsednik TO - ZS ŠDI Aldo Rupel, ki je prireditev ocenil kot prispevejk k utrjevanju prijateljstva med športniki iz zamejstva in matične domovine. Ob tem je izrekel zahvalo vsem nastopajočim ter ugotovil, da je prav odbojka na Goriškem tista panoga, s katero se naša telesna kultura uveljavlja v širši javnosti, celo v državnem merilu. IZIDI Slovenija - ZSŠDI 2:1 (10:15, 15:11, 15:4); Slovenija - Hrvaška 2:1 (4:15, 15:10, 15:8); Hrvaška - ZSŠDI 2:1 (13:15, 15:6, 15:7). ZSŠDI: Bensa, Vogrič, Gulin, Pete-jan, Zavadlav, A. in M. Feri, Cuel, Superga, Koršič, Buzzinelli; trenerja Jelavčič in Berdon. SODNIKA: Kristina Knez in Edi Golob. Poleg prehodnega pokala je ekipa iz Slovenije dobila pokal, ki ga je podarilo ZSŠDI, hrvatski odbojkarji so totocalcio Ascoli - Sambenedettese X Cagliari - Brescia 1 Campobasso - Arezzo X Cesena - Cremonese 2 Genoa - Bologna 2 Lazio - Empoli X Palermo - LR Vicenza X Perugia - Catania X Pescara - Monza 1 Triestina - Catanzaro 1 Trento - Reggiana 1 Foggia - Messina X Pontedera - Alessandria 1 KVOTE 13 ( 31 dobitnikov) 114.856.000 lir 12 (1.005 dobitnikov) 3.542.000 lir PRIHODNJI STOLPEC TOTOCAL-CIA (8.6.) : Arezzo - Genoa; Bologna -Perugia; Brescia - Campobasso (1. polčas); Brescia - Campobasso (končni izid); Catanzaro - Lazio; Cremonese - Catania; Empoli - Cagliari (1. polčas); Empoli - Cagliari (končni izid); Monza - Ascoli; Sambenedettese - Palermo; Triestina - Cesena; LR Vicenza - Pescara (1. polčas); LR Vicenza - Pescara (končni izid). Košarka: sklepni del deželnega prvenstva mladincev BOROVCI DEŽELNI PRVAKI PORDENON — Borovci so zmagovalci sklepnega dela deželnega košarkarskega prvenstva mladincev, ki so se ga udeležili štirje pokrajinski prvaki, med katerimi so bili poleg »plavih«, tudi predstavniki goriške-ga Doma, ki pa so pristali na zadnjem mestu. V jutranjem polfinalnem srečanju so se borovci pomerili s San Vitan al Tagliamento in ga povsem zasluženo premagali, domovci, ki so nastopali okrnjeni, brez Orzana, pa so zelo gladko klonili pred Codroipom in igrah precej pod svojimi sposobnostmi, saj je le Rinelli prijetno presenetil. Izenačenosti prvega srečanja sta botrovala dva elementa: nesram no sojenje v korist San Vita, ki ni preprečilo Boru, da bi povedel za več kot dvajset točk (52:28) in nerazumljiv padec naših od 37. minute. Kljub slabi igri in še slabšemu raz- položenju, ki je zavladalo v ekipi sami, so »plavi« ohranili minimalno prednost, v popoldanski finalni tekmi pa so spet igrah kot je treba, zbrano in zagrizeno ter povsem zasluženo osvojib naslov deželnih prvakov. Veselje po zmagi je bilo na igrišču, tribunah in v slačilnici nepopisno, šal in pohval pa je bil deležen tudi Borov trener Vatovec, ki je gotovo najzaslužnejši za vebk u-speh slovenskih košarkarjev. POLFINALE CODROIPESE — DOM 100:57 (48:26) DOM: Košuta 14, Kocjančič 10, Corsi 18, Romano 8, Rinelli, Battello 5, čubrilo 2. PON: Romano (v 40. min.). ON: Dom 23, Codroipo 20. TRI TOČKE: Corsi in Košuta (1). BOR — SAN VITO 106:100 (60:39) BOR: Pregare 30 (2:3), Perčič 6, Pahor, Jogan 4 (2:2), Vecchiet 4 (0:2), Semen 10, Kovačič 4 (0:2), Korošec 22 (2:5), Pieri 24 (2:7), Kralj (0:1). PON: Perčič (25. min.). Semen (33. min.), Pieri (35. min.). ON: 32; TRI TOČKE: Korošec (4), Pregare (2). FINALE ZA 3. MESTO SAN VITO — DOM 86:73 (33:37) DOM: Košuta 24, Corsi 27, Romano 4, Kocjančič 12, čubrilo 5, Ri nelli, Battello 2. PON: Kocjančič v 29. min., Corsi v 39. min. in Košuta v 40.; ON: Dom 25, San Vito 24; TRI TOČKE: Corsi (4), M. čubej. FINALE ZA 1. MESTO BOR — CODROIPESE 102:83 (46:30) BOR: Pregare 13 (0:1), Perčič 6, Pahor, Jogan 4, Vecchiet 4, Semen 8 (2:6), Kovačič 3 (1:5), Korošec 22 (1:2), Pieri 42 (8:10), Kralj. PON: Pregare (29. min.); TRI TOČKE: Pregare in Korošec (1). dobili pokal podjetja Agroforest, zamejci pa priznanje sovodenjske posojilnice. (pr) DOLINA — Odbojkarice ZSŠDI so nepričakovano zmagovalke ženskega dela turnirja prijateljstva. Po dveh zmagah Hrvatske so si priborile prehodni pokal ob koncu izredno izenačenega troboja, vrstni red katerega je določil količnik v nizih, saj so vse zmagale po eno tekmo. Odločitev je tako pravzaprav padla že na začetku, ko so zamejke iztržile niz Sloveniji, kar je bilo navkljub porazu z 2:1 dovolj, saj so nato v zadnjem srečanju dopoldneva naše igralke presenetljivo z 2:0 odpravile Hrvatsko, ki je v zmagoviti tekmi s Slovenijo zapustila močan vtis, a očitno tudi iztrošila vse svoje energije. Misleč, da jim zmaga v »matičnem derbiju« zadošča, so se Hrvatice nekoliko podcenjevalno lotile tekme z ekipo ZSŠDI, a niso računale na njihov temperamenten odpor, ki jih je dobesedno presenetil. Čeprav je ekipa ZSŠDI nastopila z letom dni starejšimi igralkami, gre za prestižen uspeh naše ženske odbojke-S tehničnega vidika so naše igralke pokazale predvsem boljši servis, večjo konstantnost v igri in taktično zrelost, kar je bilo proti sicer telesno višjim nasprotnicam dovolj za zaslužen podvig. Nagrajevanja sta se med drugimi udeležila predsednik ZSŠDI Kalan m predsednik deželne odbojkarske zveze Pipan. IZIDI Slovenija - ZSŠDI 2:1 (8:15, 15:11. 15:12); Hrvatska - Slovenija 2:0 (15:7, 15:9); ZSŠDI - Hrvatska 2:0 (15:8, 15:12). ZSŠDI: MalmenvaU, Tavčer, Knez. Orel, Bandi, Mi jot, Križmančič, DrnoV' šček1, Milkovič, Guštin, Vidah, Sosič- SODNIKA: Cannavò in Svanderhch- NAJBOLJŠA NAPADALKA: Maša Uran (Slovenija); NAJBOLJŠA PODAJ AČICA: Martina Vidah (ZSŠDI)- Danes Tabor - Zarja V Sežani bo drevi s pričetkom 18. uri prijateljska tekma med mladi11' skima postavama Tabora in bazoviška Zarje. Srečanje sodi v okvir stikov med društvoma.