Leto IV., étev. 66 Wi>|» >b * alutraf. 3taue asaeteo IO— Dia n tsozcasstv« 20"— . V LJubljani, četrtek dne 8. marca 1323 Poätolga pavžalirana. Posamezna štev. itane 1 Din Uredništvo: ttkloštčeva cest« St Ißfl Telefon it 71 gospodarstvo, prosveio in Upravnlitvo: Ljubljana, Prešerno*« Li. ¿t 64. Telet it. K. Podružnico: Maribor. Barrara ka it. k Tel. it 20. Call*. Alekttodr. Saña pri posta. eelto». zavoda štev. ILStt. Ljubljana, 7. marca. Tragična tis oda zasleduje Slovence: >: UoSitev za odločitvijo pada baž v ?.::pu, ko smo v vladi bres resnega ...istopstva. Pogajanja z A v -t r i j o. kjer j® šlo za ogromno na-: >dno • premoženje, trgovinska '■ogajanja z Italijo, ki so pravkar započela v Rimu, v Opatiji j? jb kocki vprašanja naše veze »morjem. V prvem vpra--inju so naši interesi Ze izigrani, za :'roška pogajanja sno lahko sigurni, bodo radikali pustili pasti, kar se lani za, našo ožjo domovino s težjim trudom izvojevalo, za Baroa in Dielto pa je itak znano, da so samo 'kmokrati celo leto zadrževali, da g. Tašid ni že zdavnaj sklenil famoznega •-•Tondominija», ki nam jemlje iz rok \:ko Baroš, :a se. da je med Slovenci doigral, v ostali jugoslovanski javnosti so računi o njem že zdavnaj sklenjeni. Odkar '■'i je vrnil iz svojega «mueeniškega» ".'»tišja, ee pri njem vedno ostrejše iz-•ažavajo črte njegovega starega pc-Mica. Po prvotnih neuspehih si je od Pašiča (s katerim -je bil prejo v ponovnih zvezah) izprosil praško poslaništvo in ga je dobil ca predvečer sestave prve jugoslovanske vlade z dekretom starega, pravzaprav že ne več eksistirajocega srbskega ministrstva, /"jegovo delovanje v Pragi je končno prisililo češkoslovaško vlado, da je r rozorila v Beogradu na potrebo Iz-"njave nagega poslanika. In zopet ga ■> imel stari PaSič na vratu. V tragični nepremišljenosti je takrat g. Pa-šid T-ristal na to, da pride Ivan Hribar za ^mestnika v Ljubljano. Od takrat je Ivan Hribar središče rtsogih veselih, pa tudi žalostnih in ramotnih epizod, V naši politični upravi je polagoma zavladala atmosfera. ki polagoma razjeda vero v dr- .-it-Tift 'ivfnriipii", Vn-r ii, r.rstnlrs Opaiifski delegati poklicani Angorska skupščina proti __«T» _ _ _____m <* a • • / >■ v Beograd NEVARNOST PRISTANKA NA KONDOMINIJ. - VZNEMIRJENJE V BEOGRADU. /avno avtoriteto. Končno je pestalo v.&iišče g Hribarja nevzdržno in celo njegovi radikalski zaščitniki so ga za r-ašSali; Opetovano je vladalo v vlad: -iglaste, da ga je treba razrešiti. Pri-Me so volitve in s tem za g. Hribarja i-riležnost, da pokaže radikalski vladi. !:aj zna ter reši tako. vsaj trenutno, tudi sebe. Biti radikalcem hlapec, to -> sedaj njegova ambicija, maščevanje :.id tistimi, ki se mu niso marali vdi-vafi, to je njegova nagrada. In tako "fši Hribar kot šef politične uprave "'jiuja, ki so v ostrem nasprotstvu z icVočbasni v varstvo volilne svobode s splošnim naziranjem o morali in dolžnostih' poštenega moža. Hribar --. če tudi zakon to jasno prepovedu-l? — poživlja kandidata nasprotne ■t?axue*. da bi ga pritisnil k svoji ■»' trankis. Ovaden, v kazenski T*e-nadaljuje politične zločine: rjdke izredni prepovedi zakona na sho-rix priporoča g. Štojadinovida in raz-" '-¿51 ja preteče okrožnice za radikale?. Kaj. njemu zakon in čistost volitev! Neljube uradnike treba seveda odstraniti. zlasti take, ki imajo čiste' roke r: dobre oči. Ni treba, da so politično ■•?'ponirani. zadostuje dejstvo, da ;'e r.?i«i>taost' ženantna,' Nad drr.-treba maščevati, ker so st«> Beograd, 7. marca. g. Kaši člani paritetna komisije v Opatiji so poklicani v Beograd, kjer se vrši v petek važna konferenca v zunanjem ministrstvo. Kakor je izvedel Vaš dopisnik, gre predvsem za vprašanje Baroša in Delte. Beograd, 7. marca, d. Tukajšnji politični krogi z veliko napetostjo pričakujejo nadaljnjih korakov naše vlade v zadevi reškega vprašanja. Gotovi radikalski politiki so lani bili pripravljeni razpravljati o kondominiju v Barošu in ua Delti, akoravno je nesporno, da je Italija povodom podpisa rapailske pogodbe ta dva kraja priznala nam hi bi že sama razprava o novih koncesijah Italijanom bila lahkomiselna abdikacija na stečena prava. Javnosti se polašča nemir in bi vsak poskus radikalske vlade pristati na kakršnekoli koncesije v tem vprašanju naletel na najskrajnejši odpor. Opatija, 7. marca. p. Danes se Je vršila seja paritetne komisije. Obnovitev prometa z Reko. Sušak, 7. marca. g. Danes so člani paritetne -komisije dr. Rvbar, Silovič in Rakio imeli ca Sušaku konferenco s predstavniki naših oblasti. Razpravljali so o vzpostavitvi prometa med Suiakom in Reko in o fašistovskih izgredih na Reki. Nato eo se sestali na Reki naši in italijanski eksperti za promet. Sklenili eo, da se postavi ca Reki en naš ravnatelj-ski uradnik in večje število našega prometnega uradništva. Dosegel se je tudi sporazum, da se postavita v promet po dva para direktnih vlakov med Zagrebom in Reko. Ta sporazum bo stopil v veljavo še'e tedaj, ko ga odobrita obe vkdi. Kaj pravijo Italijani. Rim, 7. marca. 1. Uradno obvestilo «Agenzie Volta» pravi: «V palači Chlgi se strogo dr;:e tajne vesti o instrukcijah, katere je dal Mussolini italijanskemu delegatu Oentiliiu glede nadalnjega zadržanja italijanske delegacije paritetne komisije v Opatiji. Diplomatski krogi nag!a-£ajo, da rezerva jugoslovanske delegacije slede Baroša gotovo ne odgovarja zahtevam beograjske vlade, ki Je obljubila s svoje strani preprečiti vsak zastoj dela komisije. Santamargheritske konvencije govore le o izpraznitvi Sušak a, ki se je pa že Izvršila, in jMnssolin! |e svoječas-no v zbornici izjavil, da ostaneta Delta in Baroš toliko časa zasedena po italijanskih četah, dokler Reka ne postane lu-ridično popolna država, da pa to poštene, ie prva naloga paritetne komisije, kakor določajo to sklenjene konvencije. Zato zadržanje jugoslovanske delegacije, ki je povzročila z zahtevo, naj se najprej razpravlja o drugih zadevah zastoj konference, gotovo ne odgovarja duhu sklenjeni!) pogodb.» «Tribuna» upa, da bodo Jugoslovan! svoje zahteve umaknili, in trdi, da so ž njimi pripravili italijanskim političnim krogom veliko presenečenje. Upa dalje, da se ne bodo tak! Incidenti več ponovili, ker bi se sicer mislilo, da se santamar-gheritska pogodba ni izvedla s pričakovano prisrčnostjo... Fašistovski komentar. Rim, 7. marca. J. Fašistovsko glasilo «D nuovo paese» poroča, da so bili dva dni po izpraznitvi Sušaka tamkaj napadeni Italijani od Hrvatov, v Reki pa Hrvati od Italijanov. Jugoslovanska vlada ie vsied tega protestirala. List povdarja, da Je smatrala italijanska vlada za potrebno zahtevati izgon vseh Zanell! naklonjenih elementov iz Reke, da se Izogne vsakemu incidentu v teh kritičnih trenotkih. V splošnem piše list kljub splošnemu optimizmu o poteku pogajanj jako skeptično. Po današnjem staniu pogajanj ni Izključeno, da bodo pogajanja o reškem vprašanju znova preložena. Italijanske intrige proti Zanelli. Opaiija, 6. marca. p. Vršijo se neobvezni razgovori o načinu definitivne ureditve režima na Reki. Mussolini baje želi, da ie ustanovi «nevtralna vlada». Izloči se naj lancllc, predsednik prve legalne vlade, ki Je bi! lan! od iašistov pregnan ter se nahaja sedaj z mnogimi člani razgnanega reškega parlamenta na Sušaku. Za to ceno so Italijani pripravljeni žrtvovati sedanjega «provizorične-ga» predsednika Depolija. V nov! vladi naj bi ne bili pristaši niti enega niti drugega. Ker je večina Rečanov nesporno za Zanellija. gre Italijanski predlog očividno za tem, da se na Reki etabiira režim manjšine in sicer fašistovskL vladi in anianfi ODKLONITEV ZAVEZNIŠKIH MIROVNIH PREDLOGOV IN VLADNIH PROTIPREDLOGOV. Pariz, 7. marca. L «Agense Havas» j večine zbornic« je koa&I Hcsein Aa! poroča iz Angore: Narodna skupščina je bej svoj govor: sprejela resolucijo, ki izjavlja, da TurčJ- ! «Moč in voljo imam®, da tndostimo ja ne «nore sprejeti lacssnnske pogodbe, potrebi po rešitvi vseb spornih vpražanj ker nasprotuje nacionalnemu pakta. Debata v parlamenta ee je sukala zadnje- dni okrog predlogov, ki jih je Izdelala vlada kot odgovor ca zavezniške s svetom. In ker imamo moč in voljo, ne pustimo z dnevnega reda vprašanja Mosula in gospodarskih zahtev in' Opravljeni na vse eventualnosti. Naj- mirovne predloge. Vladni načrt je zago- \ lepša prilika se r.am nudi danes, di ma-varjal v imenu vlade in Kemal paše j ičujemo nam storjene krivice in da uv». Rauf bej, vsi ostali govornik! eo načrt pobijali in kritizirali postopanje turške delegacije na lausansski konferenci. Naj-ostrejšo je nastopal proti vladi prvi pod-predsednik skupščine Husein Ami bej, ki je zlasti protestiral proti odgoditvi mo-sufckega vprašanja, na katero j« bila pripravljena pristati vlada. Med viharnim odobravanjem velike | Ijnviroo Svoje zahteve». Skupščina je nato odklonila mirovne predloge zaveznikov in od angoreke vlade izdelane protipredlege ter sprejela nov načrt proiipredlogov, ki predvideva popolno garancijo za neokrnjeno suverenost Turčije ln neokrnjenost turškega nacionalnega ozemlja. Proflfrancoska demonsfra-cife nemškega parlamenta DEBATA O KANCELARJEVEM GOVORU. KER JE PREVEČ PAZIL NA ČISTOST UPRAVE. Eeograd, 7. marca. g. Danes je bil podpisan ukaz, s katerim je upokojen veliki župan sa ljubljansko oblast dr. Vilko Baltič. Beograd, 7. marca. d. Upokojitev velikega župana Baltiča je uspeh večteden-ske kampanje namestnika Hribarja, Sprva so Hribarjeve intrige naletele na odpor, ker uživa dr. Bsltič še izza časa, ko je bil načelnik v notranjem ministrstvu, v beograjskih krogih brez razlike strank kot odličen uradnik splošen ugled Šele, ko se je Hribarju posrečilo angažirati za svojo akcijo razne danes vplivne radikalske voditelje, je povodom svoje- ! rom», ga zadnjega obiska v Beogradu dosegel | svoj cilj. Ob priliki navzočnosti ministra Štojadinovica v Mariboru so se vršili razgovori, da je sistematična teroristična akcija potom politične uprave nemogoča, dokler sedi dr. Baltič na svojem mestu. Zato je minister Stojadinovič po povratkn iz Slovenijo urgiral, da se izvrši Baltičevo penzionirauje. Uglednemu radikalskemu politiku, ki poze?, in oeni drja. Baltiča, je danes Vaš informator opomnil, da bo Baltičevo umirovljenje v Sloveniji napravilo silno slab vtis. Odgovoril je v zadregi: «To se mene ne tiče, obračunavajte se sa gospodinom Hriba- Berlin. 7. marca. s. Vsa debata v Reichstagu je bila danes osredotočena na včerajšnjo izjavo državnega kance-larja. Zanimanje prebivalstva Je bilo tudi danes zelo veliko; vse tribune so bile nabito zasedene. Pričetkom seje je zbornica spreiela z glasnimi protestnimi l:!!c! poročilo o izgonu poslanca Vorclla iz zasedenega ozemlja. Prvi govornik poslanec David (socialni demokrat) Je izjavil, da Je Francija s svojim početjem umazala svojo čast. Izjavil je, da Je on kakor njegov! prijatelji za sporazum z ono Francijo, ki želi reparacij in miru, ne pa z ono, ki se hoče polastiti nemškega ozemlja. Nemški nacionalni poslanec Hergt b! bil raje videl, da bi bil kancelar šel še dalje in prekinil vse dlplomatične odro-šaje s Francijo. Politika izpolnjevanja Je v danih pogojih že izgubila svoj smiseL Razveseljivo bo edino še, če kancelar n« bo podpisal nobenih ceizpolnjivih pogojev. Poslanec Greve (nemška ljudska stranka) je govoril o dejanjih, ki bedo sledi« izvajanjem državnega kancelarj2» Komunistinia Klara Zetkin povdarja da besede proti Franciji ne morejo bk dovoli ostre. Kakšna Je demokraciji Francije, kaže posebno njena prejšnji pogodba s carizmom. Poslanec centruma Marx ie naglaSt-l da državni kancelar ne bo opusti! noben: možnosti, ki b! omogočila. sporazotn, ve! dar pa bo morala dati inicijativo za tt Francija. Dr. Stresemann Je apeliral m države, ki so podpisale mirovno nojod-bo in jamčile s svojim podpišem ra "današnje stanje Nemčije, sedaj pa brezde! no opazujejo. Ruhrska debaia v Londomi BONAR LAW ZAVRAČA NAPADE NA FRANCIJO. London, 7. marca. L Na današnji seji da je angleški kralj povabil cemškeg! spodnje zbornice so 6prožili labourist! vprašanje francoske okupacije Porubrja kot vprašanje, napram kateremu mora Anglija zavzeti stališče. Ramsay Mac Donald je poudarjal posledice okupacije: utilitaristična reakcija v Nemčiji in ne- poslanika na diñé. To 6matrajo za demonstracijo proti Franciji, ker angiešk: dvor zeio redkokdaj počasti na tak na, čin kakega poslanika. London, 7. marca. L Državni pod tajni k Mac Feill je posla! francoski vlad zmožnost Nemčije plačati reparacije. Go- pismo, v katerem obrača njeno pozor __-i i i_____.. ___*:„:! «.jfltinii A*. iloiatvA .lo en iipA 5n fchmjirif Pred sporazumom v Nišii vornik delavcev se ni protivil nadaljnji zvezi s Francijo, izjavil pa je bojazen, da ne bi Francija Anglije postavila pred fait accompli s tem, da bi napravila is verzajske pogodbe vprašanje, ne da bi poprej konzultirala zaveznike. nost na dejstvo, da so dne 85. februarji zasedle francoske čete ozemlje mei Mainzom in mostiščem KOln-Koblenz, zi katero ozemlje je izjavila medzavezni-ška komisija, da je pod njeno oblastjo dočim se je višji angleški komisariat * Nato je govornik konservativcev ! KMnu izjavil, da tozadevnega francoskt- Beograd, 7. marca. r. Konferenca v Nišu je včeraj nadaljevala svoje delo. Pogajanja so trajala od 9. do 13. in pol. Razprava je bila jako živahna in eo bolgarski delegati ponovno nag!aš.ili, da je nasprotujeta. Zato je bilo sklenjeno, da odide po en član vsake delegacije po nove instrukcije. Predsednik našo delegacije, Lazič je odpotoval že ob 11. uri ponoči iz Niša v Beograd, kjer je danes Ackershev ugotovil, da Nemčija ni izpolnjevala obveznosti mirovnih pogodb, kar je povzročilo upravičeno francosko invazijo v Poruhrju, s katero se strinja večina angleškega naroda. Za njim je govoril še Bonar Law, ki je izjavil, da so vsi govorniki, ki so govorili za angleško intervencijo v franco-sko-ruhrskem vprašanju, pozabili, da je Francija bila angleški vojni zaveznik, kateremu Anglija noče staviti zahtev, ker bi ta tak korak lahko smatrala za čin neprijateljstva. NOVE ZDRAŽBE MED LONDONOM IN PARIZOM. Pariz, 7. marca. j. Pariški listi poudarjajo danes precej odkrito svojo cevoijo. vsaka akcija proti komitašem brez po- poročal zunanjemu ministru dr. Ninčica večanja kontingenta bolgarske oborožene sile, ki jo predvideva mirovna pogodba, nemogoča. Nasprotne pa so naši delegati izjavili, da niti oni niti naša vlada ne verujejo, da bi bila ofieielna Bolgarska preslaba, da bi mogla preprečiti krvoprelitja ob meji. Vsled te odločne izjave so bolgarski delegati privolili v odkrito diskusijo o vprašanju sk:ipne akcije proti makedon-stvajušeim. Vendar pa e-e ni prišlo do soglasja in se js zlasti popoldne ugotovilo, da si obojestranski stališči močno in notranjemu miiistra Vujičiču o dosedanjem razvoju niške konference in prosil za nove instrukcije. Bolgarski delegat Petrov pa je odpotoval v Sofijo. Od novih inštrukcij bolgarske delegacije bo odvisno nadaljnje delo konference v Nišu, kajti ministrski predsednik Stambo-lijski bo moral sedaj zavzeti jasno stališč« v tem vprašanju. Sef naše delegacije so je daDes zvečer že zopet vrnil v ga obvestila ne more vzeti na znanje ker mora odkloniti vso odgovornost zs sporočene ukrepe. Angleška vlada dvomi, ali je imela medzavezniška komisijs pravico izvajati svojo oblast na imeno vanezn teritoriju. ZNAČILNA IZJAVA V FRANCOSKE« PARLAMENTU. Pariz, 7. marca. j. Predsednik finančne komisije je v svojem v&iraj&niem govoru omenil tudi zasedbo Foruhrja te: pri tem izjavil, da se mora ta zadev.-, rešiti z r.emškc-francoskim dogovorom na industrijskem polju. S tem bo tudi končano vprašanje reparacij. Francija stoji pred važnimi dogodki, ki bed" izredne važnosti za vso bodočnost. Potiska in MaSa spstsnfa Pariz, 7. marca. L «Chicago Tribune» ČRNOGORSKI YELEIZDA.INIKI ŠE VEDNO ROVARÜO. Beograd, 7. marca. p. «Prsvóa» poroča iz Podgorice: Od merodaine strs- poroča: češkoslovaški zunauji minister I „j se poroča, da je izdajalec Plamena^ dr. Beneš potuje koncem maroa ali za- | no svojjfc centih te dni vrgel v Crtc čeikom aprila v Varšavo, kjer se bo go- j ¡r0r0 ----- ... vorilo o vstopu Poljske v Malo ar.tanto. Ipropagan «Ne morem reči», je dejal dr. Beneš dopisniku «Cbiecgo Tribune», «ali bo Poljska v Mali antanti član ali ne, teda gotovo je, .la bo sodelovanje Poljsko z Ma- ni seji. sobcejši in zmožnejši. In tako padajo žrtve. Danes nam javljajo, da jo Hribar dosegel penzijoniranje velikega župana Baltiča. Vest nas ni presenetila. Gosp. Baltič sme biti ponosen, da smatra g. Hribar, da poleg njega ne more «delati». Dan laios&a-nja gotovo nj več daleč. Veselilo M na«, če bi prišel v nedeljo c. Pašič v Ljubikno." Kar se zad-. Niš in bo predsedoval jutrišnji novi red-; Io antanto v bodočnosti iatimn^jf-e. ' wtev vprašanja tešinskih rudnikov, ki je doslej ovirala vstop Poljske v i.Iaio an-tar.to, ja na široko odprla Polji ki vrata v to zvezo. nji čas godi. ni več stvar ene stranke. Tu gre za čas: cele države. Jli smo v plemenskem oziru gotovo do skrajnosti zmerni. Baš zato pa nas igra, ki io uganja radikalska vlada s Slovenci 5n ki je tako nizkotna in žaljiva, revoi-tira kot Jugoslovane do ¡-.krajnosti. Madež, ki ga pritirka radikalip naše-rcv javnemu živijaiira mera biti sa1 * ega vntitogr. 70.000 dinarjev v zlatu rs propagando za od cepljenje Črne gor * od n2še kraljevine. Lfubltanska ogreta Brata Besednjak oproščena). (Glej poročilo na zadnji strani današnjs priloge). Oba zagovornika, gg. dr. KrejS in dr. Pegan. sta v svojih zagovorih plediral.: j za nekrivdo. Po predsednikovem resti-, meju so se porotniki umaknili k posve [tovanju, ki je bilo razmeroma kratko j Zanikali so vseh pet jim stavljenih glav Praga, 7. marca. s. Na današnji seji nfh vprašanj glede goljufije. Senat je parlsmenta je bil v odsotnosti vse opo- i to oba obtoženca oprostit le zicije z gitscn i koalicijskih strank spre- , Ivan Besednjak je dobil 24 ur zapor*. jet zakeo o naščitl držEve v smislu vlad ker se .h prijavil v hote!u pod napnSnifr« €eš&a ohsp&sna spreleti v.^o ceno iiiU. I imenom. Kasen je pre?" ze s oreusc Radii in .Zanimiva razkritja o Radičevih načrtih. >'Prošli teden se je vršil v Sp-odnji Iludinji pri Celju shod Slovenske republikanske stranke, na katerem je govoril nosilec njene kandidatske ližite dr. Anton Novačan tudi o razmerju med slovenskimi republikanci Sn radičevci ter zlasti o vzrokih, Kukaj je prišlo med njim in Radičem do definitivoega razkola. Novačanova izvajanja nam odkrivajo interesantne posameznosti iz Radičeve kuhinje, ki je nora in peklenska obenem. V decembru 1922 je prišlo med Radičem in Novačanom do prvega spo-Va, ker je Radič zahteval, da mora on biti nosilec republikanske liste na Štajerskem. Slovenski mandat da mu je potreben iz višjih državnih ozirov. Hrvatska da postane samostojna dr-feva ter zahteva za sebe nekaj slovenskih krajev. Odtrgati bomo-trala od Slovenije predvsem P r e k m u r j e. Prekmurci so itak nezadovoljni z ljubljansko upravo. Hrvatje hočejo, da dobi Hrvatska na ta način direktno zvezo z Nemško iAvstrijo, ki jo mora imeti, in pa Ijud-6ki materijal za razvijajočo se ta-grebško industrijo! Najbolje bi bilo, kan. Mi danes Iv?.r.a iirlbarja javno obtožujemo, da zlorablja ¡svojo oblast kot šef politične uprave in smo prepričani, da bo sodišče, ki je hvala Bogu nedostopno umazani korupciji radllcalije, izvršilo svojo dolžnost -f O položaju v Prekmurju. Iz Prekmurja nam poročajo: Včeraj je bil dr. Kukovec kot nosilec liste y mariborski oblasti v Dolnji Lendavi, kjer se je sestal 6 prekmurskim kandidatom Štefanom Kilharjem in njegovim namestnikom Petrom Kovačem, ki že 14 dni prirejata v Prekmurju vsak dan po več shodov. Id so vsi dobro obiskani. Včeraj sta zborovala v Dolnji Lendavi in Centidi. Prihodnje clni pridejo na vrsto vsa večja prekmurska volišča, katera obisku je- svajemu starosti s sodclovanjan dijaškega okteta »Milan» codokuico, pri kateri, so izročili požrtvovalnemu starosti čast-' In NT -nekaki prodpodob» rarmer, kadar Za nedeljski kros- ; bodo državno krmilo vodili trezni, delav-e v ¡urijo določajo ni možje ue pa politikujoči krik uni. Zs tz Lahkosr.ctlčneza saverr. zt Ste ver.ijo. (Službeno.) kontri v Ljubljani no darilo članov In članic z iskreno če-1 sledeč! gospodje: vriiovni sodnik .1. Ha-stitko in zahvalo za njegovo delovanje, j nuš, sodniki na cilju gg. Komar, Sancir.' iz Celja o uradniškem vprašanj« ter ne-V nedeljo ob 20. se jc vrši! v okusno okrašeni sokolski dvorani častni večer, Rebekom je govoril g. Anton Zorko ki se ga je udeležilo veliko število članstva In občinstva. Starosta je bil ob prihodu iskreno pozdravljen, nakar Je pod-staresta Nečemar otvoril večer s pozdravom jubilantu, zastopnika JSS. br. Kaj-zelja in vseh navzočih. Prof. Dekteva Je zaigral na klavir sokolsko koračnico, nato pa je br. Jarman v kratkem govoru orisal razvoj viškega Sokola !n uspešno sodelovanje staroste Gašperina pri tem. Sledile so pevske in glasbene točke bratov in sester In okteta «Milan», nakar je Mikljvcc; časomerci: sg. Vodišek, Zu- kaj domačinov, ki so se vsi pridružili chiattl, Bar. Starter: Beneš. Klubi, kate- : -tališču kandidata Ivana Rebeka. rlh člani tekmujejo, morajo postavit! vsaj po tri reditelje. — Sestanek sodnikov in rediteljev sc vrši v soboto točno ob 20. v kavarni Evropa. Udeležba obvez- ' na. Motoklab Slovenija v Ljubljani. Za novo ustanovljeni motokhib «Slovenija» je zavladalo veliko zanimanje med inte- Objave ta kandidata takoj po obisku drugih j bfla br_ starosti ¡rTOčena častna diplo- 1... JiJniAn \7-»»t»-«î iVl.^! Prt trrc A l\l"l I .... ... _ kandidatov. Njuni shodi se vrše povsod zelo mirno in brez pijače, povsod hoče ljudstvo videti Kuharja. Po sedanjem razpoloženju sodeč, bo dobil Kiihar v Prekmurju najmanj 5000 glasov, dočim jih bo njegov radikalni protikandidat spravil skupaj komaj kaldh 700—800. SKS računa na 2000 glasov, klerikalci pa bodo na vsak način dobili manj glasov, kakor pri zadnjih volitvah, in to na korist radiée vcev. NSS, evangeljski klerikalni kandidat in pa nemški kandidat ne da se iz Modjimurja, Prekmurja, or- j pridejo v poštev. Agitacijo za nemško moškega in ptujskega okraja napravi stranko vodi v Prekmurju znani rene- Jiova hrvatska županija, Novačan je odklonil Radiéeve načrte. Radič |>a ni odnehal. Ko je glavni odbor SRS sestavljal kandidatsko listo, je poslal Radič na sestanek dr. Pernarja, ki je zahteval v tonu diktatorja, da morajo Slovenci sprejeti Radiés, češ, da ni nobenega Slovenca, kateremu bi lahko Hrvatje zaupali, da bj v resnici vodil pošteno politiko. Novačan in njegovi pristaši «o se temu uprl L Novačanov glavni odbor je sklenil z 20 proti 2 glasovoma, da se postavi kot nosilec liste Hrvat, če Hrvatje sprejmejo enega Slovenca. To jte sporočila Eaoiéu deputacija 12 mož v Zagrebu. Radič je hotel «lačne Kranjce» preslepiti z bogatim obedom. pa se je zmotil. Prišlo je do prepira in pogajanja so se definitivno razbila. Zanimivo je, kar pripoveduje dr. Novačan o bodoči Radičevi politiki. Radič nikdar noče povedati, kaj namerava. Jasno je, da ne more ostati po teh volitvah na mrtvi točki in da bo prisiljen iti na levo ali na desno. Ako gre na desno v kompromise, po- i stane njegova stranka hrvatska reakcionarna stranka, kakor so radikalci v Srbiji in klerikalci v Sloveniji. Novačan meni, da slovenski republikanci na to pot pod nobenim nogojem ne morejo. Ako pa gre Radié na levo, tedaj pomeni to revolucijo, za katero No vacan ne more sprejeti odgovornosti ne za Slovenijo in ne za celo državo. Zločin bi bil. ako bi padla le sna slovenska žrtev zaradi državno-pravnih floskul o mednarodnih odno-šajih v eni in isti državi na oltar ararhije. . Tretja možnost je proglasitev samostojne hrvatske državo, ki bi za Slovenijo bila najtežji udarec, hujši od Rapalla. ker bi Radié brez skru-pulov stisnil in žrtvoval iužne Slo- ma, umetniško delo br. Skodlarja. Govorila sta še brata Bes in Kajzelj, nakar se je v toplih besedah zalivali! starosta za častitke !n odlikovanje. V neprisiljeni družbi Je le potekel res lep večer. Prosveia Ljubljanska drama. Četrtek, 8.: «Othcllo». Izv. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: «Othello». Izv. Nedelja, 11.: ob 15. «Madame Sans (Jene». Izv. Ob 20.: «Ugrabljene Sabln-ke». Izv. gat. mariborski odvetniški koncinijent „ : „ , ____. . ____ p dr Kupnik ■ Pcnede,ie't' 12-: pravdo in srce». E. -f- Kadar klerikalec spregovori, se zlaže. To je stara izkušnja v političnem boju. Včerajšnji «Slovenec» n. pr. razpravlja o sekvestrih ter obtožuje vlado, zakaj je sekvestre uvedla Ozlovoljen je nad sekvestracijami in nacionalizacijami ter moralično ogorčen nad «koriti», ki da so se ustvarila za sekvestre. Seveda doiži «Slovenec» demokrate, da so oni zakrivili pregreho sekvestracijske politike. Ker ima laž običajno kratke noge, ni težko ugotoviti podlost tega klerikalnega manevra. Klerikalna gospoda je namreč sama začetnik sekvestracije. Dne 30. decembra 1918 so gg. Pogačnik, Brejc, Kalan. Remec. Verstovšek podpisali naredbo, Id uvaja takozva-no nadzorstvo nad tujimi imetji. Na-redba se je pričela takoj izvajati, ne le proti avstrijskim podjetjem, temveč celo proti domačim tujerodnim podjetnikom. Dne 5. februarja 1919 je Ljubljanska opera. četrtek, 8.: «Tosca». E. Petek, 9.: «Vrag in Katra». C. Sobota, 10.: «Jenufa». B. Nedelia, II.: «Vrag In Katra». Izv. Ponedeljek, 12.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Četrtek. 8.: «Pr! treh mladenkah». A. Petek, 9.: «Urh, grof celiskl». B. • Shakespeare — Zupančič: cOthello». Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Broš. 19 Din, vezana 24 dinarjev. «Othello». že nekaj dni nestrpna Ljubljana ga je sinoči dočakala; vs t varil ga je g. Levar srečno, elementarno. Ja-ga je reševal g. Rogoz, Desdemono je dala ga. Šaričeva. Ostali — več ali manj v okviru igre. Režija je bila dobra, navdušenja dosti, ploskanja zmerno, užitka mestoma dovolj. Več o uprizoritvi po reprizL — G. Levarju sta bila poklonje- ministrski svet pod j>odpredsedstvom | na dva venca. drja. Korošca v svrho enotnega | V pondeljek dne 12. marca 1923 ob postopanja odobril, da se vsa imovina! 8. uri zvečer v dvorani hotela Union, se podanikov neprijateljskih držav na vrši HI. sinfonični koncert muzike Drav- teritoriju Jugoslavije postavi pod nadzorstvo in. sekvester ter je razširil na celo državo arbski sekvestracijski zakon iz leta 1915. in sklepe pariške ekonomske konference. Vpeljava se-kvestrov v Sloveniji se je torej izvršila z naravnost inicijativnim sodelovanjem klerikalcev. Ravno tako je dejstvo, da so eokvestrske posle opravljali pristaši vseh strank, da pa med njimi ni niti enega od vodilnih oseb JDS, medtem, ko so javni funkcionarji SLS si znali z jako spretnimi nacionalizacijami si pridobiti lepa premoženja! — Pod >bno kakor s ee-kvestri je z vojaškim zakonom. V polemiki proti «Ljudskemu Dnevniku* se delajo klerikalci, kakor da bi oni venee do Trbovelj Italiji, severnej bili hoteli napraviti kakšen poseben Nemški Avstriji, vzhodne (Prekmurje. Ormož ir. Ljutomer) pa «ujedinil» s Hrvatsko v svrho zveze z Nemško Avstrijo. Novačan je končno izrazil na shodu prepričanje, da država, ki je «kovana z orožjem, se da razbiti le z orožjem, Slovenci odklanjamo vsako sodelovanje pri takem infernalnem poslu. ske divizijske oblasti pod vodstvom ka-pelnika dr. Josipa Cerina. Spored obsega sledeče točke: 1.) Parma.: Predigra k operi «Stara pesem». 2.) Beethoven: Sinfonija št. 5 v c-molu. 8.) Liszt: Klavirski koncert v Es-duru, igra g. koncertni pianist Anton T r o s t, spremlja orkester Dravske div. oblasti. 4.) Gold-mark: «Sakuntala», uvertura. Predproda-ja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Mladinski koncert in predavanje. Muzika Dravske divizijske oblasti priredi v soboto dne 10. marca ob pol treh popoldne v Unionski dvorani za dijake srednjih Sol in učiteljišč tematično analitično izvajanje Beethovenove 5. simfonije. Ker je ta sinfonija višek vsa sinfo-i nične glasbe, bo pri tem izvajanju pre- bljo k polnošteviln! udeležbi. Beograd : Brno. Beograjski nogometni podsavez je zapadnomoravskl nogometni župi predlagal, na) b! se vršili dve tekmi med reprezentancama Beograda In Brna, ln sicer prva pomladi v Beogradu, revanžna tekma pa jeseni v Brnu. Pogajanja za ti tekmi še niso končana. Prlčetek nogometne sezone v Beogradu in v Novem Sadu. Prošlo nedeljo se Je v Beogradu otvorila nogometna sezona 1923 s prijateljsko tekmo med Var-darjem ln Jugoslavilo, pri kater! )e po trdem boju zmaga! Vardar s 4 : 3. — Tudi v Novem Sadu so v nedeljo pričeli z nogometnimi tekmami. Preteklo nedeljo ie Vojvodina premagala NAK. z 1 : 0 Peffine M\ ¿'J&liU r -r Osrednji volilni odbor «Naprednega bloka» daje svojim volil cem pričenši z današnjim dnern vsa navodila in pojasnila v Kazini 1. nadstropje na levo vsako dopoldne cd pol 9. slovenski vojaški zakon, sedaj veljav ni bivši srbski zakon pa da so zakrivili demokrati Pri tem e« opirajo na formalnost, da je uredba o proširenju srbskega zakona bila razglašena od Davidovičevega kabineta ter je torej ni podpisal dr. Korošec, temveč dr. Kramer. Dejstvo pa je, da se je organizacija naše vojske že vse leto 19i9. vršila po srbskem zakonu in da je ¡Protičeva vlada, v kateri sta se naha-' jala tudi gg. Korošec in G o s t i n-; č a r, sklenila proširenje zakona in se je formalna razglasitev tega sklepa le slučajno zavlekla do 19. avgusta 1919, tako da je na uredbi res le podpis članov Da- daval g, prof. dr. Pavel Kozina o vsebini in tematični zgradbi tega umotvora. Produkcija ima važen vzgojni pomen in hvalevredni namen, da seznani mladino natančneje s slavnimi proizvodi sve- ,. - . . . a • , t , m. , . 1 riitve Da ie zasluga br. režiserja i/eue- tovne glasbene umetnosti. Če bo vstop-:.., J. ° , :„ nic ostalo, je vstop k produkciji dov£ k. je požrtvovalno učJ deco n Ijen tudi drugemu občinstvu. Vstopnice 'tudi Pre?krbel P°treb?° obleko- Vsa č-aSt po minimalnih cenah, sedeži po 8 Din, * Ustanovni občni zbor t Jadranske Straže» v Ljubljani se vrši, kakor srn. že poročali, danes zvečer ob 8. na inagi srratu. Člani se sprejemajo še tudi tik pred otvoritvijo občnega zbora, na kate- resintt tega športa. Ustanovni občni zbor rem imajo pote-n že vse članske pravi;: se vrši v petek dne 9. t. m. ob 8. ari zve- Mesečna članarina znaša en dinar v klubovi sobi restavracije pri Slo- i . Pevski 2bor QUjsbene Matice v Ljub. "t V Va' Skupna pevska vaja se vrši danes v četrtek, dne S. t. m. ob 6.15 zvečer za zbor, določen v Maribor. Odbor. * Jugoslovenska Matica. Občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice v Kamniku se vrši v nedeljo, 11. t m. ob pol 11. uri dopoldne v občinski pisarni t običajnim dnevnim redom. Člani se naprošajo, da se ga udeleže v polnem številu — Odbor. * J. A. D. »Triglav» v Ljubljani. Redn! občni zbor se vrši v soboto, dne 10. marca, ob pol 14. uri na univerzi v dvoran! št 90 s sledečim dnevnim redom: čita-nje zapisnika; poročilo predsednika; poročilo iunkcijonarjev; sprememba pravil; poročilo revizorjev; poročilo razsodišča: volitve; slučajnosti. Udeležba obvezna, posebno ker je za spremembo pravil po trebua kvalificirana večina. — Odbor * Za češkoslovaške državljane. Konzc lat Češkoslovaške republike v Ljubljar.' poživlja vse češkoslovaške državljane stanujoče na sedanjem teritoriju Slove nije in Prekmurja, rojene leta 1901., 190:: in 1903., da se pismeno do konca meseca marca zglase pri tukajšnjem uradu. Zadostuje korespondenčni listek, na katerem naj se navede ime, naslov, dan ir leto rojstva, pristojna občina. * Skupščina Društva zasebnih name ščencev, sklicana za 25. t m. je z ozi rom na tekoča pogajanja glede pridružitve nadaljnjih organizacij preložena Z3 mesec dni in se bo vršila v drugi polovici aprila t. 1. Dan, kedaj se bo vršila skupščina objavimo s popolnim dnevnim redom v prihodnji številki «Glasila». Osrednji odbor Društva zasebnih nameščencev. * Občni zbori strokovnih skupin Dru štva zasebnih nameščencev. Za posamezne strokovne skupine DZN se tem potor sklicuje redne občne zbore in sicer: ski:-pir.a trgovine in obrti dne 20. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji «Novi svet» (Prešernova soba); skupina denarnih zavodov in zavarovalnic dne 21. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji «Novi svet» (Prešernova soba); skupina industrije dne 22. marca t 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji «Novi svet» (Pr. s. I Dnevni red vseh teh občnih zborov jc sledeči: 1.) Poročila funkcionarjev; 2.) Volitev odbora strokovne skupine; 3.) Slučajnosti. Ako eden ali drugi občr.; zbor ob napovedani uri nc bi bil sklepčen, se vrši občni zbor pel ure kasneje z istim dnevnim redom, ki js sklepčen o. Naša skrinlšca Je: V LJUBLJANI: četrta NA KRANJSKEM IZVEN LJUBLJANE: ®eta NA ŠTAJERSKEM: prva Dopisi TRŽIČ. Dramatični odsek triiškega «Sokola» je uprizoril dne 25. februarja Novačanovo trodejanko-d-amo «Veleja», ki je bila v vseh vlogah izvrstno naštu-dirsna.. Na žalost zavednega tržiškega občinstva pa moramo konstatirati, da je bila dvorana malodane prazna. Niti onih ni bilo opaziti, ki bo dosedaj kazali največ zanimanja in razumevanja za prosvetno delovanje. Morda pa je bila kriva pičlemu obisku predstave nedopustna agitacija od strani nekega člana nam nasprotnega društva. Še nekaj za publiko: želeti bi bilo, da ostanejo kljub že pičli udeležbi doma Se tisti ki ne razločujejo drame od komedije ter naj pošljejo v dokaz svoje zavednosti prostovoljno vstopnino, da ne motijo tistih, ki hoče.» imeti užitek od dram in odhajajo od predstave z jezo v srcih zaradi bučnega neumestnega smeha. Priporoča^ mo pa vodstvu odra, da neglede na pre-kaeuo došli del občinstva začne točno ob določeni uri s predstavo, da ne bo mučnega čakanja in da se občinstvo kot igralci navadijo na brezpogojno točnost. — Redni obiskovalec. KOROŠKA BELA-JAVORNIK. V ne- ; vsakem številu navzočih. Sklicatelji. deljo smo dragic občudovali naše mlade igralce v ljubici Spicarjevi pravljici «Pogumni Tonček». Vsi igralci so bili prav dobri. S pogumnim nastopom in naravnim izgovarjanjem so pokazali velik napredek. Mnogo* je pripomogla k lepemu Lumpacij Vagabund iz redno vesela burka v 7. dejanjih se predvaja v Kine Matica od 8. do 11. t m. ter vzbuia obik smeha s svojimi komičnimi dogodki • ! burkami razposajene trojice. V glavn: ulogah so znameniti igralci Laubinge- uspehu okusna scenerija in dobra raz- j Hirsch in Etlinger. Zelo zanimivo Je ži-svetljava, kar je pač težko izvedljivo na i vljenje in razposajeni dogodki Lumpac: tako majhnem 'odru. Ves uspeh te prire-j ja v pravljičnem kraljestvu kralja vil ir boginje sreče. 8. marca od 5.30 do 7. ur^ stojišča po 1 Din. se dobe v Matični knjigarni (Filharmonično društvo). Marljonetno gledališče v LJubljani (Mestni dom) priredi v nedeljo dne 11. marca dve izredno zanimivi predstavi. Pri prvi predstavi ob 15. uri se bo igrala tragikomedi;a v 5 dejanjih: «Mrtvec v rdečem plašču». Pri drugi predstavi zve- jmu! Med igro in odmori je neutrudno i sviral naš sokolski tamburaški zbor. — ! Zdravo! JESENICE. Tudi pri nas bi SKS rada dobila nekaj glasov, dasi je ravno pri nas za to stranko najmanj taL Zeleni generali iz Ljubljane računajo na tukajšnje obrtnike. Pripovedujejo jim, kakor menda povsod drugod, da je zanje najboljše. zahtevo ako fe nas!onijo na veleagrarno stran- in agitator. To je konstatiral naš list + RM&alske volilne goljufije, j ' najbne ne bodeta ponavljali in tudi «Slovenski Narod», šele »oiGVvni o''bor demokratske stranke je! «e Predprodaja vstopnic je v nedeljo ■ ^vratk-.i v Ljubljano s« je g. Hribar; F>dal državnemu odboru dopis, v ka-;^PoMne pn blagajni v Mestnem domu spomnil da eksistira kazenski para-lierem poroča, da v mnogih krajih po-.«d 10. do 12. ure kakor tudi pol ure graf. pa katerem bi ga moral takoj j lirične oblasti ne izročajo predsedni- ;P">d pr.četkom vsakokratne predstave. prijeti za vrat — državni pravilnik.; kom volilnih odborov pooblastil samo \ _____/ Volilni zakon nalasa namreč v členu i «to, da bi namesto' njih vršili do_lž-j L?S. sodiš? Siščem doižnosh, da kaznujejo l nost predsedniki občin. Seveda dela-; i državno oblasti v partizanske j jo to samo tam. kjer so občinski prod- Službena objeva LNP. (!z seje zlasti vnlivanie na volile.? v' se ciniki pristaši radikalske stranke, slovnega odbora 2. t. m.) Čitajo s jlorabo -vrhe, zlasti vplivanje na volilca v prilog katerikoli stranici, z izgubo čina dotičnega državnega funkcionarja. Da prepreči kazensko preiskavo, je g. Hribar dal poklicati znanega Andreja Gabrščka, da napiše v «Jutranje Novosti» najdrznejši demanti, Kar smo jih kedaj Stali. G. Gabršeek gladko proglaša «Jutrovega» poročevalca, za lažnika, češ, Hribar sploh i ti govoril. Ni nam treba še posebej poudarjati, da je naš (pa gotovo tudi «Narodov») poročevalec Hribarja sliši! govoriti. Slišal ga je pa tudi poročevalec «Jutranjih Novosti», ki v torek, dne S. marca poudarjajo, da so «na zborovanju govorili g. minister Stojadi-«¡ovid, gosp. pokrajinski namestnik Ivan Hribar in pa kandidat Ben- Glavni odbor demokratske stranke zahteva, naj izda državni odbor pooblastila v duplikatu. ter jih naravnost dopošlie predsednikom komisij. Sokol I. v LJubljani sporoča, da so društvene uradne ure razun nedelje in praznikov vsak dan od 16. do 19. tire (4. — 7. ure popoldne) na Taboru. Vabimo vse članstvo, da v teh urah poravna članarino ln prispevke za župo in saves. članarina znaša mesečno 2 Din, ustanovnina tokratni znesek letne članarine, vpisnina 3 Din, župni, savezni prispevek In upravnina letno 4 Din. Na-raščajnina 2 Din četrtletno. Odbor. Sokol na Viču pri Ljubljani ie v ;e pose za S. K. Slovan: 627 Laznik Viljem, 628 Pipp Ivo, 629 Skofic Ivo. 630 Okrupa Josip; za S. K. Jadran: 631 Pečar An- repo in druçro veîcagrame pridelke. Na drugi strani pa hočo agrarec kar najbolj poceni obrtniške izdelke, te samo iz tega nujno sledi, da jo obrtnik naravnost prisiljen pridružiti se stranki, katere program n i vcleagrarcn. So sicer še druga manjša nasprotstva med veleposestniki in obrtniki, ki bi se brezdvemno dala omiliti, toda danes se ne bijo boj ra kake politične stranke ali verske malenkosti. marveč bijo se boj za kruh, boj za obstanek. Zato bomo obrtuiki dno 18. marca vrgli svoje kroglice v peto ton; za S. K. Primer je: 623 Erceg R«- i skrinjico, to je v Skrinjico mogočne de-dolf, 624 Lovrič Anton, 625 Hufnagel Vi- mokratske stranke, ki ja prvoboriteliica ko!» Državni pravdni!: naj se torej soboto in nedeljo sveiar.o proslavi! 10- Ijem, 626 Paut Evgen; za 5. K. Ilirija: 635 Zupančič Ivan. Imenovani igralci ima io pravo nastopa s !6. marerm. — Nadalje se čitajo za S. K. Primorjc: 636 Kordin Janko, 637 Kokalj Janko, 6"8 Alič Alojzij;, imenovani igraici imajo pravo nastopa z 8. sentembrom 1923. — TI. tajnik. Seja poslovnega odbora LNP. sc vrši danes ob 20. v Nr:rcJr.cx domu, soba Športne zveze. — Tajnik 1!. jo prvoborite'j za koristi vseh konsamentov. VRANSKO. Prošlo nedeljo se je tukaj I vršil dobro obiskan sestan-k volilsev, Yir.il UUUÍU ^tciüi ,1711. ÜCV, • ------------_ A . na ka'erom je poročal kandidat g. Ivan i bratem. Dr. ¿erjav. izvanredna predstava «Svetovni dogodki» satno za gospode častnike in podčastnike Dravske divizije. • «V kraljestvu palčkov» je naslov otroški igri, katero bodo igrali gojenkc in gojenci društva -Atena>, dne 12. t. n-ob 6. uri zvečer v opernem gledališču korist Jugoslovanske Matice. Starši, r. zamudite prilike, da nudite svojim malčkom nekaj čistega veselja. Vstopnice se bodo razpečavale v predpredaji in nn večer predstave pri blagajni opemegd gledališča. • SlovcnjebisirUke dame so nakloni. ubožnlm učcnccm dekliške in deške šol: 1434 kron kot prebitek družabnega večera dne 15. februarja 1923. Vsota se uporabi za nabavo šolskih potrebščin za uboge učenke in učence. Za velikodušen dar se toplo zahvaljujeta — vodstvi dekliškr in deške šole. • Za trpečega brata-invalida (zbirka dr. 2erjava, ki se stem zaključuje) so da!;c darovali gg.: Neimenovan ravnatelj " Ljubljani 100 Din, neimenovan uradni 40 Din, dalje «Invalid, ki je bil^e»;-njan in trpi sam pomanjkanje' 50 . Železničar J. J. iz Črnomlja 50 Din, načelnik Adoli Ribnikar, odvetnik dr. Klc-' pec, lekarnar Tončič, Brc žice po 100 D. notar A. Carli, Žužemberk 150 D;r, odvetnik dr. Janko 0!ip, Beograd 200 Din. skupaj 890 Din. Celokupna zbirka je znesla 1315 Din. Srčna hvala vsem darovalcem. Pokazali smo solidarnost s trpečin? Rebek. Za svoje stvarno razmotrivanje * Zoro (otoman) še skoraj novo preda gospodarskega položaja jo že'l živahno j P° ^odni «ni drž. uradnik ker je vsled kar nič ne ženira ter naj takoj uvede ^ceiskam. kakor ta zauoxedtue gar odobravanje. K "t trezen obrtnik, ki jc svoje socialno stali 'če utrdil edinole z delom, r.o pa s po ¡ 'tik jvanjem, je poda! nek.itere glavne smeri, katerih se bo ___________ ______________________.nora"a držati bodoča skupščina, da nas Razdelitev kolajn za prvenstvo Sio-, izvleče iz močvirja razkrajanja ter pri- , Prešernova ulica 3. veruje v lahki atletiki za leto 1922 se vr-! vede na pravo pot gospodarskega delo- ! * Izguba se je včeraj popoldne v Gor-ši v torek dne 13. t. m. oh 8. url zvečer v i vanja ter političnega združevanja. Govor i nji Šiški mlad pes volčje pasme, ki sliši hotelu Tivoli. Seicluje orkester in pev-|je vplival prav blažilno na r-r draginje v slabem položaju. Vpraša se v Gosposki ulici 3, I. nadstropje. • Izgubil se je svilen robec v nJem sta bila zavezana dva mala kliniko, prosi si da se vrne v trgovini Sedei f; Stmad- ni ime «Vol!-:-. Oddati ga proti dobr • gradi na Ju/. Lolod". oru-kurilnlca 2. letnico starostovanja br. Janeza Gašpe- j ski zbor. Vabijeni so CIaui športnih Ida- i katere tudi pripadnike d. .;gih »".¡u:. Tina, Y soboto sečer lfi priredilo društvo Lbox ia SDortu »^vi/inignr, občLnstvc, 8.« * vršil shod v. nailecieui redu , L'ovioznj cesio. G, P-siuic, Domače vesli ;S?axj SffalteM za carinika rarre-Ja — oba na Jesenicah; Anion Pire za cprav- „ , , , , , _ v , T - nika 4. razreda, Alojzij Pipa za nevizor- Predsednikl vseh strokovnih or- gospode že opešala. In mesto ukinje- ^ 4 raj;re<5a _ pba ¿ur8k; <0boti-cij drž. nameščencev in železni- nja sekvestrov je sledilo kot novo Gj-je ^^ u carbika 4. ^^ udruženj, oziroma njih poobla-, naredjenjo — imenovanje novih se- lD " ^v gindjeli); Ia pripravnika -ici se nujno vabijo, da se zaneslji- Kvestrov! Lii «oer takih, od. materin se pričakuje, da so spoznali, da je ra~ dikalska partija najboljša na svetu Med »stavljenimi in novodmenovani- ivo udeleže važnega sestanka, ki bo >v petek, dne 9. marca ob 20. uri v posvetovalnici Mestnega magistrata. Sklicuje: Osrednja Zveza javnih name-Ičencev iu vpokojenoev za Slovenijo. • Objava kandidatskih list Včeraj-lnjl «Uradni List» pokrajinske upra-re za Slovenijo objavlja vse kandidatske liete za volitve v narodno skup-JKdo, ki sta jih potrdili deželno sodi- niso dobili povrnjenih. Virtuosnoet ra-|5e v Ljubljani in okrožno sodišče v dikalske korupcije je nedosegljiva in Mariboru. Potrjenih je bilo skupno 28 najbujnejša fantazija si ni mogla iz-fcandidatskih list. ImíaiMs Kn^n m/likali i\plo avstrii- j misliti da bodo radikali celo avstrij- • Inšpektorat dri. železnice v Ljub- i skega kanclerja Seipla angažirali za míí+ni» c o akt>i ao in i« /v-l-wi 1 CTrAior*'! rrrt^i!nno''j t»»"! (TU ti liai-n OhrvriHfei Jjani. Minister saobraeaja je odredil, ostane dosedanji šef inšpektorata železnic v Ljubljani gos p. Rihard e g o v c t ič še nadalje na svojem [užbenem mestu, novoimenovani šef inšpektorata gosp. Srečko B e n e -d e k pa je imenovan za člana državne nadzorovalne komisije pri Južni ieleznici. * Pesnili Josip Stritar svojim rojakom. Odkar sem ¡se vrnil v 6vojo ljubljeno domovino, sem prejel od vseh Strani in iz vseh krogov evojih rojakov toliko iskrenih pozdravov, da bi 6e ne mogel vsakemu posamezno zar hvaliti, tudi če bi bila moja roka če «nožna, voditi pero in če bi moje oči be bile take oslabele. Največje «lokate ljubezni i * eh stanov naroda sem pa prejel k rojstnemu dnevu, ki sem ga praznoval prvikrat po dolgih letih duševnega in telesnega trpljenja združen zopet za vedno s svojim narodom. Prost vseh življenjskih skrbi, skoro te na pragu večnosti, so posvečene V6e moje misli blagru mojega naroda In veliki bodočnost? osvobojene domovine. Naj jo medsebojna ljubezen in sloga vseh sinov troedinega naroda pripelje do višave, odkoder bo enaka eolneu z isto gorkoto objemala vse rnoje rojake. To mojo iskreno, srčno željo sprejmite, dragi mi rojaki, kot mojo zahvalo za Vašo izkazano mi ljubezen. — V Rogaški Slatini, dne 6. marca 1023. — Josip Stritar. * Holečkova slavnost v Beogradu. Danes bo češkoslovaško - jugoslovanska liga v Beogradu v veliki dvorani tamkajšnje univerze proslavila fTO letnico Josipa Holečka, znanega češkega književnika in predsednika Udruženja češkoslovaških novinarjev in književnikov. * Kraljevič Gjcrgje izročil invalidom milijon dinarjev. Včeraj dopoldne je odvetnik Stevan Acimovič po naročilu kraljeviča Gjorgja. izročil iJdrttženiu invalidov milijon dinarjev. Kakor znano, je kraljevič takoj po smrti svojega očeti, blagopokojnega da bo od svojega zapuščinskega dele-! kralja ža jev. Denar se bo uporabil za gradnjo Invalidskega doina v Beogradu. kurz protj mariborskii ¿, nedeljske polomije ta oba na Rakeku: Janko Trost za upravnika 2. razreda v Mariboru: Andrej Ur- -,..-..- _____; ' Sič za carinika 2. razreda pri sporedni . ostavljepuni m ^ carinarnici t Marenbergu. mi sekvestn je še nadaljna (^ nove . gfcof nSt3novnf ^ «jadlM. sekvestre prijetna) razlika vtem, da;ike ftr^sK glzrnemu odbora usta-aobip novorni enovam redno aaTlWofc M cJadran8ke itri?e> ^ prf. mesečno nagrado v naprej . «Pj^o Jkot ^ ^ - medtem ko mnogi od o^tavljema BJaventnra &of {^KaL 11112 * " * Ruska deca v LjubljanL Kakor smo že javili prirede gojenci realne gimnazije iz Ponovič v nedeljo dne 11. marca ob 6. uri koncertno zabavo. Uprizorile se bodo tudi ruske pravljice. Ker je tehnični in umetniški aranžma, v rokah strokovnjakov, obeta se lep duševni užitek in prosimo «1. občinstvo, da naj ne zamudi prilike posetiti ta lep večer. K generalni vaji, ki bo ob 1. nri popoldne imajo pristop učenci vseh ljubljanskih ljudskih gol. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej v Prešernovi ulici ▼ trafiki. Dame komiteja bodo prodajale vstopnice tudi po kavarnah. * Pomladek rdečega križa za rusko de-co. Naša dobra slovenska deca počasti prihod svojih sestric in bratcev Rnsov s tem. da. jim v nedeljo ob 11. uri priredi obed v Šentjakobski šoli. Zvečer po predstavi je skupen sestanek ▼ salonu restavracije na južnem kolodvoru, kjer se deca pogosti in počaka, na vlak, lcl jih odpelje domov. Prijatelje ruske mladine opozarjamo na ta sestanek. — Komite za oskrbo ruskih dijakov. * Kaj pa B-abonentl? Na notico, pri-občeno v 55. številki «Jutra» pod naslovom «Kaj pa B-abonenti», nam je uprava Narodnega glodališča poslala nv slednje pojasnilo: Do konca razpisanih predstav za abonmane, to je do inkl. 12. marca bodo imeli abonentje Narodnega gledališča, v Ljubljani sledeče število predstav: V drami: red A 15, red B 15, red C 15. red D 16 in red E 16. V operi: red A 14, red B 15, red C 15, red D 14, rrd E 14. Red B bo imel torei do inkl. 12. marca 15 dramskih in 15 opernih predstav. Dve zaporedni predstavi tekom dveh uni je imel 2. in 3. marca in sicer 2. marca dramsko in 8. marca, operno predstavo. To se je zgodilo zato. ker repertoarja. sestavljenega z ozirom ca edino možno in izvedljivo zaposlenost pev- svojega volilnega prlganjača. Ob priliki si ogledamo nove gospode, katerim je poverjena «likvidicija sekvestrov». * Vznemirjenje v Ajdovščini. V Ajdovščini vlada veliko razburjenje, ker se širi govorica, da bo ajdovski sodni okraj spojen z vipavskim in da bo 6redišoe in sedež sodišča spojenih okrajev Vipava. Ajdovščina bi v tankem slučaju trpela veliko gospodarsko škodo." Mestni krogi eo se vsled tega obrnili v Rim na ministrskega predsednika ter poudarjajo v svoji prošnji, da se že skoraj celo stoletje nahaja sodišče v Ajdovščini in da je tam sedež mnogoštevilnih obrti in industrij. * lz koroškega vilajeta. Politično in gospodarsko društvo za Slovence na "Koroškem je imelo profil o nedaljo uprav dobro obiskan shod v slovenskem Pliberku. na katerem je poročal deželni poslanec V. Poljanec. Po shodu so se zboroval-i razšli, poslanec pa je še ostal v občini. Nenadomaje pridrvela tolpa približno 50 oboroženih in pijanih pretepačev zloglasnega «Heimatsčhutza» is Borovelj, da razbije shod. Ker so prišli prepozno. so začeli psovati poslanca Poljanca in bi se ga bili tudi dejansko lotili da mu ni prihitelo v zaščito več domačinov. Tolpa je zahtevala, da mora poslanec tekom desetih minut zapustiti občino; ko pa se je zbralo večje število domačinov, jo je tolpa potuhnjeno odkuri-la. Vse to se je odigralo komaj 20 korakov od orožniške postaje, a «oko pravice» je bilo slepo. * Slovenski docent v Beogradu. Za «kih in dramskih članov, ki so podvr-dceenta na filozofski fakulteti beo-jjeni boleznim ravnotako kakor vsi drugi bilo mogoče spremeniti. Red na vrsti enako za dramsko kakor za operno predstavo in ga zato ni kazalo odložiti ter določiti predstave za drug red, ki še ni bil na vrsti. Opere «Seviljski brtvec», «Jenufa». «Gorenjski slavček», «Mefistofeles» in «Nižava» se bodo Igrale za vse abonmane po dvakrat erajskega vseučilišča jo imenovan dr. ljudje, ni Mirko Kos, dosedanji pomočnik bi- B je bil i bllotekarja ljubljanske državne biblio-' teke. * Poštna zveza s Sušakom. Dne 5. t. m. .je bila vpostavljena poštna zveza s Šušakom ter uveden celokupni poštni, brzojavni in telefonski promet. Brzojavno - telefonska postaja Sv. ravnotako v drami «Idijot». Trikrat ne Ana je bila istodobno ukinjena. ;dobi ene in iste predstave noben abon-. _ . * Angleški publicist v Beogradu. V ma. Od 12. marca dalje dobe gledališki Ija Petra Osvoboditelja, obljubil, i Bi-o-ra«? ie dospel znani angleški pu-; abonentje še sledeče število predstav: V poklonil invalidom milijon dinar- bl'icgt h. Baerlein. Predvčeraj- drami: red A ft, red B ft. red O 9, red t^or>«jv ca krv vtr>/-.1-o1-ii7 to evvn rl-r» irt ... n , . t v -» ____: .t t\ o --j t» o tt____• _ t a * 1 1 * ostrejši Orjuni. Izza Hri-1 t? šniim ga je kralj Aleksander eprejpl v V^e^-i avdijenet. Gosp. Baorlein ' " tRoistvo pisec znamenite Jugoslavije injtge * Smrtna kosa. V Gradcu je umrl na-mestniški svetnik Rudolf grof Ps.ce, brat bivšega deželnega predsednika v Bukovini, ki je kot politični uradnik dolgo vr>f.r> let služboval na Kranjskem. Pokojnik je živel do izbruha svetovne v Gorici. — V Ljubljani je umrla Apolonija Komar v starosti 64 let. Pogreb bo danes popoldne ob 4. nri iz deželne bolnice. N. v m. p.! * Smrtna kosa. Pri sv. Štefanu nad barja in Sto.iadinoviča v Mariboru je začela policija gotovo po višjem nalogu preganjati Orjunaše kar na debelo. Predvsem je prepovedala društvene sestanke, če niso javljeni. kakor vsi drugi shodi. Ko je ime! akcijski odbor Orjune predvčerajšnjim tu v; vojno neki gostilni sejo. je gostilno obkolilo kar 15 stražnikov in trije detektivi, ki Bo javili, da nadsvet.nik Kerševan sestanek prepoveduje. Orjunaši so živahno protestirali proti vmešavanju j iverjem je umrl posestnik Andrej Med-policije v notranje pesle društva in so j red, "vrl naprednjalt in naš sobojevnik, klicali Hriba rju vse kaj drugega ka-: "3odi mu blag spomini kor Zivio, ko so morali zapustiti lo- « Zastooniki čeških privrednlkov v Jugoslaviji», češkoslovaško-jugoslovansko narodno gospodarsko udruženje» v Prad, ki si je nadelo nalogo, vzpostaviti čim živahnejše gospodarske odnošaje med češkoslovaškimi in jugoslovanskimi trgovci ter industrijalci, namerava prirediti ob priliki III. ljubljanskega velesej-ma. reprezentativno potovanje ▼ našo kraljevino. * Izpremembe v državni službi. Računski revidetit pri zdravstvenem odseku v Ljubljani Dragotin Lnnder je preveden v resort ministrstva za finance ter podrejen delegatu ministrstva financ v Ljubljani. Koncipist Fran Verbič pri pokrajinski upravi, oddelek za socialno politiko je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Ptuju, provizorr.i vladni koncipist Egon Bavr pa od pokrajinske uprave, oddelka za notranjo zadeve, k pokrajin- bal. Dr. Kerševan je včeraj vložil proti vodjem Orjune v Mariboru kazensko vlogo, tudi je policija več Orju-Mšev ovadila prestopka po § 305., sej so se izdali lepaki, ki vabijo na pristop k Orjuni. Seveda bo imel Hribarjev radikalski teror ravno miscro-ten uspeh. * Radikalci nočejo nič slišati o odpravi krivičnega maksimiranja. «Jutranje >-ovosti» objavljajo izjavo fi-sanfeega ministra Stojadinovida gle-3e uradniškega vprašanja Seveda želijo radikali uradnikom vse najboljše in je takojšnje uzakonjen je službene prsgmatike, kat-:ro so bas oni preprečili, njihova «kardinalna točka». Bolj prostodušen .je Stojadinovič gie-tie pmluradniliov in slug. «Njihovi zahtevi po odpravi maksimiranja se zaenkrat ne more ugoditi.» pravi g. mi-aister in zagonetno pristavlja «z ozirom na razmere v Srbiji». Odbor ra-dikalskib državnih nameščencev v Mariboru. ki v posebnem komunikeju razglaša to za nižje drž. nastavljenee «razveseljivo» rest. se tolaži s tem. D 8. red E 8. V operi: red A 10. red B 9. red C 9, red D 10 in red E 10. * Domačine odslavljajo, tujce nameščajo. Prejeli smo: «Jutro» je priobčilo dopis iz Kranja, v katerem se napada elektrotehniško podjetje Suehv & Gabrovšek češ da podpira tujerodce in da meče domače delavce sredi zime na cesto. Ker sem Se meseca januarja izstopi! kot družabnik gornje firme, prosim, da se dopis popravi v toliko, da so bili za časa, ko sem bil družabnik podjetja, zaposleni samo domačini in da je tvrdka takoj po mojem odhodu odslovila domačine in ih zamenjala s tujci. — Joža Gabrovšek, elektrotehnik v Kranju. 4 Mali moralist. Gornjeradgonska «Samouprava», glasilo radikalcev, je majhen Ust, ampak lekcije deli levo in desno in tudi moralne pridige deli našemu časopisju, češ da piše preveč surovo, robato. Ona noče biti taka in pravi: «Mi hočemo biti ponosni na to, da je na.rod-no-radikalna stranka po svojo tudi doprinesla k ozdravljenja naših sramotnih novinarskih razmer». Mali zgornjeradgon ski moralist gotovo misli, da na Slovenskem nihče ne ve. da je znani beogn.j-ski «Balkan» glasilo r.idikalskega ministra Velizarja Jankoviea in da spada ta list med najbolj umazane liste v državi, ki se ga more primerjati kvečjemu — mariborski «Straži», pri kateri je dolgo sodeloval tndi sedanji urednik «Samouprave». * Denancijant Grom zopet v zaporu. Iz Maribora nam poročajo: Kar se tiče preiskave o napadu na Cirilovo tiskarno se je sedaj izkazalo, da .je bila večina 'bo Kve hhko uporabil kot pomožco sredstvo pri pouku otrok v Stanju. Izum bo proučil glavni prosvetni svet ter se bo. ako se obnese, uvedel v ljudskih , šolah in anaUabet*kih tečajih. • «Ilustrovani svet». V Beogradu je začel izhajati nov tednik pod imenom «Hoetrovaui list». Izdaja ga Paranoe. bivfi lastnik «Beogradskega dnevnika». • Jugoslovenska Matica priporoča vsem Darodmm trgovcem v Sloveniji prvovrsten kvas. «delek tvrdke Arko v Zagrebu, katerega ima v veliki zalogi trgovina M. Zigon v Skofji Loki Kvas te prodaja v prid Jugoslovanski Matici, ki je do dane« prinesel Matici čistega dobička 3044 Din. Blago je prvovrstne kakovosti, cene so konkurenčne in istočasno bo vsak trgovec, ki si naroči ta izdelek podpiral tudi narodno obrambno društvo — Jugoslovensko Matieo. • Potres v Bel! Krajini Poročajo nam iz Adleš^čev: Potres dne 27. februarja smo Sntili tudi v Beli Krajini. Stuiek je bil ob tri če trt na 7. uro zjutraj in sicer od severovzhoda. Bil jo precej močan, tako da so ivenele šipe ▼ oknih, odpadal omet. Tudi živali so ga čutile. Kokoši in gosi so kričale in govedo, ki je bilo zunaj je bezljalo. Čudno, da ni od nikoder kakih poročil — menda je vse oprto le v volilno gibanje in tako se je to pravo «gibanje» čisto prezrlo. • Dobrim srcem! Na Dobrovi 8t. 4 pri Ljubljani leži že 17 mesecev neprestano ▼ postelji invalid Ciril Kerdež. Nesrečnež je ▼ veliki bedi in pomanjkanju in nima razen pokojnine nobenih dohodkov. Prosimo usmiljena srca, da mu priskočijo s kakršnimkoli darom na pomoč. • Groi Aiberto Fflecco aretiran. V Beogradu je bil predvčerajšnjem aretiran in izročen sodišču grof Aiberto Filecco di Seneto, izvoznik in uvoznik na debelo, inženjer, Iiferant olja, madžarski grof, avstrijski veletrgovec. direktor importne družbe ▼ Rimu itd. itd. S pomočjo teh svojih naslovov je «grof» Filecco ogoljufal celo vrsto hotelirjev, gostilničarjev, trgovcev, advokatov in sploh vsakogar, s katerim se je seznanil, za znatne vsote. «Grof» jo je sicer še pravo-časno odkuril v Zagreb, a brzojavka je bila hitrejša, kakor železnica: v Zagrebu ga je sprejela policija. Odpotoval je «službeno» zopet v Beograd. • Samomor ruskega kapitana. V Novem Sadu je izvršil samomor s revolverjem ruski kapitan Vladimir Štirmer. Samomorilec je bil zaljubljen v hčerko nekega ruskega generala, ki je pa ni mogel poročiti, ker ni imel sredstev za to. Iz obupa se je ustrelil. • Morilec očeta. V vasi Kamendolu v gročanskem okraju je Veljka Audriča, znanega kot mirnega človeka, ubil lastni sin Mihajlo. Med obema so se vršili večkrat domači prepiri, ampak nihče niti mislil ni na to, da bi šel sin tako daleč. In vendar se je zgodil zločin umora nad očetoiu. Sprla sta se nekaj na polju in ko sta prišla domov, je sin s kolom udaril očeta in ga popolnoma razmrcvaril. Ker ni bilo prič, se je zločinec izgovarjal, da je oče nesrečno padel in se ubil, pa sledovi njegovih udarcev so bili preveč jasni, da bi se jih moglo smatrati za slučajne poškodbe in nesrečen slučaj. • Okradena železniška blagajna. V pondeljek ponoči so neznani zlikovci vlo mili v carinarnico v Bakra ter okradli železniško blagajno. Odnesli so 200.000 Din v bankovcih. Za storilci ni sledu. • Obsojeni verižnikl v valutami. V Zagrebu se je v zadnjih dneh vršila sodna obravnava proti bratom Mahler, ki so na ' veliko tihotapci vaju*e lr 4«viM> t*r | znatno škodovali naši valutni politiki ca ¡inozemskem denarnem trgu. Obsojeni sc ; bili: Jakob Mahler na štiri leta, Hugon Mahler tudi na štiri leta ter Alojzij Ma" ler na tri leta težke ječe. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so na]-j boljši in najcenejši. Zahtevajte Jih pj-j vsod. Glavna zaloga na drobno In debelo : Ljubljana, Bree št. 20 in Aleksandrova 1 cesta št. 1. Borza dna 7. marci Zagreb, devize: Dunaj 0.1385 - 0.141* Berlin 0.45 — 0.46, Budimpešta 3J0, Bukarešta 48. Milan 485 — 497, Londu'. 465 — 478. Pariz 590 — 605, Newyork 89 — 99, Praga 295 — 298, Švica 1850 — 1900, valute: dolar 98, avstr. krone 0.131, madžarske 3.15, lire 470, efekt:: Ljub. kreditna 220 — 225, Slavenska 102 — 103, Praštediona 1120 — 1135, Slovenska eskomptna 159, Ljub. strojne tovarne 162, Trb. premo zokopna 750 — 810. Beograd, devize: ženeva 1775, London 453, Praga 290, Pariz 59= — 600, Milan 465 — 485, Newyork 96.50 — 95 lejl 44_45. Curlto: Berlin 0.0255, Newyork 535.7.c London 25.17, Pariz 32J50, Milan 25.6? Praga 17.95, Budimpešta 0.175, Bukarc šta 2.50, Beograd 5.65, Sofija 3.10, Var šava 0.0120. Dunaj 0.0075, avstr. ?is krone 0.0075. Dunaj: Beograd 734 — 736. Berl -3.45 — 3.55, Budimpešta 23.20 — 23.30. Milan 3406 — 3414, London 334.950 — 335.550, Newyork 71.325 — 71.475, Pariz 4294 — 4306, Praga 2122 — 2128, Sc fija 412.50 — 413.50, Varšava 1.58 — 1.68, Curih 13.310 — 13.340, dolarji 71.150 — 71.480, levi 391 — 395, nemške marke 3.37 — 3.67, funti 333.250 — 334.450, r. franki 4235 — 4365, lire 3372.5 - 3387..-dinarji 729 — 733, poljske marke 1.43 — 1.73, lejl 339 — 341, švlc. franki 13.231 — 13.280, češke krone 2105 — 2115, madžarske krone 19.40 — 19.60. Praga: Dunaj 4.625. Budimpešta 15.87-Rim 164.25, Pariz 208.25, London 160.7=. Newyork 34.10, Curih 636.75, BeograJ 34.75, avstr. krone 4.575, lire 166.25. Berlin: Dunaj 2877, Budimpešta 670. Milan 97.755, Praga 61.146, Pariz 124.65" Lor.don 97.755, Netvyork 20.623.31, Curi 383.788, Beograd 20.947. Pisalni efnnii kakor tudi 24<3 Hopimi SiPDli, prenavljajo Raimníímlni girsjl, t ¡nesanléBi delante: Ludovik Baraga Šelenburtjova ulica št 6 !. Trboveljski premog in drva stalno v zalegi vsako množino Dražba Ilirija. Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. 38 ditiaüp.® | Tsake t rt te. tudi zajčje, kopnje trgorina z w-i njem 0. Zdravlč, Ljubljana, Sv. Ficrjcr.a u». C. Vremensko poročilo Ljubljana, 7. marca 1923. Ljnhljaua 3W a sod morjem 1 K rs j j opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 1'adavine mm i Ljubljana . Ljubljana . j Ljubljana . Zagreb . . Beograd . i >nnaj . . j Praga . . j inomost. . V Ljubljani 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. barom« 761 8 757-K 757-7 760-9 760-6 7616 761-5 763-2 ter nižji, tem -2-7 100 5-3 3-0 5-0 2-0 10 -1-0 per. višja. Sol ser. nh. n n brezretra zapad ser. tapad jug- «¿p. brezretra nee vzhaja ob pol obL juco t* megla oblačno reč obl. oblačno n 6 Ž9. zahaja e 30 b 17-65 Oglasni cenik „Jutra" ski upravi, oddelku ra socialno politiko, j zaprtih aretirana na podlagi denuncija- t______s.. .. n''ti ndnvKpnr». finima Votarft. Za pomožno učiteljico na gospodinjski soli v Trbovljah je imenovana Vera Hu-mek. Jakob Jereb, revident pri računovodstvu delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani, je podal ostavko na državno službo. Poštna odprav:teljica NRS je in bo vedno znala ščititi Berta Šešerko je začasno upokojena. - dna: kaže v njej. _ «No, kaj praviš, Vozel!» «Odposlanci njegove cminence!» se «Ki treta drazega, kakor da izjavi Rascasse precej ošabno mesto od- podbodeva konje in poletiva v Pariz govora na vprašujoči in primerjajoči ter obvestiva njegovo eminenca In pogled neznanke. to sterim sedaj tal; o j'....» «Da!» pritrdi Orignan. «Odposlan- S temi besedami se obrne, prestopi ca velikega kardinala.» prag, zatvori vrata za seboj in za- iiorda ju je gospodinja bila kdaj vi- klene, ter se peklensko nasmeji: «No, dela v palači na trgu Kovale. Brez dvo- Rascasse, kaj praviš pa ta sedaj?» ma, kajti poznala ju je in vrata se od- Gospodinja prihaja ba£ » pladnjem, pro. čeprav le toliko, ua moreta skozi obloženim z rasnimi jedili. Ta sedaj oje. Potem se ročno zopet zapro za nji- klikne. Corignan pusti Rascassa. groma. Jodva na dvorišču., se oglasi Ras zeče se obrne h gospodinji in jej pra-casse z glasom, kakor da ne pričakuje vi: niti ne želi odgovora: «Vi še ne poznate Raecassea, izda- «Imamo sporočilo za gospodično An- jaloa. Kaj pa mene, poznate li tudi nais de Lespars.» mene. dobra žena?» «Dajt: sem!» suho odgovori gospo- «Kako ne bd... Vi ste Corignan, dinja. frater Corignan...» Rascasse zmagoslavno pogleda Gori- «arater Corignanus, ipee! Tako je' gnana. Ti dve kratki besedici sta bili Dobro me poznate. In to je dobro, si-dovolj priznanja, da ee nahaja gospo- cer bi kardinal mislil, da ste pajda-dicna zares v gradiču. šica tega izdajal». Trditor Rascas- «Seveda!» se zasmeje. «Samo v nje- sius.» ne lastne roke. Povejte mi . . . doda «Kaj se je zgodilo?» vpraša 2en-nato . . . gospod baron de Saint-Priac ggina sedaj suho in brez bojazni, je pravkar odšel odtod, je li? Je li bnel «Zgodilo? Nič druzega. ko da je s gospodično razgovor, radi katerega ta izrodek, ta liestvor, ta spak Ras-ea je njegova eminenca poslala eem- cssse, vrag naj ga jaše. podplačan. kaj?» podmiten in kupljen od nekega Tren- «O joj, ne, gospod Rasc&sse!» cavela in da je prišel semkaj, da se «Kaj, vi me poznate?» polasti naše mlade jetnice. Delal 6em «Kako vas ne bil Pa da se vrneva se, kakor da sem njegovih misli,_ in na gospoda barona, niti danes, niti vče- sem ga «pravO v past. Sedaj tiči v raj, niti poprej ni mogfel dobiti od njej. Zbogom! V treh urah bo kardi-eospodične odgovora, katerega si želi. nal tukaj!» Mislite li, da se bo vam boljo po- «Besedico, samo besedico!» pravi srečilo, kakor gospodu de Saint- ženska, katere se je sedaj polastil PriAcu? Gram, da jo obvestim. Med 6trah. ¿godovioski roman «Nalogo imam, da novedem gospodično de Lespars kardinalu. Kaj jej teki hoče kardinal? Najbrž jo hoče Tibiti, kakor je storil s njeno materjo. :Vaj je rekel, da «e je hftče iznebitl Pa kako? Saj mi je rekel: Treba je, da po-liane Sena onemu, ki jo ubil njeno mater ...» Corignan sliši, kake .mrmra Rascasse «sm zase: «Torej bom jaz tisti, ki je združil ta strašni zakon . . .». Menih' za&iiono opazuje svojega tovariša. ki sedi sedaj nepremično, sa-švorjenlb ust, anedenih oči. Rascasse krči pesti. In naenkrat sliši Corignan besede,- izgovorjene s čudnim naglasom: «In kdo so tisti, iz kojih rok jo je ?.raba rešiti, cla jo izročimo samo ee hujšim?» . • «Zblaznel je'» reče Corignan na glas. , «JJej, boter,, najin dečko je od jahal na oij v Piriz:> Rascasse poskoči, zavrti giavo, ka-■■:ot da noče a njenimi sunki odgnati prikazni ki se ga polažčajo, in sam v&ne glasno: «Joh, blaznim!» Na to se odpravita peš, konje pustita v fclevn. Dvajset minut poziioje se ustavita pred gradičem, skritim sredi boste, 'v gradiču, v katerem je Saint-Priac cetal dve uri in potem odšel. «Veste li, kako se kliče ta gradič'» vpraša Rascasse samozavestno. «Po Svoji zunanjosti bi se prav lah-imenoval Hudičev grad!» odgovori Corignan, ki se je r Mehikanca, ki je bil leto dni na tujem in se je vrnil domov umret, pa Tone mi ni dal izgovoriti. «Tvoj Mohikanec je corpus delieti in priča, da si se dal registrirati v VVolfovi ulici št. 1/1.» «Pri radikalih? Ah, šele zdaj vem, kam meriš. Raje bi bil naravnost povedal, no pa jezi! človeka. Nisem se registriral.» sem mu odvrnil pomirjen in vesel, da se je pogovor vendarle razmotal. «Škoda. Mohikancev imajo tam na kupe in odpne roke haje imajo za trpečega brata.» dsda Tone. «Spravil si me na krasno misel! Upajva, da zd registracijo ie ni prepozno. Sicer so smetano pobrali že itrugi, ampak kaka malenkost bo pa vendar menda še ostala. Midva sva pač bedaka, dragi Tor.e. Dvomi s-et-nik A., vladni tajnik E., nadkomisar C., min. pod ta j. č., moj šef. tvoj £ef in bogve koliko drugih se je že zapisalo. Našega pisarniškega oficijala vidim že cel teden, da ob desetih je zemlje z rajatjo! Samo midva sva tepca. O, Tone, dobrotnik, ta misel je denar! Jutri greva! Denar leži na cesti! V Vv"olfovi ulici je kar nastlano ž njim, vse krivi hrbte in pobira, samo midva sva osla. Takoj jutri greva, do 18. marca bodo še dajali, ni vrač. da ne bi.» «Jaz bi že, ampak registracija ....» se počeše Tone za ušesom. «Ah, kaj! Pecunia non olet,» «Et registrafcio non dolet,» je umestno pristavil Toče. Gremo - radikale! večji ngled kot samci. Sem izobražen in premožen; toda če V3e presodimo do temelja, kaj sem pravzajrrav jaz? Kočar, prav t?ko kot kakšep katoliški duhovnik. Zato bi z«lo Žele! stopiti pred oltar, to se pravi stojnti v zakonski stan s kakšno vredno oso bo.» «Dobra misel!» je vzdihnila posre- A. P, Čehov: Lep konec (Poslovenil S. Borisov/ Ko id bil nekega dne nadsprevocfnik Styčkiu v siužbi, je sedela pri njem Ljuba Grigorjevna, solilna. debela gospa pri štiridesetih letih, pečajoča se j , . .. z žeiiitiiim posredovanjem in z raznimi | r'ova drueimi stvarmi, ki se o njih navadno! «Samc-c sem in v tsia mesta ne le potiliama govori. Styčkin. nekoliko ^ poznam nikogar. Kam naj grem m na v zadreri, toda resen, odloe-en in stror 1 kcf'a nai ^ obrnem, če fo mi to kot po navadi, le hodil po sobi. kadil ljudi« {ujei? To je tisto, žarah česar smodko in pri j« veroval: i mi je Semjon Ivanovič svetoval, obr- r. , ,. , niti se na tako os^bo. ki je specijalisf .Zelo me veseli, da vas poznam. v ^ ,.rok; -m w -e ;en ^ do!l> Semjon Ivanovič mi je vas I™»ročd. ;iati JIjudem ^ Zato vas nujne da mi lah-;o pomagata v precej koč- ^ Ljuba Gri^jrjevna. da mi e Imn. a zelo vasm zadevi, tičoci se ?odJe]ovanjem paraagate napra- sreče moje« življenja. Jaz sem star,^STe~ Vj poaiato vse mestne ne- 52 let Ljuba Grigorjevna to jo te in mi ^ p^^ pravo., rest, ko jih ima ze veliko odrasle otroke. Službo imam stalno. Dasi ni-! j «Jaz odločen in značajen človek. Za-rem posvetovati Če sem bolan nima m, me pride lepota in sploh zunanjost nikogar, da bi mi dal vode ali kaijšele nazadnje v pošrev. kajti, sa: dragega. Raa?n tega- Ljuba Grigor-' veste, kaj pa ima človek cd lepot«, fo ;®7T>?. " draiibi tthe-*: r> r ! ne?!» slovanske maiijiine raztresene. T mi nego naša kraljeviča. j češkoslovaške pa bivajo kompaktno v veracev je v Češkoslovaški 3 milijo- j obrobnem delu države. Ostalih manjšin ne 12344S, to je 23-4 % ali ena če-i je v republiki 28.052. pri nas (Ar-trtina. v Jugoslaviji 512.207, to je 4-3 navtov, Kumunov, Turkov itd.) pa odstotkov. Nemci bivajo tamkaj povečini kompaktno v perifernih delih republike, pri nas pa bivajo vsi raztreseni med c*Talim prebivalstvom. Madžarov ima republika 747.0S6, to ie 5-6 %, naSa kraljevina pa 472.079. to je 8-9 %. Kompaktno so naseljeni v republiki nekoliko bolj nego pri nas. Drugih Slovanov (Rusinov. Poljakov) je v republiki 537.818. to je 4 %, mi nas (Čehoslovakov. Rusir.ov, Poljakov) 202.972, to je 1-7 Zopet so 879.158. to je 7 Po veri primerjanje nima smisla, ker so razmer« popolnoma drugačne. Nagiasiti je še, da imamo oboji operv--viti z difcrcucijacijo v državnem narodu samem. V tem pogledu pa so v republiki vendarle na boljšem, ker im> jo tamkaj le dve skupini, češko in slovaško, z odločno številčno in kulturno prevlado prve. pri nas pa imamo, kakor dovolj znano, več raznih malih «individualitet». Ttcrtalv ps*!*fej. V- p^^rs/iu »« rho- ••«»raniftit. d* «« nalezljive bolezni za» rovali oni, ki zidajo nove Lise. pa ne .ueaejo v njo iz itusl> iu je tem neumestni ore jo naprej, ker ni denarja. Hipote- i neje, da »e omalovažuje delovanje taini-karna banka jim je pač dovolila svoje- jstretva za narodno zdravje. Seveda des-eaisno kredite, ali draginja je tako na- | nioi ni všeč, da minister za uarclno rasla, da ti krediti ne zadostujejo, ne- , zdravje ni njen človek. Sicer pa je pot od dograjene hiše pa čakajo. Stavljeni so | resolucije do sklepa in do "izvršitve bili razni predlogi, najbolj zanimiv pa je sklepa — dolga. Zdravniška društva protestirajo. Čast komur čast! Poročajo nam: Društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani prihajajo v zadnjem času pogosto Socialna Zavarovance rudarjev ' st°ia Tako tW rudarsko nezgodno i \ zavarovanje v zraku. To je ono zava- tJradni list od 6. februarja, 1923. pri- j rovanje, za katerega so rudarske organi-raša pod zaporedno št. 87 neko odločbo : zacije v Avstriji bile hud boj od leta "•z pisarne glavne rudarske direkcije mi- j tggg. tja do leta 1914. Ali radarske or-nistrstva za šume in rudnike, s katero : ganizacije in njih kričava politična zase spojitev rudarskih bratovskih sklad- stopstva tega zavarovanja ne smatrajo nie z občim delavskim zavarovanjem od-iaga do dne 1. julija 1925. Odločba je izdana na podlagi sklepa soje ministrskega sveta z dne 2. julija t922. in išče svojo pravno utemeljitev več za potrebno in se jim zdi bolj važno demagoško sanjarjenje o republiki in komunizmu? Ali jim ni najbolj potreben vsakdanji kruli? Tudi, ako bi bile bratovske skladnice, § 211 zakona o zavarovanju delavcev ¡oziroma rudarska oblast va, pripravljene z dne 14. maja 1922. Ker § 211 cit. zakona pravi, da ee more le izvajanje zavarovanja za posamez-re pokrajine odgoditi do 1. julija 1925. :.e pa izvajanje zavarovanja za posamezne stroke delavcev, je ministerijaini sklep asno protizakonit. Takih protizakonitosti bi si ministrski svet nikakor ne smel dovoljevati, četudi je to zaradi popolnega ri »poznanja soe. zavarovanja pri gotovih ministrih razumljivo. Zakon od 14. maja ureja meritorno SuCtao zavarovanje za vse panoge delavstva in je po zakonu kot izključni in edini nosilec celotnega zavarovanja Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Le nameSčend državnih železnic so od "3ga skupnega zavarovanja na podlagi ■akona izvzeti in jih zavaruje država iima. Temu osrednjemu uradu je podrejeno .ndi zavarovanje rudarjev. In ako mini-trski svet s svojo odločbo pravi, da se •avarovanje rudarjev nima združiti z ibčim delavskim zavarovanjem, je ta čin •vilofao protizakonit in dokazuje, kako nato resno se smatra pri nas soc. zavajanje. Zakon je tu in zakon se more izpreminjati le z zakonom. Vsako očitno izogibanje zakonu mora vzbuditi nezaupanje v svetost zakonov in postav! Dolžnost osrednjega urada je, da čuva 'vetost zakona o socialnem zavarovanju m da proti taki nezakonitosti vloži tožbo »a državni svet. Nočemo razmotrivati o tem. v koliko "5 ta r zakonu izražena, spojitev celotnega delavskega zavarovanja praktična in sorlstna in v koliko bi bilo mogoče ko- izvajati nezgodno zavarovanje, tega ne morejo storiti, ker njih sestava ni prila-godena predpisom novega zakona. To stanje je nevzdržno. Celih 7 mese- bil predlog izdajatelja «Balkana», ki je zastopal mnenje, da bi bilo najbolje, ako bi se izdalo za celi dve milijardi dinarjev novih bankovcev in s tem bi se dogTa» dile hišo, na tečaj dinarja ne bi pa to čisto nič vplivalo! Res imeniten predlog! «Balkan» bo gotovo kiaaia predlagal, da strani tudi že ugodna poročila, iz katerih se tudi draginja odpravi na ta originalen ¡je razvidno, da je tudi ie nekaj dobro-način. ' srčnih in nesebičnih ljudi, ki znajo upo- Mednarodna razstava za zdravstvo, ä te vat; sedanjo ljudsko bedo. Krasen kova kot gospa Brainetzberger. Ustvarila Je hišnico, kot si Jo le moremo želeti. Pravi dunajski original. Tudi gdč. Savt-neva kot dunoiselle Lucia Orizi, dvorna operna pevka, prinaša mnogo življenja s svojim temperamentom. Prav pohvalno moramo omeniti g. Arhipova v ulojri Schuberta. Za ulogo Je kakor ustvarjen. !zborno poda neokretnega, boječega Ber-Hja in tudi glasovno, akoravno bariton, mu ni ničesar oporekati. Le slovenščina mu še nagaja. O. Rasberger kot dvorci pritožbe o brezobzirnem povišanju naiem- _ ._„ , XT .____, ' . - » steklar TschOli, je na svojem mestu, bi nin. Nasprotno pa. je prejelo od več . . . . . ^ , -- - ■ marsikateri zdrav dovtlp Je razveseli! občinstvo, ki Je dozdaj še vedno napolnilo gledališče. Arijo «Q!e), stara, glej» Je *!- cer dobro zape!, vendar pa prevod ne odgovarja smlsln originala. Tudi mala Rasbergerjeva kot pikolo nastop« kakor bi bila veiika. O. Janko kot baron Scho-ber pozablja, da predstavlja plemiča začetkom 19. stoletja. Tedaj so bili to ele- vzgled uvidevnosti in upoštevanja današnjih mizernih časov hišnih posestnikov je pokazala n. pr. tvrdka Kmet ft C-omp. v Ljubljani. Gosposvetska cesta, št. 8. o kateri je dobilo društvo najem- , nikov sledeče poročilo: «Dasiravno stoji! santni gospodje. Ob!eka pa ni vse. Oledi . .. " nat; n K! Kil« I-__K;___ cev se ni priznala rudarjem nikaka ne- j ljudski stranki, ki v zvezi z levico sicer zgodna renta. In tam v rudarskih revir- I podpira vlado, da se je tej stvari posta» jih ponesrečeni rudarji pač ne morejo po- jv>& na stra" desnice. Poljski preti če?to grešaii nezgodnih rent. ; —.....>................ Ostre besede nam silijo v pero. Spo m in jamo se na pisavo naših demagoških listov, ki imajo za delavstvo le polno bobnečih pisanih besed — pa nič dejanj. Vemo, da bo vstal demagog in bo zakri- y 6al. da je demokratska stranka kriva, da' je danes nezgodno zavarovanje rudarjev ukinjeno. Pa naj ve, da bi demokratska stranka, ki vsled demagoškega hujskanja Povodom stoletnice Pastcurjcvega rojstva se leto« meseca junija otvori v Strassburgu mednarodna razstava za zdravstvo, ki se je udeleže vse evropske države. Na razstavi hočejo evropske države pokazati najboljše, kar se je v _____ ______r________ —______ zadnjih letih doseglo na polju higijene. j hiša na najlepšem kraju mesta, je najem. | pei'a bi bili zadovoljni, le moči mu vča-Ministrstvo narodnega zdravja na ' nina zelo nizka, tako plačuje stranka. Id : sih manjka. Ga Mitrovičeva pa Je ne-Poljskem. Pred kratkim je poljski drŽav- ima v I. nadstropju stanovanje, obstoieče j kako DTeveč Prisiljena m poslušalec kna ni zbor z glasovi desnice (nacionalisti«-'¡z dveh velikih sob. kuhinje in verande, ' občutek, da ji ne gre od srca. Pevske ne) in centra (Kmetska ljudska stranka) ; na leto 1800 kron. dniga stranka, ki ima j dobre, glas prijeten, le premalo sprejel resolucijo, naj bi fc ministrstvo !v I. nadstropju štiri lepe sobe, predsobo, : življenja. SIcer pa Je pri reprizah vedno narodnega zdravja ukinilo in njega delo>- kuhinjo in verando letnih 2400 kron na- j boljša. Komična figura Novotnvja, g. To-krog prenesel na poseben oddelek no- i iemnine, v drugem nadstropju pa plačajo rnaglC. bi lahko izzvala še večje salve tranjega ministrstva, človek težko ra- | stranke za enaka stanovanja še manj. i smeha, toda podati ga točno po izvirniki: ni mogoče. Druge manjše uloge so dobre zasedene, !e več življenja bi bilo treba Režija g. Rasbergerja je dobra. Tudi kostumi so prav lepi, tako da je ime!a predstava v splošnem dober uspeh m je občinstvo še vedr.o v polni meri zadovolji, la. V. S. zume, kako mere glavni organ konser- j Poleg teh nizkih na jemnin pa da popr&v-vativne desnice to resolucijo Sejma ime- jljati g. Kmet v svojem človekoijublju novati «izjemno zdravo». Organi levice, vsa popravila pri vseh strankah. Glede ki so izraz mišljenja danaŠDje vlade ge- jenormega povišanja najemnin je g. Kmet nerala Sikorskega, piše.'jo ogorčeno proti «lahkomiselni resoluciji» ter se čudijo izjavil: «Imam v hiši same uradnike, ki s svojimi prejemki niti živeti ne morejo, zato jim tudi ne povišam najemnine.» Tako poročilo, kateremu pač ni treba komentarja. samo pove vse. ^ | ^ Nova slovenska drama. Naš drama- : tik Pavel Golia jo dovršil novo dramo j iz vojne dobe z naslovom «Tesarjev j sin». Dramo bo avtor v kratkem izdal j Ljubljanska opera in novitete. Bo-[cija. utrujenost glasu, največ pa trotovo : 'oia operna noviteta bo Webrov «Čaro-| ta nesrečna rampa — vse to je vplivalo, j strelec», opera iz romantike, ki si je po Urfl, gtt>f celjski. — Pri treh mladen- j da Je v prvem aktu nekoliko nad navad-. svoji muzikalnosti in naprednosti v krat. Kulturni pregled Mariborsko gledališče kah. Kakor Je atateljem «Jotra» znano, je Pripomnili bi le še, da trpi tudi ta Par-mova opera na isti napaki, kakor žal skoro vse naše domače opere: na slabem libretu: ki ima premalo dejanja Sicer bi ._. .. , . „ , ¡hujskanja. Delavstvo bo za delo bolj ¡stnejše zavarovanje po strokah (kakor j hvaležno ie bilo v Avstriji), poudariti pa moramo j ' _______ ■vojo zahtevo, da je treba zakon izpelja- i i — in £e je to dejansko nemogoče, da i Naseljevanje na jugu naše države. danes med delavstvom ne uživa tistega J proslavilo mariborsko gledališče Jubilej zaupanja, ki ga. po svojem socialnem de- : skladatelja Panne z vprizoritvijo njegove lu zasluži, vprašanje rudarskega zavaro- i Prve in sploh prve slovenske opere «Urh, vanja, uredila v splošno zadovoljnost, da | srof celjski». Tudi o operi sami in nie-nl pri nas zavladala najhujša reakcija, j nem postanku Je «Jutro» že razpravljalo, kateri predsedujejo radikaloi in kateri s hujskanjem ministrirajo vse stranke od komunistov do klerikalcev. Tu je zopet ena točka praktičnega socialnega dela. dela za vsakdanji kruh. Pa vse spi, niti protestov ni! Bivši minister dr. Žerjav je pripravil v zmislu § 28 provedbene naredbo k zakonu o soc. zavarovanju v Ljubljani, Beogradu, Somboru, Sarajevu in Zagrebu ter ustanovitev posebnih strokovnih komisij 7. dolžnostjo, da s svojim strokovnim znanjem pomagajo izvesti soc. zavarovanje. Kje so sedaj te komisije in kaj delajo? Zahtevamo v tem oziru več dela in manj no mero distonira!. Toda kot diletantu, i k«n oevojila evropske odre. Opera bo ki je prvič nastopil, se to ne sme šteti' uprizorjena približno ravno z* Web«y» preveč v zlo; zato Je v drugem in tret- . jubilej. Wagnerjev «Thaunhauser», ki je jem dejanju tem boljša pel. Ta sJučaJ pa : Jtal Da načrtnem programu naSe opere, naj bo gledališki oziroma mestni upravi!86 zaradi finančnih težko« to sezono n« resen mememo za odpravo rampe. 'more uPmontl ln se odloii, žal, za po-Kakor so se potrudili pevci, se ie tudi i ^neje. Namesto njega bomo čuh Verdije-režiser g. operni ravnatelj Mitrovic', če- i ™ °Per<> «Traviato». prav v marsičem morda ni prave zadel.; Novo slovensko glasbeno deta. Iz- e zakon rednim potom, potom zakona, -premeni po za-slišanju vseh prizadetih .iteresentov. Omenjena odiočba ministrskega sveta je ustvarila nevzdržno stanje. Danes se rudarsko nezgodno zavaro-■ ajije ne izvaja prav nikjer. Bratovske -.iladnice, ki so po zakonu krajevni organi osrednjega urada, se branijo posre-j o vati izvajanje nezgodnega zavarovanja in se opirajo pri tem na cit. odločbo, osrednji urad se drži veljavnega zakona a hoče, da nezgodno zavarovanje po- Ministrstvo za agrarno reformo je v južnih pokrajinah naše države naselilo večje število kolonistov. Uradni podatki pravijo, da znaša število kolonistov 245 vse impozantnejše. V Mariboru manj-^ £ o.-kestndnega druJtva Glasbe- nost prednašanja. Kar se tiče izvajanja,osob,a m kostumov. Čudno, da se od, ; Matičinega zbora in opernega te a 1894. do danes n, nikdar• u^rHa ^ tenorja Sil^encA. Delo C diri- Glasbeno prav gotovo zasluzi, boli kot . , XT., ... ■. , ,. . ,„, ___ „ - « . ffiral s. Niko btritof, ki bo delo prav marsikatero tuje delo. o o __» se mora pripojniati, da so opero v splošnem dobro izvajali. Potrudili so se vsi pevci, kakor tudi zbor, da podajo najboljše, kar zmorejo. * G. Arhivov v ulogi Ur ti a je zopet po-' Drugo dek>, ki ga uprizarja tc dni raa-kazal, da se s pridnim, smotrenim delem ! riborsko gledališče, je opereta «Pri treh marsikaj doseže. Njegov blagoglasen mladenkah», znana nemška iz Schuberto- glas, točni nastavki, intonacija in jasna izgovarjava nam vedno zepet ustvarjajo lep užitek. Ga. Mitrovičeva kot Marjetica uam je podala ljubko nevesto. Pevsko in igralsko nalogo je nad vse hvale- soč 559 ha. Ta si je zgradilo hiše 1672 | )■ vTedno rešila. Gdč. Kogeleva (Jerica) ji kolonistov. 65% teh hiš je zgrajenih v turškem slogu.' 81% v srbskem, ostale hiše pa so ciganskega tipa. Kolonisti ro si zgradili svo;e hiše s pomočjo agrarn;h zajednic, Li so jim d de les, opeko in dedujejo bratovske skladnice, ki toga ¡okna: kamene in ostali materija! so si je bila zvesta družica in ji je vrlo dobro sekur.dirala. Omeniti pa moramo tudi g. Cepiča, ki je prvikrat pel večjo ulogo, in vili melodij sestavljena «Dreimäderlhaus». Podjetna je naša gledališka uprava, to jI je treba priznati In s to novo opereto je teko izvrstno naštudiral, kakor smo vajeni od njega Na istem koncertu se bo izvajala tudi Beethovenova, VRL simfonija. Pričakovati moremo torej velikih in lepih glasbenih prireditev, posebno ker je tudi na sporedu koncerta Muzike dravske divizije 12. t. m. Beethovnova V. simfonija, ki jo bomo še v tretjič t obogatila repertoar za stalno privlačno : Ljubljani z veseljem poslušali. točko. Opereta kot muzikalno delo ie lepa, zato Jamči že dejstvo, da Jo tvorijo spremo izbrani in zloženi komadi !z Schnbertove bajne zakladnice. Zal pa je prevod tako sicer župana Pengarja. Mladi mož ima ' škandalozen, da v izdatni meri kvari Ss priliodnjost, le mnogo dela stane \ užitek. Spregovorili bomo še o niem. umetnost Z vztrajnostjo naprej. G. Grom I V Mariboru so, vsaj sprva, igrali epe- : očejo storiti, delavska zavarovalnica I nabavili kolonisti sami. V Metohiji se je j tghsr.ik) je rudi rešil svojo nalogo prav reto prepočasi, tako da se razvija deja :>per nezgode, ki je do t. iniii* in.utehov.iniH i7ve.dln v 7p'.o minem ob-' dobro. NsDriietna na ie bila situaelia za nie nekam zaspano... V ostalem so s 'vrševala nezgodno zavarovanje, 1. julija 1922. 1 naseljevanje izvedlo v zelo majhnem ob-; dobro. Neprijetna pa je bila situacija za j nie nekatu zaspano... ivanj», ne ob- ¡segu. Tu je naseljenih samo 132 rodbin. | g. Ježa v ulosi Ivana. Trema, indispozi- ! gledalci potrudi!!, pred cSakuntala.» Dr. Josip Cerin izvaja na svojem simfoničnem koncerta v ponedeljek dne 12. marca ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union med drugim tndi Goidmarkovo overturo k «Sakun-tali». V naslednjem podajamo kratko vse-biDO. Sakuntalo, hčerko nimfe, vzgojuie kot svojo rejenko poglavar neke sveče-niške kaste v njenem spokorniškem gaju. Veliki kralj Duschjanta zaide na lovu v vsemi gdč. Pet-¡gaj pobožnosti, ugleda Sakuntalo in kma ia pri ženski ni glavna stvar ziuia-i.jost, nego notranjost; to se pravi, da aa dobro dušo in lepe čednosti. Pijte, c-po vas prosim ... Seveda bi me zelo eselilo. če bi bila okrogla, toda to ni '•rvi pogoj za skupno srečo: glavno je razum. Prav za prav pa ženska niti izuma ne potrebuje; ricer ima visoke ojme o sebi in misli na razne ideale, vrez izobrazbe ni danes človek nič, to • resnica; toda izobrazbe so različne, '•'"•obro, če bo znala žena francoski ali •Hiški, razne jezike — izvrstno; toda !' i j boš imel od teh čenčarij. če ne bo ala. recimo, prišit.i gumba? Jaz sem "robražen: lahko rečem, da govorim s ' ".ezom Kanitelinom kot sedaj z va-,i; vendar sera preprostega značaja. •raz potrebujem priprostejSega dekleta, '•rlavna stvar je pa, da me bo spošto-'.¡.la in da se bo zavedala, da sem jo ;iz osrečil.» «Stara reč.» «No, sedaj pa pride poglavitna var... Bogate ne maram. Ne do-■ olju jem si take nesramnosti, da bi •i oženil zaradi denarja. Nočem, da •i jaz jedel za ženin denar, ampak, da ho ona za mojega in da se bo tega uvedala. Pa tuli revne ne potrebujem. Dasi sem premožen in se ne že-:fm iz katerihkoli interesov, nego iz hi bežni, mi vendar ni mogoče vzeti 'evne, kajti, saj sami veste, da se je -daj vse podražilo in da bodo otroci.» «Lahko se dobi tudi kakšna z doti,» je rekla snubačka. «Jejte, (irosim va»...!» Za pet minut sta obmolknila. Posredovalka je vzdihnila, poškilila na r prevodnika in vnra&da; «No. fospod. kaj (a tiko... ali bi potrebovali kakšno priležnico? Imam dobro blago. Ena je Francozinja ena pa Grldnja. Zelo vredne...» Sprevodnik je pomislil in rekel: «Ne. hvala lepa. Dovolite, da vas sedaj, ko vidim pri vas tako dobro voljo, vprašam, koiiko boste vzeli za svoj trud glede neveste?» «Jaz ne zahtevam veliko. Dajte pet-indvajsetrubljevko in blago za obleko, kot je navada in hvala.. Za doto pa posebej. To so pa že dragi računi.» Stvčkin je pre Križal roki na pr-ih in se molče zamislil. Ko se je premislil, je vzdihnil rekoč: «Drago je...» «Prav nič ni (irago. Nikolaj Niko-Iajič! Včasih, ko je bilo dosti porok, smo računali tudi cfneje, ampak dandanes — kakšni so naši zaslužki? Ob postu si lahko vesel, če zaslužiš na mesec dve petindvajsetrubljevkL Pa že tako, ljubi moj, ne moremo od samih porok živeti.» Stvčkin se je v dvomih ozrl r.a posredovalko in ekomizgnil z rameni. «Ilm!... Mar sta dve petindvajset-rubljevki premalo?» je vpračsl. «Kajpada premalo! Poprej smo dobili včasih po sto rubljev.» «Hm!... Nisem mislil, da, je bilo mogoče s taltimi posli zaslužiti toliko vsoto. Petdeset rubljev! Marsikak moški ne dobi toliko! Izvolit? vendar piti...» Posredovalka je izpila, ne da bi se na1 -emžila. Styčkin jo je molče premeril od glave do nog in dejal: «Petdeset rubljev... To je šesteto rubljev na leto .., Prosim vas. iejte .. Veste, Ljuba Grigorjevna, s takimi di-videndami vam ne bo težko sestaviti partije.» «Meni?» se je zasmeji da posredovalka. «Jaz eem stara ...» «Nič ne de... Postavni ste, polnega belega obraza in tako dalje.» Posredovalka je bila v zadregi. Tudi Stvčkin je bil v zadregi in se je vsodel k njej. «Vi ste lahko zelo simpatični,» je dejal. «Če dobite odločnega, solidnega in poltenega moža. (jotem se mu lahko pri njegovi plači in z vašim zaslužkom zelo prikupite in dve duši bo*te živeli kot ena sama.» «Bogve, kaj govorite, Nikolaj Ni-kolajio...» «Kaj pa? Jaz ni^em vendar nič...» Nastopil je molk. Stvčkin se je glasno usekni!, posredovalka pa je zardela in sramežljivo gledaje nanj vprašala: «Koliko pa vi dobite. Nikolaj Nikolaji??» «.Taz? Petinsedemdeset rubljev. če se ne št-e.iojo nagrade... Razen tega imamo dohodke od siearinovih sveč in zajcev.» «Ali se pečate t lovom?» «Ne. zajci pravimo potnikom brez voznih listkov.» Še trenotek molka. Stvčkin je vrtal in razburjeno hodil po sobi. «Mlade soproge ne potrebujem,» je rekel. «Jaz sem že bolj prileten in bi potreboval kakšno tako... vaše vrste... solidno in pošteno... v zmidu vase kompleksije .. -» «Bog ve. kaj pravite...» se je za-hihitala posredovalka in skrila svoj skriatnorcTeči obraz v robec. «Kaj je še treba premišljati? Vi mi ugajate in vaše lastnosti se strinjajo ' z mojimi. Jaz sem odločen in trezen človek. 6e vam že ugajam, potem... kaj je boljsog.;? Dovolite, cla vas smem snubiti!» Posredovalka se je ihti* zasmejal a in trčila s Stvčkinom v znamenje, da se strinja. «No,» je rokel srečni nadsprevodnik. «sedaj pa dovolite, da vam razložim. kakšnega vedenja in življenja želim od vas. Jaz sem strog, odločen in želim, da K '¿la tudi moja žena stroga in da bi vedela, da t-em jaz njjn dobrotnik in zanjo pivi za Bogom.» Usedel se jo. globoko vzdihnil ln začel razlagati nevesti svoje nazore o družinskem življenju in o ženinih dolžnostih. Sodnik Bucek Sedaj se toliko govori o prisednikih, sodnikih laikih, o skabmih itd. Naj zato povem, kako se je godilo meni. ko sem | bil dva dni priscdrrik pri obrtnem sodišču. To je bilo že dokaj pred vojno. Takrat i sem štel še med tiste spodobneže, ki Ima-j io !astno ognjišče in obrat in malo časa, ■ ; zato jih pa izvolijo ali imenujejo za tak-' ! šne častne posle. Saj me danes r.e bi več! : Preden sem se podal na sodišče, sem ! razmišljal, kakšna obleka se spodobi za obrtnega prisednika-sodnika. Frak Je bil j seveda nemogoč, in vendar Je treba ob-1 leči nekaj pesebno spodobnega in praž- ] njega. Tako sem končno oMekel dolgo.' pri nas tako zvano salonsko suknjo in si j privezal krog vratu črno ovratnica 1 Prisednika sta po dva, eden na desni, drugi na levi. V sredi pa sedi sodnik y lepem črnem talarju z vijoličnim robom. Ko stopim v razpravno dvorano, gledam najprej, kje je moj sotrpin, drugi prisedmk. In glej, to je plavolas gospod z zelo moškimi brki. Oblečen je pa v svetlosiv žaket In ima zeleno in modro prižasto kravato. Ta dan nisem hud posebnega veselja nad procesi, katere smo razpravljali, čeprav bi bili sicer prav zanimivL Ves čas sem pogledoval mimo gospoda svetnika na tovariša prisednika v sivi obleki Na tihem sem se salamensko jezil, zakaj nisem tudi Jaz prišel v svedi obleki, ampak sem se blamiral s svojo črnino. Opazi' sem pa, da me tudi moj sosed skrivaj pogleduje in da tudi n! posebno srečen in razodovoljen. No, pa za vsako bolečino naldeš zdravilo. in prihodnjič Jo primaham na zasedanje v najsvetlejši obleki, kar sera Jib' takrat imel v omari. Ko stopim v razpravno dvorano — nf! Danes ima pa moj tovariš črno suknjo in kravato. Prezentirava se torej javnost: enako pisano, kakor zadnjič, te v drugem vrstnem redu. Spregovorila nisva midva prisednika nikdar besedice med seboj. Sovražila sva se. Oba pa sva bila zadovoljna, da nama slučajno ni bilo treba še k tretii seji, ker oba ne bi bila vedela, kaj naj storiva... Gospod svetnik ni črhnil besedice o tej zadevi. Opazil pa sem, da ie med vso razpravo Igral zadovoljen smehljaj okrog njegovih obritih ustnic. Bil ie najbrž eden or.ih dobrodušnih sodnih svetnikov, ki jih je sedaj vedno mani... 9. A. v B. T» !u ripia nit; tur,'» njegovo •ledi draSestec Ijabavni prizor, ki so konča g poroko. Kralj izroči Sakuntali, ki uaj bi šele pozneje prišla za njim v prestolnico, prstan, po katerem bi jo spoznal kot svojo soprogo. Mogočen svečenik, kateremu je Sakuntala, omamljena ljubavne sreče, pozabila izkazati dolžno gostoljubje, se maščuje nad njo 6 tem, da oropa kralja vsakega spomina na njo. Prstan pa izgubi Sakuntala pri kopanju ▼ sveti rekL Ko pripeljejo Sakuntalo pred kralja kot njegovo soprogo, jo ta ne spozna in zavrže. lijem spremljevalci ji kot tujčevi ženi zabranijo povrnitev v domovino: ostane torej sama in zapuščena v svoji bob in obupa. Tedaj se je usmili ujena mati, nimfa, ter jo vzame k sebi. Kmalu potem najdejo ribiči prstan Ln ga vrnejo kralja. Pri pogledu nanj se mu vrne ipomin na Sakuntalo. Prevzame ga kes raradi strašnega čina, globoka bolest in neizmerno hrepenenje po ljubljeni, brez tiedu izginuli ženi. Vedno in vedno mora misliti na njo. Na vojnem pohodu proti zlobnim demonom, ki jih zmagoslavno oobije, najde zopet Sakuntalo — in zno- va jima vzklije raj.-ka sreča. — Predpro- 'i. daja vstopnic v Matični knjigami na: S Kongresnem trgu. j na vsakih 8 zakonorc- 1 ločite*'. Na Meštrovič v Pragu «Prager Prerse» , Angleekcflu ni menda nič bolje. Zato poroča, da se v Pragi te tedne otvori ve- je značilno, da so Angleži prvi, ki lika kolektivna razstava del dalmatin- preosnavljajo zakonsko pravo v naj-skega kiparja Ivana Meštroviča, Razsta- ! modernejšem smislu. Želeti bi bilo, da vijo se tudi najnovejša dela, Meštroviče- < slede Angliji vse evropske države in va, kar je zasluga praških umetniških zlasti naša Jugoslavija. Gotovo je v t!>!£. loč.enPi zakonov okoli "predviden ne bo trajalo ic nad SCa dc «.4» 02» — 650, zr. krmo 225 — 253, ctroS tatistiki poročajo, ua prihaja ondi j 600 let. V tej dobi bodo izčrpane vse si- < bi drobni 170 — 190, debeli 225 — 2506 Tovine, zlasti premog, ter bo človeški rod . Tendenca mirna, slaba. društev in češko-jugoslovanske lige. lOletnica pripravljalnega gledališča «Hudožestvenega teatra» v Moskvi 28. januarja je praznoval «Hudožestveni teatr» v Moskvi redek jubilej: desetletnico, odkar je bilo ustanovljeno pripravljalno gledališče Hudožestveiiikov, «Studio», o katerem smo svojčas že tudi v «Jutru» obširneje govorili. Ruska gledališka družba je ob tej priliki organizirala svečanost na čast «Studia». Igrali so se odlomki iz «Erika XIV», «Dvanajste noči» in «Pogina Nadežde». Predstavo so ledališki in literar- intereeu družbe, da se ohrani čim več srečnih zakonov, a se uniči Eluil>o. Tako bodo Londončani Po šestintridesetih letih Pred kratkim sina svoje lani omožene hčere,kmalu imeli priiiko videti, kako ženska i mavca ter ojačili zvezo z lesenimi in že- velik utrjen grad. 500 zidarjev ga je zidalo dva meseca, 200 delavcev je pa izdelovalo oblike, ki so predstavljale kamne za zidovje. Med te «kamne» so vlili vnuKa, Mary in viscounta Lasceüesa. Zato je! Zn» prijeti tudi za vrat moSkega. ki ga j leznimi koli. Samo za fasado so upora izdal nepreobširno amnestijo, katere Jej je doslej vodila le za nos. ; bili 225.000 kg mavca. 25.000 kg lesa In 1500 vreč cemcnta. En del gradu Je iz- deležen tudi kaznjenec, ki je bil pred 36' X Kcnec človeštva. 2e v davni doleti radi umora obsojen na dosmrtno Je- 1 bi se ljudstvo bavik> z vprašanjem, kako čo. Ko je sedaj nekai dri na prostem, | dolgo bo človeštvo še meglo živeti na so ga seveda angleški novinarji prišli I zemlji. To vprašanje zanima še dandanes vprašat, kako se mu zdi v letu 1923. cčenjake. Lord Kelvin, znani zastapnik svet, katerega ie kaznjenec zadnjič vide! leta 1887. Odgovoril jim je, da ga je zelo presenetilo m začudilo, ko je zopet opazoval ogromni promet na ulicah, ki sc mu zdi potisočerjen, in potem električni tram. potem avtomobili, in še v takšni množini, sijajna električna luč, pisalni stroji In končno letala, koja je tudi že i videl nad mestom... Vse to mu je novo, I čudovito, in vendar... najbolj čudno in I angleške znanosti, je nedavno na skup ščini društva angleških antropologov iz- = Osnovanje Glavne kreditne za drage. Iz Beograda poročajo, da m je Glavni zadružni savez v Beogradu odločil, da namesto Glavne kreditne banke osnuje Glavno kreditno zadrugo. Osnovanje se bo izvedlo ob priliki sestanka upravnega odbora, ki se vrSi koncem tega. meseca. S tem bi dobilo celokupno naie zadružništvo svoje denarno središče. ■= Kako si odbijamo odjemalce naših suhih češpelj. Holandski konzul je dostavil našemu ministru za trgovino in industrijo pismo, v katerem se pritožuje. delan v papirmachž, za kar so porabili da pošiljke naših češpelj v HolandsJto ne več stotin ton te snovi. Fasada je dolga odgovarjajo niti številu kg niti kakovo-207 metrov; ob koncih je 8 stolpov, ki | sti poslanih vzorcev. Vrhutega so sla^ so visoki 40 ni. okoli gradu se pa razte- ¡bo zapakane. Pred vsem da^ so e^abe poza 10 m širok jarek. Film je velja! 1 mi- Bosanske banke v Sarajevu. Ho- T__J - f-! 1- _____1 la «v, 1 li« KA/1/V H javil, da bivanje človeštva na naši zemlji | lijonov kron. lijon dolarjev, po naše okroglo 400 ml- Gospodarska vprašanja fužnčl Železnica 'težkoče. Dražba ni mogla izplačati del- j ** niških kuponov. Denarja se je bilo nam- , Južna železnica jo bila že v Avstro- '„g me(j tein fosom mcogo porabilo zal" landski konzul je izjavil, da bodo holand ski trgovci, ako se razmere ne spremene, dobavljali češplje iz Kalifornije, ki so sicer zelo drage, toda neprimerno bolj še. Kaj je res potrebno, da si na tak način kvarimo ugled trgovinske solidnost' v inozemstvu? => Prijave inozemskih terjatev in dolov. Generalni finančni inšpektorat po-pooblaščene banke, d» nepojmljivo mu je nekaj drugega in ta-(<>?«*» največje in najvažnejše privatno |nove progej rai,ne investicije in poprave'110^11®. P?zlv*, - ^sii-in ko rekoč bolj vsakdanjega: V njegovi do-,železniško ,podaje._ Njeno ¡obstoječih prog. Zaradi teh težko« je do- j^ev taTolg^' to£ bi so ženske pozimi bile skrbno zavite v,štel° 2224 kilometrov prog. Osobito vai |5!o do popnine razdružitve avstrijske in debele plašče in volno, sedaj pa jih vidi, ;n(>st ie i™6'-* njena glavna, dvotirna pro- j italijanske dražbe južno železnice na kon-da vkljub hudemu mrazu nosijo kratka ki & Tezala DunilJ * P'1"-'1' 'veneiji v Badu dne 17. novembra 1875. krila, tanke nogavice, nizke čeveljčke izin:sesm ob Jadranu. s Trstom% _ !Vse progC; ležeče v Italiji, je prevzela lakastega usnia. Na ta čudni pogled se ue i Po razsdu ^navske monatuije_ je IItaMja z t. julijem 1876. Kupna cena je bo mogel kmalu navaditi, pravi, ampak'dela U5oda 2 r0li0 tudl žv Iznašala 752 milijonov frankov. — Avstro- mu je kar hladno... , ¡Veznico. Poprej enotno omrežje so prj'.i Ogrsko omrežje je ostalo v lasti družbe. __¡kale nove državne meje, nastopila je oo- T/eta lg79 ^ pj-e^aJo oproščenje od ba povsem drugih gospodarskih pruu:. ;T;izIiih t mro?Q i;datkCv. Ker je Avstrija po- zemcev na koncu prošlega meseca. Posamezno se morajo vnesti vse vsote preko 10.000 Din, a manjše vsote se nsj vnesejo skupno pod označbo «razno». = V trgovinski register so se vpisali nastopne firme: Friderik Krkoč, trgovina z lesom na Bledu; Andrija V. Jovano-vič. carinsko posredništvo v Bohinjski Bistrici; J. Jellenz, trgovina s kožami usnjem in čevljarskimi potrebščinami * Celju; Anton Neger, mehaničarska obrt/ v zvezi s prodajo šivalnih strojev in koles z vsemi dotičnimi potrebščinami T predlog lorda Buekmastra z 281 gLa-¡ne železnice, ki ji v stadiju po prevratu VKprtile)m]h investicij in drugih fji-I jralrorsi*! .^M - jsainuu; m j1""-' ^»v»—^ -- - wt. mr.ogo izdatkov, iver je /enstvo prodira počasi, a vztrajno marsičem izgubile oni veliki gospodar-; T10Tr0 pro5nV). opro^Paj3 odbila, si k svojemu končnemu cilju: enako-,ski pomen, ki so ga imele prej. Trst- je redb ¿m^ače ponašati, kot pravnosti. čim višja postaja človeška pohrustaJa Italija, Dunaj je postal glavno i (Jj, ^Ognila od r>% obligacij 10%. kultura, tem večja postaja človeška ¡meato neznatne avstrijske republike, ista -Petodstotnp oMi-nciie «o bile obvarovane „ . . „ , . , socijalnost in smisel za pravičnoc-t. jasoda je zadela Pcšta — Jugoslavija j»a ;od(po.i;!lía v,ledc tors-'evno iire.-nc no- !Cei',u: A1°'1 skrabar. trgoviM s slamm-V angleški spodnji zbornici je bü¡je postala lastnica onega dela prog juž-, godl¿; Finaneni „oIoZ.t i dražbe se ie ki v Domžalah; Dr Gdbert Fuchs, trg<>- ------ --- — —... i s i j Tiua z lesom v Hribu pri Kranju; Anton Gingerli. carinsko posredništvo v Ljubljani; E. Demajo. trgovina s čevlji in' manufakturo na drobno v Ljubljani: Matija Obran, lesna trgovina v Mariboru; St Klimek, trgovina z lesoiu na Rečici V zadružni register se je vpisala Hranilnica in posojilnica na Vinici r. z. z n. z. Izbrisale so se: Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru (radi fuzije), Gospodarska zadruga za Novo mesto in okolico v Novem mestu (radi končane likvidacije). Weinbauge-nossenschaft Pettau (radi končane likvidacije) in Kmetijska nabavna in prodaj- sovi proti le 37 glasom sprejeti Pred-;niso log pa se glasi: Zakonska žena se!jene sme od nezvestega moža ločiti! S tem smeri, kot jih Lna naša drŽava. Novo dvoženstvo Zdravniki, sociologi, državniki vnovič načenjajo vprašanje dvoženstva. V Franciji je pod naslovom «Legitimna priležni--a» celo izšla knjiga nekega Georga Au-.netilla, ki zagovarja dvo- in mnogožen-- -vo. Pisec se živo zavzema za tezo, da i:na vsak moški pravico do več nego sa-ene ženske. Zakaj?... Auouetille utemeljuje svojo ^¿o takole: Po peloponcšlti in trideset-etni vojrj je bila poligamija dovoljena; in po svetovni vojni bi se morala dovoliti novič. Število moških je padlo, na vsakega moškega prideta po dve ženski. Po-iomstva bo vedno manj. — Francija je v vojni izgubila pol milijona sinov, voina ie. poldrugi milijon žensk oropala moške /akonske polovice. V Franciji je tri milijone žensk več nego moških. Zanimivo je vedeti, kakšno stališče so zavzeli napram vprašanju dvo- in mnogo-'enstva nekateri odlični Francozi. Avtor Ognja.. Henri Barbussa se Auquetillovi tezi ediočno upira in ne veruje v prak-¡ično možnost preustroja zakona. On je -rej ko slej za enoženstvo, katerega za-poveduie napoleonski kodeks. — Ca-•::iile Le Senue pravi, da mnogoženstvo •asprotuje vsej naši tradicionalni civilizaciji, bodisi poganski bodisi kristjanski. ifcrcm», piše Le Senue, je last vzhoda, •atereinu ga tudi prepuščamo. Uvedba ''■ o- in mnogoženstva bi izzvala pri nas o revolucijo.» — Igralka J. Renouordt Pa se izjavlja za razširjenje zakona. Menim«, so niene besede, «da bi mora! vsi k mož imeti vsaj dve zakonski ženi; • i bi mnogo pripomoglo k srečnemu rod-Hrskemu življenju. Mnogo konfliktov bi na ta način izginilo s sveta.» Značilno je pri tej diskusiji o Auquetli-lovi tez!, da se baš vsi moški zavzemajo, za monocamiio, dočim se več žena iziav- je^vsaj na Angleškim ubit mnogo soc let stari mo': ki piivilegij na* stobo. Od nezveste žene so j' mož ločiti, od nezvestega moža pa so je mogla žena ločiti Ie v primeru, ako je bil ž njo tudi surov in dejansko žaliv. Le ako je bila žena obenem pretc-pana-, mučena in podlo psovaiia, se je reva smela otresti nezvestega tirana. Z novim zakonom je snžsnjstva žen konec. Žena na Angleškem je glede zakonske zvestobo in nezvestobe danes z možem enakopravna. Seveda bo poslej še več ločitev zakonov, zato pa- manje nesrečnih žen. Že doslej so tožili na Angleškem, da je ločitev ogromno. To bf bil dokaz. da so Angležinje zelo nezveste m nego koristne, ker so bile zgra- )veUkjh i7,i;ifkov vedno slabši, tako da za ravno nasprotne gospodarje S;;leni!n drižba ]eta lfMe, pričeti s sa- in.-eijo podjetja. Pogodba, ki se je skleni- li- j Poprej enotno omrežja je izgubilo urno- j ¡a jfta 1903. z imetniki 3C"- obligacij, «e e-jgo vrednosti in je postalo v posameznih (je pa ukazala kot nezadostna in prešib-mel državah v svojem značaju manj važno, .¿a za sanacijo. Izdatki so namreč v ietih Jugoslavija je prevzela od celote nekako ; i:»02. do 1907. tako silno narasli, da je 755 km večinoma glavnih prog, to je leto 1908. vklnib posrodbi iz leta 1903. skoraj Glavno tretjino celokupnega omrežja. ] končalo z izgubo. Nastopila so zopetna progo Trst—Dunaj ja dvakrat nresekaui carin: : pogajanj«, :-:a meja. ki je dolgo č«- ' oololaj družbe s Baje je ondi ocitev, kolikor j? zer koraj prav toliko rit- ki so imela namen zboljšati pomočjo zvišanja to- sa onemogočevala vsak leden promet in ¡vornih tarifov do 1. decembra 1917. tudi sedaj, ko so carinski odnošaji raz- j Država je v to privolila ter dovolila za meroma že urejeni, še vedno niti polo-, ~ci višje tarife kot so bili veljavni za; , . . . ,__, vico onega pomena ni dosegla, kot ga i državne železnice. Posestniki obligacij so : nf v Rlbmcl (radl končane llL' je imela pred vojno. Proga Ziuaui most ¡se pa nezaupljivo držali napram temu n.v I v''rir-rVe:- .... .. __ ,, ,,__ -Sisak je pa stopila na drugi strani iz črti, vse do teta 1911, ko so se poga-! = P°v!sanje ^dkornih v^zar-svoje prejšnje brezpomembnosti ter po- =anja iznova začela z «Associatioa na- ;sk.L. Kfkor 12 stala mahoma glavna proga prvega reda ^¡onale des portenrs franeais des valeurs f«^trsk, svet ugodil prošnji sladkornih s ozirom na njen položaj ter veže kot jetrangeres» in z kuratorji S% in i tvomičarjev po zvišanju cen sladkorja. edina večja proga zapad države z Beo- prioritetnih delnic. Kot podlaga naj bi i Ukinjenjs poslovanja jugoslovanske gradom. ¡služil obširni asanačni načrt, ki ga ie iz- banke ,na. Z DlunaJa porok na leto.! Zanimiva je zgodovina .južne železnice, i delal uoravni svet. - Pogajanja so se!-'e fv51n-k,° tr-ovmfko mm^rstvood-Nekdo je celo sprožil predlog, nai bi Avstrija je sama zgradila na državne vlekla ¿em in tia do leta 1914. ko je iz- vzelo dovoljenje poslovanja tamoftijpo-" ^ ' " " " " " ; bruhnila svetovna vofca, ki je zopet za- 'd™11?« beogra^ke bančne firme Boeko- se zakoni sklepali le do [-reklica. Za-¡stroške glavno progo Trst—Dunaj, Mari- bmhn itradnim aktom ra- J bor—Celovec. Zidani most—Sisak z od- kesnila izpeljavo načrta. Šele leta 1915. čepom iz Zagreba do Karlovca. nekaj ?-e ie sestavila pogodba med lastniki obli- ; conea naj bi se vezala vzdržati v zvestobi določeno dobo. Po preteku te dobs bi e? ločila, si postala odkrito nezvesta ali pa bi dobo znova podaljšala. Predloga niso smatrali za resnega, zato pa je tembolj presenetil ©pokalni sklep spodnje zbornice vič. ker se ni držala nekih naredb sv* strijskega finančnega ministrstva. Povečanje voznega parka v Avstriji. manjših prog okoli Dunaja in iz Nabrc- V-,5j in družbo, ki .-e vsaj deloma urav- 0= rovvanp voznega par^a v «v.inju ¿tov Italijo. Cela U lupini prog se : na!» finance južne železnice. Svetovna R^vnatelistvo avstrijskih zveznih želez-je imenovala «Južna državna železnica», vojna in njene posledice so pa postavile 'BIC - J? sklenilo povečati vozni park »v- Ker pa jo država prišla v denarne težko- ->a glavo 1 če in je tudi lo z težavo sama, vodila poleg tega obrat po teh progah, je oddala državna več naslcdstvenih držav, ki eo takoj , Poslej s? ie hiti. da se bcrlo moški ¡uprava 23. septembra 1830. celotno omrež- ?oočetka pokazale, da imajo vsaka svoje 5,1'r> ."j0, J0. ' T3" .. manje ženili. Zakaj zvestoba je bf> 16 j je posebnemu konzorciju- ki s? je ime-, nazore glede privatnih železnic. Ena je «j^^f1lija^Ko-madiarske poseben talent člove-5keg:i Marsikdo ima vse razlien je zlat. vzoren človek tudi to pogodbo in prevrat je «rijske republike ter jo v ta nama. napo!- tega razkosal južno železnico m j!0®?J? ^ lokomotiv. 17 tenderjev eo tjitni Itcr 249 oscnnih vagonov. Naročuo bo talenta za rvestobo nima. Dcdičnost in vz.go.ia ierrata pri tem veliko vlogo. ~.r..i- Inoval «C. kr. priv. družba južne državne t;kol nasilno prevzela niej pripadle oroge trS°"inske zbornice v Trstu. Iz Trsta ta-¡železnice». Odkupnina je znašala 100 mi-! v drž. obrat Gtaliia), naša država =e za. • poročajo da se je vršila te dm v Trsta - - - 1 " , glavna skupšoma nedavno ustanovljene i italijansko-madžarske trgovinske zbomi- osnovnega kapitala 150 milijonov goldi- i^O Veznice k^t'^el^e in posainez. ce" Zbornica se je ob tej priliki tako-Ie .....- - - ih «nrpiii odloA njt tnnfl»~m» i koDsntuira!a: predsednik zbornice Gmdo samo ¡lijonov goldinarjev — država pa je pre- ¡htevala vaj delno samostojnost prog po vzela garancijo za ó1 čistih obresti: jugoslovanskem ozemlju itd. Uvoz ruske platine v Poljsko. rejo. Pravijo, da bi se taki pač nikoli,ki so pripadle pod italijansko oblast ter 10 vrst 3% obligacij, 5% posojila, ne smeli oinožiti ali ženiti: toda vzlie ¡se morala za te proge ustvariti posetoa !4% obligacij v markah vrsta E in 4% ,v - , _ eo svoji nesrečni naravi so faküer.o ide- nova draži«. Nastala jo lota 1862. med ¡obligacij v frankih vrste W. Skupno ;^g™ P 3 alni možje in izvrstne žene: skrbni,' Avstrijo in prvotno d h; "bo nova po-od- ¡ 1.573 miiijonov. Id jih je bilo koncem j. y ' ' kavaürski. solidni, vse časti \Tedni |ba in od tega časa do prevrata leta 101S. IleU 1913. realiziranih 1.239 nulijonov i^ P081 Ia-"0 se Vj družba imenovala le samo: «C. kr. kron. , a, , * ..j, • . •.,. . , ____• r «= Poljska sladkorna Industrija je do- orivibcrirana družba južne zeieznico». Le- ------1 ... , , , . , ., , * J . i Toaa ■ . „„,.„ vrsda letošnjo sladkorno kampanjo to 1866. je prineslo nove ízpremembe. jp+vi pr«?r»^lT \ Družba je zaradi odstopa Benečije Italiji FRZISA POROC,LA' eeje količine platine, iz sovjetske Rusije v roditelji! Tudi krepko voljo imajo, čist značaj za vse in v vsem. le v zakonu so metulji, ki letajo od cvetke celo k osatu in koprivam... Zakon je problem, ki je nerešljiv in ki ga ne rešijo najbolj modri zakoni. Amerikanei so priznano miselni, računajoči. hladno šoekulativni ljudje. Vendar je v Zedinjenih državah raj vec zakonskih ločitev. Čustvo in bežen vladata torej celo or.di hladno preračunljivostjo in modro, močno volja Y. Ser- AmeriM ie hilo izgubila zopet 413 km beneških prog. — Zagrebški žitni trg (6. t. m.J. Pc-Avstrija je dodatno dala poroštvo za go- i stavno baška odnosuo vojvodinska po-tove kosmate dohodke do konca konco- f sijske dobe. ki bi poteklo 1. januarja, 1969. — V tem času so se otvoriie proge ; Iju- llnorscif—Bozen, Kaniža—Barí in Bruck * na Muri—Ljubno (1861.\ Beljak—Fran ni i d staja notlra.io: pšenica 437.50 — 457.50, koruza žolta nova 245 — 270, umetno posušena 2S7.50 — 305, rž 350 — 385. ječmen za pivovarne 325 — 335, za krmo 305 — 320, oves 292.50 — 305, fižol pi- Eladkorno kampanjo S piav povoljnim uspehom. Produiiralo se je 3.S22.000 q sla.lkorja. Površina zasajena s sladkorno repo je znašala 107.953 hektarjev. zensfests (1S71.), Šempeter—Reka i'1S73.X i sani 450 — 470, beli 425 — 450; pienici.a . I Ljubljana Leta 1874. so nastale nrrfkrat denarne ! moka 675 — 7C0, «2» 650 — 675. •' j.»... ' j f Priporoča se speUielJa I R. RANZINGER Jesenice. 33 ) Porofa LJUBLJANSKA POROTA. Ljubljana, 7. marca. Tajnosti zakotne borze. Porotno sodišče v LJubljani je razprav-V2I0 danes o ženiiatao Izvršenem slepar-čiS! načrti:, kakršni se posrečijo le ra-frdranhn mednarodnim sleparjem. Zasnova! ga je znani verižnik in kupčevale- 1 valutami v LJubljani, Karel Smuc, o kačjem sedaj n! nobenega sledu, dočim : 'a bila njegova sokrivca aretirana. Smuc ¿3 odše! namreč v riajkritičnejšem tre-vtka v Novo mesto, predal tam neki ponarejen ček, glaseč se na 65.000 lir, ;ra 620.000 K in se potem v zasmeh vsem r:nšlm policijskim oblastim, s katerimi je l.nel že ponovno opravka, ne da bi mu kio tnose! do živega, odpeljal Iz vroče Ij-ibljane In neznano kam izsinil. Tako je v.tala njegova silno tsjlnstvena sleparija js prscej nepojasnjena. Pred poldrugim letom Je bil v tiskar-ri.cDino Coen» v Milanu, kjer se tiskajo blankete za čeke, ukraden ea zvezek Manketov. Formularji pa še niso bili poginoma Izdelani in so manjkali zlasti en: tajni znaki, po katerih Je mogoče lotiti pristne čeke od nepristnih. Nekaj ta-k-tš čekov si Je znal pribaviti tudi «trgovec» Karel Šmuc. Kako je prišel do njih, . cveda ni mogoče dognati, ker ie zbežal, ¿■tiri take čeke v skupni vrednost! 150 tisoč lir, Je skleni! Smuc za vsako ceno vsovčiti. Kot prebrisan lisjak je do naj- • c,¡Jih podrobnosti Izdela! načrt ln si poskrbel primerne sotrudnike, ker je sam v Ljubljani preveč razupit in so mu bili detektivi vedno za petami. Bila sta to ;?'etni trgovski potnik Albert Besednjak njegov brat Ivan Besednjak, mizarski . rmočnik, oba Iz Trsta. Albert si sam r.i upa! prodat! nepristni in ukradenih čekov, povabil pa Je za- 0 dogovorno s Šmucom svojega brata vana Iz Trsta v LJubljano in mu namig- da bosta Imela lahko svojo hišo v Ljubljani, ako se posreči predaja čekov. ' an Besednjak ie takoj po svojem prisadu dobil ime «Domenico d' Agostino», •20vec s slivami. Šmuc mu Je poskrbel .¿narejen potni list ta mu zabiča!, da ;ora vedno govorit! samo italijanski in ■iU da je na potu v Bosno. Nauči! ga 1 tudi, ca je znal ime Domenico d' Ago-;ino podpisat! ravno tako, kakor ie bi- 0 na potnem listu. Nato mu Je izročil • ponarejene čeke «Banke commerciale di 'iinava» po 20.000, 50.000, 40.000 in : J.0C0 lir. Posredovanje za prodajo Je j.ivzel begunec Anton Trpin. Ta je pobudi! dne 27. oktobra 1922 dva čeka po 0.000 in 50.000 lir S! o v. eskomptni ban- ki pa jih ni hotela realizirati, ker n! vela dovolj denarja na razpolago. SIu-ijno pa se je nahajal takrat v banki ¿aški trgovec Domenico Modatti, ki je ikoj kupil oba čeka za 715.000 K, ostala iva čeka pa Je potom posredovanja dobil ustnik menjalnice, Milan šubelj, od rav-telia Kreditnega zaveda Reicha sa 812 soč kron. S tem so biH vs! štirje ponarejeni če- 1 srečno prodani in Ivan Besednjak Je ¿s vesel odšte! Trpinu krasno provizi-3 147.000 K, dočim ie spravil sam 1 mi-•on 380 tisoč K. Velika provizija Je Tr-kia silno presenetila In Je zato priče! •orniti o poštenost! kupčije oz. pristno-i čekov. Svoio sumnjo in razveselji-i dogodek je poiasni! celo nekemu de-žktivu. Ivanu Besednjaku, ki Je ime! pol- žepe denarja, pa so medtem pričele ojiti čudne misl! po glavi. Očividno se i hote! polastiti sam vsega denarja in pehariti Šmuca in svojega brata za bo-:ati plen in se ie odpeljal ž njim v Trst. ¡a potu prot! Rakeku sta ga ustavila irinik Slavko Rudež in financar Martin ¿'opolovec, izvršila preiskavo, mu zaple-!ia ves denar in ga odpeljala v Mari-or, kjer je bil kaznovan od carinskih oblasti na 19 mesecev zapora. Zaman ie kan poni: j a! uradnima organoma 100.000 'Jin nagrade, ako ga spustita čez mejo. 4esto po slive v Bosno Je moral končno Domenico cF Agostino» v zapor, kamor n je sledil takoj tudi njegov starejši vat Albert,, dočim je bi! glavni krivec imne,. ko je zvedel za katastrofo, še ta-.0 predrzen, da ie v Novem mestu prodal Eskomptni banki sam še peti ponarejeni ček za 65.000 lir m sicer za 620.000 Ker pa Je imela banka na razpolago po! rnilijena, se ie zadovoljil tudi » tb «svfetico» ln i a!c pcbegnii fcraz sledu. Tako Albert kakor ttrd! Ivan Besednjak sta odločno zanikala krivdo. Videti jima Je bilo, da sta se dobro naučila svoje zagovore, a sta se kljub temu ponovno vjela v past. Albert je skušal celo lz zapora dajati svojemu bratu pismena navodila, a Je sodnija pisma prestrigla. Odločno trdita, da nista imela niti pojma o nepristnosti čekov. Kritičnim vprašanjem senatnega predsednika pa sta se Jako nerodno skušala izogniti ln prišla pri tem ponovno v taka protislovja, da sta morala končno vse priznati. Izpovedne prič so še podkrepile navedbe obtožnice in pojasnile še razr.e zanimive prizore p:ed izvršitvijo premetene sleparije. • (Razprava ob pol 11. zvečer Se «I bila končana. Ako dobimo poročilo o sodbi še pred zaključkom tista, lo objavimo na 1. strani med najnovejšimi vestmi. Ured.) CELJSKA POROTA. Celje, 7. marca. Smrtna obsodba. Pred poroto se Je zagovarjal danes 591etni posestnik Ivan Pilih Iz Drame!}. Dne 7. decembra sta sedela zakonska MIha in Marija PcdkrajSek pri peč!, obrnjena drug proti drugemu in sta delala računski zaključek. Naenkrat Je počil v smeri iz okna skozi šipo strel. Miha Pod-krajšek ie še zakričal: «Kaj pa Je neki to!», nakar pa se Je zgrudil mrtev na tla. Kros!a mu Je šla skozi desno uho skozi glavo. Šele po 6 dneh so Izsledili orožniki morilca v osebi Ivana Piliha. Ta Je novembra prodal Podkrajšku poiov-njak vina, nekaj dni pozneje pa Je delal ž nJim obračun. Pozneje se Je Pilih potožil Podkrajškovl ženi, češ: «Glej, kaj de!a tvoj mož z menoj. Odtegni! s! ie pri obračunu moj dolg radi zapitka!». Ko mu je ona odvrnila, da Je odtegljaj upravičen, Jo Je zavrnil: «Saj mu tako ne bo dolgo nucalo.» Iz Jeze se Je sklenil nad Podkrajškom maščevati in ga Je potem tudi v resnici ustrelil. Porotnik! so soglasno potrdil! vprašanje glede umora, nakar Je bfl Pilih obsojen v smrt na vešalih. Sprejel le obsodbo popolnoma hladnokrvno, Vžltkarjeva usoda. Popoldne Je bila razprava proti 20!et-nemu Ivanu Viziaku iz Pečovja pri Te-harju radi umora Josipa Krajška, dobro znanega tudi v celjskih trgovskih krogih. Josip Kraj Sik, odm obdolženčevega očeta Martina Vizjaka Je ime! zgovor-jen dosmrten vžitek v hiši zakoncev. Zadnje čase pa Je nastal med nJim in zakoncema Vizjak prepir. Vizjakovi so ž njim ravna!! vsak dan bolj surovo, najhujši pa Je bil Ivan. Krajšek Je mora! sodnim potom uveljaviti svoje pravice. To ln pa neprestane Krajškove pritožbe napram sorodnikom radi grdega ravnanja, je Ivana silno togotilo. In ko je zvedel, da je starček celo Izrazil bojazen, da ga bodo ubil!, ga Je sklenil faktlčno usmrtiti. V noči od 25. na 26. Januarja Je vdrl v Krajškovo sobo s sekiro v roki in starčku razkla! glavo. Porotnik! so soglasno potrdili vprašanje glede zavrat-nega umora, nakar je bil Vizjak z ozirom na mladoletnost obsojen ca 15 let težke leče. MARIBORSKA POROTA, Usoda gostilničarja. Maribor, 7. marca. Današnjo poroto so pričeli z razpravo proti mladoletnima pretepačema Francu Mešku ta Štefanu Rozini, ki sta lansko jesen v gostilni Leopolda Vidoviča na Meljskem vrhu pri Mariboru popivala z večjo družbo drugih fantov. Fantje so se začel! prepirati radi Izvrševanja neke tesarske obrti, pa so ta prepir kmaiu prenesti na cesto, kjer se je priče! splošen pokoli. Eden ie dobil po glavi, drugi je že letel po cepe, tretji ie vrgel kamen, da je kmalu eden obležal, četrti Je dobil s palico po desni roki in odše! z bojišča z zlomljeno lehtnico. V mesarskem klanju se je sukal tudi neki Fijan, za katerega se je posebno bala gostllničarjeva hčerka, ki Je zato poklicala očeta Vidoviča na pomoč. Vidovič Je pograbil b!-kovko in delal red Svojo vnemo pa je drago poplačal. Štefan Rozina Je ime! pripravljen odprt ne? in ga ie radevolje Kupujte nove knjige Tiskovne zadruge v LJubljani a Svo šorll, Člrimnroi. Mladinska povest s slikani. Broš.Din IS'—, vezana Din 2i-—, po pošti Din 1-26 teč. Andrejev, Povest o sedmih obešenih. Brc«. Din IS-—, po poŠti Die 1 60 več. Jos. Jurčič» Zbrani spisi, III. it. Uredil dr. Ir. Prijatelj. Br©?. Din SO1—, po pošti Din 2'50 več. Sžrng, Jatii. Povest. Kroš. Din 10-—, res. Din 15'—, po poŠti Din 1-50 več. 3tenk£ewicz, 5S ognlea ia mečem. Zidovi tiska poTtst s slikami, 1—4 snopič Din 28-—, s poštnmo Din 30'—. SSi&5:6Sss8£.re-Zapaa6io, Otheilo. Bror, Din 19-—, po poŠti Din 1*25 Teč. SSelik, Jugoslavija. U- del, X. snopič, Broi Ko 21'—, po po&ti Din 150 več. Hobfcocse. liberalizem. Broš. Din 25—, po pošti Din 1-25 več. Knjige se naročajo pri 1! uirm s Prsšernoua ulica !t. SI ■posodil Francu MeSca. ki Jo }e pravkar skupil z bikovko. Meško se Je z odprtim nožem zakadil prod Vidovi ču ta ga sunil z nožem naravnost v levo oko. Cez par dni »o moral! Vtdovičn levo oko v mariborski bolnici odstraniti. Fran Meško Je dobil pri današnji razprav! 18 mesecev, Štefan Možina pa eno leto, poleg tega pa mora plačati Vido-viču oko, kar ga bo stalo 10.000 K. ZU duh pokvarjene žene. V jeseni 1921 je poročil kmečki sin Ivan Hauli v Tolstem vrhu Ivano Rečni-kovo, ki je bila na slabem glasu. Mlada bi bila rada zagespodarila, stara pa posestva nista hotela Izročiti, posebno oče Andrej Hauli ni hotel postati prevžitkar. In v poprej mirnem Hauiijevem domu so se pričeli prepiri. Mati se Je nagibala k sinu ta tako se je obrnil ves srd mladih dveh !e proti očetu. Posebno mlada žena, obdolženka Ivana Hauil, Je vedno hujskala sina proti očetu, ker n! hote! Izročiti posestva. Stari se Je moral končno umakniti k tujim ljudem. Koncem Januarja lanskega leta se le vrnil zopet domov. Cez dva dni pa sta ga baje našli Ivana Hau!i-snaha in cmobolna hči obešenega. Ivana Haul! prav!, da Je odrezala vrv in tast Je pade! Izpod trama na slamo, kjer so ga potem nai!i orožnik!. Orožniki so sodišču sporoči!!, da se je rajnki obesil vsled družinskih razmer In tako zadevo sploh niso dalje preiskoval!. Miada zakonca ita sedaj dobila za-željeno posestvo, začela sta pijančevat! in zapravljati in sta končno posestvo prodala. Zanemarila sta tudi obubožano mater • vžitkarlco in ta Je zapuščena v svoj! užaljenostl 10 mesecev po usodni noči odkrila tajnost nesrečnega večera, ko je Izdahnil njen mož. Dan popre) J! Je snaha - obdolženka pri luSče-nju bučnega semena razlagala, kako treba usmrtiti človeka, da S8 ne poznajo sledovi: Spečemu je baje treba oviti ruto krog vratu in zadrgnit!, da ss zaduši. Zločinska ženska Je še pristavila : «Mati, Jutri popoldne ob treh bo oče mrtev tu na klop!.» Zvečer so še skupaj večerjal!, potem pa je šla ona spat v kuhinjo, k! jo Je snaha zakieniia, stari Andrej Hauli pa Je ležal v sosedni sobi Okrog 11. ure ponoči Je slišala, kako Je stari zarohnel: «TI hudič boš mene zadavil», po kratkem ropotu sta dva odšla lz hiše, kamor sta se vrnila šele čez po! ure. Starka nI mogla Iz zaklenjene kuhinje, mislila pa si je takoj, da sta se mlada lotHa moža. Zjutraj Je vprašala po možu, katerega ie pa videla še le popoldne, ko so ga prinesli Iz skednja. Povod h krvavemu dejanju pa je bil najbrž ta, da sta hotela obdolženca dobiti od očeta tudi denar, ker Je ravno dva dni pred smrtjo prodal nekaj lesa. Takrat se je Izrazila obdolženka napram neki priči: da bo hudič menda ve« les požrl. Obtožnica domneva, da sta c-hdolženca rajnkega po za-davijenju spravila na skedenj, kjer sta ga nato obesila, da bi s tem izbrisala sledove zločina. Obtoženca sta krivdo tajiia naprej trdi pri razpravi Zagovornik pa Je trdil, da je Hauli slaboumen in Je predlagal, naj ga psihiatri preiščejo, čemur Je sodišče ugodilo ln razpravo odložila Mtn»|« d» 50 bas«« C:». S"—, tuEi ««itli-ilh 3 r »sdl t Di«. — Trcevikl »^ttl, ¿«ciieml«, a*. pr.rrlin.™ <•» CO^b«»edl O 0:n, vsakih S b»;etfl 2 Ois. — Pl2d« sa rapre!. iLahk» «ad * * • • isaratalui Ka vpra5an;a aa e-oov»f« i», * ft&njn. 795 Ssno, konja ln olzo proia mesar Julitis, Sv. Petra cesta 79. 787 Sovi amerlkanskl plialn! stroj naprodaj. Priložnostna cena 22.1)00 K. Maribor, Aleksandrova 11,1. 748 Dama t Štiridesetih letih, državna upokojenka, želi skupno gospodarstvo s starejšim, bolj i m gospodom, eventuelno bi šla tudi ra gospodinjo. Pismene ponudbe pod «A. K », Maribor, Sodna ul ca 25/1.. Trata 9. 798 Ved 1000 72S kereničeaih trt, rep. portolis, se knpi. Prodajalec naj se «iasi na naslov, Franc Kerin, Krško 22. Lastnik ta Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. BrotovIC. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LlublianL Dobro ohranjeno kolo ee kepi. Ponudbe ca upravo «Jetra» pod «Kolo». 805 a Ffltrolejsk» vrč* z ali breza rbojev in železne I srele kupujemo v vsaki cr.no-žini, Hrovat & Komp., Ljubljana, Vegora ulica 6. Hiša ter nrea njiva t leprra in prometnem trgu ca Spodnjem Štajerskem eo odda takoj v caiam. V h;§i je velik trgoT-eki lokal brez oprvne, dve sobi, kuhinja, dve shrambi ic dve kleti. Lokal ie primeren za trjovca sli obrtnika. Na-jemniški pogoji egodni. Naslov v upravi «Jutra». Vinski veietrgovol] Preda ee radi preselitve » inozemstvo krasna vinska tlet z inventarjem ter z ne-dovrienim nadstropjem i.* glavnem trga Ormoža, tojej v neposredni bližini Ljui">' merskih goric. Zelo priprivn« kot filjaika vinskih veleirscT-cev iz Kranjsko. Informaciji dsia Stanko Grivec, Ormež 756 Meblirano sobo 81£ s eeparatcim vhodom, išče za dalj časa trgovec. Ponudbe ns upravo jJutrs' pod .Trgovec' aaiadenli, 802 ct-r 24 let, t državni služb:, želi £C£uj& v mlajšo gospo-u čno v svrho poznejše že-nitve. Kasne ponudbe e sliko pod «Nagehček» na upravr «Jutra.». Klad, a kad em t ono Izobražen fant, uradnik, išče t 6vrho korai- rondiranja lepo gospodične. Ženitev ni izključena. Naslov t upravi «Jutra» pod «Srečen čas». 739 Escčrožiseka hiša., lična, z vrtom, v predmestju v Ljnbljsni, se proda. Dopis, na Franjo Trupe, Stefinso-uova ulica bt. 6 v Mariboru. »3 Dopisovanj« 820 z inteligentnimi gospndičcam: od starosti 16 do 24 let, želijo štirje gcioodjo. Pisma naj sa naslovijo poštnoležeč-r Pri tiara pod £ifro «Gezor Zivko, Vardjaa, B ksan». Lepa zidana hiia, prostorna, pripravna za vsrdro obrt, s hlevi ia go»tiOda.r;!riia j poslopjem, zraven «rt, par. parcel njiv iu košenine, v; lep^m industrijskem trgu na' Štajerskem, se tadi preselitve, poceni preda. Naslov pove > uprava «Jutra». Pozor! Csne nizke! Ogleiie si veliko zslo.~o otročjih vozičkov, dvokoles, motors-kov, šivalnih strojer in pnevmatike. «Tribuna» tovarna dvokoies in otročkih vozičkov. Ljubljana, lisrlorskc, cesta 4. 790