TOLEDO 1.9 TDi samo 3.7 l tel.: 063 707 395 Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana 8.11.1995 SO V ŠOLAH V SAVINJSKI DOLINI DROGE RES PRISOTNE? Stran 19, 20 Int^eviu: ZLATKO KOLAR ________Stran /7. 12 LJUBNO: N Vil I PRIIHaVJaV Z VCIDC Stran h AVTOMOBILIZEM: MASERATI OCIATTROPORTE IN SEAT TOLEDO 1,9 TDI ______ Stran 22, 23 (Armstrong - stropne obloge PLURIMA - svetilke Rigips - stropni sistemi - pregradne stene - suhi estrihi - podstrešja - stenske obloge vaš pArmsn pni zaključnih delih SEBAd.o.o. . Gotovlje 76, 63310 Žalec Wl71> A telefon: 063/715-090 fax:063/715-750 OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1/a 63000 CELJE PREBOLD, ZBUDI SE Stran 5 Stran 15-17 tel.: 063 472-409 GLAS Savinjske *>fS? Agencija SARSA tel.: 715-011 VELIKA NOVOLETNA NAGRADNA IGRA stran 30 - 32 Tudi v Žalcu? Stavba starega Ferralita STEKLARSTVO LESKOŠEK , Hausenbichlerjeva 9 tel.: 715-604 Obratovalni čas: od 8.00 do 12.00 od 13.00 do 17.00 Sobota od 8.00 do 12.00 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE JfMh Panžlje 1, 63314 BRASLOVČE Tel.: 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 Vs@2a VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE In OPREMO KOPALNICE LET dostava na dom c®” montaža U*V LET ugodni plačilni pogoji r « LINE Trgovsko - gostinsko podjetje d.o.o. Heroja Staneta 4 ŽALEC, tel: 063 711-482 'u^ovno' isr AJUEL ULTRA 2,4 kg ■sr BRAVO 2 l ...... ■®’ RIŽ Splindor 1 kg ■sr TURISTIČNA PAŠTETA er BUTELJKE Haloze .... ... 599,90 SIT ... 229,90 SIT ................ 109,90 SIT ................ 99,90 SIT ............•_.. 279,90 SIT KO NI NIKOGAR, JE TU RR ŽALEC! Za Vas vsak dan do 22.°° ure! W telefon: 063 707 051 VULKANIZACUA ŠTEFANČIČ Arja vas 10, Petrovče (v bližini križišča Arja vas) Poleg ostalih proizvajalcev ovtogum NAJVEČJA IZBIRA LETNIH IN ZIMSKIH GUM ^ MJMZMJLOM* v; ' ' & ZIMSKE -.«#1 ^ IN L€TN€ - GUME (Ly ntrMLOM* AKCIJA do ^ 1.decembra: 33^ ^ r / f ^ I delovni čas: vsak dan 8. - 18. , sobota 8. INTEELAROAVTO d.O.O. tel.: 063 726-064 ŠENTRUPERT 41, 63303 GOMILSKO mobitel: 0609 613-447 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL <$SB> TOVOTA posojila za nakup novih in rabljenih vozil Že od R+7% dalje zelo ugoden leasing novih in rabljenih vozil prodaja novih in rabljenih osebnih vozil servisne, avtokleparske in avtoličarske storitve . pestra ponudba rezervnih delov za vozila: TOVOTA, VW, ŠKODA, ZASTAVA bogata izbira koles, avtomobilske dodatne opreme in avtokozmetike stroji za pranje vozil PORTOTECNICA specialna orodja USAG za popravilo kmetijske mehanizacije in delovnih strojev ACMAN M A BOUTIOUE m\. PROIZVODNJA BLUZ IN LAHKI TRGOVINfl - tel.: 0609 624-066 (mobitel), 063 882-100 (proizvodnja) doOoGo PROIZVODNJA BLUZ IN LAHKE KONFEKCIJE - ''•J/SsMUhsiL -is = -IZZZ, 1. BLUZE ZA SVEČANE JESEN - ZIMA PLAŠČI ■*> barva in velikost po izbiri KOMPLETI => pliš, jersey jopica, hlače, krilo, puli, brezrokavnik ČRNINA*** kompleti za vsako postavo MMUIHU 8A llttKfitii, RMNi, 31 mm KAHNI. CENE SC ZELC EICCDNE, MCŽNCST ■ I U M V NA VEČ ČEKCV! rflBimo mi, da nm obiščete! VAS PRIČAKUJETA S PONUDBO IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE: PRILOŽNOSTI (Najnovejši japonski materijali in svila) 2. KOMPLETI S KRILI IN HLAČAMI IZ CUPRE, MICRO MATERIALOV, PLIŠA IN YERSEYA 3. KOSTIMI CHANEL 4. BREZROKAVNIKI Hmezad GOLDIMG f 3 bT GOSTINSTVO-TURIZEM p.o. ŽALEC SLAŠČIČARNI r V/ Vabljeni v slaščičarno Vanilija, kjer Vam postrežemo z obilico dobrot iz naše bogate ponudbe: kremšnite, tortice, vse vrste peciva, topli napitki... SPREJEMAMO NAROČILA ZA TORTE IN PECIVA RAZNIH OBLIK! PUSTITE MRTVIM SPATI Ko v vasi, kjer stanuje moja babica, pritisne mraz, ko so dnevi kratki in noči dolge, si nekateri ljudje večere marsikje še vedno krajšajo z izdelovanjem zobotrebcev. Zaslužka z njimi že dolgo ni v resnici nobenega, a roke, vajene nenehnih opravil, si tudi v teh hladnih jesenskih večerih, zgarane, kot so, ne morejo in nočejo privoščiti pravega počitka. Pravi počitek teh zgaranih rok v teh krajih, obenem bližnjih in Bogu za hrbtom bo tedaj, ko jim jih bodo sklenili na parah in nič prej. Pa tudi družabno je takole, ko se včasih zbere tudi po osem, deset parov rok hkrati, ko po kuhinji frlijo iveri in potem pred spanjem stara mama pometa s tal kašaste, ostro po lesu dišeče trske. Tedaj rečejo marsikatero, podobno tistim, kakšne so v teh kuhinjah med izdelovanjem zobotrebcev rekli že pred letom in pred desetimi in pred petdesetimi leti, pa je vse to vseeno zanimivo spet slišati in premleti. V enega takšnih večerov, polnih pastoralne idilike, kot da niso iz tega sveta in iz teh časov in jih je na veliko platno pred mojimi očmi narisal spretni vaški umetnik, sem pred nekaj meseci - kako daleč se zdi zdaj že vse to - nenadoma vprašala: “Povejte no, kaj si vi, ki ste iz teh krajev, mislite o zamisli, naj bi se zdaj vsi Slovenci končno spravili, pobotali.” Vprašanje bi moralo zarezati ostro, provokativno, morda žaljivo, predvsem pa vznemerljivo. Bala sem se ga, a me je neka čudna nuja silila, da ga vseeno izustim. Ljudje v tisti vaški kuhinji so se tedaj, pred mnogimi meseci, le začudeno zazrli vame, kot da ne razumejo natanko, o čem jih sprašujem. Potem so se oglasili, dva trije skoraj v en glas, hkrati, nekateri drugi pa so jim sledili kot odmev: Pa kaj bi radi s tem? Kakšna sprava, ženska božja, mi smo se z Bogom in drug z drugim vendar že zdavnaj spravili! Res so se in tega mi pravzaprav sploh ne bi bilo treba posebej spraševati. V teh vaseh ženske zvečer, ko prinesejo oddat mleko, klepečejo ob ograjah, zategujejo si rute, ko začno drseti z glave, tožijo nad draginjo in si razlagajo svoje drobne ženske skrbi, tiste, ki jih zvečer, ko oddajaš mleko, lahko potožiš sosedi in veš, da te bo razumela ali vsaj poslušala. Tako ženske v teh vaseh, tako soseda, ki je v mladih letih potihoma, le za svojo dušo, pesnila. Moških pa se počasi, pritajeno, že začenja lotevati nek čuden nemir. Zadnje dni pogosto stikajo glave in v gostilnah je proti večeru, še posebej, ko kdaj pa kdaj pregloboko pogledajo v kozarček, že slišati obotavljivo ugibanje o tem in onem, o krivdi tega in nekrivdi onega, o sojenjih... Še vedno sicer sedijo skupaj in pijejo svoj vinček, a pogovori so včasih že drugačni, kot so bili še pred časom. V zraku začenja lebdeti neka čudna napetost, ki se včasih že zgosti v še nedorečeno ostrino. Tako je, kot bi se grobovi začeli rahljati, kot bi mrtvi v njih postajali nemirni in bi se začeli zbujati iz spanja. Tu, v teh krajih se, še zlasti starejši ljudje, za visoko politiko niso nikoli kdo ve kako zanimali. Edina politika, ki večino v resnici zanima, so vprašanja zveličanja in poslednje sodbe. Zdaj tu nekateri grobovi drgetajo in čuden drget se začenja počasi lotevati tudi živih. Kako naj bi ti preprosti ljudje doumeli in razumeli, da ta rezkost v zraku, ta drget grobov in njihovih lastnih duš ni zgolj nekaj preprosto, odrešujoče lepega, nekaj enopomenskega in spravljivega? Ali je tudi to politika, ki ne rožlja s kostmi in s spomini zgolj zavoljo plemenite in potrebne sprave, ampak tudi zaradi sebično političnih, prestižnih interesov, ki pod zadnjo tančico s spravo v resnici nimajo nič več opraviti? Če mrtvi resnično vstanejo, ali bo spet vojna, ki se je ne le naša soseda, ampak še toliko ljudi v izmučenih krajih, še kar naprej tako boji. Morda to res ne bo vojna teles, ampak zgolj vojna duš. Pa vas vprašam: Kako veste, da ta druga vojna, ta nova vojna duš, ni v resnici še hujša od telesne? Pustimo mrtvim spati! BOG NAJ USLISI PAPEŽA ALI KAKO PREPRIČATI RIZLING Pred nedavnim je sam sveti oče v Vatikanu pomolil k Bogu za srečo in slogo ljubljenih narodov; nič ni pripomnil, da ima v mislih samo katoliško občestvo, katerega poglavar je. Se pravi, da je imel v mislih prav vse prepirajoče se narode in narodnosti. In tako so ovčicam na oni strani Jadrana (na naši torej) namreč začeli nevarno rasti volčji zobje. Cerkev se ne vpleta v politiko; tako pravi sama in tako smo ji navsezadnje mi predpisali. Več deset verskih skupnosti pri nas torej skrbi za človekovega duha, kakor in kolikor ga pač doseže, posvetne posle pa prepušča družbi in državi. Seveda bi se zdaj lahko do onemoglosti poigravali z definicijo, kaj sploh je oziroma kaj sploh ni politika. Pa ostanimo na ravni skupščinskih razmerij, družbenopolitičnih organizacij, javnega obveščanja in tako imenovanih uradnih poti. Ilustrativna je zgodba z rizlingom, ki jo je pred nedavnim povedal neki agronom. Nekje v Srbiji se je ob letošnji trgatvi s tamkajšnjimi strokovnjaki pogovarjal o vinogradništvu. Povedali so mu, da bodo v prihodnje zasadili renski rizling in pridelali vrhunsko kapljico. Slovenski vinogradnik jim je nasad odsvetoval; niti klima niti tla da ne ustrezajo. Trta bo sicer zrasla, vino pa nikakor ne bo vrhunsko. Eden od srbskih vinogradniških strokovnjakov se je razjezil: “Kakšni ste vi, Slovenci! Mi smo vam med drugo svetovno vojno ponudili gostoljubje, po vseh zadevah dandanes pa nam zdaj dopovedujete, da lahko dober rizling zraste samo v Sloveniji.” Se pravi, da bo potrebno politično prepričati rizling, naj se odpove svojim neprimernim in neupravičenim zahtevam po prisojnih pobočjih in primerni zemlji. Bog naj usliši papeža, da bi narodi živeli v sreči in slogi. Morda je to metoda, ki smo jo doslej preveč zanemarjali. Raje smo se oprijeli druge: prepričati rizling, naj bo demokratičen in do vseh enako radodaren. (3 LAS s ti v i ti j s k v Izlup vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o.. Velenjska cesta 12, 6.1110 Žalec, telefon: 063/ 715 011, 711 532 telcfax: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt; lektor. Vid Burnik; novinarji: Danijel Bedrač Franc Furland, Ivan Jurhar Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis medproizvbdeinfbrmaiivnega zriačaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%l OBLIKO VANJE IN TEUMIČMA OBDELAVA # HiHifS • l«. OGLASOV VSE PRID. \ ,nr. 5% POSVETNI DOM LJUBENCEM Kot smo v prejšnji številki že omenili, se Ljubencem obeta gorka zima. Vsaj tistim, ki so odločeni dokazati, da je kulturni dom njihova skupna last in ne posest ljubenske Župnije oz. cerkve. Poleg različnih dokazovanj cerkvi in tamkajšnji župniji, da so njihove zahteve neutemeljene - cerkev bi namreč dom prevzela pod lastno okrilje, ker stoji na njenem zemljušču (kar ni sporno) in ker so ga menda gradili tudi ali predvsem verniki. Foto: J. M. Kutlurni dom - Ljubno ob Savinji Razplet še ni končan, Ljubenci pa v večini upajo, da bo ugoden za vse prebivalce in ne le za cerkvene oblasti. Prav zato so na zahtevo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, ki vodi pravne razgovore s cerkvenimi oblastmi v Ljubljani, poslali pismo naslednje vsebine (skrajšan citat): "Posvetno društvo Ljubno ob Savinji je bilo ustanovljeno 1. 1922 in od takrat dalje neprekinjeno deluje že več kot 70 let. Zadnja uskladitev pravil društva z določbami Zakona o društvih (Ur. list SRS št. 37/74) je bila priglašena dne 15.12.1976, društvo pa z odločbo SO Mozirje št. 024-35/76-7/1 z dne 30.12.1976 vpisano v register društev, ki se je vodil pri Oddelku za notranje zadeve SO Mozirje, sedaj pa Upravni enoti Mozirje pod zap. št. 66. Posvetno društvo Ljubno ob Savinji je postalo imetnik pravice oporabe na sedanji parceli št. 525 prosvetni dom Ljubno, dvorišče v izmeri 276 m2, vpisani pri vi. št. 131 k.o. Ljubno z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi proiz-vedovalnega zapisnika z dne 17.10.1974 ob naložitvi nove zemljiške knjige za k.o. Ljubno. Dejanski imetnik pravice uporabe prosvetnega doma na Ljubnem pa je društvo postalo že veliko prej in sicer 1. 1954, ko je bil posvetni dom dejansko zgrajen. V času pred razlastitvijo premoženja Rimokatoliškega žup-nijstva na Ljubnem je bila tedanja pare. št. * 164 vpisana pri vi. št. 183 k.o. Ljubno kot stavbišče, kulturni dom. K. vi. št. 183 je bila prenešena od vi. št. 47 k.o. Ljubno po odločbi Rajhovskega komisarja za utrjevanje nemštva z dne 3.1.1943. V času pripisa te pare. št. * 164 k vi. št. 183, t.j. januarja 1943, je kulturni dom na tej parceli dejansko še obstajal. V času bojev za Ljubno, ki so konec julija 1944 potekali med partizani in Nemci, pa je bil kulturni dom porušen in je kot ruševina obstajal tudi v času prenosa pare. št. * 164 na Fizkulturno zvezo Slovenije oz. v času razglasitve premoženja ljubenske rimokatoliške župnije. To dejstvo je na Ljubnem še danes splošno znano in kar precej prič bi to lahko potrdilo. Obstaja pa tudi zapis bojev za Ljubno v knjigi Jožeta ŠTOKA Korotana JEKLENA PEST, izdani v Ljubljani 1. 1953. V tej knjigi na str. 584 v VIL dne 31.7.1944 ter med drugim navaja, da so bombe in granate Nemci metali na prosvetni dom, kjer so se nahajali oz. od koder so nanje streljali partizani. Po končanih bojih so tako od nekdanjega kulturnega doma ostale le še ruševine. Po vojni je bil prosvetni dom popolnoma obnovljen s prostovoljnim, udarniškim delom vseh Lju-bencev. Najprej so bile odstranjene ruševine starega doma, nato pa je bil ponovno zgrajen in povečan za pribl. 50 m2. Povečanje izhaja tudi iz zemljiškoknjižnih listin. Dom se je gradil 1. 1954 hkrati z zadružnim domom, ki je nastajal v podaljšku. Vsa leta od izgradnje dalje je bil prosvetni dom na Ljubnem namenjen kulturni dejavnosti v kraju. V osemdesetih letih pa se je na pobudo društva, ki je ugotovilo, da je dom nujno potreben obnove, adaptacija stavbe vključila v program krajevnega samoprispevka. Obnovo in dozidavo doma so krajani podprli tudi zato, ker urbanistični načrt, ki je bil razgrnjen 1. 1980, v kraju ni predvidel drugih objektov za kulturne namene, ampak je glede na porast števila prebivalcev predvidel rekonstrukcijo obstoječega doma. V letih od 1987 do 1992 se je tako iz sredstev samoprispevka stara stavba v celoti obnovila (stropi, tla, nova galanterija, nov oder), hkrati pa se je dogradil prizidek z nujno potrebnimi večnamenskimi prostori, sanitarijami in knjižnico. Prizidek je bil s soglasjem Mercator-Zgornjesa-vinjske kmetije zadruge Mozirje z.o.o., ki je bila imetnica pravice uporabe zemljišča, zgrajen na delu pare. št. 523/1. Za adaptacijo in dozidavo je bilo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje. Za ureditev lastninskopravnih razmerij je bila potrebna odmera zemljišča po geometru, medtem pa je bil sprejet Zakon o denacionalizaciji, ki je v 88 čl. prepovedal vsako razpolaganje z nepremičninami, ki so pod denacionalizacijo, zato lastništvo tega dela doma, sedaj pare. št. 523/2, še ni bilo mogoče urediti. Lastnica parcele, na katerem stoji prizidek, je tako še vedno zadruga, bivša lastnica zemljišča pa Rimokato-liško škofijstvo Ljubljana. Prosvetno društvo zaradi vsega navedenega kot lastnik stavbišča na pare. št. 523/2 že sedaj izkazuje pravni interes za vklučitev v morebitni postopek denacionalizacije pare. št. 523/2 k.o. Ljubno na stani zadruge, v kolikor bo upravičenka glede te parcele podala zahtevo za vračilo v last in posest. Prosvetni dom je skupaj z obema prizidkoma prostorsko in arhitekturno neločitvijo povezan in predstavlja zaokroženo celoto. Prosvetno društvo zatrjuje, da gre za novo izgradnjo, ki je zgrajena na delu zemljišča, na katerem je do 1. 1944 stal kulturni dom, katerega vračilo v last in posest sedaj zahteva upravičenka. Ker je posestno stanje toliko spremenjeno, da objekt upravičenke sploh ne obstaja več, posvetno društvo meni, da vračilo prosvetnega doma v naravi ne pride v poštev, zato predlaga, da se zahteva upravičenke kot neutemeljena zavrne." Lenka Kralj, tamkajšnja učiteljica glasbe in članica Upravnega od- Lenka Kralj: “Storili bomo vse, da ohranimo naš kulturni dom!” bora Prosvetnega društva Ljubno ob Savinji je povedala, da bodo krajani storili vse, da bi ostal dom v njihovi lasti. Le tako bo še naprej imela občina in kraj Ljubno osrednji prireditveni prostor, nadaljevala se bo pestra kulturna ponudba, ljudi pa bodo združevali drugi skupni interesi, ki jih dogovarjajo prav v tem, občinskem kulturnem hramu. Zahtevku cerkve se mnogi čudijo, nihče pa ne oporeka, da gre cerkvi oškodnina za zemljišče, na katerem stoji ta sporni kulturni dom. Jože Miklavc KlrfNC PODLOG 8/b, Šempeter tel.: 701 359 SLADKOR 50/1 105,80 SIT JERUZALEMČAN 1/1 310.00 SIT COCA COLA 2 1 175.00 SIT ARIEL 2,4 kg 670.00 SIT BUTELJKE LAŠKI RIZLING ŠIPON (Haloze) 259.00 SIT SAJ M RES ... PA JE! BARVE REVŠČINE Že mogoče, da vse ljudi na svetu enako zaboli, če se zabodejo s šivanko. Povsem dopuščam možnost, da vsi enako ljubimo in sovražimo, da se strah človeku vselej prilepi prav na prepono, da sta veselje in obup povsod po svetu nenavadno podobne barve. Nehala pa sem verjeti, da je tudi revščina povsod po svetu enaka, da je njena vsebina, da o zunanjih manifestacijah sploh ne govorim, v resnici nekakšna siamska dvojčica vseh revščin tega sveta. Danes sem prepričana, da je revščina lahko silno različnih barv. Nedvomno ni nikjer in nikoli prijetna, tudi lepa ne more biti, čeprav po drugi strani dopuščam možnost, da je v revščini kdaj pa kdaj komu čisto mogoče tudi mazohistično uživati. Nedvomno drži, da se svet bori proti njej z vsemi močmi ter jo poskuša po dolgem in poprek počasi izkoreniniti. Po prve dokaze ni treba prav daleč, tudi mi jo, pa če to priznamo ali ne, še vedno prav dobro poznamo. Pa ne želim premišljevati o naši domači revščini, čeprav bi morda morala storiti predvsem to in najprej to. Premišljevati želim o dveh zelo drugačnih revščinah od naše, revščinah, ki se nam - ko kaj takega vidimo po televiziji na nekem drugem koncu sveta - tesno in boleče vsidrajo v spomin. Vidimo vietnamsko revščino in vidimo indijsko revščino. V Vietnamu niste nikoli lačni. Na karte dobite ob mesecu vso hrano, ki jo nujno potrebujete za preživetje; celo precej več riža, kot ga pojeste in tisti presežek potem lahko prodate, dovolj mesa in maščob ter sladkorja. Na karte je baje vse, kar vam pripada, skoraj dobesedno zastonj. Skoraj zastonj so tudi bivanje, elektrika, šolstvo in otroško varstvo, vse to tudi s plačo enega (črnega) ameriškega dolarja na mesec navadno zmorete brez problemov. In če je vaš otrok priden in bister, vam ga bo država dodobra izšolala in mu omogočila ugledno delovno mesto. In če boste zboleli, boste dobili brezplačno zdravniško podporo. Toliko in nič več. Za vse drugo se morate truditi sami. Včasih vam trud celo uspe. V Indiji je revščina čisto drugačna. Kot je prikazoval eden zanimivejših potopisov zadnjega časa na televiziji, se v Indiji ob devetih, desetih, ob enajstih zvečer, in bržčas še pozneje, na vsakem večjem križišču velemesta Bombaja stegne k tebi presušena otroška ročica. Ročica se ne dela presušene, nestvarne, ker je v resnici skoraj do kosti sestradana. Otroci, tako strašansko majceni in nebogljeni otroci, ki ves dan in pozno v noč beračijo po križiščih in je pravzaprav še pravi čudež, da jih pri priči ne prevozi divje kotaleča se pločevina, so sad tiste druge revščine. In ne samo indijske, še marsikatere druge svetovne revščine. Le da jo večina drugega sveta sramežljivo in sprenevedavo obesi daleč v predmestja, medtem ko ti jo v oddajah iz Indije pošteno (je to v resnici prava beseda?) in kotemplativno nastavijo pred oči. Ogabne smrdljive luknje, ki se v dolgih vrstah naslanjajo na pročelja mogočnih stavb, ljudje, ki spijo, bedijo in umirajo na pločnikih, vsem na očeh... Revščina čme brezizhodnosti je revščina opredeljenosti in dokončnosti. Zaznamovan si za vse življenje. Ko torej spremljaš vse te raznolike podobe svetovne nerazvitosti, svetovne bede, svetovne revščine, se ti misli začno nehote sukljati še dlje in drugače. Premišljaš o tem in nenavadno živo ti stopi pred oči tudi ena od dobro znanih domačih dilem. Praksa daljnih revnih dežel ti ostro predoči razliko v tem, kako je iz te revščine mogoče poskušati zbežati. Da smem živeti tako, kot živim! Neverjetno, kaj vse je potrebno videti ter kam vse je treba po spoznanja za domačo rabo. Obvestilo ! Izvršni odbor LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE Žalec obvešča vse svoje člane, da bo v soboto, 11.11. 1995, ob 16.00 uri v, v gostišču Preboldski gaj, občni zbor članov stranke. Po zboru bo prijateljska košarkaška tekma med veterani Prebolda in poslanci v državnem zboru v dvorani OS Prebold (ob 19.00 uri) in po tekmi martinovanje v istem gostišču. Vabljeni! OO LDS Žalec LDS ______ LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE PREBOLD, ZBUDI SE Vsak pravi Savinjčan zna povedati, da je eden izmed najlepših krajev v Spodnji Savinjski dolini Prebold ob Eolski. Domačini mu sicer po domače pravijo Sentpavel, vendar jih to ne zavede, da bi ga na refemdumih za spremembo imena kraja, ki ga nekatere stranke vztrajno silijo, v resnici sprejele. Prebold je iti ostaja Prebold. V Preboldu, ki se počasi le prebuja, se v zadnjem času dogaja poleg košarke še nekaj drugih zadev. Dve tovarni, ki sta sicer v tekstilni panogi, Mik in Tekstilna tovarna, sodijo med boljše stoječe tekstilne tovarne v regiji in še širše. Mik tudi izvaja v samem centru Prebolda investicijo izgradnje manjšega poslovnega centra, kjer vsekakor gre za izredno pomembno pridobitev za sam Prebold. Sta pa dve zadevi, ki sta v samem kraju pereči. Prva izmed njih je sanacija dotrajanega bazena in druga vprašanje, kaj se bo zgodilo z nekdanjim hotelom v Preboldu. Kar zadeva problem bazena, je zadeva vprašljiva predvsem iz stališča, ker je prostor v okolici bazena del denacionalizacijskega postopka in je postalo nemogoče, kar koli početi na tem prostoru. Drugo je, da je župan g. Milan Dobnik obljubil pomoč pri sanaciji bazena in zdaj Preboldčani precej upanja polni čakajo, kaj se bo okoli zadeve preboldski bazen v resnici zgodilo. Savinjčani sicer dobro poznajo bazen v Preboldu, saj gre za sijajen športni objekt, kjer preživlja poletni čas ne le velika večina savinjskih otrok in družin, temveč tudi veliko obiskovalcev iz sosednjih občin. Teh obiskovalcev bi naj bilo v prihodnje še več, kajti republiška poslanca v državnem zboru, dr. Janez Zupanec in gospod Miran Jerič, sta vložila poseben amandma za proračun 1996 za sredstva za asfaltiranje marijareške magistralke Trbovlje - Prebold. Bazen v Preboldu je eden izmed dveh edinih bazenov v občini Žalec, je precej večji od vranskega. Za bazen je očitno, da ga je jnujno nekoliko posodobiti (predvsem iz varnostnih in sanitarnih razlogov). Najprej seveda Preboldčani pričakujejo od žalske občine, da bodo službe za denacionalizacijske postopke ugotovile, da v primeru preboldskega bazena ni možno vračanje v naturi. Drugo večje pričakovanje pa je predlog proračuna v občini Žalec za leto 1996, kjer bi se naj našla tudi določena sredstva za sanacijo bazena. Vsi skupaj pa srčno upamo, da bo bazen v Preboldu ostal ena izmed pomembnih turističnih lokacij v občini Žalec. Druga zadeva je veliko težje rešljiva. Hotel v Preboldu, ki je morda res zgrajen na nepravem mestu, že nekaj časa stoji in propada. Tukaj bi bilo potrebno pričakovati več aktivnosti s strani župana, ravno zato, ker je hotel postal last občine Celje, ta pa sama niti ne ve preveč dobro, kaj storiti s to stavbo. Vsekakor se škoda, ki je nastala z zaprtjem hotela, vsak dan samo veča in bi bilo potrebno čim prej najti neko rešitev. Kompleks športnorekreativnih točk v predlogu je neposredno povezan s spalnimi kapacitetami v Preboldu in tukaj je potrebno stakniti nekaj glav tistih, ki imajo voljo, da stvari na področju turizma in na lokalnem nivoju v Preboldu premaknejo naprej. Objekt bi vsekakor ob dobri volji občine, kraja in zainteresiranih podjetnikov lahko zaživel v takšni ali drugačni obliki. Prebold pa poleg nekaterih posegov v infrastrukturo kraja nujno potrebuje še nekaj. V kolikor se bo v naslednjem letu asfaltiral odsek za v Trbovlje, je nujno potrebno, da se naredi tudi pločnik na relaciji Prebold-Latkova vas, saj je cesta že sedaj izredno nevarna, ob povečanju prometa, pa bi se ta nevarnost najmanj podvojila. Krajani, vem po njihovih izjavah, so za ta poseg močno zainteresirani, s stališča varnosti pešcev in predvsem otrok in starejših krajanov, pa je izdelava pločnika med prioritetami, ki bi jih naj v prihodnjem letu v občini Žalec izgradili. Ali bo v Savinjski dolini končno začela zmagovati normalna prioritetna logika proračunske izgradnje infrastrukture, ali bo konec koncev zmagala slovita slovenska nevoščljivost! ________;___________________________________Gregor Vovk ■-D L A S Savi lij sli e DOBRI POSLOVNI REZULTATI BANKE CELJE V Banki Celje so zadovoljni s poslovnimi rezultati v tem letu, saj je že v devetih mesecih s 390 milijoni tolarjev dobička kar za 27 odstotkov presegla do konca leta planirani znesek. Med 31 slovenskimi bankami je Banka Celje po bilančni vsoti na sedmem mestu, po kapitalu na petem, v srednjeevropskem merilu pa jo po velikosti uvrščajo na 55. mesto. Vse to ter še vrsto drugih podatkov, ki pričajo o izredno dobrem poslovanju Banke Celje, so predstavili na novinarski konferenci. Vodstvo Banke Celje na novinarski konferenci Foto: S. J. Banka Celje ima 948 delničarjev, od tega je 315 pravnih oseb, ki imajo v lasti več kot 85 odstotkov bančnega kapitala. Po uspešni osamosvojitvi v letu 1994 so v letošnjem letu s prodajo odkupljenih delnic od Nove Ljubljanske banke d.d. uredili še svojo lastniško strukturo. Kapitalsko je banka prav tako močna, saj je njen kapital ob koncu septembra znašal prek 9,9 milijarde tolarjev ali 120 milijonov nemških mark. Omeniti je potrebno podatek, da so že do oktobra dosegli dobiček, ki je za dobro petino večji od letos planiranega. Kljub močni konkurenci jim je letos uspelo povečati obseg poslovanja po bilančnem znesku za 19 odstotkov, z upoštevanjem inflacije pa realno za 12 odstotkov. Banka posebno pozornost namenja poslovanju s prebivalstvom, saj je to največji vir poslovanja. Tako je letos Banka Celje razširila poslovanje z ekspoziturama v Krškem in Velenju ter z dvema agencijama, v celjskem Intersparu in v Mozirju, dve svoji poslovni enoti, na Polzeli ter v Šempetru, pa so v celoti prenovili. Letos so m/m m mn mvjui na novo namestili šest bankomatov, tako da jih je skupno že 20, ob tem pa naj omenimo, da kar 72 odstotkov imetnikov tekočih računov že posluje z bankomati. Močno narašča tudi promet s plačilno kartico Activa in kombinirano kartico Activa Eurocard, v mesecu oktobru pa je banka ponudila komitentom še poslovno kartico Activa Eurocard/Master-card. Uspešno se je banka vključila v mednarodni plačilni promet in tudi ta letos narašča. Letos je bila sprejeta v nemški Hermes in dunajsko Kontrolbank. Tako bo zaradi zavarovanja rizika olajšano akreditivno in garancijsko poslovanje kot tudi najemanje kreditov. Da bi zagotovili devizni minimum, ima Banka Celje 55 odstotkov deviznih sredstev naloženih pri 13 tujih bankah. “Vsekakor se približujemo strateškim ciljem, ko naj bi dosegli, da bodo ob koncu tisočletja oziroma z vstopom v Evropsko unijo naši bančni kazalci primerljivi z evropskimi in se bomo tako lahko še uspešneje spoprijeli s konkurenco”, je med drugim dejal Za občane pa je seveda najpomembnejši podatek, da je banka skladno s cilji poslovne politike v letošnjem letu znižala povprečne aktivne obrestne mere. Izhodiščna obrestna mera za kratkoročna posojila podjetjem se je znižala s 13 na 10,5 odstotkov, za dolgoročna posojila pa s 14 na 12 odstotkov. Hkrati je banka povečala kritje stroškov poslovanja z neto prihodki od bančnih storitev s 56 na 73 odstotkov. mym imm generalni direktor Banke Celje Niko Kač. Banka Celje, delniška družba, ima jasno poslovno vizijo, tehnične in kadrovske potenciale - zato bo nadaljevala bogato tradicijo ter s svojim poslovanjem še naprej utrjevala sloves zanesljive bančne hiše. Nova maskota Banke Celje za šolsko varčevanje Gospodič FRIDI V letošnjem letu so izdelali projekt nove celostne podobe šolskih hranilnic. Namen je, da se šolsko varčevanje še bolj približa mladim varčevalcem. Banka Celje z novo celostno podobo in novo, rumeno hranilno knjižico, na kateri je v Živahnih barvah upodobljena njihova maskota mladi Fridi - (Friderik celjski), ki kot postaven mlad fantič nastopa v vlogi vrstnika mladih varčevalcev - samo nadaljuje in širi uspešni projekt mladinskega varčevanja. Šolske hranilnice delujejo v 86 šolah, le-te pokrivajo široko področje od Vranskega do Rogatca ter področje od Radeč do Loč pri Poljčanah. Gre za veliko naložbo pri vzgoji mladih ljudi na področju denarništva. PRENOVLJENA AGENCIJA BANKE CELJE V ŠEMPETRU Pretekli petek, 3. novembra, so svečano otvorili in predali svojemu namenu prenovljene poslovne prostore Banke Celje v Šempetru. Tako se je šempe-terska agencija pridružila polzelski, ki so jo prenovili pred časom. V varno zavetje tradicije Banke Celje - v agenciji v Šempetru - lahko svoj denar nalagate ter opravljate tudi vse druge finančne posle od ponedeljska do petka od 8. do 13. in od 13.30 do 17. ure ter ob sobotah med 8. in 11.30 uro. O SAVINJSKI V SLOVENIJI V tretji letošnji številki revije Slovenija je osrednja tema predstavitev Spodnje Savinjske doline. Revijo izdaja Slovenska izseljenska matica in njen glavni prispevek so predstavili pretekli četrtek na novinarski konferenci v Žalcu. Revija Slovenija izhaja že deveto leto, letno izidejo štiri številke v nakladi štiri tisoč izvodov. Tri tisoč izvodov pošljejo naročnikom v ZDA, Kanado in Avstralijo. Revija izhaja v angleškem jeziku in je predvsem namenjena potomcem izseljencev - včasih že tretji, četrti generaciji - ki še želijo ohraniti stik s Slovenijo, a našega jezika ne poznajo. Hkrati naj bi jim z revijo tudi pomagali takrat, ko se odločijo obiskati našo lepo deželo na sončni strani Alp, deželo svojih prednikov. PODALJŠAIJ ROK ZA CERTIFIKATE Konec oktobra so podaljšali rok za uporabo lastninskih certifikatov občanov do konca junija 1996. Mag. Tone Rop, državni sekretar za privatizacijo, je dejal, da je to zagotovo zadnje podaljšanje roka in je bilo nujno zaradi dolgotrajnih revizijskih postopkov. NAJVEČ ŠTIRISOBNIH STANOVANJ V Sloveniji je bilo lani dokončanih 5522 stanovanj, pri čemer so jih večino, kar 90 odstotkov, dali zgraditi zasebniki. Kot so sporočili iz. državnega zavoda za statistiko, je to vplivalo na povprečno površino stanovanj, ki je znašala 107,1 kvadratnega metra. Povprečna površina stanovanj je za pet kvadratnih metrov večja kot leto prej, kar tretjina dokončanih stanovanj pa ima pet ali več sob. Največ lani dokončanih stanovanj je bilo štirisobnih (1510 stanovanj), sledijo jim petsobna (1116), trisobna (1106), dvosobna (650), šestsobna (502) in enosobna (374). V občinah na Celjskem je bilo dokončanih 241 stanovanj. AVSTRIJCI KONČUJEJO DELO Že drugič po vodni ujmi leta 1990 so porečje Savinje obiskali vodnogospodarski strokovnjaki iz Šmohoija (avstrijskega Hermagora) v Ziljski dolini, da bi sodelovali pri sanaciji posledic vodne ujme na delu Savinje v Trbižu pri Ljubnem. Že v letu 1992 so na osnovi finančne pomoči avstrijske zvezne in deželne vlade pomagali sanirati degradiran vodni režim Savinje, do konca tega meseca pa naj bi še z dodatno pomočjo avstijske vlade v višini 30 milijonov tolarjev dela tudi zaključili. Pri sanaciji sodelujejo tudi ZASEDANJE SKUPŠČINE DELNIŠKE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO Za Pivovarno Laško d.d. in za vseh njenih 15.000 delničarjev, solastnikov, se je obrnil nov list v bogati zgodovini pivovarstva v Laškem Lastninsko preoblikovanje se je v Pivovarni Laško pričelo že leta 1991, ko je bil z dokapitalizacijo in registracijo podjetja v delniško družbo z mešanim kapitalom storjen prvi korak k preobrazbi lastnine oziroma se je pričel proces prenosa lastnine na znane lastnike. S sprejetjem Zakona o preoblikovanju podjetij so v podjetju izdelali program lastninjenja in izvedli dejavnosti, ki jih je narekoval zakon. V petek, 27. oktobra 1995, je bilo prvo redno zasedanje skupščine delniške družbe Pivovarna Laško. Skupščine se je udeležilo 36 delničarjev oziroma njihovih zastopnikov, ki so zastopali prek 90 odstotkov kapitala delniške družbe. Kot so sporočili iz pivovarne, je zasedanje delničarjev potekalo po predvidenem dnevnem redu, za predsednikaa skupščine pa je bil izvoljen Boško Šrot. Kot so sklenili na skupščini, bo Pivovarna Laško konec novembra začela izplačevati dividende v višini sto tolarjev bruto na delnico. Skupščina delničarjev je sprejela spremembe statuta, po katerih lahko posamezni delničar, ne glede na število dnevnic, ki jih ima v lasti, uresničuje svoje glasovalne pravice z največ osem odstotki delnic vse družbe, uprava družbe pa lahko predlaga razporeditev v rezerve tudi več kot polovico dobička, če to skupščina sprejme s tričetrtinsko večino. Skupščina je še sklenila, da bo nerazporejeni dobiček iz leta 1993 v višini 910 milijonov tolarjev razporejen v rezerve, nerazporejeni dobiček iz lanskega leta pa se bo razporedil v rezerve v višini 305 milijonov tolarjev in za dividendo v višini 442 milijonov tolarjev. Dividenda, ki znaša 100 tolarjev bruto na delnico, je najvišja med doslej izplačanimi dividendami velikih podjetij pri nas. Delničar, ki mu je bil obračunan certifikat za 400 tisoč tolarjev v javni prodaji v višini 18,7 odstotkov, bo dobil 6.600 tolarjev dividende. Upokojenec, udeleženec notranjega odkupa, ki mu je bil obračunan celoten certifikatni znesek, pa bo prejel za 456 delnic 45.600 tolarjev bruto dividende, kar pomeni več, kot je minimalna mesečna pokojnina za polno delovno dobo ali zajamčena plača v Sloveniji (34.200 SIT). Pivovarna bo pričela z izplačilom dividend konec tega meseca. Skupščina je tudi izvolila člane nadzornega sveta družbe, sprejela sklep o oblikovanju sklada za odkup lastnih delnic in imenovala revizorja družbe. Poslovni uspeh Uspeh poslovanja so denarno izraženi fizični kazalniki njihovega dela, ki ga v tržnih pogojih poslovanja določa trg. V letu 1994 se je trg normaliziral in stabiliziral. Tako so lahko vodili v Pivovarni Laško d.d. uspešno poslovno politiko, saj so s cenovno politiko spremljali inflacijska gibanja. Zadržali so dobre finančne rezultate, ki so jih dosegali že v preteklosti. Raziskovalno-razvojna politika je bila v Pivovarni Laško d.d. do sedaj in bo tudi v prihodnje usmerjena predvsem v razvoj najsodobnejše proizvodne tehnologije, ki omogoča kar najkvalitetnejšo proizvodnjo, v razvoj strategije prodaje in vlaganja v kadre. Prihodnja usmeritev je zastavljena v kontinuiteti vgradnje najsodobnejše proizvodne tehnologije, tako načrtujejo popolnoma računalniško podprto avtomatizacijo proizvodnega procesa, ki bo omogočal kar največjo produktiv- nost in ekonomičnost poslovanja, predvsem pa najkvalitetnejše proizvode. Posebno pozornost nameravajo nameniti ohranitvi ter še izboljšanju dodatnih vodnih virov, kateri so garancija za kvaliteto proizvodov, hkrati pa bo razvojna usmeritev naravnana tako, da bo kar najmanjši možni vpliv na ekološko onesnaževanje okolja. Osnovna prizadevanja bodo v prihodnje namenjena tudi tržišču, kjer bodo iskali nova prodajna področja, zlasti na zahtevnejših zahodnih tržiščih (Italija, Avstrija). Ponovno bodo poskušali plasirati svoje proizvode na izgubljeno tržišče bivše Jugoslavije, to je v Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Lani je Pivovarna Laško ustvarila za 8893 milijonov tolarjev celotnega prihodka, bruto dobiček je znašal 860 milijonov, neto pa 748 milijonov tolarjev. Z dosežki so zadovoljni, saj so se celotni prihodki povečali za 32 odstotkov, kar je predvsem odraz večje prodaje, delno pa tudi vpliva inflacije. Torej s samimi finančnimi kazalniki kakor tudi s celotno bilanco uspeha so zadovoljni, upajo da bo tako tudi v prihodnje. Kapitalska struktura lastništva Pivovarne Laško, d.d. notranji lastniki 42,30% rezervacija za notranji odkup 2,40% skladi in pooblaščene investicijske družbe 18,45% lastniki iz javne prodaje 26,20% upravičenci oz denacionalizacije 10,56% Pivovarna Laško ima v Sloveniji 48-odstotni tržni delež, Pivovarna Union ima 45-odstotkov trga, Štajerska pivovarna 3 odstotke, uvoženega piva pa je bilo prodanega približno za štiri odstotke. vodnogospodarska podjetja iz drugih vodnih območij. Prav tako pomembna kot pomoč pri sanaciji pa sta tudi strokovno sodelovanje in izmenjava izkušenj o sonaravnem urejanju vodnega režima. Kot je sporočilo ministrstvo za okolje in prostor, bo konec novembra organiziran tudi prikaz zaključnih del z zasaditvami in drugimi regula-tivnimi ureditvami. P VEGRADOVI GALERIJI RAZSTAVLJA ZLATKO PRAH Slikarstvo Zlatka Praha je rezultat slikarjeve lirične narave, ki ji je znal poiskati s trdim, predanim delom ustrezen okvir, po katerem pred naše oči priteka in odteka velika intima. Tako je med drugimi zapisal ob otvoritvi razstave mladega slikarja Ludvik Pandur. Zlatko Prah je tudi dobitnik večkratnih nagrad, samostojno pa razstavlja od leta 1988. V letošnjem letu je razstavljal v nemškem Freiburgu in Badkreuzingenu, kot gost v velenjski Vegradovi galeriji pa bo ostal tja do šestnajstega novembra, ko so na ogled njegova dela. PREKINJENE VOLITVE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Potem, ko je na velenjskem območju volilna komisija že delala s polno paro in so bili že potijeni volilni odbori in volilna območja, je iz Ljubljane prišlo obvestilo, da so s sklepom Ustavnega sodišča Slovenije zadržali izvajanje zakona o lokalnih volitvah. Tako so sedaj ustavljene vse aktivnosti v zvezi z volitvami v krajevne skupnosti in mestne četrti, saj je škoda vsakega truda in finančnih sredstev, dokler ne bo jasno, na podlagi kakšnih predpisov je potrebno volitve izvesti. Z velenjskim županom Srečkom Mehom pa je dogovorjen sestanek s predsedni- ki sedanjih svetov KS, vse z namenom dogovora, kako delovati v tem prehodnem obdobju. VELENJSKI PREMOGOVNIK V KORAK Z EVROPSKIM LETOM VARSTVA NARAVE Že 120 let je znano, da je Šaleška dolina bogata z lignitom. Seveda so zaradi izkoriščanja tega bogastva zemlje nastale v dolini vidne spremembe na površju in v globini zemlje. Zakon o rudarstvu sicer določa, da morajo izkoriščevalci naravnih bogastev po končanem odkopavanju zemljiščem vrniti prvotno podobo, a vedno tega ni mogoče storiti. Zato poskušajo v velenjskem premogovniku z rekultivacijo zemljišč, kjer so z odkopavanjem premoga prenehali. Tako zajema kompleks Turistično rekreacijskega centra 25 hektarov takih zemljišč, danes pa je že na tem področju urejen konjeniški center, prenovljen je mestni stadion, turistično jezero s teniškimi igrišči in pokrito dvorano pa omogočajo pestro športno dejavnost. Načrtujejo tudi ureditev Muzeja industrije in ekologije na opuščenem Starem jašku. Zaradi vseh teh prizadevanj ter podobnosti z aktivnostmi Turistične zveze Slovenije, so se v premogovniku koncem oktobra s podpisom priključili akciji Moja dežela, lepa, urejena in čista. To pa je po besedah dr. Marjana Rožiča, predsednika slovenske turistične zveze, tudi resničen dokaz, da je tudi v Šaleški dolini, v industrijskem okolju, mogoče narediti slovensko pokrajino zanimivo in vredno obiskov različnih turistov. Sanacija zraka je dolg proizvajalcev energije do prebivalstva ODPRLI TOPLOVOD ŠOŠTANJ- TOPOLŠICA V Topolšici, 4 km oddaljenem zdraviliško turističnem naselju na zahodnem robu Šaleške doline, kjer je že v 16 stoletju bil znan termalni izvir Toplice, so pred dnevi slovesno odprli nov toplovod. Tako bodo izkoriščali toplo vodo iz Termoelektrarne Šoštanj, s tem pa bo tudi zmanjšana emisija žveplovega dioksida v zraku, ki ga proizvajajo manjša kurišča. Tako bo to prelepo okolje zavarovano pred tem sodobnim zlom. Toplovod se deli na dva dela. Prvi je tako imenovani primarni del, dolžine 4500 metrov, katerega vrednost je 1621 mio tolarjev. Dela na njem sta izvedla ESO Montaža - strojni del in gradbeni del Grad. podjetje ALEA. Ta vod predstavlja vod od Termoelektrarne do razdelilne postaje v Topolšici. Financirali so ga: Sklad stavbnih zemljišč, Ekološki sklad ter Kreditni sklad za ekologijo Republike Slovenije. Drugi, sekundarni del, je tisti, ki vodi do samih potrošnikov. Ti so v konkretnem primeru bolnica, zdravilišče, osnovna šola s telovadnico ter 162 individualnih bivalnih enot. Takšno je bilo tudi financiranje, saj so individualni porabniki prispevali 82 mio tolarjev, ostalo pa občina, zdravilišče, termoelektrarna in Ekološki sklad. Ostalo je nepokritih še 30 mio, za katere pa bodo zaprosili za republiški PRAZNOVANJE KS VRBJE KS Vrbje praznuje svoj krajevni praznik v spomin na zločinsko dejanje, ko so leta 1942 napadli to vasico in v njej požgali domačijo Debičevih. Pri tem so ubili očeta, mati pa je preminula v taborišču. V spomin na ta dan slavi KS Vrbje svoj praznik, ki bo letos imel namiznoteniški turnir, svoje bodo dodali tudi gasilci z gasilsko vajo, upokojenci bodo organizirali srečanje starejših krajanov, nato bo v četrtek še zbor krajanov, v soboto pa bo slavnostna seja, kjer bodo podelili plakate in priznanja najzaslužnejšim krajanom. Slavje bodo nadaljevali z Martinovanjem, v katerem bo nastopil Hmeljarski instrumentalni kvintet. -nko kredit. Izvajalca sta bila samostojna podjetnika Leopold Vocovnik za strojni del in Ivan Stiplovšek za gradbeni del. Pridobitev v Topolšici je tudi del nacionalnega programa sanacije zraka, je povedal Minister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar. To je posebej občutljiva zadeva, zato je trenutno to tudi primarna naloga v Sloveniji. Slovenija je na to še bolj občutljiva zaradi konfiguracije, kjer je po dolinah konverzija še toliko bolj velika. Izkazalo se je tudi, da je tako ogrevanje na daljavo bolj smotrno glede na to, da je izvor ogrevanja čim bliže izvoru energije, kjer se tudi lažje kontrolira in sanira onesnaženje. To pa je vsekakot tudi ceneje. Realizacija teh sanacij je počasnejša, za to pa bolj dosledna. Povedal je tudi, da se bo po sanaciji zraka pristopilo še bolj intenzivno k sanaciji odpadnih voda. Za to pa bo treba osvestiti tako občine kot občane. Državni sekretar za energetiko, Bogdan Sovič, pa je poudaril, da je v ekološkem smislu prišlo do vidnih premikov, posebej v energetiki. To lahko čutimo v Šaleški dolini, kjer se končuje sanacija bloka 4 in začenja sanacija bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj. Ko bo končana kompletna sanacija, ki bo veljala več kot 0,5 mio DEM, se bo tu emisija škodljivih plinov zmanjšala od 2 do 3 krat večje kot v Evropski uniji oziroma njihovih državah na minimum. To pa se bo vračalo tudi v zdravstvu in drugih oblikah življenja. Sanacija le- tega je dolg energetike, ki ga mora poplačati prebivalstvu. Odprtja toplovoda so se udeležili vsi vidni funkcionarji Šaleške doline. Na njem je bil izveden bogat kulturni program. S tem so tudi dokazali, da jim je do lepega in čistega okolja, čeprav se zato tudi odrekajo trenutno mnogočemu. /. PRAZNIK MIZARSTVA KOVAČ Družina Kovač in gostje na otvoritvi Foto: S. J. Zadnjo nedeljo v oktobru so pri Butejevih iz Ljubije praznovali. Namenu so predali novo proizvodno halo. Tako bo enaindvajset zaposlenih imelo še boljše pogoje za uspešno opravljanje svojega dela. Zakoncema Kovač, ki sta s svojo družino v šestnajstih letih ustvarila uspešno lesno predelovalno podjetje, so ob tej priložnosti čestitali poslovni partnerji in predstavniki občine Mozirje. Po uvodni slovesnosti z bogatim kulturnoumetniškim programom je nove proizvodne prostore blagoslovil še mozirski kanonik Alojz Žagar. Ob bogati ponudbi domačih dobrot je vse obiskovalce do poznih večernih ur zabaval ansambel Zupan. Blagoslov proizvodnih prostorov ŽANA PRAZNOVALA Konec oktobra je veleblagovnica Žana Žalec praznovala svojo 19 letnico. V ta namen so pripravili v veleblagovnici in pred njo petnajst degustacij, izvedli nagradno žrebanje “bingo”, vse obiskovalce pa je zabaval ansambel TIP TOP. Ob tej priložnosti so predstavili prenovljeno prvo etažo, kjer sedaj ponujajo še pestrejši izbor audio, video in bele tehnike. ZAKAJ ZAPORA? V Libojah so krajani 25. oktobra protestno zaprli lokalno cesto in s tem poskusili opozoriti širši javnost na slabo prometno varnost in neizpolnjene obljube o gradnji pločnika. Bomo dobili pločnik ali ne? Krajani so že večkrat opozarjali občinsko vodstvo, poslance prejšnje skupščine in sedanji občinski svet na varnost otrok in starejših krajanov, vendar ostaja ta problem že vrsto let nerešen. Želijo, da bi se v njihovem kraju zgradil dva in pol kilometra dolg pločnik, po katerem bi tamkajšnji otroci lahko varno hodili v šolo. Vendar pa v devetih letih prizadevanj ta problem še vedno ostaja nerešen. Dodaten problem predstavljajo še številni tovornjaki, ki vršijo prevoze zaradi gradnje avtoceste. Letos jim je sicer uspelo urediti pol kilometra pločnika, za dodatnih 500 metrov pa so jim v prihodnjem letu v občinskem proračunu pripravljeni zagotoviti denar, vendar se nekateri krajani s tem ne strinjajo, ker želijo in zahtevajo izgradnjo celotnega pločnika. Da je ravno v tem času prišlo do zapore ceste, se zdi nekaterim domačinom čudno, saj so se dela ¥j\Open . ___ Osn.pL586,AI‘SCS 4xPCI, Procesor PENT1UMI90MII-. ventilator, ZIF, INTEL »7^, 8MB (2x4MB) 1128MB RAM, 72-pin 3,5", I.44MB Disketna , nota - povedal domačin, ki ceste ne strinja. S. J. gsv; m 635 MB Trdi Disk, EIDE . ~ EIDE Kontroler 2S1P1G (Integr. na osti. plošČtM | Graf.Kartica VGA,P60 (S3 Trioj71W8kMB, PCI 14" Barvni Monitor 0.28, LR NI Power . v , , Management, KFC - V !, • i ; ’ Afmi Stolp Ohišje BG-85, SIQ-Atest Miška, LYNX 25 s podlogo Tipkovnica LATIN-2, SLO znaki T I Levec 56 63301 Petrovče Tel.; 063/452 012 21 220 194.900,00' ali 5x 43.300,001 [Hfšs PET LET OD POPLAV V SAVINJSKI DOLINI Ob letošnjem Dnevu mrtvih, ko je sijalo lepo sonce, se večina ljudi v Savinjski dolini najbrž sploh ni spomnila na katastrofalne poplave in posledice le-teh pred petimi leti. Takrat je hudo deževje najbolj prizadelo dolino Podvolovljek ter Luče, Ljubno ob Savinji, pa predele med Nazarjami in Mozirjem. Prizaneslo ni niti krajanom Spodnje Savinjske doline, saj je narasla Savinja pustošila vse do izliva v Savo. Foto: S. J. na izgradnji pločnika začela. Ravno tako je KS Liboje dobila cca 7 mio tolarjev za ureditev cest iz občinskega proračuna, Ingradov kamnolom pa jim je brezplačno zagotovil nasipni tampon za pločnik. Namesto zaključka “Ne vem, zakaj sami sebi zapiramo cesto? Na KS Liboje smo se dogovorili, da v primeru začetka del ceste ne bomo zapirali, ampak bomo z demokratičnimi sredstvi poskušali zagotoviti izgradnjo pločnika. Takšno izsiljevanje, kot ga danes vidimo in povzročamo škodo kamnolomu ter ostalim podjetnikom v Libojah, se mi zdijo kot že znan scenarij "balkanskih metod" iz starega sistema,1' nam je ob odhodu se z zaporo Takrat, bilo je prav na prvega novembra, so padale ogromne količine padavin v zelo kratkem času in katastrofa je bila neizbežna. Še zlasti zaradi tega, ker so bili vodotoki in korito Savinje marsikje načeti, komunalno urejeni tako, da se je voda zlivala v strahovite brzice in z veliko silo rušila vse pred seboj. Takrat so se sprožili številni plazovi, ki so zaprli odtoke in tako je bil kaos še popolnejši. Zasulo in odneslo je nekaj stanovanjskih objektov, podrlo več jezov in mostov, pretrgalo in dobesedno odplavilo je več kilometrov cest, nastala je ogromna materialna škoda. Takrat, pred petimi leti, je človeška solidarnost sicer premagala slovensko zaplotništvo in nevoščljivost, še zlasti, ker je bila ponujena pomoč tudi iz sosednjih držav. Kmalu nato pa so se začele razprtije prav zaradi solidarnostnih sredstev, s katerimi bi naj celili rane prizadetim. A to so bile že druge zgodbe, ki pa še danes niso pozabljene. Ob spominu na katastrofo bi radi opozorili le na dejstva, da dolina od Luč do Mozirja ni bila nikdar v celoti sanirana, da še danes ni zgrajena cesta med Ljubnim in Lučami, da še danes grozijo plazovi (Macesnikov plaz v Podolševi), in da lahko jutri, kmalu pač, spet lije kot iz škafa. In vse bo spet kot pri dominah. Ko pade prva, se podrejo vse. (Ra)združene občine bi morale torej napeti vse sile v prizadevanjih, da bi posamezne domine učvrstile, preden bo padla prva. In če je verjeti domačim veljakom, “mučijo muko”, da bi to tudi storili. J. M. ALI PO 10. NOVEMBRU NE BO KRUHA? Simplj logical Člani upravnega odbora Žitne skupnosti ter Združenja pekov in slaščičarjev Slovenije so glede zamrznjenih cen moke in kruha (ob dražji pšenici in višjih stroških proizvodnje), kar velja po uredbi vlade do konca prejšnjega meseca, nekoliko omilili svoje zahteve. Ker so upoštevali pripombe ministrstva za ekonomske odnose in razvoj na svoje kalkulacije, zdaj terjajo manjše zvišanje cen moke in osnovnih vrst kruha (za šest do sedem odstotkov), kot so jih ob svojem prvem protestu. Vladi so postavili rok do 10. novembra, da jim odgovori. Če se z vlado ne bomo mogli sporazumeti, so mlinarji in peki zapisali v svoja stališča, bomo prisiljeni sprejeti izredne ukrepe - prekinili bomo peko kruha za široko porabo, redno bomo oskrbovali le bolnišnice, šole, vrtce in nekatere druge pomembne ustanove. V VELENJU VIŠJE POKLICNE ŠOLE V Republiki Sloveniji tečejo aktivnosti za prenovo sistema vzgoje in izobraževanja. Dosedanje izobraževanje po srednji šoli je potekalo le v okviru univerze oziroma fakultet in visokih ter višjih šol. Po novi zakonodaji naj bi izobraževanja po končani srednji šoli potekalo po dveh poteh. Prva pot, po kateri bo možno nadaljevati izobraževanje, bo enaka kot do sedaj, torej študij na univerzi - fakultetah in umetnostnih akademijah - ter na visokih strokovnih šolah. Ta del izobraževanja bo tudi v bodoče urejal Zakon o visokem šolstvu. Druga (nova) pot pa naj bi bilo izobraževanje na višjih strokovnih šolah. Ta del izobraževanja bo urejal Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Izhajajoč iz predloga nove šolske zakonodaje, se bodo v Sloveniji na novo formirali zavodi za strokovno izobraževanja. Med šestimi izbranimi poskusnimi šolami za razvijanje programa VIŠJE POKLICNE SOLE je tudi VELENJE. Kot so v pogovoru povedali predstavniki Centra srednjih šol Velenje - direktor PETER ROBIDA, ravnatelj Srednje elektrotehniške in računalniške šole TONE GAMS in odgovorni sodelavec projekta Phare MILAN MEŽA, je razlogov, da bi se višje poklicno izobraževanje razvijalo kot vzporednica univerzitetnega izobraževanja in ne kot njegov sestavni del, več: - takšen način izobraževanja imajo razvite evropske države - programi teh šol so naravnani izrazito praktično upoštevajoč aktualne praktične potrebe - s takšnim načinom izobraževanja je zagotovljena celotna vertikala poklicnega izobraževanja, od nižje do višje stopnje - cilj višjega strokovnega izobraževanja je priprava na strokovno zahtevo operativno delo predvsem v organizaciji, pripravi in kontroli Na Centru srednjih šol v Velenju so prepričani, da je v njihovem okolju dovolj podjetij, ki potrebujejo kadre z višješolsko izobrazbo in ki bodo sodelovali pri oblikovanju in izvajanju programa višjega stokovnega izobraževanja. Zavedajoč se pomembnosti odločitve, da postane Velenje ena izmed šestih občin, ki bodo imele višje strokovne šole, so se odgovorni Centra srednjih šol Velenje v sredo, 18. oktobra, sešli na delovnem sestanku, na katerega so povabili preko 30 predstavnikov delovnih organizacij savinjsko-šaleške in koroške regije, predstavnike lokalnih skupnosti in Gospodarske zbornice. Oblikovali so delovno skupino za razvoj programa VIŠJE POKLICNE ELEKTRO ŠOLE, v kateri so predstavniki delodajalcev, delojemalcev in izvajalcev oziroma pooblaščeni predstavniki podjetij in lokalnih skupnosti. Devetčlanska delovna skupina mora do 15. novembra pripraviti vpisne pogoje, predlog splošnih, strokovnih in izbirnih predmetov, predlog izvedbe praktičnega usposabljanja, evidentiranja izvajalcev praktičnega usposabljanja ter zasnovo predmetnika. T. G. Vzamem si čas, da preberem GLAS Savinjske! DESET LET DRUŠTVA SAMSKIH OPTIMISTOV SLOVENIJE Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roke na ramo, da se trudna nasiti bližine... (1. Minatti) Nekoga moraš imet rad - tako so zapisali v priložnostno glasilo člani Društva samskih optimistov. Sprva jih je bilo le kakšnih trideset plahih pristašev, danes jih je včlanjenih več kot tisoč zelo samozavestnih članov, čeprav je skozi njihove vrste “šlo” v desetih letih preko dvatisočpetsto oseb v starosti od trideset do petinpetdeset let. Jubilej - desetletnico delovanja so prejšnjo soboto proslavili s srečanjem v celjski Modri dvorani, kjer se je zbralo okrog štiristo članov iz vse Slovenije in zamejstva. Kot gostje so se jim pridružili člani Društva zagrebačkih samaca, s katerimi sodelujejo že vrsto let. Na prireditvi so podelili priznanja najbolj aktivnim članom, ki so se z veliko mero entuzlazma srečali prvič februarja 1985, njihove želje in hotenja pa so prerasla v statut, ki obvezuje vse člane. Veliko podobnih prireditev se je zvrstilo v minulih letih, mnogo plesov, izletov, kjer so se srečevali sami in osamljeni, tisti, ki jih je usoda na tak ali drugačen način ogoljufala za življenjskega partnerja ali sopotnika. Pa kljub temu niso ostali za zapečkom in tarnali nad usodo, ki jim ne nudi človeške topline in toplega stiska roke. Zbranim je tudi tokrat spregovorila Vera Čuješ, predsednica Društva samskih optimistov Slovenije, ki ima sedež v Mariboru in podružnico v Ljubljani, svoje člane pa po vsej državi. A pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 Bogata ponudba, ugodne cene, možnost plačila na več obrokov. MZJBHNB asm ZA GOTOVINSKA ZLAČ1LA: V MESECU NOVEMBRU! 5. D zakonska spalnica LARA - bela 108.851,00 SIT 6. D zakonska spalnica NATALIE - bela 143.550,00 SIT s kotnim elementom Omare z drsnimi vrati II. D. 26.070,00 SIT. : III. D. C 32.863,00 SIT Regal za dnevno sobo z mostom -temni hrast, dolžine 3,6 m Kotna sedežna: - v blagu / 97.600,00 SIT - v skaju 55.533,00 SIT Dvosed - postelja 26.796,00 SIT Jedilnice od 29.654,00 SIT dalje 85 661,00 SIT Omarice za čevlje Zakonska spalnica v dveh barvah: bela, črno-srebrna REGAL COMPO dolžina 2,1 m beli jesen (ostanek od izvoza) POHIŠTVO GAJRANT POLZELA POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! ________. . : ■ ■ Pogovor z direktorjem Borovo trada Celje, mag, oec. Zlatkom Kolarjem_ CELO RUŠEVINE SO LAHKO TEMELJ NOVEGA Sprva, ko je bil ta pogovor le še zamisel, smo imeli namen predstaviti zgolj podjetje - Borovo trade, ki se je porodilo precej daleč od svojih korenin, zagrnjenih pod ruševinami razdejanega Vukovarja. Nato pa je pogovor polagoma razkril še zanimivega človeka. Mag. Zlatko Kolar, direktor Borovo trada, je namreč vse prej kot ozko usmerjen strokovnjak v ekonomski vedi. Njegov drugi jaz skriva presenetljivo občutljivega pesnika, ki je seveda ranljiv in ranjen, ga pa to vendarle ni napolnilo z obupom, kaj šele s sovraštvom. Nasprotno, pesnik Zlatko Kolar, še vedno ljubi ljubezen in verjame v jutri. Zase, za tiste, ki jih ima rad, za svoj Vukovar. Zlatko Kolar: "Na slovenskem trgu želimo svoj delež še povečati!" ‘Saj je pravzaprav Borovo trade in kako to, da ste za njegov sedež izbrali prav Celje?” 'Borovo trade je neposredni naslednik Borova Vukovar, za katerega veste, da je bil vsejugoslovanski kombinat. S proizvodnjo 20 milijonov parov obutve je bil največji v svoji panogi. Z vojno in nastankom novih držav ter razpadom Jugoslavije pa se je vse spremenilo. Prodajalne so ostale prepuščene same sebi in znašle so se v kaotičnem, precej brezizhodnem položaju. Denarja niso imele, zalog tudi ne. Tovornjake z obutvijo, ki smo jih Foto: S. J. v začetku še poskušali usmeriti v različne kraje nekdanje države, so nam na poti skozi srbska območja sproti pokradli, dolgovi so se kopičili, skratka, treba je bilo začeti skoraj znova. Ko se je izkazalo, da Vukovarja ne bo mogoče ubraniti, se je vodstvo Borova odločilo, da njegov sedež prenese v Zagreb, kombinat z dvajsetimi podjetji pa je bil reorganiziran v enovito delovno organizacijo. Takoj tedaj smo organizirali podjetja tudi v Makedoniji, v Sarajevu v Bosni in Hercegovini, kjer je bil tedaj še božji mir, hčerinsko podjetje Borovo trade pa je bilo ustanovljeno tudi za Slovenijo. Sem smo prišli novembra 91, Borovo trade pa je bil formalno ustanovljen 20. januarja 1992. Zakaj sedež prav v Celju? Najpomembnejši so bili gotovo ekonomski razlogi, čeprav je nekaj vloge odigrala tudi moja posebna afiniteta do manjših mest. V takem sem pač dolga leta živel tudi sam. Sicer pa smo bili prepričani - in kasneje se je izkazalo, da smo imeli prav - da bomo v takem okolju vse lažje reševali kot v velikem centru.” “Verjetno pa brez težav tudi tu ni šlo?” “Seveda ne, toda naleteli smo na razumevajoče ljudi. Od mestnih oblasti niti nismo pričakovali velike pomoči, pač pa razumevanje in to smo dobili. Če bi naleteli na birokratske zavore, bi nas bilo to vodilo v katastrofo. Toda to se ni zgodilo, prišli smo v prijazno mesto in se srečali z razumevajočimi ljudmi. Kot rečeno, je bil pomemben tudi ekonomski moment - navsezadnje smo za denar, ki v Ljubljani ne bi zadoščal, kupili vilo, kjer je zdaj naše upravno poslopje in lahko smo začeli z delom.” “Koliko zaposlenih je bilo takrat v slovenskih prodajalnah Borova in koliko delavcev imate danes?” “Bilo jih je 215 in niti enega nismo opredelili kot morebitni višek, niti ga poslali na čakanje. V Celju smo celo na novo zaposlili deset delavcev - vse z zavoda za zaposlovanje - in na srečo smo dobili res dobre delavce. Od 55 prodajaln smo jih ohranili 54, prodali smo le tisto v Zagorju bo Savi, vendar je izkupiček od te prodaje strogo namenski - zanj bomo kupili poslovni prostor, v katerem posluje prodajalna v Kopru.” “Česa ste se ob prihodu najprej lotili? Rekli ste, da sta v poslovanju vladali precejšnja zmeda in negotovost. Pa tudi lokali menda niso bili ravno najsodobneje in najbolje opremljeni?” “Vsaka od naših prodajaln je takrat nastopala do države povsem samostojno. Imeli smo 40 žiro računov, bili pa smo brez zalog, brez pravih poslovnih partnerjev...Stkati je bilo treba povsem nove vezi. Znotraj smo vzpostavili nov stimula-tivnejši sistem nagrajevanja delavcev in interes za delo se je povečal. Danes sodelujemo s številnimi slovenskimi podjetji in čeprav prodajamo tudi blago iz tujine, sami ne uvažamo. Vse gre preko slovenskih podjetij. Najbolj pa smo ponosni, da ta Borovo trade doslej ni zamudil še niti ene minute pri plačevanju svojih obveznosti do države ali do svojih delavcev. Tudi naš žiro račun ni bil blokiran niti za en dan.” “Pravite, da niste zamudili niti minute pri plačevanju svojih obveznosti do države in zaposlenih. Kaj pa do svojih dobaviteljev? Ste tudi v poravnavanju teh obveznosti tako hitri?” “Za našo prodajo so značilne velike sezonske oscilacije. V začetku leta je naš promet tudi za štirikrat manjši kot proti koncu leta. Naši partnerji to vedo in razumejo, sicer pa vlada pri plačevanju med nami in našimi dobavitelji dober kolegi-alen odnos. V globalu plačilne roke spoštujemo, za podrobnosti pa se, upam si reči, v zadovoljstvo enih in drugih, redno dogovarjamo.” “V obutveni industriji, torej tudi v trgovini z obutvijo, je veliko konkurence. Kakšno taktiko ste ubrali v zvezi s tem?” “V Sloveniji so odlični proizvajalci obutve, pa tudi bližina Italije je upoštevanja vredna. V Borovu tradu imajo tudi svoj časopis. Ker je več kot 95 odstotkov zaposlenih žensk, so ga poimenovali Prodajalka. Letos so že drugič razpisali natečaj za najboljši aforizem na temo noge in obutev. Ludvik Kramberger iz Gornje Radgone si je izmislil takegale: Najlepše so obuti tisti, ki se obuvajo na račun bosih. Ob ustanovitvi Borovo trada smo sklenili, da bomo v petih letih v vseh naših prodajalnah prešli na samoizbirni način prodaje in za to je bilo potrebno GLAS Suvinjske ustvariti primerne pogoje. Opremljenost Borovih slovenskih in hrvaških prodajaln je bila na repu, zato zdaj res z veseljem ugotavljamo, da smo nalogo namesto v petih, opravili v treh letih in v tem času adaptirali okrog 30 prodajaln. Zdaj začenjamo drugi krog urejanja naših trgovin, kar pomeni, da jih opremljamo z vrhunsko opremo in jim dajemo evropski nivo. Mislim, da je potrebno še povedati, da smo v Sloveniji uspeli poleg lastnih ohraniti tudi vse najete lokale, pa najsi so naši najemodajalci občine ali zasebniki. Vsi so nam, na naše veliko zadovoljstvo, obnovili pogodbe in danes že kar pogosto slišimo, da so tudi sami zadovoljni. V Celju že velja, da je Borovo trade dobra firma in to nas seveda zelo veseli.” “V Borova smo včasih samo izjemoma lahko našli kakšno vrhunsko modno obutev. Si zdaj želite tudi zahtevnejših kupcev?” “Veste, v Borovu je včasih veljalo tole pravilo: "Ničesar od tega, kar se bo izdelalo v Borovu, se ne bo vrglo v Donavo". V teh besedah je pravzaprav srž posebne logike, ki vlada v velikih proizvodnih podjetjih z lastno trgovsko mrežo. Slednja je v njih vedno podrejena proizvodnji. Prodajati mora domačo “robo”, pa najsi bo dobra ali slaba. To smo v Borovo tradu korenito spremenili, nekaj seveda tudi zaradi objektivnih okoliščin. Danes prodajamo obutev vseh proizvajalcev v Sloveniji, razen treh največjih, asortiman pa dopolnjujemo z uvozom pravzaprav iz vsega sveta. Radi bi ustregli vsem slojem kupcev, vendar v tem pogledu ne želimo nadaljevati tradicije Borova, ki je proizvajal predvsem za, ne zamerite izrazu, široke množice. Seveda pa je treba upoštevati, da pravega srednjega sloja ta čas v Sloveniji ni." “In tako sva pri resničnem vsakdanjiku. Kaj vam kot ekonomistu, ki je še posebej doma v trgovini, gre posebej na živce?” “Da država omejuje stimuliranje uspešnih. Inflacijo spodbuja nezasluženi denar, ne pa delitev tistega, kar prinaša dobiček. Daj bog, da bi se že enkrat zavrtel ta krog porabe - da bi torej imeli več dobrih podjetij, ki bi lahko dobro plačevala svoje delavce. Mi vemo, kaj se pravi zaslužiti. V Sloveniji so doma odlični proizvajalci obutve in mi jih globoko spoštujemo. Tu je, kot rečeno, tudi močan vpliv Italije. In če je kljub vsemu temu podjetje uspešno, če je naš denar torej zaslužen, je brez vsake ekonomske logike, da tej uspešnosti ne morejo slediti tudi plače. Država seveda mora predpisati pravila igre, pri tem pa ne bi smela dopustiti, da bi bilo delo izenačeno z nedelom, kakor tudi ne, da se ji izmuzne nelegalno zaslužen denar.” “Kaj bo z Borovom v Vukovarju?” “Ko bo Vukovar osvobojen, bomo proizvodnjo v Borovu seveda obnovili. Tam doli se sicer nekaj hvalijo, da nadaljujejo z delom, toda, kaj je od obratov v resnici ostalo, je težko reči. Zanesljivo vemo le, da je neznanokam izginilo veliko pre- potrebnih strojev in dobre opreme. Gotovo bo Borovo v prihodnosti drugačno od tistega iz preteklosti. Proizvodnjo bo treba specializirati - nikakor ne bomo delali spet vseh vrst obutve, vsekakor pa ne bomo izločili gumijaste. Po njej smo bili znani že nekoč in še vedno je potrebna. Sicer pa imamo štiri lastne, v Sloveniji zaščitene, blagovne znamke. To so Priora, Startas, Borosana in Boroleta.” “In kakšna bo vloga Borovo trada v Sloveniji tedaj?” “Borovo je pred vojno prodal na prebivalca največ svoje obutve prav v Sloveniji, celo na Hrvaškem je bila ta številka nižja. Slovenski trg si želimo ne le ohraniti, temveč svoj delež v njem tudi povečati.” “Vi imate radi Borovo, kajne?” “V njem delam že od začetka svoje delovne dobe, najprej kot prodajalec, nato sem delal v skladišču, kasneje sem bil direktor veleprodaje. Šolal sem se ob delu, vse svoje poklicne načrte sem povezal s tem kolektivom, tudi za magistrsko nalogo sem izbral specifičen položaj Borova. Sicer pa sem 14 let potoval sem in tja po nekdanji državi in tako spoznal tudi Slovenijo, še posebej mariborsko in celjsko regijo. Ver- jetno je tudi to eden od razlogov, da smo za sedež Borovo trada izbrali prav Celje.” “Si želite vrniti se v Vukovar?” “Svojim v vodstvu podjetja sem že povedal, da si želim svojo delovno dobo zaokrožiti tu. Nimam več prave moči, da bi začenjal vse znova. Kljub vsemu razumevanju, o katerem sva že govorila, so bila zadnja leta zame težka tudi v Sloveniji. Zdaj pa imam tu svojo družino - soprogo in dve hčerki, živimo v Žalcu in smo zadovoljni.” Kljub vsemu pa imam občutek, da je bila to le polovica odgovora na zadnje vprašanje v tem pogovoru. Naj namesto Zlatka Kolarja, direktorja in ekonomista, odgovori Zlatko Kolar - pesnik: Kada u Vukovar dodješ posli]e ra ta Znat ču - Vukovaru se Osmijeh vratio Nazdravlje - jedi i pij Vukovar je Sve Platio. Ivica Burnik OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da smo prenoviti poslovne prostore v AGENCIJI ŠEMPETER. Poslovni čas ostaja nespremenjen: ponedeljek - petek od 8.00 dol 3.00 in od 13.30 do 17.00 sobota od 8.00 do 11.30 V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. 01 ) banka celje Bodo Ijubenski tržani postali žrtve pokojnih na Rosuljah? SMRT PRIHAJA Z VODO V davnih časih so imeli mrtvi na Ljubnem svoj zadnji dom v samem središču trga. V boju za življenjski prostor so zmagali živi in pokojne izpred farne cerkve preselili na hribček Rosulje. Gori je bilo dovolj prostora pa še bližje bogu so bili. So se pa s stoletji mrtvi namnožili v tolikšni meri, da je bilo potrebno pokopališče razširiti. Še več, umrli so se odločili zopet vrniti se v dolino. Če ne drugače, v obliki bakterij in se pridružiti spodaj živečimi. Nekateri so se temu uprli. Martina in vnuček v jarku Foto: F. F. Hiša ob potoku mrtvih? Martina in Tomo Micin sta si zgradila hišo na Janezovem polju, tako da po novem na njej visi tablica z napisom Cesta v Rastke. Tik ob domovanju Mičinovih poteka kanal oziroma graben, ki zajema vode Primoža in Dobrovsega polja, ki je ob sušah prazno, ob neurjih pa prestopa bregove. Že navadno deževje je dovolj, da je cesta pod hišo Mičinovih poplavljena. Kakor koli že, vse, kar priteče po tem grabnu, se izlije v potok Ljubni-ca... Foto: F. F. Konec septembra me je tajnik občine Franc Valte po telefonu obvestil, da bodo zaledne vode °d mrliške vežice in pokopališča speljali v jarek ob naši hiši. Opozorila sem ga, da graben že °b manjših povodnjih prestopa bregove, posebej v predelu severno Zaljubnice in ob pešpoti na pokopališče. Na to ni reagiral, rekel je samo, toliko, da te obvestimo, da veš,” pripoveduje Martina Mičin. Približno teden dni po tem razgovoru je Cestno podjetje Celje po naročilu Občine Ljubno začelo z izkopavanjem štiri metre globokega jarka, ki je bil namenjen za odvod odpadnih in zalednih voda s pokopališča. Martina se je takoj napotila k tajniku, ki pa se z njo ni želel pogovarjati in jo je napotil naprej, k županji. Kot vedno naj bi, torej, tudi sedaj napake drugih reševala Anka Rakun, ki je v dobri veri, da so načrti v zvezi z odvodom urejeni, Martini to tudi sporočila. “Klicala sem sanitarno inšpekcijo v Mozirje. Govorila sem z Jožetom Podkrižnikom, ki je izdal odločbo že pred dvema letoma, ki pa naroča, da se odpadne vode speljejo v smeri predela severno od igrišča, kjer bi bile vključene v obstoječo kanalizacijo. Čisto slučajno pa ima prav tam razkošno hišo vdova brata tajnika občine, Franca Valteja. Ko sem poklicala še urbanistično inšpekcijo, je prišla na ogled inšpektorica Mira Sajko in povedala, da je občini dala nalog, da uredi dokumentacijo okrog odvoda do 15. oktobra. Po moji urgenci na regijskem inšpektorjatu za okolje in prostor v Celju, je po ogledu gradbišča Amalija Tranar nadaljna dela prepovedala. V odločbi je zapisala, da so te vode nevarne ljudem, živalim in rastlinam,” izvemo od Martine. Ne bomo plavali skupaj z mrliči! Prizadeta občanka Ljubnega trdi, da investitor - Občina Ljubno za začetek dela na pokopališču nima gradbenega dovoljenja, ampak zgolj odločbo o priglasitvi del s strani mozirskega upravnega organa. V vsakem primeru pa je proti temu, da bi ob njeni hiši tekla okužena voda. Da bi v njo spet ne padel njen vnuček. Pa tudi sicer ni nobena rešitev spel-javati smrtnonosne vode v Ljub-nico, v kateri se poleti kopajo otroci in katere vode uporabljajo za zalivanje ob suši. In, kje je rešitev? Martina se spominja, da je bil v letu 1977, ko so razširjali pokopališče vzdolž celotnega pokopališča napravljen drenažni jarek, v katerega so nasuli pesek, z namenom, da se bodo vanj stekale odcedne vode. Ker pa je bila količina vode prevelika in sestava tal neustrezna, so si vode utrle pot proti hišam pod pokopališčem. Martina Mičin predlaga, da bi odvod potegnili v novo naselje, kjer je velika zbiralna jama. V bodočnost pa je že menda v načrtu očiščevalna naprava nekje pri Iskri, ki bi stvar z vodo dodatno uredila. Skratka, Ljubenci so se znašli v velikih težavah. Tem večji v tolikor, ker se živi še vedno bojijo mrtvih, slednjim pa je za to prekleto malo mar. F.F. NOVI KLOSTER -NOVI PROBLEMI V našem uredništvu se je zglasil g. Traugott Biderman, iniciator konferedativnega sodelovanja Švice in Slovenije. V začetnem zagonu je bilo veliko obojestranskega navdušenja, še najbolj pa v tistih prvih dnevih po osamosvojitvi, posebej ob navalu beguncev iz južnih delov razpadajoče se Jugoslavije. Švicarji so zbrali veliko prispevkov, naj si bo to v oblačilih ali hrani in pripomogli premostiti marsikatero težavo. Veliko vlogo pri tem je imel tudi rojak iz Novega Kloštra, dr. Pavel Parin, ki se je v svoji rojstni hiši nekajkrat tudi mudil. Iz vsega so se spletle vezi in pripravljenost Švicarjev, da bi tu bilo stičišče Slovencev in Švicarjev, s tem pa bi razpadajočemu Kloštru vdihnili življenje. Pokazali so obilico pripravljenosti, upoštevajoč skromnost in varčnost. Od razpadajoče kapelice, v kateri so imeli stanovalci vse mogoče, so začeli pripravljati vse za obnovo. Z obilico dobre volje so prostore očistili. Nabavili so nov zvon, ki sameva v restavrirani dvorani. Po vsem navdušenju pa je začelo vse plahneti. Tudi nekaj najhujših del je bilo opravljenih. Za novo kapelico so pripravili nekaj klopi, ki bi se lepo lahko uporabile. To pa je bilo zgleda tudi vse. Danes kapelica kaže spet zelo klavrno sliko, prenovljena je le streha, ostalo pa stoji. Po besedah g. Bidermana za kapelico niso zainteresirani niti dominikanci iz Žalca in Petrovč. Kot vemo, se izvirna slika Sv. Dominika hrani v Žalcu in domnevamo, da jo ne bi niti vrnili tja, od koder je. Pokazali so nam tudi nekaj prostorov, ki so jih vsaj delno sanirali in bi jih le z opremo lahko koristili, kot je bilo to nekoč tudi zamišljeno. Žal pa je splet okoliščin postal nekako drugačen. Za prenovo se je pojavil povratnik Srebotnik in tisti, ki so si doslej prizadevali za revitalizacijo, so odpadli. Glavni iniciator, g. Biderman, je z melanholijo in velikim razočaranjem odpovedal tudi stanovanje, ki ga je imel v Žalcu in se ne namerava več veliko vračati. Res, da nismo raziskovali dejanskega stanja, vendar smo pa kljub temu skeptični, da se ne bi vse končalo tako neslavno, kot je bil to primer s KOMENDO na Polzeli. Napravilo se je sicer veliko, vendar je na koncu zdomec, ki se je zato zavzemal, izpuhtel na zelo čuden način. Mar čaka enako usodo tudi Novi Klošter? Na potezi so lokalni in občinski funkcionarji, ki pa krijejo vse kot kača noge!? -nko Suvinj ske STANJE VARNOSTI NA CELJSKEM V cestnem prometu je bilo v minulih devetih mesecih skupaj kar 4376 prometnih nesreč ah približno 2 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta. V 36. nesrečah je življenje na Celjskem izgubilo 46 oseb. V 796. so utrpeli telesne poškodbe, ki so bile v 341. primerih hujše, 737 oseb pa je bilo lažje poškodovanih. Nesreč z materialno škodo je bilo 3544, v katerih je bilo udeleženih 7636 oseb. Tako so obravnavane telesne poškodbe v porastu za 4 odstotke kakor tudi število poškodovanih. Kar se tiče nesreč s smrtnim izidom, smo lahko zadovoljni, saj jih je bilo 46, to pomeni kar za 26 odstotkov manj kot lani, ko jih je na cestah umrlo 62 oseb. Na območju Žalca se je zgodilo 909 nesreč, kar pa je žal za 2 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta, ko jih je bilo 888. V 6. prometnih nesrečah je umrlo v žalski UE 10 oseb. 189 jih je zabeleženo s težjo telesno poškodbo, skupaj pa je bilo poškodovanih 261 oseb. Razveseljivo je, da je trend smrtnih žrtev upadel s 23 na 10. Kot so povedali na UNZ Celje, je to zmanjšanje posledica zmanjšanja predvsem na območju Celja in Žalca. V področju UE Mozirje je bilo 167 prometnih nesreč, kar je žal za 6 odstotkov več kot lani, ko jih je bilo 158. Tudi na področju izida s smrtjo jih je bilo lani 2, letos pa se je število povzpelo na 6. Tudi telesne poškodbe so bile hujše, saj jih je bilo letos 23, lani pa le 18. Lažje poškodovanih je bilo 27, nekaj več pa je bilo lani, ko jih je bilo 32. Največ nesreč je bilo v naseljih, kjer jih je bilo kar 2562, izven naselij pa 1814. Med vzroki nesreč je še vedno na prvem mestu neprilagojena hitrost, sicer okoli 2 odstotka manj kot lani, neupoštevanje pravil prednosti je več za 4 odstotke, premiki z vozili 2 odstotka več, nepravilna smer vožnje 15 odstotkov več in nepravilno prehitevanje za 4 odstotke. Vozniki motornih vozil so povzročili za 3 odstotke več nesreč kot ostali, 28 odstotkov manj nesreč so povzročili vozniki koles z motorjem, medtem ko so kolesarji povzročili za 18 odstotkov manj nesreč. Tudi traktoristi so se umirili, saj jih je za 21 odstotkov manj v prometnih nesrečah, žal pa so pešci povzročili za 2 odstotka več nesreč kot lani. Zaskrbljujoče pa je, da je na področju pobegov med največjimi skupaj s Celjem tudi Žalec. Na področju kriminalitete so se stvari nekoliko umirile, saj je za 12,1 odstotka manj kaznivih dejanj. Tudi raziskanost kaznivih dejanj je kar za 4,3 odstotka boljša od lanske. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da je v porastu število storilcev, ki so mladoletni, saj jih beležimo kar 11 odstotkov več kot lani. Zabeleženo je tudi več elementov nasilja, telesnih poškodb, ropov, napadov na uradne osebe, posilstev kot tudi kaznivih dejanj, kjer so žrtve mladoletne osebe. Zaskrbljuje pa, da se pojavlja organizirana kraja osebnih avtomobilov, kjer je kar veliko število mladih oseb ali starejših mladoletnikov. Bilo pa je izredno veliko kaznivih dejanj v zvezi z lastninskim preoblikovanjem, saj so na Celjskem zabeležili kar 300 odstotno porast. Kljub temu, da je v vseh področjih kar dosti upadanja kaznivih dejanj, je zaskrbljujoče, da se v to problematiko uvrščajo predvsem mladi ljudje. Vzrok temu je slaba ali neustrezna zaposlitev ali izredno nizki osebni dohodki, saj je mnogo ljudi na robu življenjske eksistence. VROČEKRVNI RAJKO Mozirje. 29.oktobra ob 12.50 uri je 27-letni Rajko M. iz Gornjega Grada napadel policista PF Mozirje, ki je opravljal uradno nalogo: prisilni privod po odredbi sodnika za prekrške v celjske zapore na prestajanje zaporne kazni. Policista sta hotela od doma odpeljati napadalčevega^ brata, kateri se temu ni upiral. Se preden pa so zapustili dom, je domov prišel vinjeni Rajko, ki je policista pričel zmerjati, takoj za tem pa ga je napadel še fizično. Policist je napadalca obvladal, ker pa se ni hotel pomiriti, je bil odpeljan v prostore za pridržanje do otreznitve. Ker tudi napadalec nima poravnanih vseh računov za storjene prekrške, so ga po iztreznitvi odvedli v celjske zapore. SMRTI Marija VRABIČ, 79 let, iz Polzele.. Maksimiljan DOBOVIČNIK, 64 let, iz Nazarij Franc TURNŠEK, 61 let, iz Ločice ob Savinji Mitja GRADIŠNIK, 30 let, iz Migojnic Janez KRAJNC, 27 let, iz Dobriča ROJSTVA Bogdana KAPITLER iz Žalca - fantka Nataša PRUNGL iz Šempetra - fantka Ema JANKO iz Moziija - deklico Marta ROJNIK iz Šempetra - deklico Jolanda HRIBERŠEK iz Mozirja - fantka ^ Adrian KOROŠEC in Klementina STROPNIK oba iz Polzele Dušan LENKO in Darinka MARČINKO oba iz Dolenje vasi MORANA d.o.o. POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA Parižlje Ilc, BRASLOVČE tel.: 063 720 003, 720 660 POGREBNA SLUŽBA IVAN ROPOTAR Ob boleči izgubi bližnjega vam 24 ur na dan nudimo: ♦J* kompletne pogrebne storitve vse vrste prevozov doma in v tujini ❖ izkopi in zasipi grobnih jam *** ureditev cvetličnih aranžmajev ❖ dobava spomenikov ❖ povračilo pogrebnine ■ ❖ vse opra vi mo na hiter in pieteten način 1 cer po izredno ugodnih cenah Šempeter v Savinjski dolini 112/a, tel.: 063/ 701-433 VINO JE DAR BOŽJI Kdor dobro pije, dobro spi, kdor dobro spi, dobro misli, kdor dobro misli, dobro dela, kdor dobro dela, piti mora. Tako pravijo Angleži. In kaj naj pomeni “dobro piti”? Če bi bila voda boljša od vina, potem si Kristus pri poslednji večerji ne bi izbral vina, temveč bi pil vodo ali pa pivo, ki so ga takrat tudi že poznali. In tudi biblijski očak Noe je moral vedeti, da je vino za dušo, voda pa le za obraz, sicer ne bi v svojo barko naložil tudi vinske trte. Župniki so, če stvari bolj natančno pogledamo, edini gospodje, ki ne samo smejo, temveč celo morajo med opravljanjem svoje službe piti vino (ocenjevalci vina ga na primer pljujejo ven!). Fajmoštri pijejo vinsko kapljico zato, ker jim je tako zapovedal in jih tako naučil njihov vsemogočni šef, gospod Bog, Sin, Sveti duh torej. In on je že vedel, kaj je dobro. Ko je bil samo Bog, je ustvaril vodo, je dejal Victor Hugo, vino je napravil človek. V osmem stoletju je na Kitajskem živel pesnik Li Tai Po, ki je nekoč vzkliknil: “O, če nebo bi ne ljubilo vina, kaj bi redila sonca ga vročina!” Tri stoletja za njim pa je perzijski modrec zapisal nekaj, kar ga uvršča med nesmrtne: “Pij vino, ker ne veš, od kod si prišel in živi veselo, ker ne veš, kam greš!” Dobro vino in lepa žena - to sta dva najlepša strupa. (Turški pregovor) Nizozemci niso kdo ve kako dobri vinogradniki in vinarji, vino pa še kar radi pijejo in prav oni so si izmislili pregovor 0 znamenitem Grku Diogenu, ki je nazadnje živel v sodu; Diogenes modri je živel v sodu, torej mora biti modrost v sodu.” V različnih knjigah je toliko pregovorov o vinu, da človeku ne preostane nič drugega, kot da začne verjeti, kako brez vina življenja praktično biti ne more. Vino je spremljalo človeštvo od samega začetka, nobena druga stvar ga tako zvesto ne spremlja - če bi bilo hudičevo delo, bi Pij vino, a glej, da ono ne popije tebe. (Romunski pregovor) se ga najbrž že zdavnaj odpovedali, predvsem pa se ne bi z njim tako neznansko trudili. Francozi pravijo, da kdor pije vino, vidi Boga in da burgundec naredi veliko dobrega ženskam, še posebno, če ga pijejo moški. So pa tudi takšni, ki mislijo drugače. Na primer Židje, ki pravijo; če človek pije malo, je dober kot ovca; če popije malo več, postane hraber kot lev; če prekorači mero, je okruten kot tiger; če mu pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu in nazadnje napravi iz sebe še opico. Se hujši so Jevreji, ki pravijo dobesedno takole: “Kamor vrag ne more osebno, pošlje vino.” Še hujši pa je koran (sveta knjiga muslimanov), ki trdi, da se hudič skriva v vsaki jagodi grozdja. Toda, kako naj dobro vzgojen kristjan kaj takega verjame! Mar ni v Svetem pismu vino omenjeno menda kar 502-krat, s tem da nikoli v slabem smislu, in mar ni Homer v Iliadi omenil vino 49-krat, v Odiseji pa celo 85-krat. Treba je razlikovati vino od pijanstva, kar slovenski narod zna - saj poznate njegovo reklo, ki pravi, da je kruhova pijanost najhujša. Če je nečesa preveč, je pač preveč, in če je še tako dobro, postane potem zanič! Rusi so se dokopali do čudovitega spoznanja: “Ne preklinjaj vina, preklinjaj slo po vinu!” Če je verjeti stoletni pratiki, potem bomo letos morda res kdaj pa kdaj o vinu kaj grdega rekli. Saj, če glavni delež nad vremenom prevzame Luna in ga dokaj dolgo še drži, vinska letina praviloma ni kaj dosti prida; nazadnje je bilo v Luninem letu vino res dobro leta 1656! Če bo letošnje vino res slabše, ga bomo pa v kuhinjah v omake in podobne reči zlivali, stran ga že ne bomo vrgli. Vprašali so vino: “Ali si več ljudi pogubilo ali osrečilo?” Vino je odgovorilo: “Ne vem, koliko sem jih osrečilo, a kar zadeva pogubljene, se za njihovo število sploh ne ve.” (Armenski pregovor) In ker je v Sloveniji skoraj vsak deseti prebivalec tako ali drugače povezan s pridelovanjem, predelavo in prodajo grozdja -da sploh ne govorimo o tem, da skoraj ni Slovenca ali Slovenke, ki grozdja v tekoči obliki ne bi spoštljivo cenil - potem sploh ne dvomimo, da bi tokratno prilogo časopisa GLAS Savinjske, vrgli stran. Nasprotno, skrbno jo boste shranili, v svoj arhiv - tako kot dobro vino. Če vse zapisano povežemo, se skep ponuja sam; vino je res dar božji, saj omogoča obdelavo zemlje tam, kjer bi sicer bila pušča, daje kruh velikemu številu ljudi in skoraj slehernemu Zemljanu užitke, če si jih zna privoščiti. Le kultura je tista, ki jo je treba privzgojiti. Zato vzgajajmo in ne iščimo hudiča tudi tam, kjer ga ni! “PRIJATELJI PIJMO, DOKLER JE ŠE SVETLO” Ljubitelji vin se radostijo ob živopisnosti, ki je na tako malem prostoru dana le malokateremu (če sploh kateremu?) narodu na tem svetu. Od kod in kdaj je k nam prišla trta, se ne ve, ve se pa, da so kulture rojevale in odmirale, vino pa je ostalo, kot je nekoč dejala znana enologinja Premožičeva. Vsekakor pa je pri nas vinogradništvo cvetelo, še preden so nas prvič obiskali Rimljani Nekateri pravijo, da je trta pri nas znana že najmanj 2600 let. Dolgo časa smo mislili, da je prišla k nam z Vzhoda, zdaj pa jih čedalje več meni, da je vinska trta naša avtohtona rastlina. Prvi vinogradniki so bili na naših tleh potemtakem Kelti, in ko so prišli Rimljani, je vinogradništvo doživelo pravi razcvet, to je od 1. pa tja do 4. stoletja našega štetja. To potrjujejo glinasti vrči, izdelani v petovijskih lončarskih delavnicah. Vinogradništvo je bilo v Panoniji tako razvito in vsidrano med tedanje prebivalce, da mu ni mogla priti do živega niti prepoved sajenja vinske trte, ki jo je uvedel rimski cesar Domicijan (vladal od 81 do 96). Ta prepoved je praktično veljala vse do nastopa Probusa (od 276 do 282), ki je spet dovolil saditi vinsko trto. Vino je spremljalo rimski imperij od začetka do konca, iz tistih časov pa izvira tudi vinska čaša, ki so jo našli na Gosposvetskem polju in na kateri piše: “Dum lucet bimemus sodales” - Prijatelji pijmo, dokler je še svetlo. Vinogradništvo je s prihodom Slovanov v 6. stoletju v glavnem propadlo; naši predniki so tedaj bolj poznali pivo, žganje in medico. Ponovno se je začelo razcve-tati s prihodom krščanstva, ki vino porablja tudi pri svojem obredju. Viden napredek pa se pokaže v 12. stoletju in predvsem samostani so z veliko ljubeznijo gojili vinsko trto. Turški vpadi so bili za razvoj prava nadloga, čisto drugačna pa je bila Marija Terezija, ki je vinogradništvo pospeševala. Se posebej pa se lahko Štajerci zahvalijo nadvojvodi Janezu Habsburškemu, ki je bil sorodstveno povezan z lastniki Peker v Mariboru in je bil odličen vinogradnik. O šmarnici se je veliko govorilo in slišalo, kajti gre za pijačo, ki je za žejo sicer odlična, toda zavoljo prevelike vsebnosti metil-nega alkohola pivca dobesedno zmeša in potem je res hudič. Na Dolenjskem, kjer je bilo šmarnice največ, se je včasih slišalo in govorilo; Kardelj je samo eno dobro delo naredil, in to takrat, ko je šmarnico obdavčil. Ljudje niso hoteli plačevati davka in so rajši trto posekali! vinarji Naj se še tako čudno sliši, toda kakovost vina je le v 30 odstotkih odvisna od grozdja, v 70 odstotkih pa od vinarja, kletarja in negovalca. Sem ali nisem pijandura Meja med zmernim ali kot temu radi “kunštno” rečemo kulturnim pitjem in prekomernim pitjem, je zelo nejasna oziroma neke splošne definicije sploh ni. Francozi so še pred kratkim polokali povprečno več kot sto litrov vina na prebivalca vsako leto, pa jih nihče ni imenoval za pijance, Kranjci pa so ga v tistih časih stisnili komaj pol toliko, pa so že veljali za pijandure. V glavnem pa v svetu obstajata dve grobi razmejitvi: prva, zelo stroga, ki jo zagovarjajo zlasti psihiatri, in pravi, da je vsakodnevno pitje kakršnih koli količin že pretirano (Rugelj torej) in druga, milejša oblika, ki jo zagovarjajo zlasti enologi in tudi številni potrošniki vina, pravi, da vino lahko pijemo redno v zmernih količinah. “Pij, pa pameti ne zapij,” pravi slovensko ljudsko reklo. Toda, kako naj to počnem, se človek upravičeno vpraša? Dražigost Pokorn navaja nekaj življenjskih pravil, ki naj bi nas “varovali” pred pretiranim uživanjem alkohola: pijmo le dobro vino in le kozarec ali dva pri jedi; izogibajmo se žganih pijač, vsekakor pa jih ne pijmo na tešče; niti vina niti brizganca ne pijmo zaradi žeje - za odžejat je še zmeraj najboljša voda; če vam vino ne prija, se ne silite z njim in sploh se ne družite z ljudmi, ki radi preveč pijejo in potem še vas posiljujejo s pijačo. V nobenih stiskah ne posegajte po vinu in sploh je nadzor nad količino popitega vina bistveni del zmernega pitja. Vinske pesmi Če Savinjčana pobaraš, zakaj te sprašuje nekaj, kar niti ni tako zelo pomembno, ti utegne odgovoriti, da kar tako, zaradi firbca volje. In če bi se vprašali, koliko državnih himen je na tem svetu, ki pojejo o vinu, bi težko dobili kaj dosti bolj uporaben odgovor kot od savinjskega “firbca volje”. Prav tako skoraj nihče ne zna odgovoriti na vprašanje, od kod in kdaj so na primer prišle vinske pesmi in napitnice, ki jih je v Sloveniji kar nekaj. Ve pa se, da so se rodile ob delu v vinogradih, in da jih, čeprav je besedilo isto ali vsaj zelo podobno, drugače zapoje kmet v dolenjskem gričevju, drugače v Halozah in Slovenskih goricah in spet drugače Primorec. Na Slovenskem je veliko vinskih pesmi, pred leti pa smo po zaslugi Zveze kulturnih organizacij in prof. Radovana Gobca dobili tudi pesmarico “Iz zemlje gre v trsek”, kjer je zbranih sto vinskih pesmi. Vino kot zdravilo Ko je prof. dr. Slavica Šinkovec izdala knjigo Za vsakogar nekaj o vinu, je v nekem radijskem intervjuju nekoč med drugim izjavila, da jo nekatere ženske ustavljajo na cesti in ji grozijo, ker je napisala, da je zmerno pitje vina lahko celo zdravilno. Francoski zdravnik E. A. Maury je napisal knjigo Vino je najboljše zdravilo in z njo kar precej zaslužil, saj je doživela več ponatisov in v njej dokazoval zdravilne učinke nekaterih vrst vina. Res je sicer, da bruseljska konvencija iz leta 1902 prepoveduje ob vinu uporabo izraza “zdravilo”, toda kljub temu vino še zmeraj marsikje jemljejo kot zdravilo. Vsak Francoz popije letno povprečno 90 litrov vina, prav toliko tudi Italijan, Spanec ga požene po grlu 60 litrov, Švicar 50, Grk okoli 44 litrov. In kje je Slovenec? Uradno se je v preteklosti izgubljal v jugoslovanskem povprečju, ki je znašalo 28 litrov, sicer pa smo kar precej visoko in najbrž se brez samohvale lahko zrinemo med Švicarje in Špance. Vsekakor pa Slovenci popijemo več vina, kot ga pa pridelamo! Nihče povsem natančno ne ve, kolikšen je slovenski pridelek, ker gresta čez kleti večjih vinarskih podjetij ponekod dve tretjini ali celo več grozdja, ponekod samo pol, drugod pa še toliko ne, zato je statistika netočna. VINOTEKA V IPAVČEVI HIŠI V ŠENTJURJU Težko si predstavljamo, da bi lahko nekdo užil popolno zadovoljstvo samo ob jedi, zato so Francozi prigrizek in kozarec vina že davno poimenovali kar mariage - poroka. Čisto pravo poroko, tisto med dvema človekoma, ki si porečeta večno zavezujoči DA v Ipavčevi hiši v Šentjurju tudi čaka kozarec vrhunskega vina le nadstropje pod poročno dvorano v vinoteki, kjer je bil nekoč arest oziroma zapor. Takrat so jih v ta prostor morali zaklepati, danes pa v prijetno hladni vinoteki gostje prav radi Postanejo trenutek dlje... ~VINO IN KRUH STA kot moški in ženska - eden brez DRUGEGA NISTA ________NIČESAR!________ V tem delu protokolarne hiše Šentjurja ob porokah in drugih svečanih priložnostih postrežejo z vrhunskimi vini, ki so jih pridelali 'n z vso skrbnostjo donegovali Priznani vinarji z Rifnika, Dolge Gore, Straže na Gori, Kleč, Pesnice, Malečnika, Vodol pri Mariboru in od drugod. Že pri Prihodu pa vas pričakajo s ‘prošjačo” - posebnim kruhom za dobrodošlico. Kruh, ki je pečen Po starem receptu, po napotkih ljudi, ki še danes vedo, kakšen je izgled in vonj prave kmečke pogače, se še nihče ni odrekel. K odličnim vinom, ki jih ne boste našli na policah trgovin, pač pa le v izbranih gostinskih lokalih, vam bodo postregli s celo paleto najrazličnejših vrst sirov, dodali grozdje, lešnike in orehe; pravim sladokuscem pa še kruhke z nojevim jajcem, kaviarjem in rakci. Zelo odgovorno in z veliko mero posluha za obiskovalce vinoteke izbirajo in priporočajo določena vina za različne priložnosti, kajti zavedajo se, da je vino čudovita pijača, polna bogastva narave, polna duhovitosti, ki človeku da in vrne srečo, žalostnega razveseli in je ob primernih količinah lahko naš zvesti spremljevalec skozi vse življenje. Hkrati pa je pitje vina sestavni del kulturnega prehranjevanja in mnogim ljudem pomeni izbira prave kapljice cel ritual, ki ga lahko doživite tudi ob obisku vinoteke v Ipavčevi hiši v Šentjurju. MARIJANA NOVAK MEDNARODNA TRGOVINA HU & ZAM d.o.o. v 6331 1 ŠEMPETER 21 A TEL. / FAX: 063 / 702-000 DISKONTNA PRODAJA: * alkoholnih in brezalkoholnih pijač * pralnih in čistilnih sredstev MARTINOVO Martinovo, 11. november, ki zaključuje jesensko delo, je pri nas splošno priljubljen praznik. Se posebej zato, ker je praznik povezan z vinom, slovensko nacionalno pijačo. Okrog tega dne se mošt spremeni v vino, to pa je gotovo dober razlog za veselje in praznovanje. Novo vino je seveda treba poskusiti, Martin pa odpre pipice na sodih ali kot pravi pesem iz Semiča: Pršu je, pršu sveti Martin, on ga je krstil, jest ga bom pil. Šege in navade, ki se spletajo okrog martinovega, se ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo “jesenski pust”. Tudi v tem primeru ima sv. Martin bolj malo opraviti s tem, kar se na martinovanju in okoli njega godi. V novembru so poganski predniki našega podnebnega pasu obhajali nekak praznik v zahvalo za letino, odhajali so tudi koline, da so si pripravili zaloge za prihajajoči zimski čas, ob tem pa so imeli PEČENA GOS Vi gos, sol, majaron, 8 dag olja, voda ali juha Gos očistimo in jo 1 do 2 uri prej, preden jo mislimo peči, znotraj in zunaj nadrgnemo s soljo in majaronom. Vrat, glavo, peniti, noge, želodec, jetra in srce porabimo posebej kot gosjo drobovino. Nadrgnjeno gos damo v kozico, tako da leži na prsih, jo polijemo z vročim oljem, prilijemo malo vroče vode in jo pečemo dve udi in pol. Mast sproti odlivamo, nazadnje vso odlijemo in prilijemo nekoliko juhe. Gos ves čas oblivamo s sokom iz pekača. Ko je že mehka, jo pri visoki temperatuei opečemo, da dobi lepo skorjo. Pečenka je okusnejša, če prsni koš napolnimo s surovimi jabolki. tudi pastirji svoja obredna slavja. Šege in verovanja na martinovo so bila po slovenskih pokrajinah različna, na Koroškem pa se to praznovanje imenuje šmarčica. Čaščenje svetega Martina je prišlo v Slovenijo pod frankovskim vplivom in je najbrž najbolj cvetelo med sedmim in desetim stoletjem. Pri nas so predstavljali svetega Martina predvsem kot usmiljenega vojščaka, ki z mečem reže svoj plašč, da ga bo dal golemu revežu. Tako ga kažejo tudi mnoge oltarne slike v slovenkih cerkvah. Precej kasnejša je legenda o goseh, ki naj bi izdale svetega Martina. Martin se je baje skril pred njimi, ko so ga iskali, da bi mu sporočili, da so ga izvolili za škofa. Na Nemškem je postal patron vremena, zavetnik živali, pastirjev in vojakov. Gosi morajo za kazen, ker so ga izdale, na dan njegove smrti umreti. Od tu naj bi bila navada, da je treba jesti na Martinovo nedeljo pečeno gos. Tudi to je seveda le legenda. Na Koroškem so si na večer pred Martinovim kradli gosi in jih potem v zbrani druščini sosedstva pojedli. Kjer gosi niso redili, je nadomeščal gosko puran ali petelin, ponekod tudi kokoš. Včasih prinese martin še nekaj lepih in toplih dni, ki jim pravijo tudi babje leto. Temu pa po izkušnjah ni mogoče preveč zaupati, kajti: Za soncem svetega Martina kaj kmalu pride sneg, zmrzlina. In če te tudi dobro greje, le tri dni babje leto šteje. D. L. Gostilna Gostilna Novak v Gotovljah Vas vabi na Martinovanje ob martinovi gosi in prijetni glasbi. 'rav tako Vas obveščamo, da smo poleg običajne ponudbe uvedli tudi balkanske specialitete! \Odprto med 9.30 in 23.30, ob torkih zaprto.^/ MESTO PRI HASTINGSU (ANGLIJA) AFRIŠKA KRALJE- VINA RADKO POLIČ MAJHEN OMOT DEL NOGE GR. ČRKA DEŽELA LILIPU- TANCEV IZDELO- VALEC OMEL MESTO V POD-LESJU (POLJSKA) ČASTI- TLJIV STAREC, OČANEC DROG V KOZOLCU CELJSKA TOVARNA PRIP.ZA NETENJE VLEČENJE STROJ ZA KOPANJE ROVOV POSTOPNO ZADRŽEVANJE TEMPA V GLASBI SLOV RTV VODITEU JAP. ISKALKA BISEROV LADJE- DELNIŠKA NAPRAVA PASJA HIŠICA GR. MESTO V EPIRU VRSTA IND. PLESA OSAMELE ŽENSKE ENAKI ČRKI RISBA: MO HA OTKO-ŽMAVC ZDRAV. RASTLINA (TOGA SMETLIKA) DEL JEDRSKE ELEK- TRARNE POSODE ZA VODO PREV. SREDSTVO NA TIRIH ENO OD SOCIALIST. GESEL. VELIK JAP. BOBEN V OBLIKI SODA LAHKOTNEJŠE ODRSKO DELO Z GLASBENIMI VLOŽKI (MNOŽ.) IZRAEL- SKA LUKA NESREČA OČETOV OČE GNUS PLAČ. SREDSTVO GRUDI TURŠKI DOSTO- JANSTVE- NIK 3. SOGL. IN 4. SAMOGL. FRANC. MESTO VRSTA PECIVA 15. IN. 7. ČRKA UUBK ŽENSKO IME MAJHEN RT AM.FILM. IGRALKA, MARILVN STARA MERA Z/l VINO GALIJ ALOI PODOBNA RASTLINA VNETJE SLUZNICE NEODLOČEN MOŠKI, COPATA F K DIRKAČ FORMULE1 ŠPANSKI (ALAIN) GOSPOD OPONAŠA- NA ZENSKA OTOK V OTOČJU TUAMOTU NERED SLOVSO- CIOLOG, ANDREJ M. NA NAJVEČ. OTOKU OTOČJA SAMOA NIZO- ZEMSKA OSEBNI DOHODEK IVAN VIDAV VOJKO MAJKO BREZB. PLIN IVAN TAVČAR MESTO V LYON-SKEM ZALIVU EGIP. BOG SONCA ZMIKAVT Pošilja: L. J Po športno obutev v prodajalno Nagrajenci na strani 30. DROGA - ILUZIJA ALI PROBLEM? V sklopu spremljevalnih strokovnih prireditev celjskega sejma Senior 95 je prejšnji teden potekala okrogla miza pod nazivom Mladost brez odvisnosti, z njo pa se je uradno začel mesec boja proti drogam, ki bo trajal do 23. novembra. Podobna prireditev s tematiko Da bi zmogel reči - ne, hvala različnim oblikam odvisnosti je bila tudi v začetku oktobra v okviru Tedna otroka. Na obeh okroglih mizah so strokovnjaki Z različnih področij predstavili svoj pogled na problematiko odvisnosti in prizadevanja, ki jih vlagajo v boj proti zasvojenosti ter težave, s katerimi se pri tem srečujejo. Morda bi veljalo opozoriti na posebno telefonsko linijo, ki bo ta mesec odprta za odvisnike od drog, ki iščejo pomoč in za medsebojno povezovanje tistih, ki s temi odvisniki delajo. Na klicni številki 0609/637-748 se bodo odzvali vsak dan od 8. do 20. ure. Ravno zaradi pozornosti, ki se v slovenskem prostoru trenutno posveča problematiki odvisnosti, hi verjetno težko našli primernejši čas, da se tudi mi vprašamo, kako Pereč je pravzaprav problem odvisnosti pri nas in v koliki meri ie prisoten v naši okolici, na področju Savinjske doline. Še posebej bi bilo pri tem potrebno izpostaviti populacijo mladostnikov, saj je znano, da se temeljne predpostavke človekove osebnosti, ki narekujejo njegovo ravnanje skozi celo življenje, razvijejo v obdobju odraščanja. Pri tem moramo že na začetku pojasniti uporabo termina odvisnost oziroma zasvojenost, ki ga navadno ne uporabljamo izključno v zvezi z nedovoljenimi drogami, pač pa lahko označuje tudi odvisnost od alkohola in cigaret, da ne govorimo o sodobnejših oblikah zasvojenosti s hrano, gledan- jem televizije, računalniškimi igricami, nakupovanjem ipd. Kot odvisnost se namreč pojmuje vse, kar zavzame pretirano veliko pozornosti in časa posameznika, pri tem pa zavira njegove druge aktivnosti. Vendar pa moramo poudariti, da je nas zanimal predvsem delež mladih, ki posegajo po nedovoljenih drogah, deloma pa tudi zloraba dovoljenih drog - v tem primeru alkohola in cigaret - pri mladostniški populaciji. Pa si za začetek poglejmo nekaj statističnih podatkov. Statistika odvisnosti med mladimi Slovenije, celjske regije, savinjskih šol Za Slovenijo je prav gotovo najbolj problematičen alkohol, saj naj bi po podatkih imeli v državi vsaj 100 tisoč alkoholikov, 42 odstotkov Slovencev pa vsak dan uživa vino. Večina mladih alkohol prvič dobi od staršev, in sicer okoli enajstega leta starosti. Anketa slovenskega javnega mnenja je pokazala, da naj bi kadilo 28 odstotkov prebivalstva, v ljubljanskih osnovnih šolah pa s kajenjem eksperimentira kar 38 odstotkov učencev. O razširjenosti nedovoljenih drog je še vedno premalo podatkov. Prvi stik z nedovoljeno drogo se pojavi nekje med 15. in 17. letom. V Ljubljani po marihuani posega 8 odstotkov sed-mošolcev in 15 odstotkov osmošolcev, v srednji šoli število naraste na kar 20 odstotkov, razmeroma redno pa travo uživa 9 odstotkov srednješolcev. Tudi uživanje trdih drog na šolah ni več neznano. Po uradnih podatkih naj bi imeli pri nas v starostni skupini od 20 do 35 let dva do štiri tisoč rednih uživalcev drog, večina odvisnikov pa rabi dve do štiri leta, da sploh poišče pomoč. Zdravljenje odvisnika traja najmanj tri leta. Po neuradnih ocenah naj bi imeli v Sloveniji že samih odvisnikov od trdih drog nekje od tisoč do dva tisoč, nekateri pa govorijo celo o številu deset tisoč. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je letos objavil rezultate raziskave, ki so jo izvedli na populaciji 546 osmošolcev 23. osnovnih šol v celjski regiji. Osmošolce, med katerimi so bili tudi učenci iz osnovnih šol v Žalcu, Polzeli, Lučah in Mozirju, so spraševali o družinskih razmerah, o dosedanjih izkušnjah z dovoljenimi in nedovoljenimi drogami ter o njihovih stališčih do uživanja drog. Rezultati so bili naslednji: več kot 40 odstotkov anketiranih osmošolcev je že poskušalo kaditi, največ pa jih je prvič prižgalo med 10. in 12. letom, vendar kljub poskusom sedaj kar 92 odstotkov učencev ne kadi. Z alkoholom se je srečalo okrog 90 odstotkov osmošolcev, več kot 10 odstotkov pa jih je poskusilo alkohol že pred vstopom v osnovno šolo, in sicer pogosto s posredovanjem staršev. Izkušnje z drugimi drogami je imelo zelo malo anketiranih, le devet učencev, od tega pa je šlo z eno samo izjemo izključno za primere poskušanja marihuane. Za nas je morda zanimivo tudi stanje, ki naj bi po podatkih v tej raziskavi vladalo na anketiranih šolah v Savinjski dolini. V OŠ Žalec naj ne bi imeli rednih kadilcev, marihuano pa je poskusil že en učenec, v mozirski osnovni šoli imajo okrog 4 odstotke rednih kadilcev in enega učenca, ki je poskusil marihuano, v OŠ Luče ni ne rednih kadilcev ne kadilcev trave, na polzelski šoli pa redno kadijo 4 odstotki učencev, medtem ko poskušanja marihuane ni priznal nihče. Če podatki iz te raziskave držijo, potem so problemi nedovoljenih drog na Celjskem zanemarljivi, saj je alkohol veliko večji problem. In tudi v resnici številni priznani slovenski strokovnjaki menijo, da stanje v Celjski regiji ni kritično, vsaj ne v toliki meri kot v Mariboru, Ljubljani in na obali. Pa vendar se lahko vprašamo, ali je Savinjska dolina v resnici tako odmaknjena, da se je problem drog skorajda ne dotakne? Strokovnjaki o problematiki zasvojenosti Dr. Milan Krek je nedavno povedal, da v slovenskem prostoru zaznavajo trend naraščanja odvisnosti od nedovoljenih drog. Srčiko problema je po mnenju mnogih strokovnjakov potrebno iskati v družini. Kar 40 odstotkov slovenskih odvisnikov od nedovoljenih drog prihaja iz družin razvezanih staršev, 84 odstotkov pa se jih je izreklo, da jim družina ni dajala občutka varnosti. Družinski člani preživijo skupaj povprečno pet ur na dan, pri čemer vsak počne nekaj sam zase, mladi pa si zvečine poiščejo pasivno obliko zabave. ' Pogosto šele odvisnik svojo družino primora, da se sama sebe zave kot skupnosti, ki mora biti izvor podpore, pred to nalogo pa se večina družin znajde nepripravljena. Staršem mladostnikov bi morala v takšni situaciji nuditi pomoč predvsem šola, kjer šoloobvezni otroci preživijo vsaj četrtino svojega časa. Predvsem bi morala imeti šola veliko vlogo pri preventivi problema odvisnosti, kamor sodi organizacija prostega časa mladostnikov, katerih interese bi morali šolski delavci kanalizirati v smeri zdravega razvoja osebnosti odraščajočega. Svetovalne službe v mnogih šolah so zato dosedaj že pripravile mladinske delavnice, ki delujejo na prostovoljnem principu, preventiva pa je mogoča le z zadostno informiranostjo, humanizacijo odnosov in dobro komunikacijo med učitelji, mladostniki in starši. Pri nas se z bojem proti drogam in s pomočjo odvisnikom ukvarjajo različne institucije. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve letos za boj proti zasvojenosti namenja 40 milijonov tolarjev, deluje pa v 16. programih širom Slovenije. Odbor za izvajanje nacionalnega programa preprečevanja zlorabe drog je začel delovati leta 1993, njegov namen pa je interdisciplinarna povezava vseh aktivnosti. Javna zdravstvena služba je v Sloveniji že ustanovila devet centrov za ukvarjanje z zasvojenostjo. V njih poteka posvetovanje in izobraževanje strokovnjakov z različnih področij, pa terapije za odvisnike, priprave za hospitalno obravnavo in ponovno vključevanje v družbo, metadonski programi, poučevanje o varnejšem jemanju drog za že zasvojene in med drugim tudi program izmenjave igel. V Celju je trenutno v program zdravljenja z metadonom vključenih dvajset odvisnikov. V programe za pomoč zasvojencem sodi tudi terapevtska skupnost Srečanje, ki je nastala na pobudo italijanskega duhovnika Don Pierina Gelminija, njena podružnica pa je pri nas v Kostanjevici. Takšne skupnosti so nekakšna vmesna postaja zasvojencev, ki se odločajo za celoten potek zdravljenja. V fazi trome-sečne priprave za vstop v skupnost je trenutno šest Slovencev, 26 jih v skupnosti biva, 13 pa jih je že v fazi vključevanja v družbo. Problem predstavljajo predvsem zasvojenci, ki zabredejo v kriminal, saj jim navadno ni izrečen ukrep za obvezno zdravljenje, do mamil pa je v zaporu razmeroma lahko priti. Problematično je tudi zdravstveno zavarovanje zasvojencev, ki navadno nimajo finančnih sredstev in ne stalnega bivališča, torej tudi dokumentov ne, zaradi česar ne morejo pristopiti k programom zdravljenja. V zadnjem času je velika tudi grožnja epidemije AIDS-a. Slovenija je podpisnica številnih mednarodnih konvencij, ki zadevajo mamila, zato je obvezana vnesti sklepe teh konvencij tudi v svojo ustavo. V skladu s tem se že pripravlja zakon o mamilih in psihotropnih snoveh. Ljudje, ki se zavzemajo za boj proti drogam, so pogosto v resni življenski nevarnosti, predstavniki Ministrstva za notranje zadeve pa se morajo pri svojem delu v veliki meri povezovati z mednarodnimi organizacijami. Mafija je namreč precejšen del svoje pozornost usmerila na države, ki še niso imele urejene ustave. Še vedno je problem dokazovanja kaznivih dejanj, različne organizacije pa med sabo vse premalo sodelujejo. Tako o problematiki odvisnosti strokovnjaki. Vendar pa je za pojav nedovoljenih drog značilno, da se ne zavemo, kolikšen problem v resnici predstavljajo, dokler nismo z njimi soočeni v našem neposrednem okolju. Še zlasti pri mladostnikih je potrebno veliko občutljivosti in pozornosti, da zaznamo problem že v samem začetku. Drog na šolah v Savinjski dolini torej v resnici ni ali pa jih ne znamo opaziti? So v šolah v Savinjski dolini droge prisotne? Šolska socialna delavka na osnovni šoli Žalec, Monika Korber, problema z mamili med žalskimi osnovnošolci še ni zasledila. Pravkar sicer obdeluje podatke ankete, ki jo je opravila med učenci, vendar pravi, da o drogah na šoli ni podatkov, se pa govori vse mogoče. Dr. Dolničaijeva iz žalskega zdravstvenega doma ravno tako o tem nima podatkov, se pa spominja le enega konkretnega primera, ki so ga imeli pred leti, a se je k sreči kar najbolje zaključil. Prav tako s problemi uživanja drog na šoli ni seznanjena medicinska sestra, ki o občutljivih temah predava na šolah v žalski občini. Direktorica žalskega centra za socialno delo, Irena Pražnikar, sicer ravno tako o drogah na žalski šoli ne ve povedati ničesar, vendar meni, da obstaja velika verjetnost, da mladi in njihove družine tovrstne probleme skrivajo. Prav tako podpira nastanek skupin, ki bi mladostnikom pomagale usmeriti se v zdrav način življenja. Nekoliko bolj konkreten je bil Stanislav Brglez iz žalske policije, ki nam je bil o razširjenosti drog na tem področju pripravljen povedati nekaj več. Droge v žalski občini seveda so, saj je Žalec vse prej kot odrezan od sveta. Prisotni so tako razpečevalci kot tudi uživalci, vendar pa je drog v osnovni šoli po podatkih policije komajda kaj. Med osmošolci je sicer zaslediti pojav kajenja marihuane, nekaj pa jih je že poskusilo tudi trde droge, vendar pa gre le za posamične primere in o odvisnosti tudi pri teh uporabnikih nikakor ni mogoče govoriti. Osnovnošolci pridejo v stik z marihuano najprej na zasebnih zabavah in v diskotekah, ki so že tradicionalna vroča mesta za razpečevanje mamil, v glavnem pa prvič poskusijo drogo v družbi starejših mladostnikov. Je pa droga veliko bolj prisotna med vrstami srednješolcev. V dijaških vrstah se tudi pojavi določen vzorec uporabnikov drog. Medtem ko osnovnošolski uživalci droge prihajajo iz vseh slojev, si med srednješolsko mladino drogo lahko privoščijo le otroci bogatih staršev oziroma tisti, ki si zanjo sami služijo denar, pri čemer obstoja velika verjetnost, da bodo zabredli v kriminal. Tako se policija pričenja srečevati z vedno istimi osebami, katerih želja po drogi je že prešla meje gole radovednosti. Znotraj policije delajo z odvisniki posebej usposobljeni ljudje, vendar pa policijo bolj kot uživalci droge zanimajo razpečevalci, tako imenovani dilerji, obravnavanje le-teh pa zahteva čisto poseben pristop. Izdelovanje, predelovanje, razpečevanje droge in napeljevanje k uživanju so namreč definirani kot kazniva dejanja, za katera so predvidene nekajletne zaporne kazni, samo uživanje droge pa je le prekršek, za katerega pristojni organ - v tem primeru sodnik za prekrške - lahko dosodi razmeroma nizke denarne kazni. Nasploh so pri populariziranju problematike droge nadvse previdni, saj gre za težko dobljive informacije, ukvarjanje z drogo pa posega na področje kriminala, kjer se prelivajo ogromne vsote denarja, od katerega prav gotovo nimajo koristi odvisniki. Še sploh je zadeva občutljiva, kadar so vpleteni mladostniki, saj le-ti do 14. leta niso kazensko odgovorni niti za prekršek, še manj pa za kaznivo dejanje, in se zato zoper njih ne ukrepa. Seveda vedno obvestijo njihove starše oziroma skrbnike, mladostnika (in družino) pa napotijo na center za socialno delo, zadnje čase pa tudi na sedeže drugih nevladnih organizacij. Popularizacija droge nosi s sabo tudi nevarnost, da bo govorjenje o mamilih med mladimi vzbudilo zanimanje zanje, saj tudi mladi sami navajajo radovednost kot najpogostejši vzrok, da drogo prvič poskusijo. Četudi pa je žalsko območje, kar se tiče droge v osnovnošolskih vrstah, gotovo pod slovenskim povprečjem, se ne kaže slepiti, da problema zasvojenosti tu ni, ali da bo izginil sam od sebe. Prav gotovo je v interesu razpečevalcev, da povpraševanje po drogah narašča in tudi v žalski regiji zaznavajo porast v uživanju mehkih drog. Na žalski policiji vedo povedati, da je trenutno velik problem pojav mamila ecs-tasy, ki je v veliki meri prisoten na raznih techno rave zabavah in torej tudi v diskotekah. Je pa slovenska zakonodaja za kazenski pregon na področju mamil po mnenju Stanislava Brgleza še vedno premila, četudi za napeljevanje k uživanju droge predvideva do 5 let zaporne kazni, za izdelovanje, predelovanje in razpečevanje do 10 let zapora, in če le-to poteka v organizirani obliki, lahko krivce postavijo za zapahe celo za 15 let. A Ker v Žalcu o razširjenosti drog ni bilo mogoče kaj več izvedeti, smo povprašali še na osnovni šoli Ljubno ob Savinji, kjer so pred nekaj leti imeli tovrstne probleme. (Nadaljevanje v naslednji številki) SAVINJSKA REKREACIJSKA KOŠARKARSKA LIGA AS-POLZELA95 Rezultati 4. kroga (22.10.1995) Prebold : Garant 42 : 59 Rossi Laško : TVD Mozirje 55 : 72 Ciklosport : Pizzcria 902 58 : 43 ŠD Gomilsko : ŠD Andraž 45 : 35 Red buli : Celje ZT 34 : 67 (ŠD Vrbovec prosti) Rezultati 5. kroga (29.10.1995) ŠD Andraž : Red buli 33 : 42 Pizzeria 902 : ŠD Gomilške 70 4 53 Mozirje : Ciklosport 902 : 50 : 66 Garant : Rossi Laško 42 : 58 ŠD Vrbovec : Prebold 48 : 43 (Celje ZT prosti) 4 i||!|l Lestvica po 5. krogu 1 Ciklosport Velenje 2 TVD Mozirje 3 Pizzeria 902 4 Celje Zel. Tehnika gr 6 7 8 9 Rossi Laško ŠD Vrbovec Nazarje Prebold Garant Polzela Red buli Polzela 10 ŠD Gomilsko 11 ŠD Andraž 10 9 8 7 7 6 6 6 6 5 5 Najboljši strelec po 5. krogu: Rizman Vladimir (Ciklosport-121) Najboljši strelec trojk po 5. krogu : Rizman Vladimir (Ciklosport-22) Lestvica izvajalcev prostih metov: Matjaž Teodor (TVD Mozirje-96.3%) 6. krog (5.11.1995) Rossi Laško : ŠD Vrbovec Ciklosport : Garant ŠD Gomilsko : TVD Mozirje Red buli : Pizzeria 902 Celje ZT : ŠD Andraž Prebold prosti 7. krog (12.11.1995) Pizzeria 902 : Celje ZT TVD Mozirje : Red buli Garant : SD Gomilsko ŠD Vrbovec : Ciklosport Prebold : Rossi Laško ŠD Andraž prosti GENERALNI POKROVITELJ SKRL AS-POLZELA '95 JE KLASJE CELJE sopokrovitelji pa so: garant polzela tovarna nogavic polzela era VELENJE era vino Šmartno metro CELJE gostišče raj SAVINJSKA TD ŽALEC POPCO VELENJE SIP ŠEMPETER TRGOVINA PUCKMEISTER FERRALIT ŽALEC NOČNI Ribiška družina Šempeter, ki ima svoj dom in jezero v Presarju, bo z otvoritvijo nočnega lova na “martinovo” soboto odprla tudi razsvetljavo jezera, tako da bo vedno možno opravljati tudi nočni lov, kar pa predstavlja novost v ribištvu. S tem se bo povečala turistična ponudba. Ker zato niso bili zainteresitani turistični delavci Turističnega društva Braslovče, so stvari vzeli v svoje roke ribiči kar sami in pripravili to prijetno novost, ki je na našem področju edinstvena. /,e na sam dan otvoritve bodo organizirali tekmovanje v ribolovu za simbolično nagrado -MARTINOVO GOS. Pričakujejo, da bo nočni ribolov s pridobitvijo razsvetljave na Pre-sarskem jezeru zaživel. /. /. ZAKJUČEK REGIJSKEGA PRVENSTVA SSK Ljubno je 27.10. pripravil zaključno tekmo regijskega prvenstva v smučarskih skokih na 38 m skakalnici v Ljubnem za dečke do 13 let. V lepi tekmi so se najbolje odrezali mladi skakalci iz Velenja, dobro pa so se odrezali tudi domačini, čeprav so imeli malo smole, saj je Gašper Juvan pri prvem skoku padel. KARATE - SEKCIJA - TABOR V Taboru je v mesecu septembru začela delovati nova shito-ryu karate sekcija. K njenemu nastanku so najbolj pripomogli g. Žilnik iz Tabora, glavni inštruktor shito-ryu karateja v Sloveniji, g. Anton Maruša in trener Matjaž Čede. V ponedeljek, 30.10.1995, so imeli v telovadnici Doma krajanov predstavitev te zvrsti karateja. Na predstavitvi je razne udarce, blo- kade, mete in “kate” demonstrirala skupina iz karate sekcije GABER J E iz Celja. Predstavitve so se udeležili starši otrok, ki trenirajo v Taboru ter vsi, ki jih karate zanima. Njihova prisotnost na demonstraciji je pokazala, da se zanimajo za to borilno veščino in da spremljajo razvoj mladih karatistov v Taboru. M. Č. REZULTATI Ljubno-27.10.1995 Dečki do 13 let K-38m 1. Perše Marko (Velenje) 36m 36,5m 197,51 2. Klemenčič Marcel (Velenje) 36m 35m 187,71 3. Skrlovnik Mitja (F. Ravne) 34,5m 35,5 187,0 t 6. Juvan Gašper (Ljubno) 34m 34,5m 159,71 7. Slatinšek Gašper (Ljubno) 29m 31,5m 148,71 Pregled ostalih uvrstitev skakalcev SK Ljubno , na regijskih prvenstvih Mislinja - K 12m dečki do 9 let 3. Tadič Sašo 9,5m 10m Mislinja - K 20m dečki do 11 let I. Juvan Gašper II. Jurjevec Jure 13. Tadič sašo Velenje - K 55m dečki do 15 let 5. Piki Primož 45m 44m 9. Finkšt Mitja 42m 43,5m 12. Ajnik Mitja 39m 39m Državno prvenstvo Ihan - K 23m dečki do 11 let 7. Juvan Gašper 19m 18,5m Medklubska tekma Gunclje - K 18m dečki do 11 let 1. Juvan Gašper 16,5m 17,5m Izbranec za izbrance Pri italijanskih izdelovalcih avtomobilov redko najdemo znamko, pri kateri lahko rečemo kar trikrat “naj”. Pri novem Maseratiju Quattroporte to pomeni naslednje: najbolj prodajana limuzina višjega razreda na Japonskem, najpopularnejši avtomobil med milijonarji in naftnimi šejki ter največji “naj”- notranja oprema Quattroporta (k\>aliteta lesa in usnja) je na nivoju Rolls Royce-ja. Prodajna strategija kaže na to, da je prodaja teh vozil kontrolirana in omejena s proizvodnjo. Tako naj bi štirivratni model Quattroporte izdelali v 3.000 primerkih, toda sedaj je količina omejena le na pičlih 1.500 vozil. Na našem tržišču avtomobile te ekskluzivne znamke zastopa že uveljavljeno podjetje Stigma 93, kjer smo si tega lepotca ogledali od blizu. (Juattroporte Zunanjost preseneča. Prvi vtis zaokrožuje klinasta oblika nosu, ki se končuje v stopničasto prisekan zadek. Športna limuzina je modemih, vendar konzervativnih oblik. Prednji del vozila je športno nizek, vendar kljub vsemu pokončen in dobro prepoznaven v množici pločevinaste konfekcije. Zadek pa je tisti del vozila, katerega bomo vozniki prav gotovo največkrat videvali. Lep, precej “mesnat” in prepričljivo podkrepljen s štirimi izpušnimi cevmi. Kogar zunanjost ni povsem prepričala, ga povabimo v potniško kabino. Notranjost je klasično elegantna - kot zmeraj. Uporabljeni materiali na sedežih (usnje Connolly) in elegantni vložki brestovega lesa poudarjajo, komu je takšen prestižni avtomobil namenjen. Sedeži so še bolj ergonomični in udobni kot pri prejšnjih modelih, izboljšali so tudi položaj stikal, v sredi armaturne plošče pa še vedno kraljuje zlata analogna um. K serijski opremi poleg usnja na sedežih sodi še avtomatska klimatska naprava, osrednja daljinsko kmiiljena ključavnica, elektrifikacija vseh štirih bočnih stekel, voznikova zračna vreča in še mnogo drugih, bolj ali manj uporabnih pritiklin. Kot posebnost pa naj omenimo še šest stopenjski j ročni menjalnik, proti doplačilu pa vam pri Maseratiju lahko ponudijo tudi avtomatskega. Ko obrnemo ključ v kontaktni ključavnici, izpod motornega pokrova zaslišimo zdrav zvok, ki ga oddaja precej nemirno krdelo 284 konj, vsak trenutek pripravljenih, da zdrvijo “nekam po svoje”. Po tovarniških podatkih nam to obljublja kar 271 kmlh končne hitrosti in le 5,9 sekund od O do 100 km/h. Občudovanja vredno, mar ne? Selenia Ghibli Open Cup Poleg Quattroporta pa pri podjetju Stigma 93 ponujajo še Ghiblija, ki je Maseratijev dvovratni model z enakim motorjem. Ta je namenjen predvsem petičnežem z bolj dirkaškim srcem, saj je v večji meri namenjen dirkalnim stezam kot pa udobni “direktorski” vožnji. Ko smo odhajali iz razstavnega salona v svojih (povsem običajnih) avtomobilih, smo nekako nelagodno opazovali špartansko opremljene armaturne plošče, pridno vrteli vzvodovje za dviganje in spuščanje stranskih stekel in si govorili: “Ko bom velik, bom kupil Maseratiju!” Tomaž Bizjak in ekipa BRIHOVEC TEL: 714-175, 713-188 Organizira v ponedeljek, 13.11. tečaj CPP za vse kategorije s pričetkom ob 16.00 uri v prostorih avto šole v Žalcu - Ul. talcev 3 (za tržnico). Kandidatom nudimo možnost plačila na 5 obrokov! DA BOSTE VARIŠ! ZA VOLANOM! rjr mn IVAN AMON LAIKOVA VAS 34, 63312 Prebold TEL.: 063/701-749 Rezerrni deli zo vozila: RENAULT, GOLF, OPEL, ŠKODA, LADA IN ZASTAVA! REZERVNI DELI PO NAROČILU! -SP Za boljša in Renault vozila antifriz VALVOLINE in ELF. Olja, izpušni sistemi, zavore, dodatna oprema ... Ugodni plačilni pogoji! Vozili smo: SEAT TOLEDO TDI Varčno srce v živahnem telesu Med letošnjimi novostmi je Toledo TDI gotovo ena izmed zanimivejših. Varčni nemški motor v že znani obleki. Ta ni preveč modernega kroja, pa je vendar nekako nova, sveža. Toledo je petvratna kombi limuzina, katere oblika spominja na štirivratno. Osnova je podobna Volksvvagnovemu Ventu, tako da so družinske vezi vidne na vsakem koraku. Maska vozila je tanka, vendar povsem pokončna. Odbijač ne sega daleč naprej in ni preveč izrazit, pokrov motorja pa je skoraj raven. Prednje in zadne steklo se dvigata oz. spuščata pod približno enakim kotom, kar še poudarja obliko štirivratne limuzine. Za zadek pa lahko rečemo, da je tipično “seatovski”. Pri avtomobilu nas dodatno razveseljuje še ogromen in lahko dostopen prtljažnik, saj se peta vrata odpirajo do odbijača. AVt0KVIK ŽALEC Šlandrov trg 2, telefon: 063/712-166 * AKUMULATORJI Murna 40 Ah 4.100 SIT, 55 Ah 5.650 SIT Odprto: 9.00 - 13.00 in 14.00 - 18.00, soBota 9.00 - 12.00 V notranjosti prevladujejo kvalitetni materiali, tako na sedalnih površinah kot tudi na oblogah vrat. Celotna notranja podoba vozila je zaključena s celostno podobo Volkswagna druge generacije. Uporaba že znanih elementov (stikala...) je gotovo cenejša rešitev, čeprav malo mediteranskega pridiha ne bi škodilo. Edina zamera gre postavihn stikal za gretje zadnjega stekla ter prižiganje meglenk, saj so nameščena na skrajni rob armaturne plošče, kjer so prav elegantno skrita pod volanski obroč. Naš testni avto, ki ga nam je odstopil Seat Drev, je nosil oznako “GLX”, kar je pomenilo elektrifikacijo vseh štirih bočnih stekel in sončne strehe, centralno daljinsko zaklepanje ter še mnogo vozniku prijaznih malenkosti. Turbodieselski motor z direktnim vbrizgom goriva je čudovit. Poleg majhne porabe ga odlikuje tudi velika moč 90 KM in zelo dober navor 202 Nm. Start z mesta pa preseneti marsikoga, saj do 100 km/h pospeši v borih 14 sekundah. Poraba na testu 5,1 do 6,7 litrov. Torej je Seat toledo 1.9 TDI prav posrečena kombinacija. Osnovne oblikovne poteze so sicer Volkswagnove, obdeleva podrobnosti pa je španska. Poseben čar temu vozilu pa daje (Volkswagnov) izvrsten turbodizelski motor. T. B. FAMIS d.o.o. Stopnik 30, Vransko Tel.:(063) 725-377 Fax:(063) 725-429 MONTAŽA HIDRAVLIČNIH ZAVOR NA VSE TIPE TRAKTORJEV TORPEDO DEUTZ Traktor vam odpeljemo z dvorišča in vam ga čez 3 dni postavimo nazaj z novimi zavorami. Za zavore nudimo 1-letno garancijo! CENA 850 DEM PREDNOSTI: - učinkovito zaviranje - nič več mehanskega prenosa - avtomatska nastavitev zavor - brezhibno delovanje - 100% varnost - že več kot 100 traktorjev z novimi zavorami Poleg montaže hidravličnih zavor vam nudimo po ugodnih cenah vso kmetijsko mehanizacijo, rezervne dele, servis in prodajo vseh vrst traktorjev. Generalna in ostala popravila traktorjev in kmetijske mehanizacije tudi na terenu. Zastopanje in prodaja traktorjev KJE SO PLAŠČI? DIMNIKAR PRINAŠA SREČO (VAŠIM PEČEM) Skoraj sleherni med nami pomisli ob srečanju z dimnikarjem predvsem na to, da nam bo prinesel srečo in hiti iskat gumb na svojem oblačilu. Zal pa pri tem sploh ne vemo, od kod to verovanje izhaja. Da, prav res: Kje so plašči? Plaščev ni. Ni jih na modnih straneh časopisov pa tudi v naših trgovinah jih ni nič kaj veliko. Zdaj, na začetku hladnih dni, jih v znameniti francoski reviji La Fayette ni niti za vzorec. Bo letošnja zima minila kar brez plaščev? No, brez plaščev najbrž le ne bo mogoče zdržati, res pa je tudi, da jih to sezono moda tako zlahka nadomešča s čim drugim kot že dolgo ne. Zamnjujejo jih oblačila, ki vam jih kažemo na današnjih modnih straneh; topli jopiči, bunde, prešiti polplaščniki, ki niso swingerji, jopiči pa tudi ne. Prav gotovo je modni hit prihajajoče zime topel jopič s kapuco, še vedno obrobljeno z imitacijo krzna. Moda je še kar naprej zaljubljena v prešite učinke, v resnici gre za prav nenavadno in presunljivo dolgotrajno ljubezen, ki bi se morala sicer že zdavnaj izpeti. A kot vse ljubezni je tudi ta pač nepredvidljiva. Tudi sicer ostaja v modi še zelo veliko lanskih poudarkov, predvsem parka po dolgem in počez. Če se boste ob ogledovanju teh fotografij spomnile na vaše lansko - še vedno moderno uporabno - ziinsko oblačilo, tem bolje za vas. In tem slabše za vašo trgovino. M. Z. Nekoč je dimnikar prinašal srečo v hiše, predvsem kmečke, s tem, ko je vsaj enkrat mesečno prišel očistit peč in dimnik. Ljudje so se požara močno bali in prav dimnikar je s svojim delom pripomogel k temu, da požarov ni bilo. Mnogi so se tega dobro zavedali, pravzaprav je bilo tako še pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je večina prešla s trdih kuriv na ogrevanje s tekočimi gorivi. Znano je, da imajo ta čistejše izgorevanje, čiščenja kurilnih naprav niso potrebna tako pogosto kot pri trdih in sploh je manj dela. Tudi dimnikarja ni bilo več tako pogosto v naše domove, ker ni bilo več potrebno, zato se je število dimnikarjev v naši državi zmanjšalo s takratnih 900 na današnjih dobrih 200. Mnogi so morali s trebuhom za kruhom v tujino, nemalo se jih je prekvalificiralo, nekateri pa so se upokojili. Pravzaprav tega skorajda nismo vedeli do trenutka, ko smo zaradi energetske krize in visokih cen spet prešli na ogrevanje s trdimi gorivi in so se potrebe po dimnikarjih spet močno povečale. Zato, ker je kurilne naprave na trdo gorivo potrebno veliko pogosteje čistiti, sicer se zamašijo, poleg tega pa z rednim čiščenjem vsakršnih peči in dimnika zmanjšamo porabo goriva in s tem prihranimo denar, manj onesnažujemo okolje in zmanjšamo nevarnost požarov. Žal mnogi tega ne vedo in mislijo, da deluje dimnikarska služba servisno. Dimnikarja pokličejo takrat, ko menijo, da ga potrebujejo. Mnogi tudi tega ne vedo, da obveznosti in odgovornosti, tako dimnikarske organizacije kot tudi uporabnikov kurilnih naprav natančno urejata Zakon o dimnikarski službi in Pravilnik o rokih čiščenj. Bolj kot zakoni in pravilniki pa bo mnoge prepričal podatek, da je zaradi 2 mm debele plasti saj izkoristek za 8,5 do 10 odstotkov manjši. Kaj pomeni manjše onesnaževanje zraka na primer za Savinjsko in šaleško dolino, ko nam megla, saje, žveplov dioksid in smrad zaradi slabe prevetrenosti in pogostih večtedenskih toplotnih inverzij visijo nad glavo, ni potrebno posebej razlagati. Zato je pravilno ravnanje pri ogrevanju s trdimi gorivi toliko bolj pomembno. Namreč v mnogih gospodinjstvih sploh ne vedo, kako pravilno kuriti. Kar vprašajte se, kakšnega pomena je pravilna izbira in uporaba peči na trda goriva, predvsem če gre za tra-jnožarno peč, do tega, kakšnega pomena je redno čiščenje in vzdrževanje. Ob nakupu običajno ne pomislimo, da vsaka peč ni primerna za dimnik v hiši, kjer živimo. Pri nas je na primer večina dimnikov v nekoliko starejših hišah grajenih za lončene peči, nanje pa priklapljamo vse mogoče. Posledice takega ravnanja so različne težave, ki so najbolj izrazite predvsem v blokih. Najhuje pa je, da nevednost stanovalca velikokrat plača njegov sosed. V dimnikih se vsedajo katranske obloge, ki sčasoma zamašijo dimnik, v stanovanjih pa se pojavijo katranski madeži neprijetnega vonja. V vrhnjih delih dimnika zaradi prenizke temperature dimnih plinov prihaja do kondenzacije. Rosa se z žveplovim dioksidom iz dima veže v žveplasto in žvepleno kislino, ki razžira notranjost dimnika, predvsem malto in dimnik se začne rušiti. Da bi nam peč čimbolje ogrevala stanovanja, da bi bila poraba goriva manjša, požarna varnost čim večja in da bi čim manj onesnaževali zrak, moramo torej znati pravilno ravnati s kurilno napravo. Velikokrat pa je slišati pripombe, da dimnik ne vleče dobro in zato krivimo dimnikarja, češ, da ga ni dobro očistil. To ne bo držalo, saj so razlogi, da dimnik ne vleče, povsem drugje. Spustimo torej dimnikarja v svoj dom, morda nam srečo resda ne bo prinesel, vsekakor pa nam bo pomagal, da ne bomo po nepotrebnem pokurili svojega denarja in bo vesel, če vam bo lahko pomagal z nasvetom. A. K. Svetuje Silvo Udrih OGREVANJE - PREHOD IZ TRDEGA GORIVA NA TEKOČA OZIROMA PLINASTA V prejšnji številki smo prehod že opisovali in ugotovili, da je prehod iz trdega goriva na kurilno olje priporočljiv v primeru, če imamo ločeni kurišči oz. če vzporedno obstoječemu kotlu na trdo gorivo priključimo specialni kotel za kurilno olje. V primeru, da smo se do sedaj ogrevali izključno na trdo gorivo, je prehod na plinasto še nekoliko težji. Mnogi se prenaglijo, kupijo kombiniran kotel (olje - plin) z gorilcem ali specialni kotel za plin ker: 1- Gledajo predvsem na ceno. Cena posameznega kotla je lahko n>žja, če je slabše kvalitete, če je tehnologija zastarela, če je brez ustreznih certifikatov ali tudi ne-kompleten. Cena kotla je seveda včasih lahko nižja za nekaj odstotkov zaradi sejemskih popustov ali Pri nakupu aparata z gotovinskim Plačilom. 2- Gledajo na “ime firme” oz. Proizvajalca, ki pa teh enakih kotlov nima več v svoji proizvodnji - vsaj za svoj trg ne. Vendar to sploh niso največje napake potrošnikov. Ogrevanje s plinom je prijazno ljudem in okolju, je za vse, ki mislijo na prihodnost. Ekološka osveščenost na eni strani, na drugi Pa vsestranska uporabnost plina 'n končno udobje so glavni vzroki, ki nas prepričujejo za prehod iz trdega goriva in kurilnega olja na tekoči naftni ali zemeljski plin. Prehod torej ni enostaven, zaradi tega se moramo odločati po vrsti: 1- Najprej se moramo odločiti: a) zemeljski plin . (seveda, če je mogoče) ali b) tekoči naftni plin (propan -butan) a) Če se v našem naselju napeljuje ali je že napeljan primarni vod zemeljskega plina, lahko dobimo ob plačanem prispevku plin do -nadomestne omarice, ki je pritrjena na zunanjo fasado našega stanovanjskega objekta. V omarici je ponavadi že montiran plinski suhi merilec (števec), regulator in požarna pipa. z dolgim plamenom in je lažji od zraka. b) Tekoči naftni plin propan -butan je shranjen v različnih posodah, kjer se nahaja v utekočinjenem stanju. V plin se pretvori šele pri porabniku, tik pred njegovo uporabo. Nasproti zemeljskemu plinu je težji od zraka, čistejši in energetsko močnejši. Če se torej odločimo za tekoči naftni plin, smatramo za primarno postavitev rezervoarja (cisterne) za plin propan - butan in omarice. Cisterna mora biti izdelana po JUS M.Z 2.250. Postopek izdelave, oblika in oprema so odobreni od prostojnega republiškega inšpektorata parnih kotlov. Cisterne so ležeče ali pokončne izvedbe, tovarniško preizkušene na tlak 25 barov. Cisterna mora imeti vso potrebno varnostno, merilno ter manipulativno opremo, in sicer: varnostni ventil, manometer, kazalo nivoja ter priključke za polnjenje in praznjenje plinske in tekoče faze plina ter odprtino s čepom za izpuščanje nečistoč. Cisterno lahko postavljamo na prostem ali v prostoru. Mesto postavitve je določeno v Pravilniku o utekočinjenem naftnem plinu (uradni list RS št. 22/91) in mora biti odobreno od pristojnega občinskega organa. V tem prehodnem obdobju bi morali poiskati čim več informacij pri osebah oz. službah, tem ukvarjajo. ki se s Zemeljski plin se torej distribuira po plinovodnih ceveh iz plinarn, preko regulacijskih postaj do posameznih porabnikov. Zgoreva Varnostne razdalje morajo znašati najmanj (razdalja v m): - odprtin lastne ali sosednje zgradbe - meje sosednjega zemljišča - odprti plamen, vir vžiga - javna cesta, železnica - kleti, jaški, odprtine pod zemljo - avtocistema pri praznjenju od priključkov 3 3 3 3 3 3 od plašča 1,5 1,5 3,0 1,5 1,5 1,5 priključna moč - (kg/h) toplotna potreba objekta -» (KW) Določitev okvirne letne porabe plina z ozirom na energetsko potrebo objekta Povezava cisterne v fiksno inštalacijo je izvedena iz armirane cevi za visoki tlak. Fiksna inštalacija zajema zaporni ventil, regulator tlaka, varnostni ventil za nizki tlak in manometer. Za sekundarne vode se smatra inštalacija plinkse cevi od kovinske omarice na fasadi oz. omarice ob cisterni do objekta v zemelji na globini najmanj 60 cm do trošila (kotel, štedilnik, pre- točni, kombinirani ali akomulat-cijski bojler). To inštalacijo lahko izvede samo monter, ki je za to usposobljen in ima od pristojnih organov tudi pooblastilo. V prihodnji številki več o drugi pomembni odločitvi - to je izbira kombiniranega kotla olje - plin ali specialnega plinskega kotla. Prodaja gradbenega in tehničnega blaga TRGOVINA ■T1B# Dobrteša vas 46 b, Šempeter tel.: 063 702-231 o PEČI o GORILCI o BOJLERJI kombinirani o IZOLACIJE NOVOTERM IN TERVOL o RADIATORJI IMMif!) ^ KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARNA KERAMIKA Možen nakup na obroke! jFfr rt- KUPLJENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM! mikS Suvinjjslic Mejniki ob Poti:_ KAT H M AN D U Tibetanska than-ka (sveta podoba) - Budizem Gaurishankar se mi zdi tako blizu, da bi se kar od tam nanj odpravil plezat, levo od njega izza hrbtov raznih šest in se-demtisočakov kuka ploščat hrbet Šiša Pangme, še bolj levo pa prepoznam čudovito skupino Annapurn. Nato mi pogled drsi desno od Guarishankarja po koničastih vrhovih gora, ki jih ne poznam po imenih, do v meglicah daljav skritega sedla Lho La, kjer je že meja s Kitajsko ali bolje s Tibetom. Končno uzrem, oziroma prepoznam vršno glavo Everesta. Kako je majhen takole od daleč! Sem najbrž v nekakšnem transu, pogleda sploh ne morem odtrgati od pričujoče lepote, po glavi pa se mi rola film o vseh zgodbah in zgodbicah, ki so se tu dogajale; film o vseh tistih, ki so za osvajanje tega nekoristnega, pa vendar tako lepega sveta bili pripravljeni umreti in so tukaj tudi res umirali. Je bilo vredno? Brez pomislekov si odgovorim: DA! Če ljudje umirajo na najbolj krut in človeka nevreden način za razne abstraktne ideale, vero, svobodo, domovino, zakaj ne bi v boju s samim seboj umrli za LEPOTO? Nekoč bom najbrž tudi jaz umrl in, če bi imel možnost izbire, potem bi izbral tole, kar vidim pred seboj. Visoke misli mi povsem prozaično prekine kruljenje prebavil, počasi se zavem, da bo treba tudi jesti. Le kaj je Tomi spacal v navezi z lokalno kuharico? S tem vprašanjem v mislih se začnem vračati navzdol v vas, pa mi nasproti poklapano pri-caplja lačen kuharski vajenec. Pove mi, da njegova kuharska kolegica po uvodni konsultaciji iz bogve kakšnih razlogov ni bila več pripravljena sodelovati in bova najbrž morala na kosilo kam drugam. Ko si še Tomi na vrhu hriba gleda vrhove Himalaje in jih sistematično zabeleži na filmski trak, se vrneva v vas, poiščeva niže ob cesti drugo beznico in odločno zahtevava, da naju nahranijo. Ni problema. Lastnik ali kuhar ali karkoli pač je, pa je očitno zadet kot doga, vsiljivo nama ponuja res odličen nepalski hašiš in je vidno prizadet, ko ga (bedaka!) odkloniva. Pove, da je njegov dan sestavljen iz kuhe, čuvanja številnih otrok in kajenja hašiša, ki ga skadi vsaj deset džointov na dan. Vsaka mu čast, kajti nepalski hašiš je tak, da te že en sam dim odbije kot cucka, percepacija sveta in občutenje sebe se spremenita v trenutku! Ker sem že relativno dolgo na svetu in ker sem njega dni bil hipi v najslabšem pomenu besede, sem, naj mi Bog odpusti, skadil kar nekaj raznih sort prej omenjene omamne snovi. Zato upam trditi, da takega hašiša, kot sem ga kadil v Nepalu, še nisem kadil nikjer drugje. Sran-je, ki ga lahkovernim cepcem pod istim imenom ponujajo po zasoljenih cenah v Amsterdamu, Londonu in podobnih mestih, si pravzaprav sploh ne zasluži imena hašiš. Ob razmišljanju o tej nadvse kočljivi zadevi mi pade na pamet, zakaj je ravno Amsterdam eno od evropskih središč za kadilce hašiša (pa tudi za uživalce trdih drog). Holandska letalska družba KLM je poslovni partner, oziroma “veliki brat” družbe Royal Nepal Airlines, veze iz Amsterdama v Kathmandu so ugodne, nepalska carina pa si komaj zasluži to ime. Domneva, da, poleg ladij, priteče največ nepalskega hašiša v Evropo, oziroma Amsterdam, ravno po tej poti in zaradi te povezave. Seveda ne “krivim” nobeno od omenjenih letalskih družb kot tako, a povsod se najbrž najdejo podkupljivi grešniki. Ko se s Tomijem primemo okrepčava, je najina naslednja naloga, da se vrneva v Kathmandu, kar pa se izkaže manj enostavno, kot sva domnevala. Avtobusa ni od nikoder in čedalje več “očevi-dcev” in poznavalcev tamkajšnjih razmer naju prepričuje, da ga danes tudi ne bo. Mahneva jo peš po sarpentinah navzdol v upanju, da naju bo pobral kakšen kamion, kar se tudi zares zgodi. Voziva se na kesonu, veter nama cefra ruti, imava polna gobca prahu, oči se nama solzijo, pa kaj bi to! Na obzorju vzhaja ogromen srebrn mesec, v kolibah ob cesti že gore ognji, požeta riževa polja rjavo žare v prihajajočem mraku... Svet je pesmi vreden in med vožnjo prepevava vse, kar nama pride na pamet. Vsakih nekaj minut pa skozi odprtino v zadnji steni kabine najinega vozila z nejevero v očeh pogleda rjav vzhodnjaški obraz, češ, kakšne norce pa prevažamo? Odložijo naju v meni neznani mestni četrti Kathmanduja in kar nekaj časa traja, da se z lokalnim busom prebijeva v Thangal. Po krajšem žaru v Fido Dido kafiču zaspiva s Himalajo v srcih. Vse je minljivo in tako se tudi najino bivanje v Kathmanduju izteče. V žepih imava za vso dolgo pot domov le še dvajset dolarjev, deset jih gre za ne-kekšno “takso” že na kathman-dujskem letališču. Bo že kako, če pa ne bo, se bova pa znašla. Ena od nadvse človeških lastnosti je najbrž tudi spraševanje sebe o smislu doživetega. Kaj sva šla v Azijo iskat? Sva tisto tudi res dobila? Naju je Kathmandu prebudil ali uspaval? Ko sem v tranzitu bombayskega letališča med čakanjem na polet domov o teh stvareh razmišljal, sem lahko ugotovil le, da je kompleksen, kratek odgovor docela nemogoč. Morda pa na ta vprašanja niti še nočem odgovoriti, saj je najbrž vsako potovanje pravzaprav iskanje takšnih in podobnih odgovorov, jaz pa rad potujem. In nekje v prihodnosti je tudi čas, ko bom moral odgovoriti, osmisliti svoje bivanje, plačati račun. Zaenkrat pa me zadovoljuje dejstvo, da je vsako potovanje le nekakšen uvod v vrnitev domov. Kajti, ko se tja vrneš, so vse možnosti spet in znova pred teboj. Čar vsake prave pustolovščine je namreč v potrpežljivem čakanju nepredvidljivega... KONEC Danijel Bedrač Prihodnjič: KITAJSKA ESENSKA POSLANICA MIRU Dr. France Susman 1) Rojeni iz matere Zemlje; dokler boste spoštovali njene zakone, ne boste zboleli. 1- K Jezusu so prišli bolni in pohabljeni ter ga vprašali: “Če vse veš, povej nam zakaj trpimo vse te žalostne muke? 2. Zakaj nismo zdravi kot drugi ljudje? Gospod, ozdravi nas, da bomo tudi mi močni in nam ne bo treba prenašati bede. 3. Vemo, da je v tvoji moči, da ozdraviš vse bolezni. Gospod, usmili se nas, reši nas satana in vseh njegovih muk.” Jezus je govoril: “Lahko ste srečni, ker ste lačni resnice, kajti jaz vas bom potešil s kruhom modrosti. 5- Srečni ste, ker trkate, zakaj odprl vam bom vrata življenja. 6. Lahko ste srečni, da se boste rešili satanove moči, zakaj vodil vas bom v kraljestvo angelov naše Matere, kamor satanova moč ne seže. ” 3. Vprašali so ga začudeno: ”Kdo je naša Mati in kdo so njeni angeli? Kje je tisto kraljestvo?" 8- Vaša Mati je v vas in vi v njej. Rodila vas je in vam dala življenje. 9- Tista je, ki vam je dala telo, in njej ga boste nekega dne vrnili. 10. Srečni ste, ker boste spoznali njo in njeno kraljestvo, seveda, če sprejmete angele svoje Matere in če izpolnjujete njene zakone. 31. Resnično vam povem, tisti, ki bo tako ravnal, ne bo nikoli bolan, zakaj moč naše Matere je nad vsem. Ta uniči satana in njegovo Na žitna polja v južni Angliji so nadčloveška bitja poleg simboličnih sporočil zapisala: We are not alone -____ Nismo sami. kraljestvo in vlada vašim telesom in vsem živim stvarem. 12. Kri, ki se pretaka v nas, je rojena iz krvi naše Zemeljske Matere. Njene kri pada iz oblakov, Privre iz notranjosti zemlje, žubori v gorskih potokih, se mogočno razliva v ravninskih rekah, spi v jezerih, silno besni v viharnih morjih. 23. Zrak, ki ga dihamo, je rojen ‘z diha naše Zemeljske matere. Njen dih je sinjina nebesnih višav, Je vršanje vetra na vrhovih planin, šelestenje listja v gozdovih, valovanje žitnih polj, sen globokih dolin, žarjenje puščav. 14. Trdnost naših kosti je rojena iz kosti naše Zemeljske matere iz skal in kamenja, ki se goli dvigajo proti nebesnim višavam na vrhovih gora, so kot velikani, ki spijo na gorskih pobočjih, kot kipi, postavljeni v puščavah in so skriti v zemeljskih globinah. 15. Naše nežno meso je rojeno iz mesa naše Zemeljske matere, katere rumeno in rdeče meso raste v sadežih dreves in nas hrani iz poljskih brazd. 16. Naše drobovje je rojeno iz drobovja naše Zemeljske matere kot nevidne zemeljske globine in je skrito našim očem. 17. Luč naših oči, sluh naših ušes oboje je rojeno iz barv in zvokov naše Zemeljske matere nas obdajata kot ribo morski val, kot ptico zračni vrtnici. 18. Resnično vam povem, človek je sin Zemeljske matere in od nje je sin človekov prejel svoje telo, kakor je telo novorojenca rojeno iz maternice njegove matere. 19. Resnično vam povem, vi ste eno z Zemeljsko materjo, zakaj ona je v vas in vi v njej. Iz nje ste bili rojeni, v njej živite in k njej se boste zopet vrnili. 20. Spoštujte njene zakone, kajti nihče ne more dolgo živeti in biti srečen, razen tistega, ki časti Zemeljsko mater in izpolnjuje njene zakone. 21. Ker vaš dih je njen dih, vaša kri njena kri, vaše kosti njene kosti, vaše meso njeno meso, vaše drobovje njeno drobovje, vaše oči in vaša ušesa so njene oči in njena ušesa. 22. Resnično vam povem, če boste zanemarili samo enega od teh zakonov, če boste poškodovali samo enega od vaših telesnih delov, boste popolnoma izgubljeni v hudi bolezni in bo jok in škripanje z zobmi. Pravim vam, dokler ne boste sledili zakonom svoje Matere, na noben način ne boste mogli uteči smrti. 23. In ta, ki bo zvest zakonom svoje Matere, temu bo tudi Mati naklonjena. Ozdravila bo vse njegove nadloge in nikoli ne bo zbolel. Dala mu bo dolgo življenje in ga ščitila pred vsemi nadlogami in trpljenjem: pred ognjem, pred vodo, pred ugrizi strupenih kač. 24. Ker vas je Mati rodila, ohranja življenje v vas. Dala vam je svoje telo in nihče razen nje vas ne ozdravi. 25. Srečen je, kdor ljubi svojo Mater in mimo počiva v njenih nedrih, zakaj Mati vas ljubi tudi, ko se odvrnete od nje. Koliko bolj vas bo ljubila, če se boste zopet obrnili k njej! 26. Resnično vam povem, zelo velika je njena ljubezen večja od najvišjih gora, globja od največjih globin morja. 27. Tistih, ki jo ljubijo, nikoli ne zapusti. Kot koklja piščeta, kot levinja mladiča, kot mati novorojenca, tako Zemeljska mati ščiti sina človekovega pred vsemi nevarnostmi, pred vsem zlim. 2) Vir vsega zla 1. Resnično vam povem, brezštevilno zlo in nevarnosti preže na sina človekovega. 2. Belcebub, prvi zlih duhov, izvir vsega zla, preži v telesu vsakega sina človekovega. 3. On je smrt, gospod sleherne vrste nadlog in v lepi preobleki skuša zapeljati sina človekovega. 4. Obljublja bogastvo in moč ter prelepe palače, zlata in svilena oblačila, številne služabnike vse; 5. obljublja ugled in slavo, nečistost in uživaštvo, požemštvo, lakomnost in pijančevanje, razuzdano življenje, lenarjenje in brezdelne dni. Vsakega zapelje s tem, po čemer njegovo srce najbolj hrepeni. 6. In tistega dne, ko sinovi človekovi že postanejo sužnji vseh teh nečimernosti in gnusob, takrat za plačilo iztrga iz sina človekovega vse tisto, kar mu je Zemeljska mati dala v taki izobilici. 7. Vzame jim njihov dih, njihovo kri, njihove kosti, njihovo meso, njihovo drobovje, njihove oči in ušesa. 8. Dih sina človekovega postane kratek in dušljiv, poln bolečine in slabega vonja kot sapa nečistih pošasti. 9. Njegova kri postane gosta in smrdljiva kot voda v močvirju, sesiri se in počrni kot noč smrti. 10. Njegove kosti postanejo trde in skrivenčene, razkroje se in sesujejo kakor po skalah padajoče kamenje. 11. Njegovo meso postane zamaščeno, zabuhlo in vodeno; gnije in trohni s krastami in tvori to je gnusoba. 12. Njegovo drobovje se napolni z ogabno umazanijo, z blatnimi potoki gnilobe; tja se naseli množica gnusnih črvov. 13. Zamegljijo se mu oči, dokler ga ne zagrne temna noč; ušesa ogluše kot grob. 14. Prav nazadnje bo zmotljiv sin človekov izgubil življenje, ker se ni držal zakonov svoje Matere in nalagal greh na greh. 15. Zato so mu vzeti vsi darovi Zemeljske matere: dih, kri, kosti, meso, drobovje, oči in ušesa; in za vsem tem življenjem, s katerim je Zemeljska mati kronala njegovo telo. 16. Toda če izgubljeni sin človekov obžaluje svoje grehe, jih popravi in se zopet vrne k svoji Zemeljski materi, izpolnjuje njene zakone in se z upiranjem satanovim skušnjavam osvobodi njegovih krempljev, tedaj Zemeljska mati zopet z ljubeznijo sprejme svojega sina in mu pošlje svoje angele, da mu strežejo. 17. Resnično vam povem, če se sin človekov zoperstavi satanu, ki prebiva v njem, in se upre njegovi volji, še isto uro najde tam angel svoje Matere, da mu služijo z vso močjo in ga popolnoma osvobode satanove oblasti. 18. Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali služi Belcebubu in njegovim zlim sinovom ali pa Zemeljski materi in njenim angelom. Ali služi smrti ali pa služi življenju. 19. Resnično vam povem, srečni so tisti, ki izpolnjujejo zakone življenja in ne tavajo po stezah smrti, zakaj v njih postanejo življenjske sile močne, in zato utečejo tegobam smrti. ” (se nadaljuje) VERSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov zadnjih dni (Mormoni) Cerkev je bila formalno organizirana leta 1830, danes pa ima že preko 9 milijonov članov med 150 različnimi ljudstvi. Glavni sedež cerkve je v mestu Salt Lake City v Združenih državah. Osnova njihovega varovanja je enotna povsod, kjer cerkev deluje. Temelji na verovanju, da je Jezus božji Sin, in da sta njegovo poslanstvo in odkupna daritev namenjena vsem, ki ga spremljajo. Uporabljajo Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Kot Sveto pismo uporabljajo tudi Mormonovo knjigo, ki naj bi bila dodatna zaveza Jezusa Kristusa, hkrati pa zgodovinski zapis starodavnih ameriških civilizacij. Člani cerkve nadalje verjamejo, da je Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov zadnjih dni obnovljena po vzoru prvotne Kristusove cerkve, saj naj bi bile prerokbe o obnovitvi cerkve zapisane v Bibliji. Za nastanek obravnavane cerkve pa lahko pravzaprav štejemo zanimiv dogodek, ki naj bi se pripetil leta 1823, blizu kraja Palmyra v ameriški zvezni državi Nev York. Božji sel, imenovan Moroni, naj bi tja napotil Josepha Smitha, ki je že pred tem imel kot štirinajstleten deček razna mistična videnja in izkustva. Skratka, omenjeni Moroni je pokazal Josephu zlate plošče, ki naj bi vsebovale verske zapise davnih ameriških civilizacij. Prevodi teh plošč so kasneje postali znani kot Mormonova knjiga. Cerkev nima profesionalne duhovščine. Verujejo v izobrazbo, močne družinske vezi, pošteno življenje in so lojalni državljani držav, v katerih prebivajo. So pristaši zdravega in naravnega načina življenja, torej ne kadijo, ne pijejo alkohola in ne uživajo mamil... Temu življenjskemu slogu pravijo Beseda modrosti. Spolnost je dovoljena po poroki, partnerja si morata biti zvesta. Mormoni so znani tudi po dobro organizirani in razvejani misionarski službi, saj ima cerkev trenutno po svetu okoli 50.000 misionarjev. Mision traja od 18 do 24 mesecev, udeležujejo pa se ga predvsem mlajši ljudje. V Sloveniji je cerkev prisotna od leta 1991, kar uvršča Slovenijo med najmlajše države v cerkvi. V nekdanji Jugoslaviji pa je po zaslugi košarkarja Krešimirja Čosiča cerkev začela delovati že v sedemdesetih letih. Cerkev ima v Sloveniji relativno skromno število članov, ki pa kljub temu sodelujejo v številnih humanitarnih akcijah, saj so zvesti načelu, da kdor služi bližnjemu, služi Bogu. Ker smo v zadnji številki Vašega časopisa nenamerno izpustili naslov Reda Vzhodnega Temla (O.T.O), za kar se vam iskreno opravičujemo, navajamo tokrat oba naslova: Cerkev Jezusa Kristusa svetinikov zadnjih dni, Krakovski nasip 4, 61000 LJUBLJANA, njihova telefonska številka pa je 061/227-035. O.T.O. - ORDO TEMPLI ORIENTIS, Kotnikova 21, 61000 LJUBLJANA, pokličete pa jih lahko tudi po telefonu 061/318-542. Daniel Ben Akiba (se nadaljuje) ZDRAVA PREHRANA -KVALITETA ŽIVLJENJA Prehrambene navade številnih ljudi v razvitem svetu so, milo rečeno, zelo slabe. Po eni strani zaradi preobilja hrane in vsiljivega reklamiranja zdravju škodljivih izdelkov, naglice in občutka pomanjkanja časa. Ljudje zaradi neznanja ne razumejo globokega pomena, ki ga ima hrana za srečo in zdravje. Prehrana v bogatem svetu je kalorično preobilna, polega tega pa tudi neustrezno sestavljena - vsebuje preveč sladkorja, maščob in mesa. Po drugi strani pa v njej primanjkuje žit in izdelkov iz polnovrednih žit ter raznovrstne zelenjave. Ustrezno izbrana in skromno odmerjena hrana je temelj človekovega dobrega počutja ter telesnega in duševnega zdravja. Veliko bolj, kot si mislimo, gradi hrana naše telo in duha, našo stabilnost in zmogljivost, naše zdravje in usodo. Uživati majhne količine hrane, jesti v mirnem in sproščenem ozračju in hrano temeljito prežvečiti so temelja pravila. Vsak človek ima različne predstave o količini prehrane, ki mu je potrebna za življenje. Priporočjiva je tista najmanjša količina hrane, ob kateri še vzdržujemo idealno telesno težo in se dobro počutimo. Vsi res vitki ljudje vedo povedati, da se počutijo bolje, če jedo malo, če pa se izjemoma preveč najedo, postanejo utrujeni in brezvoljni. Izredno pomembno je tudi, da jemo počasi in hrano temeljito prežvečimo. Vsak zalogaj moramo dobro prežvečiti, pravijo da vsaj tolikokrat, kolikor imamo zob, torej dvaintri-desetkrat. Dolgotrajno žvečenje daje občutek sitosti že pri majhni količini hrane. Poleg tega pa krepi zobne nastavke in dlesni ter tako ohranja zdrave zobe. Hrana se tako povsem utekočini in delno prebavi že v ustih, nadaljna prebava v želodcu, dvanajsterniku in črevesju pa poteka gladko, brez prebavnih težav. Dolgotrajno žvečenje je torej pogoj, da s hrano pridobimo moč in zdravje, ne pa bolezni. Priporočljivo je, da je hrana razdeljena v tri do pet obrokov, tako da presledek med njimi ni več kot tri do pet ur. Uro do dve pred težjim telesnim delom ali športno dejavnostjo ne jejmo ničesar, prav tako ni priporočljivo jesti pred spanjem. RECEPT: Jota s kislim zeljem in proseni narastek z jabolki. Joto pripravimo tako, da pripravimo kislo zelje, fižol in krompir v približno enakih količinah. Dobro je, če fižol skuhamo že prejšnji dan ali pa zjutraj. V malo olja prepražimo na drobne koščke narezan dimljen tofu. Ko smo vse skuhali in premešali, dodamo prekajen tofu in prelijemo še podmet iz moke in vode, začinimo s soljo in domačo paradižnikovo mezgo. Proseni narastek z jabolki pa pripravimo tako, da pol kilograma prosene kaše skuhamo v litru sojinega mleka in pol litra vode. Dodamo vanilijev sladkor, ohladimo, po želji sladkamo še z žlico ali dvema medu, dodamo dve žlici sojine moke, žlico margarine, naribana jabolka in pest rozin. Maso stresemo v naoljen pekač, povrhu potresemo kokosovo moko in pečemo, da porumeni. Pa dober tek! Peter in Lidia •' Butik orientalskega blaga na Šlandrovem trgu 21 v Žalcu soulsoiie i Vas vabi k obisku in nakupu. Po ugodnih cenah nudimo: 4- meditacijske kroglice + kadila, podstavke i: medenine + eterična olja, dišeče paličice ♦ indijski kipci iz Usnja + škatlice iz kamelje kosti 4- usnjene: in svilene šatulje 4- usnjeni ovitki in etuiji 4- bambus zavese, roloji) iz slame ■{■košarice iz lubja {■mošnjički iz zlatih nitk 4- cekri iz riževe slame, rafije ali platna {-šah iz indijskega kamna {■čajni in jedilni servisi iz kitajskega porcelana POSEBNA PONUDBA KOTlftR (original) v usnjenem ovitku in etuiju veliki 5834 SIT midi 3927 SIT SliUje z motivi Žalca \j>rimeme za poslovna darila DVOJČKA - LAHKOTNA IN BISTRA Znamenje Dvojčkov traja od 21. maja do 21. junija. V tem času se ljudje že rešimo vseh zimskih oblačil, naše življenje se preseli na ulice in vrtove, kjer srečujemo znance in prijatelje. Ob kozarcu na gostilniškem vrtu steče pogovor presenetljivo hitro in neobvezno. Vladar Dvojčkov je planet Merkur. Ker kroži zelo blizu Sonca, ga s prostim očesom ne vidimo. Merkur je bil rimski bog trgovine in so ga prevzeli od Grkov, kjer se je imenoval Hermes in je imel isto funkcijo. Bil je tudi odposlanec bogov in ga prikazujejo kot prikupnega mladeniča. Značaj Dvojčkov ni skrit, saj so odprti in nekomplicirani. V astrologiji pravimo, da so Dvojčki zračno in spremenljivo znamenje. Že ti dve besedi dobro opisujeta osnovni dvojčkov značaj, saj so gibčni, komunikativni in lahkotni kot zrak. V glavnem so bistri, mnogo opazijo, dogodke razčlenjujejo in klasificirajo. Radi uporabljajo jezik in če ta ne zadošča zraven še mahajo z rokami in gestikulirajo. Njihov svet je svet odnosov in radovednega raziskovanja okolice. Hitro si najdejo sogovornike, dober je vsak človek, najsi je samo poslušalec ali partner v dialogu. Dvojček najde kmalu stično točko s sočlovekom, saj nima pretirano fiksnih stališč. Pogosto zamenja svetovni nazor ali manjši kos mišljenskih vzorcev in se s tem ne obremenjuje. Le zakaj bi se? Treba je biti prilagodljiv in se ne držati nekih smešnih pravil kot pijanec plota...Treba se je znajti, pravi Dvojček, če ne gre po levi, bo šlo pa po desni. Tudi njihova čustva so prej površinska kot globoka. Zato se lahko hitro navežejo in brez velikih travm tudi razvežejo. Pozabijo na besede o veliki ljubezni, ki so jih še včeraj govorili svojemu partnerju. To so bile vendar samo besede, življenje pa teče naprej. Prišla bo nova priložnost in nov človek. Dvojček je človek komunikacij. Piše, bere, debatira, telefonira. Ve veliko, a ne prav poglobljeno. Lahko so vsevedi in ne modrijani. Dvojček bo zelo težko verski ali ideološki fanatik, saj nagonsko vidi obe plati medalje in se z nobeno pretirano ne obremenjuje. Je igriv in hudomušen in razgovora ne pelje na nož. Raje konča na veseli in razigrani zabavi kot pa v strupeni filozofski debati. Za njega je važno, da se nekaj dogaja, da to razume, da so odnosi preprosti in jasni. S sabo pogosto ni razčistil, saj koplje po površini, zato njegova ladja pogosto nasede na plitvino življenja, kjer je primoran razmisliti, kako bi dodal svojemu življenju več vsebine in manj blišča ter praznih besed. žTaSDvojček, ki je šele na začetku X~s življenske poti je neverjetno površen, okoli sebe trese besede in obljube, ki so prazne in ga ne obvezujejo. Vse ve - vendar le približno, a vseeno pogumno manipulira s svojim “znanjem”. Obiskuje ljudi, išče zveze, širi čveke in neobvezne debate. Idealen akviziter za prodajo knjig. Obvladan Dvojček postane bolj zanesljiv. Njegove besede in informacije pridobijo več teže in ljudje jim začnejo zaupati. Se vedno so posredovalci med ljudmi in opravijo več koristnih pomirjenj. Poznajo mnogo ljudi in ohranjajo dobre zveze, tako da vam lahko posredujejo pravo informacijo ob pravem času. Začnejo ločevati med praznim besedičenjem in odgovornim pogovorom. /TaN Če je Dvojček zavrt postane pravo \Cy nasprotje svoje narave. Težko se izraža in uči, zato ima strah pred šolo in vsemi situacijami, kjer se mora znajti in se predstaviti. Ni preveč bister, s težavo išče prave izraze, ne zna priti do ljudi. Okolica lahko manipulira z njim in ga spelje na led. Če pade v drugo skrajnost postane brezmejna čveka. Z informacijami nesramno manipulira, je nemiren kot živo srebro in mu je pomembno, da se nekaj dogaja ne glede na vsebino. Ni vreden nobene zaupljivosti, ne ustavi se pred laganjem in goljufijo. Ne loči med resnico in lažjo, sam sebi verjame. Dvojčkova naloga je torej, da so izobraženi in komunikativni, vendar morajo znati razločevati med formo in vsebino, med bistvenim in nepomembnim. Pridobiti morajo na zanesljivosti, ločiti zrno od plevela. Na telesu pripadajo Dvojčku roke, čutila, živčni in dihalni sistem. Njegove tipične bolezni so zato vnetja dihal, astma, revma, motnje koordinacije, tremor, poškodbe rok ipd. V katerem poklicu se bo Dvojček dobro znašel? Povsod tam, kjer bo lahko zadostil svoji potrebi po komunikaciji, gibčnosti in raznolikosti: časnikar, igralec, komentator, pisec, voznik, trgovski potnik, telefonist, poštar, učitelj ipd. Dobro se znajde v svetu modernih komunikacijskih sredstev: obvlada računalnike, fakse, modeme... Dvojčku bomo odsvetovali vsakršno monotono pisarniško delo, kjer ne bo v stiku z drugimi, za njega ni rutina ali pa težko fizično delo, saj mu rani lahkotno dušo. Tudi šport, ki ga izbere je takšen, da pride do izraza spretnost in gibanje: tenis, namizni tenis, smučanje, košarka ipd. Vsekakor ga ne zanima dviganje uteži in sumo borbe. Zapomnimo si ključne besede: Sprejemljive lastnosti ' Težavne lastnosti lahkoten nemiren prisrčen površen inteligenten čustveno plehek spreten nervozen živahen vzdražljiv jasen razumsko hladen Napisal: trigon NAGRADNI VPRAŠALNIK Prav zaradi vsega navedenega se spodobi, da damo besedo tudi Vam, drage bralke in bralci. Za Vas smo pripravili nekaj vprašanj, s pomočjo katerih bo naš in Vaš časnik v prihodnje še bolj tak kot si ga vsi želimo. Zato Vas prosimo, da na spodnja vprašanja odgovorite. Vaš trud ne bo zaman, saj bomo med Vašimi odgovori izžrebali lepe nagrade, Vaše predloge pa seveda vse po vrsti upoštevali. In kaj Vas sprašujemo? 1. Kako pogosto berete GLAS Savinjske? 2. Kaj berete v nosem časopisu? 3. Česa v našem časopisu ne berete? 4. Katere rubrike ali članki so Vam bili in so Vam najbolj všeč? 5. Kaj v časniku najbolj pogrešate? 6. V katerem časopisu preberete tisto, s čimer v našem časopisu niste zadovoljni? 7, Kaj bi Vi spremenili? Cenjena bralka, spoštovani bralec! Pri časopisu GLAS Savinjske se trudimo, da bi Vaš in naš časnik postal ne le dober, ampak eden najboljših tovrstnih časopisov. Dobro ni za nas dovolj dobro! Prosimo Vas, da nam tudi Vi, zvesti bralci in naključni kupci našega časnika, pomagate! Že kar nekaj časa prihajamo v številne domove v dolini, po domovini in po svetu. Čeprav delamo že od vsega začetka drugače od vseh drugih uredništev, ohranjamo vse, kar je bilo in je dobro ter preizkušeno. Zavedamo se, da je treba s časom naprej, da mora ostati časopis kakovosten, berljiv, koristen in zaželen. Naklada to potrjuje. Sicer naj poudarimo, da smo časnik na tržišču - brez omembe vredne občinske pomoči (dotacij). To pomeni, da smo se in se živimo sami! Trg za nas ni torej nobena šokantna novost. Seveda pa se moramo za zaželen in bran časnik zahvaliti predvsem Vam, drage bralke in bralci, ki nam dnevno sporočate, kaj bi želeli brati. Pa tudi sami skušamo ugotoviti, kaj Vam je na straneh našega časopisa všeč in kaj ne. O tem, da Vam je GLAS Savinjske všeč, ste nam že večkrat dokazali in nam še vedno dokazujete vsakič, ko ga kupite. Pogosto se v pismih odzivate na objavljene prispevke, ki so Vas spodbudili, da ste razmišljali o njih, se nasmejali ali pa so Vas celo razjezili. Prav nikoli pa Vas še nismo vprašali, kako Vam je všeč GLAS Savinjske, kakšno vsebino najrajši prebirate. Radi bi Vas pritegnili k nagradni akciji, v kateri bi z Vašo pomočjo ugotovili, kakšen časopis se Vam zdi dober, kaj v njem pogrešate, katere stvari so Vam bolj všeč kot druge... S tem nam boste pomagali, da bomo časopis bolj približali Vašim željam in Vašemu okusu. S spoštovanjem! GLAS Savinjshe Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalec, do 17.11.1995. Glavna nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT nagrado prispeva ammmtldde C\un\a in obutev,, d.o.o. Tolažilna nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada: Milena Vodeb, Polzela 207 B, Polzela Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Tolažilna nagrada: Slava Korenjak, Prijateljeva 28, Ljubljana Rešitev križanke iz prcišnic številke: DEVIZNA BLAGAJNA Iz Vaših anketnih lističev smo izbrali nekaj najpogostejših odgovorov. Časopis berete redno, želite si manj politike, več intervjujev, nasvetov, humorja in nagradnih iger. Veseli nas, da v našem časopisu redno prebirate skoraj vse rubrike. V tej številki smo med prispelimi anketnimi lističi izžrebali naslednjega nagrajenca: ELA KOLENC PLAČ 10 63333 LJUBNO OB SAVINJI Nagrada: bon v vrednosti 4000 SIT za nakup v prodajalni MELANIE v PC Levec. NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjshe: d 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT d 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! Pošilja: Telefon: Datum: Podpis in žig: SfiRSfi d.o.o. Velenjska cesta 12 63310 ŽALEC Stran 31 MALI OGLASI PRODAM Prodam 50 kom rjavih nizkoval-jnih salonitnih plošč. Tel. št.: 063/708-574 Ugodno prodam malo rabljene rolerje FCO Rome, številka 43-44. Tel. št.: 063/725-323 Prodam skoraj nov otroški voziček PEG-PEREGO. Tel. št.: 063/715-054 Prodam video igrice “SEGA MASTER SISTEM”. Tel. št.: 063/720-028 Prodam stebre za trto - ravne. Cena 900 SIT za komad. Tel. št.: 063/831-041 Prodam koruzo v zrnju 23 SIT za kg. Tel. št.: 0631713-003 Prodam GAME GEAR z dvema igricama in TV adapterjem (prenosni barvni televizor) Tel.: 063/ 707-254 Računalnik 386DX40, 4 MB RAM, 280 MB Hard disk, big tower ohišje, CD-ROM, zvočna kartica, 1.2 in 1.44 MB FDD, fax modem kartica ter barvni monitor Prodam za 990 DEM v SIT. Tel.: 063/ 21-270 95,1 95,9 100,3 MHi SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE tel.: 063 856 852 V zalogi vozila: '?°&0 AX, ZX, ZX Break, ^ XANTIA, EVASION V/ Minimalni dobavni roki za dostavna vozila (JUMFER, C 15)1 Ugodni krediti in leasingil vrv SPORED SBEDA, 8.11. 09.00 Testni signal; 09.30 424. VTV magazin, informativni regionalni program, ponovitev; 10.00 ŠPORTNI TOREK ponovitev; 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA; 19.35 Videostrani; 20.00 EPP; 20.05 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o rock glasbi, gostje: skupina WELBLOTT; 21.10 TROPSKA VROČICA ameriška detektivska nanizanka, 1/13; 22.00 TV IZLOŽBA; 22.05 HOROSKOP; 22.10 Videostrani do 24.00 ČETHTEK, 9.11. 9.00 Testni signal; 09.30 VIDEO TOP, ponovitev; 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka, ponovitev; 12.00 Videostrani^ 19.00 Otroški program; 19.30 TV 1ZLOZBA; 19.35 Videostrani ; 20.00 EPP; 20.05 Celovečerni film: OBSEDENA, triler; 21.40 TV IZLOZBA; 21.45 HOROSKOP; 21.50 Videostrani do 24.00 PETEK. 10.11. 09.00 Testni signal; 09.30 Film: OBSEDENA, triler, ponovitev; 12.00 Videostrani; 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja za otroke, 50 LET “CICIBANA ” ; 19.00 S A LTV,ameriška serija za mlado in staro, 17. del: ZLATI PRAH IN RIBE BISERNICE; pokrovitelj predvajanja: CZ, d. d.; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 EPP; 20.05 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje fima; 20.25 Celovečerni film: IZIGRANE OBLJUBE, triler, ; 22.20 TV IZLOŽBA; 22.25 HOROSKOP', 22.30 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 11.11. 09.00 Testni signal; 09.30 Otroški MiŠ Maš, ponovitev; 10.30 S A LTV, 17. del: ZLATI PRAH IN RIBE BISERNICE, ponovitev; 11.00 GREMO V KINO, ponovitev ; 11.20 Film: IZIGRANE OBLJUBE, ponovitev ; 13.15 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 425. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba, 27. oddaja; 21.25 TV IZLOŽBA; 21.30 HOROSKOP; 21.35 Videostrani do 24.00 NEDEUA, 12.11. 08.00 Videostrani; 08.15 SALTV, ameriška serija za mlado in staro, 6. del: NE POZABI ME; pokrovitelj predvajanja: CZ d.d.; 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev; 09.45 424. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 10.15 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.35 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 11.05 EPP; 11.10 425. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 11.40 GREMO V KINO, ponovitev; 12.00 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba, ponovitev; 12.50 Videostrani; 15.00 Film: OBSEDENA, triler, ponovitev; 16.40 VIDEO TOP, kontaktna oddaja, ponovitev; 17.40 Film: IZIGRANE OBLJUBE, triler, ponovitev; 19.35 HOROSKOP; 19.40 Videostrani do 24.00 PONEDEUEK. 13.11. 09.00 Testni signal; 09.30 425. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 BITI USPEŠEN S POZITIVNO MISLIJO, pogovor z Mileno Trkovnik; 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, Rudi Knabl - Citrarski recital, l.del ; 21.35 TV IZLOŽBA; 21.40 HOROSKOP; 21.45 Videostrani do 24.00 TOBEK, 14.11. 09.00 Testni signal; 09.30 BITI USPEŠEN S POZITIVNO MISLIJO, pogovor z Mileno Trkovnik, ponovitev; 10.30 MINUTE Z4 KLASIČNO GLASBO, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 426. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.35 ŠPORTNI TOREK; 20.55 ŠPORTNI GOST; 21.25 TV IZLOŽBA; 21.30 HOROSKOP-, 21.35 Videostrani do 24.00 SBEDA, 15.11. 09.00 Testni signal; 09.30 426. VTV magazin, informativni regionalni program, ponovitev; 10.00 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 NAJ SPOT, gost Sašo Mežek, predstavitev nove plošče Legende; 21.00 TROPSKA VROČICA ameriška detektivska nanizanka, 2. del ; 21.50 TV IZLOŽBA; 21.55 HOROSKOP; 22.00 Videostrani do 24.00 ČETBTEK, 16.11. 09.00 Testni signal; 09.30 NAJ SPOT, ponovitev; 10.25 TROPSKA VROČICA, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 EPP; 20.05 Celovečerni film: NE POZABI...!, srhljivka; 21.35 TV IZLOŽBA; 21.40 HOROSKOP; 21.45 Videostrani do 24.00 PETEK, 17.11. 09.00 Testni signal; 09.30 Film: NA POZABI...!, ponovitev; 12.00 Videostrani; 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, Otroški parlament; 19.00 SALTV, ameriška serija za mlado in staro, 18. del: IZGUBLJEN NA POT; pokrovitelj predvajanja: CZ, d.d.; 19.30 TV IZLOŽBA ; 20.00 EPP; 20.05 NANIZANKA; 20.35 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma; 21.35 TV IZLOŽBA; 21.35 HOROSKOP', 21.40 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 18.11. 09.00 Testni signal; 09.30 Otroški MiŠ MaŠ, ponovitev; 10.30 SALTV, 18. del: IZGUBUEN NA POT, ponovitev; 11.00 NANIZANKA, ponovitev; 11.30 AVTODROM, ponovitev; 12.30 Videostranii 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOZBA ; 20.00 EPP; 20.05 427. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.35 ALFI V GOSTEH, narodno zabavna glasba ; 21.35 TV IZLOŽBA; 21.40 HOROSKOP; 21.45 Videostrani do 24.00 NEDEUA, 19.11. 08.00 Videostrani; 08.15 SALTV, ameriška serija za mlado in staro, 7. del: TALEC; 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev; 09.45 426. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 10.15 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.35 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 11.05 EPP; 11.10 427. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 11.40 ALFI V GOSTEH, ponovitev; 12.40 Video strani; 15.00 AVTODROM, ponovitev; 16.00 NAJ SPOT, ponovitev; 17.00 Film: NE POZABI...! srhljivka, ponovitev; 18.35 HOROSKOP; 18.40 Videostrani do 24.00 PONEDEUEK, 20.11. 09.00 Testni signal; 09.30 427. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 EPP; 20.05 AKTUALNO; 21.05 MINUTE Z/l KLASIČNO GLASBO, Rudi Knabl - Citrarski recital, 2.del ; 21.35 TV IZLOŽBA; 21.40 HOROSKOP; 21.45 Videostrani do 24.00 TOBEK, 21.11. 09.00 Testni signal; 09.30 AKTUALNO, ponovitev; 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, ponovitev; 1Z00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOZBA; 20.00 EPP; 20.05 428. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.35 ŠPORTNI TOREK; 20.55 ŠPORTNI GOST; 21.25 HOROSKOP; 21.20 Videostrani do 24.00; %A@mpš§ sd&mšmm Tercet Slovenija Foto: A. F. V petek, 3. novembra 1995, so v farni cerkvi Marija Reki glasbena produkcija ZLATI ZVOKI in tercet ANSAMBEL SLOVENIJA predstavili kaseto, kompaktno ploščo in brošuro NAJLEPŠE SLOMŠKOVE PESMI. Ob tercetu SLOVENIJA sta vela tudi MARKO in KATARINA GALIČ. ’odni govor je imel preboldski župnik FRANC SEREC, med emorom pa je bila predstavljena zgodovina in življenjepis NTONA MARTINA SLOMŠKA. S ^ m O £ / COBISS o -v Velik« nevelff*'slladiiče D-Per Za Vse naše bratce, ra Vse za Vse, ki ste z nami kakorkt l 0 n j '|C|QC Zberite pet r 28. decembra Srečni izžreban prati perilo 5000002998,17 poslušati avtora*.„_x ^ menjali olje CHS^IROL, smučali v LIBOJSMIl in 'še Uje, slačili v nove l(avbojl(e ‘MO‘D‘EfT'EX, se obuli v nove čevlje BOJfOVO, prižgali dišeče /(adilo... Za vse, Id pridno izpolnjujete in pošiljate anketne lističe, pripravljamo lepe nagrade na vmesnih žrebanjihl Tokratna nagrajenka na strani 30! fllAGRAPE POKLANJAJO: ^ O^Borot/o Drugi del nagradne sličice! IM ŠE VELIKO UHUOIH. VEŽ 0 NJO IZVESTE V NASLEDNJI ŠTEVILNI! "FOTO HIT" Odkar se je lotil vodenja prireditev narodno zabavne glasbe tudi popularni režiser, TV moderator in podjetnik Stojan flll€R, je Borisu KOPITARJU postalo rahlo "vroče'. Če ni več edini, ki se med moškimi spozna no slovensko narodno zabavno zakladnico, po je edini, ki se mu je pred dnevi stisnilo v objem zalo blondinko. Kdo je lepotica, noj ostane uganko za vos! d.o.o. Audi OBIŠČITE NAS V SALONU V ŽALCU (AGRINA) tel.: 063/711-253 VW GOLF A2S ŠPORT * ALU platišča * Spoiler ’73(>$5 % * El. stekla * centralno zakl. * spoiler * ALU platišča BBS VW GOLF A2S PRESTICE mum miom mvm m r^iubnih wm Volksvrggen - «eJ, 4aj Osuti/ VABILO VESELJAKOM Po anketi, ki jo izvajamo, smo ugotovili, da mnogi pogrešajo več humorja. Uredništvo se je odločilo, da povabi k sodelovanju tudi bralce, ki imajo 'katero za ušesom", da se s svojimi domislicami pisno javijo na uredništvo. Veseli bomo vsake šaljive zgodbe in jo bomo tudi z zadovoljstvom objavili. Spoštovani bralci. Vi pa boste v anketi povedali, kateri prispevek Vam je bil najbolj všeč. Tekmovanje za najboljšo šalo bo trajalo skozi zimsko sezono, ko imamo čas za razmislek in nam tudi marsikatera domislica pade na misel. V mesecu maju se bomo z našimi humoristi tudi srečali in izbrali največjega savinjskega veseljaka. Torej, pisci veselih in šaljivih dogodkov, na plan. Povabilo velja od izida tega časopisa pa do meseca maja I99<5,kobomo nagradili 5 A VINJSKEGA VESELJAKA. V 2amem si cas 7 da preb preberem GLAS Savinjskel