URADNI LISI S0C1ALIST1ĆN E REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 23 Ljubljana, 17. julija 1969 Cena 1,50 dinarja Leto XXVI VSEBINA: 193. Odlok o ugotovitvi splošnega interesa za modernizacijo cestnih odsekov Vrhnika—Postojna—Razdrto in Hoće—Levec. 194. Odlok o spremembi odloka o premijah za kravje mleko v letu 1969. 195. Sklep o določitvi programa geodetskih del za leto 1969, 196. Odločba o imenovanju predsednika in članov strokovi. ra sveta zavoda za šolstvo SR Slovenije, AKTI USTAVNEGA SODlSCA SRS: 197. Odločba o zavrnitvi predloga za odpravo sklepa delavskega sveta Lesnega kombinata Ljubljana o spojitvi obratov »Tesarstvo I« in »Tesarstvo II«- ter sklepa o zavrnitvi predloga za izločitev obrata »Tesarstvo II« iz podjetja. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 126. Odlok o zaključnem računu o Izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1968. 127. Odlok o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV, ki živijo na območju občine Cerknica. 128. Odlok o določitvi nekaterih objektov in naprav v občini Cerknica, namenjenih izključno za narodno obrambo. 129. Odlok o urbanističnem programu občine Cerknica. 130. Odlok o urbanističnem redu v občini Cerknica. 131. Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalcev v občini Cerknica. 132. Odlok o razveljavitvi odloka o upravljanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, v katerih gospodari s posameznimi stanovanji več organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnina (Litija). 1:3. Odlok o spremembi odloka o najvišji ravni cen in najvišjih maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode ter o najvišjih cenah za premog v prodaji na drobno (Litija). 134. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi cestnega sklada občine Litija. 135. Odlok o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na drobno na območju občine Litija. 136. Odlok o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve (Litija). 137. Odredba o oblikovanju cen za sveže meso v prodaji na drobno (Litija). 138. Odlok o merilih za uporabo finančnih sredstev, namenjenih za stanovanja udeležencev NOV (Vrhnika). Popravek. 193. Na podlagi prvega odstavka 12. člena zakona o razlastitvi (Uradni list SFRJ, št. 11-136/68 in št. 30-368/68) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije \ ODLOK o ugotovitvi splošnega interesa za modernizacijo cestnih odsekov Vrhnika—Postojna—Razdrto in Hoče— Levec I Cestni odseki Vrhnika—Postojna—Razdrto in Ho-č^—Levec, katerih modernizacijo kot investitor izvaja cestni sklad SR Slovenije po zakonu o modernizaciji ceste državna meja pri Šentilju—Maribor—Celje— Ljubljana—Postojna—državna meja pri Novi Gorici (Uradni list SRS, št. 9-63/69) in po odloku o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika—Postojna—Razdrto in Hoče—Levec (Uradni list SRS, št. 9-64/69), so investicijski objekti, katerih zgraditev je v splošnem interesu. II S tem odlokom je ugotovljen splošni interes za zgraditev v I. točki tega odloka navedenih investicijskih objektov na vseh zemljiščih, ki so po glavnem projektu in po pripadajočih katastrskih načrtih predvidena za razlastitev. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objava v »Uradnem listu SRS«. St. 34-37/66 Ljubljana, dne 3. julija 1969. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik:; Dr. France Hočevar 1. r. 194. Na podlagi trinajste alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. točko odloka o premijah za kravje in ovčje mleko v letu 1969 (Uradni list SFRJ, št. 10-122/69) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o premijah za kravje mleko v letu 1969 I V IV. točki odloka o premijah za kravje mleko v letu 1969 (Uradni list SRS, št. 19-137/69) se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Premija iz I. točke tega odloka se bo za čas od 1. januarja do,30. junija 1969 izplačevala po pogojih, ki so bili določeni v IV. točki odloka o premijah za kravje mleko v letu 1968 (Uradni list SRS, št. 10-79/68), za čas od 1. julija do 31. decembra 1969 pa za kravje mleko, pri katerem čas, ko je metilensko modrilo izgubilo barvo, ni trajal manj kot eno uro.« V petem odstavku XV. točke se na koncu tretje alinee v 1. podtočki vejica nadomesti s podpičjem, četrta alinea pa se črta. II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 426-6/68 Ljubljana, dne 3. julija 1969. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik: Dr. France Hočevar L r. 195. Na podlagi drugega odstavka III. točke odloka o finančnem programu za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1968 do 1970 (Uradni list SRS, St. 10-72/68) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 5. seji dne 3. julija 1969 sprejel SKLEP 0 določitvi programa geodetskih del za leto 1969 I Z odlokom o finančnem programu za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1968 do 1970 (Uradni list SRS, št. 10-72/68) zagotovljena sredstva za leto 1969 v znesku 3,000.000 dinarjev in neporabljena sredstva iz leta 1968 v znesku 45.250 dinarjev, tj. v skupnem znesku 3,045.250 dinarjev, se uporabijo za naslednja dela: — za izdelavo osnovne državne karte v me- dlnarlev rilu 1 : 5000 oziroma 1 :10 000 .... 500.123 — za izdelavo geodetskih načrtov v merilu 1 : 500 do 1 : 5000 ..................... 2,515.127 — za bonitiranje zemljišč.................. 30.000 obClna Skupna površina višina finanč-v ha po nlh sredstev programih 1963 za leto 1969 do 1970 in dinarjev 1969 do 1970 Ajdovščina . , . . 14.759 19.000 Celje 3.375 10.000 Cerknica .... 4.050 8 000 Domžale . . . , , 23.492 31.000 Kamnik .... 28.927 21.000 Kranj 44.021 31.000 Ljubljanske občine 29.656 26.123 Ljutomer . . . 12.825 61.000 Maribor .... 77.530 80.000 Mozirje .... 56.151 19.000 Nova Gorica . . 16.128 19 000 Postojna .... 8.775 30.000 Ptuj 35.217 53.000 Radovljica . . . 2.700 7.000 Slovenska Bistrica 24.027 20.000 Škofja Loka . . 42.613 35.000 Žalec Skupaj .... 30.000 500.123 III II Z republiškimi sredstvi v znesku 500.123 dinarjev, določenimi za izdelavo osnovne državne karte, ter s sredstvi občin in federacije v znesku 5,778.231 dinarjev bo izdelana osnovna državna karta v obsegu 244.407 obračunskih hektarjev. Republiška sredstva, namenjena za soudeležbo pri izdelavi osnovne državne karte, se razdelijo po občinah takole: Z republiškimi sredstvi v znesku 2,515.127 dinarjev in ob sofinanciranju prizadetih občin v znesku 2,054.596 dinarjev bodo izdelani geodetski načrti v merilu 1:2500 do 1:500 za 29 območij v obsegu 3287 obračunskih hektarjev in bo reproduciranih 133 listov detajla. Republiška sredstva, namenjena za soudeležbo pri izdelavi geodetskih načrtov, se porazdelijo po občinah takole: Skupna povr- Občina Naselje šina v ha po programih 1968 đo 1970 in 1969 do 1970 oziroma štev. detajlnih Višina finančnih sredstev Za leto 1969 dinarjev Opomba listov Ajdovščina Vipava 121 ha 52.500 Brežice Brežice 309 ha 150.000 ' Celje Celje (del) 469 ha 130.392 Domžale Domžale in Mengeš 762 ha in 8 d. L 56.900 reprodukcija Grosuplje Grosuplje 22 d. 1. 40.000 reprodukcija Gornja Radgona Gornja Radgona 200 ha 15.990 Hrastnik Hrastnik 165 ha 70.000 Idrija Idrija 332 ha 100.000 Jesenice Jesenice 30 d. 1. 16.825 reprodukcija Kranjska gora in Žirovnica 424 ha 200.156 Krško Krško 382 ha 190.000 Lj.-Bežigrad Črnuče 280 ha 250.000 Ljutomer Ljutomer 235 ha 65.000 Maribor Maribor (del) 700 ha 340.953 Mozirje Nazarje 92 ha 30.000 Mur. Sobota Mur. Sobota 1.078 ha 83.013 Nova Gorica Vrtojba 815 ha 63.000 Ormož Ormož 317 ha 40.000 Ptuj Ptuj 50 d. 1. 44.995 reprodukcija Radovljica Bled (del) 219 ha 250.000 Sežana Hrpelje-Kozina 65 ha 22.109 Sl. Bistrica Sl. Bistrica 480 ha 54.350 Slovenj Gradec Šmarje pri Slovenj Gradec 14 d. 1. 13.000 reprodukcija Jelšah Bog. Slatina 390 ha 138.548 Trebnje Trebnje 199 ha in 9 d. 1. 2.396 reprodukcija Zagorje ob Zagorje ob Savi Savi 158 ha 60.000 Žalec Žalec 130 ha 35.000 Skupaj 2,515.127 IV Sredstva za bonitiranje zemljišč v znesku 30.000 dinarjev bodo uporabljena za nadaljevahje pripravljalnih del in za izdelavo metodologije bonitiranja zemljišč. V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 45-6/68 Ljubljana, dne 3. julija 1969. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik: Dr. France Hočevar 1, r 196. Na podlagi tretjega odstavka 8. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 14-109/69) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: V strokovni svet zavoda za šolstvo SR Slovenije se imenujejo: za predsednika: Ela U 1 r i h - Atena, predsednica odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora Skupščine SR Slovenije; za člane: — Tatjana Belopavlovič, direktorica zavoda za strokovno izobraževanje združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana; — Ivan Bertoncelj, direktor višje šole za organizacijo dela v Kranju; — Geza C a h u k , strokovni sodelavec v republiškem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti; — Tone G o 1 č e r , ravnatelj gimnazije na Ravnah na Koroškem; — Jurij Ivanetič, tehnolog podjetja Kamnik v Kamniku; — Vekoslav Korošec, direktor elektroinštituta Milana Vidmarja v Ljubljani; — Jože Kuhar, ravnatelj šolskega centra TAM v Mariboru; —- dr. Milan Orožen, pravni svetovalec biroja gradbeništva Slovenije v Ljubljani; — dr. ing. Ervin Prelog, profesor na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani; — Marjan Rogel, vodja strokovne službe za izobraževanje strokovnih kadrov pri gospodarski zbornici SR Slovenije;. — dr. Ivan Sagadin, docent na oddelku za pedagogiko filozofske fakultete univerze v Ljubljani; — dr. Vlado Schmidt, redni profesor na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; — Janez Sušnik, podpredsednik skupščine občine Kranj; — dr, Leon Zorman, docent na oddelku za psihologijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani. St. 022-41/65 Ljubljana, dne 3. julija 1969. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik: Dr. France Hočevar 1. r. Akti ustavnega sodišča SHS 197. Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom predsednika Vladimira Krivica, ob sodelovanju . odni-kov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr, Darka Cer-neja, Milka Goršiča, Jožeta Pavličiča, dr, Mihe Potočnika, Mire Svetina in ing. Pavla Zaucerja, v postoko ki ga je dne 4. junija 1969 sprožila delovna skupnost obrata Lesnega kombinata Ljubljana »Tesarstvo II iz Ljubljane, po javni obravnavi dne 2. julija 1969 odločilo: I. Z a v r n e se predlog delovne skupnosti obrata Lesnega kombinata Ljubljana »Tesarstvo IL, da se odpravita: — sklep delavskega sveta Lesnega kombinata Ljubljana o spojitvi obratov »Tesarstvo I« it) »Tesarstvo II« v enotno organizacijo združenega dela z imenom »Lesni kombinat Ljubljana — obrat Tesarstvo« s sedežem v Ljubljani, Ižanska cesta št. 18, .in — sklep delavskega sveta Lesnega kombinata Ljubljana, s katerim je bil zavrnjen predlog delovne skupnosti obrata »Tesarstvo II«, da se izloči iz sestava podjetja. II. Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Obrazložitev: Delavski svet Lesnega^kombinata Ljubljana je na zasedanju dne 12. XII, 1963 sprejel sklep, da se obrata Tesarstvo I in Tesarstvo II spojita v enotno organizacijo združenega dela v podjetju z imenom »Lesni kombinat Ljubljana — obrat Tesarstvo« s sedežem v Ljubljani, Ižanska cesta št. 18. Hkrati je na istem zasedanju zavrnil predlog delovne skupnosti obrata Tesarstvo II, da se izloči iz sestava podjetja. Na izrednem zasedanju dne 8; I. 1969 je delavski svet kombinata svo; sklep o spojitvi obeh obratov dopolnil z nekaterimi dodatnimi sklepi, Le-ti so se nanašali na nadaljnji razvoj tesarstva po predvideni spojitvi obeh obratov ter na zaposlitev delavcev, zaposlenih v obratu Tesarstvo II, ki naj bi zaradi spojitve prenehal amo-stojno obratovati dne 31 III. 1969. Delovna skupnost obrata Tesarstvo II se s temi sklepi delavskega sveta ni strinjala, marveč je zahtevala posredovanje mešane arbitraže. Le-ta je najprej poskusila doseči sporazumno rešitev spora in je v ta namen izdelala tudi osnutek dogovora. Na ta dogovor pa je privolil le kombinat, ne pa tudi delovna skupnost obrata. Ker poskus sporazumne rešitve ni uspel, je mešana arbitraža dne 8. V. 1969 odločila, da predlogov Tesarstva II ne sprejme. Po končanem postopku pred mešano arbitražo je delavski svet sprejel na svojem zasedanju dne 29. V. 1969 program razvoja podjetja, ki med drugim vključuje tudi medtem že sprejeto spojitev obeh tesarskih obratov z lokacijo na Ižanski cesti. Delovna skupnost obrata Tesarstvo II se z odločitvijo mešane arbitraže ni strinjala. Dne 4. VI. 1969 je predlagala ustavnemu sodišču SR Slovenije, da odpravi sklepe delavskega sveta z dne 12. XII. 1968 ter 29. V. 1969, s katerimi je delavski svet proti volji delovne skupnosti obrata odločil, da se obrat spoji z obratom Tesarstvo I, hkrati pa tudi zavrnil zahtevo, da se obrat izloči iz podjetja. Po 74. členu temeljnega zakona o podjetjih delovni ljudje določajo na svojem zboru med drugim tudi predloge o izločitvi organizacije in o drugih statusnih vprašanjih. Ce se delavski svet ne strinja s predlogom zbora delovnih ljudi, lahko zbor delovnih ljudi ali delavski svet zahtevata, naj posreduje mešana arbitraža ali naj se zadevno vprašanje da na referendum; zbor delovnih ljudi pa lahko zahteva uvedbo postopka pred pristojnim ustavnim sodiščem. Če je s posamičnim aktom organa upravljanja oziroma delovne skupnosti podjetja ali dela podjetja kršena pravica samoupravljanja delovne skupnosti podjetja ali pa delovne skupnosti ali organa upravljanja njegovega dela, odloča o zahtevi za varstvo pravic samoupravljanja pristojno ustavno sodišče, če ni določeno sodno varstvo take pravice (75. člen temeljnega zakona o podjetjih). Glede na določbe omenjenih členov temeljnega zakona o podjetjih in glede na določbo 36. člena zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije je ustavno sodišče pristojno za obravnavanje zadeve. V postopku pri ustavnem sodišču je bilo ugotovljeno, da je bil obrat Tesarstvo II do marca 1967 delovna enota podjetja »Edilit«, ki se je pripojilo Lesnemu kombinatu Ljubljana, v čigar korist je tudi vknjižena uporabna pravica na zemljišču Linhartova 25. Nadalje je bilo ugotovljeno, da obrat Tesarstvo II po statutu podjetja ni pravna oseba. Po statutu tudi nima pravice, da bi samostojno pridobival in delil dohodek ter odločal o uporabi in razpolaganju s sredstvi, in tudi ne pravice do sklepanja pogodb v imenu in na račun podjetja. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta v letih 1967 in 1968 obseg proizvodnje ter doseženi dohodek obrata občutno padla. Vzroki za to so bili deloma v zmanjšanem povpraševanju po »klasičnih« tesarskih izdelkih in storitvah, deloma pa tudi v tedanji gospodarski politiki kombinata do obrata. Ze ob pripojitvi »Edilita« k Lesnemu kombinatu v letu 1967 je kombinat predvidel postopno reorganizacijo in koncentracijo proizvodnje, kakor tudi modernizacijo tesarske dejavnosti ter pre ■ usmeritev tesarstva v proizvodnjo sodobnih gradbenih elementov ter za opravljanje takih storitev, ki ustrezajo novim pogojem gradbene in lesno-industrijske dejavnosti. Glede na takšno perspektivo je predlog razvojnega programa, ki so ga delovni ljudje kombinata dobili za javno obravnavanje v juniju 1968, predvidel najprej .združitev obeh tesarskih obratov na Ižansko cesto, nato pa združitev ljubljanskih obratov v industrijsko cono na Viču. Glede na takšen razvojni program kombinata, ki ga je delavski svet kombinata dokončno sprejel dne 29. V. 1969, modernizacija obrata Tesarstvo II ni bila predvidena. Pri tem je bilo še posebej upoštevano, da je zemljišče, na katerem stoji obrat Tesarstvo II, po urbanističnem načrtu določeno že v kratkem za stanovanjsko zazidavo in da je torej dosedanja lokacija tega obrata začasna. Po 9. členu ustave SFR Jugoslavije in istovetnem 16. členu ustave SR Slovenije ter po 48. členu temeljnega zakona p podjetjih odloča delavski svet podjetja o programu razvoja podjetja. Modernizacija in preusmeritev proizvodnje nujno zahtevata smotrno in gospodarno razmestitev delovnih naprav in delovnih ljudi, s tem v zvezi pa tudi ustrezno koncentracijo in spremembo v notranji strukturi podjetja. Pri ocenjevanju koristi dela podjetja ter koristi podjetja kot celote je treba dati prednost tistim razvojnim programom in tistim reorganizacijskim posegom, ki povečujejo produktivnost z boljšo uporabo strojev in drugin delovnih naprav ter strokovnih kadrov. Ustavno-prav-no podlago za takšno gospodarsko politiko daje tudi 10. člen ustave SFR Jugoslavije in istovetni 17. člen ustave SR Slovenije. Po omenjenih us'avnih določbah morata organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji omogočati »da delovni ljudje na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, o urejan ju 'medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka ter o drugih vprašanjih, ki se tičejo njihovega ekonomskega položaja, hkrati pa morata zagotoviti najugodnejše pogoje za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote«. Po 208. členu temeljnega zakona o podjetjih odloča o odpravi enote oziroma o spojitvi enot delavski svet podjetja po merilih in postopku, kot to določa statut. Po 209. členu istega zakona mora delavski svet pred svojo odločitvijo zahtevati in obravnavati mnenje delovne skupnosti prizadete enote. Na enak način ureja postopek za spojitev enot tudi statut Lesnega kombinata v svojem 32. členu. Pri odločanju o odpravi enote ali spojitvi enot, je torej delovni skupnosti prizadete enote zagotovljena le pravica, da dobi predlog oziroma osnutek sklepa delavskega sveta, da da k predlogu svoja mnenja ter pripombe in da mora nato delavski svet pred svojo končno odločitvijo ta mnenja oziroma pripombe obravnavati. Ustavno sodišče je na podlagi navedb obeh udeležencev v postopku ter na podlagi predloženega gradiva ugotovilo, da so bili predlog razvojnega programa in predlogi, ki so se nanašali na spojitev obeh tesarskih obratov, pravočasno dani v obravnavanje vsem delovnim ljudem v podjetju, vštevši tudi delovne ljudi v obratu Tesarstvo II. Nadalje je ugotovilo, da je delavski svet na zasedanjih dne 12. XII. 1968, 8. I. 1969 ter 29. V. 1969 končne sklepe sprejel šele potem, ko je poprej obravnaval mnenja in pripombe, ki so jih predložili delovni ljudje v delovnih enotah. Glede postopka, ki je za združevanje enot predpisan v zakonu in statutu, so bile tako samoupravne pravice obrata varovane. Sklep o spojitvi obratov pa tudi vsebinsko ne pomeni kršitve samoupravnih pravic, ki po ustavi, zakonu in statutu pripadajo obratu. To dokazujejo tudi sklepi, ki jih je delavski svet kombinata sprejel na svojem izrednem zasedanju dne 8. I. 1969 in ki se v povzetku glasijo takole: — sprejme se predlog o višini investicij za tesarsko dejavnost na Ižanski cesti v letu 1969 in se v ta namen odobri znesek 700.000 din; zgradi se nova tesarska lopa v velikosti 60 X 18 m z vsemi potrebnimi instalacijami, sanitarijami, garderobo in ogrevanjem; — ugotovi se, da je izdelan program razvoja podjetja za prihodnja leta; v planu razvoja in drugih splošnih aktih podjetja je obdelan tudi program kadrovanj;! v tesarski stroki ter so za to zagotovljena finančna sredstva; — za razvoj tesarske dejavnosti bo kombinat v letošnjem in v prihodnjih dveh letih investiral najmanj znesek, pridobljen s prodajo nepremičnin na Linhartovi 25; — vsem delavcem, zaposlenim v obratu Tesarstvo II se ob združitvi zagotovijo primerna oziroma ustrezna delovna mesta; proti članom komisije, ki so po pooblastilu kolektiva vodili spor, se ne sme postopali diskriminacijsko. Omenjene sklepe je treba šteti za sestavni del sklepa o spojitvi obeh obratov z dne 12. XII. 1968. Po oceni ustavnega sodišča pomenijo sklepi sprejem pogojev, na katere je obrat vezal svoj pristanek na spojitev že ob obravnavanju osnutka razvojnega programa podjetja, razen tega pa tudi na zasedanju delavskega sveta dne 12. XII. 1968. • Pri obravnavanju zahteve obrata, da se izloči iz sestava podjetja, je ustavno sodišče zavzelo tole stališče: Člen 9 ustave SFK Jugoslavije in istovetni člen 16 ustave SR Slovenije določata med drugim, da sa moupravljanje v delovni organizaciji obsega zlasti pravico in dolžnost delovnih ljudi, da odločajo o izločitvi dela delovne organizacije v posebno organizacijo ter o spojitvi in združitvi delovne organizacije z drugimi delovnimi organizacijami. Po zadnjem odstavku 13. člena ustave SFR Jugoslavije in istovetnega 20. člena ustave SR Slovenije se z zakonom lahko predpišejo pogoji za spojitev delovnih organizacij ter za osamosvojitev ali izločitev posameznih njihovih delov. Po 215. členu temeljnega zakona o podjetjih se delovna enota lahko izloči iz sestave podjetja, če so dani ekonomski pogoji, da samostojno opravlja svojo dejavnost, in če se z izločitvijo enote ne otežuje oprav- ljanje dejavnosti, zaradi katere je bilo podjetje ustanovljeno. Po ustavi in temeljnem zakonu o podjetjih je podjetje samostojna in samoupravna organizacija z lastnostjo pravne osebe ter nosilec pravic glede sredstev v družbeni lastnini. Zato je treba pogoje za izločitev enote iz organizacijskega sestava podjetja ocenjevati ne samo z vidika interesov enote, marveč hkrati tudi z vidika interesov podjetja kot celote. Ustavno sodišče je na podlagi gradiva, ki sta ga • predložila oba udeleženca v postopku ter na podlagi navedb in pojasnil njunih predstavnikov na javni obravnavi, kakor tudi na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v postopku pred mešano arbitražo ocenilo, da niso izpolnjeni zakoniti pogoji iz 215. člena temeljnega zakona o podjetjih za izločitev delovne enote. Glede na dveletno deficitarnost obrata, obseg in proizvodno sposobnost delovnih naprav in drugih osnovnih sredstev, število in kvalifikacijski sestav zaposlenih, zlasti pa nujnost modernizacije in racionalizacije proizvodnje ter ob upoštevanju, da so zemljišča ob Linhartovi cesti določena za stanovanjsko zazidavo, obrat Tesarstvo II ne bi imel pogojev za samostojno obratovanje in za doseganje takšnega dohodka, ki bi mu po izpolnitvi zakonskih in pogodbenih obveznosti zagotavljal ustrezno finančno stabilnost. Z izločitvijo obrata pa bi se tudi otežilo izvajanje programa, ki ga je sprejel delavski svet kombinata za razvoj podjetja. * Kolikor je delovna skupnost obrata Tesarstvo II v postopku zatrjevala tudi kršitve samoupravnih pravic s posamičnimi akti oziroma opravili organov upravljanja oziroma delovne skupnosti podjetja, izdanimi potem, ko je bila sprejeta odločitev o združitvi obeh obratov, je bilo v postopku pojasnjeno, da osporavani akti oziroma ukrepi niso bili izvršeni. Glede obrambe takih pravic pa obstoji tudi drugo sodno varstvo. Po 2. členu zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije je ta odločba dokončna in obvezna. Št. U 21/69-18 Ljubljana, dne 2. julija 1969. Predsednik ustavnega sodišča SR Slovenije: Vladimir Krivic 1. r. Predpisi občinskih skupščin SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 126. Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1969 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1968 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1968. 2. člen Predvideni in doseženi dohodki ter predvideni in dejanski izdatki po zaključnem računu občine Cerknica za leto 1968 so znašali: Predvideno din I. Dohodki 4.395.933,«0 II. Izdatki 4,395:933,60 Presežek dohodkov nad izdatki 3. čten Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine Cerknica v znesku 149.961,63 Doseženo din 4.494.878^2 4.354.827,39 140.051,03 din se prenese kot dohodek proračuna občine za leto 1969. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada občine za leto 1968 izkazuje: Din 1. Dohodki 462.733,37 2. Izdatki — i 3. Presežek 462.733,37 ki se prenese kot dohodek za leto 1969. dela proračuna za leto 1958. ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 400-6/69-1 Cerknica, dne 2. julija 1969. 5. člen Pregled doseženih dohodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega Predsednik skupščine občine Cerknica: Dipl. ing. Franc Zorman 1. r. Pregled planiranih in doseženih proračunskih dohodkov in izdatkov občine Cerknica za leto 1968 Vrsta Dohodki Planirano din Doseženo din St. «1. namena Razporeditev dohodkov Planirano din Doseženo din i Prispevki . . . 2,073.656,00 2,061.399,14 01 Dejav. izob. in vzgoja 600.000,00 600.000,00 2 3 Davki .... Takse . . . 1,347.577,00 574.164,60 1,380.135,70 721.733,99 03 Kult. prosv. dejavnost 69.500,00 58.636,30 6 Dohodki organov 04 Socialno skrbstvo • 794.782,90 789.461,70 in raz. drugi doh. 97.669,00 28.742,13 05 Zdravstveno varstvo 243.959,00 230.987,63 7 Dopol. sredstva . 154.000,00 154.000,00 06 Komunalna 'dejavnost 401.100,00 398.070,00 8 Preneš. sredstva 148.867,00 148.867,37 07 Delo državnih organov Dejav. krajev, skupnosti 1,671.451,10 1,810.957,36 92,710,00 J / 13 Dejav. družb. pol. organizacij in dr. 154,160,00 154.160,00 / 14 Negospod. investicije 268.880,50 266.452.30 / 15 Gospodarske investicije 1.600,00 1.566.00 / 16 Gospodarski posegi 11.319,50 10.534,30 / 17 Proračunska obveznost iz prejšnjih let 10.000,00 8.423,25 / 18 Rezervni sklad 42.470,60 39.868,80 / 19 Nerazporejeni dohodki 34.000.00 32.999,75 Skupaj .... 4,395.933,60 4,494.878,42 Skupaj 4,395.933,60 4,354.827,39 127. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, št. 43/67 in št. 40/68) in 78. člena statuta občine Cerknica je občinska skupščina Cerknica na svoji seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1969 sprejela ODLOK « o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV, ki živijo na območju občine Cerknica , 1. člen Ustanovi se sklad za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV. ki živijo na območju občine Cerknica (v nadaljnem besedilu: sklad) s sedežem pri občinski skupščini Cerknica. 2. člen Sklad je ustanovljen z namenom, da rešuje stanovanjsko vprašanje udeležencev NOV v okviru sredstev, ki se zbirajo po zakonu o prispevku za gradnjo stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS. št. 27/68), odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 15/69) in po tem odloku. 3. člen Sklad je pravna oseba. S statutom se določi organizacija in način poslovanja sklada, ki mora biti usklajen z odlokom skupščine socialistične republike Slovenije o načinu in pogojih za uporabo sredstev zbranih s prispevkom za graditev- stanovanj udeležencev NOV. 4. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov, od katerih imenuje ustanovitelj 4 člane, 3 pa občinski odbor združenja borcev NOV. Mandatna doba je štiri leta. Sklad predstavlja predsednik upravnega odbora sklada. Predsednika imenuje občinska skupščina na predlog ZB NOV občine Cerknica. 5. člen Upravni odbor sklada opravlja tele naloge: — sprejme statut sklada, njegove morebitne spremembe in dopolnitve in ga predloži v potrditev občinski skupščini, — sprejme finančni načrt sklada, — odloča o uporabi sredstev sklada, — sprejme zaključni račun sklada, — zbira prošnje in predloge za dodelitev kreditov ter izdaja sklepe o odobritvi kreditov, — imenuje po potrebi stalne in občasne komisije za reševanje določenih nalog. 6. člen Viri dohodkov sklada so: 1. sredstva, ki jih neodplačno prispeva Skupščina socialistične republike Slovenije po odloku o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV; 2. dotacije iz proračuna občine Cerknica; 3. prispevki gospodarskih organizacij; 4. prispevki sklada stanovanjskega prispevka upokojencev; 5. sredstva republiškega odbora ZB NOV in udeležba skupščine občine Cerknica, namenjena za kmete-borce; 6. anuitete od danih kreditov za graditev stanovanj udeležencev NOV; 7. krediti poslovnih bank; 8. dohodki in viri dohodkov, ki jih predpiše občinska skupščina občine Cerknica; 9. drugi dohodki, dotacije, darila itd. 10. člen Stanovanjsko vprašanje upravičencev po tem statutu se rešuje na podlagi vrstnega reda, ki se ugotavlja na podlagi točkovanja. Osnove za določitev vrstnega reda so: — čas udeležbe v revolucionarnem delu pred vojno in v NOV, — ali ima upravičenec stanovanje oziroma ali je v podnajemniškem oziroma sostanovalskem razmerju, — higienska in zdravstvena ustreznost stanovanja, — zdravstveno stanje upravičenca in ožjih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, — koliko ljudi živi v stanovanju, pri čemer je treba upoštevati število ožjih družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, — socialne razmere upravičenca. 11. člen Za čas udeležbe v revolucionarnem delu pred vojno in v NOV se prizna: — predvojnim komunistom in španskim borcem in nosilcem spomenice 1941 . 50 {očk — udeležencem NOV od 1941. do 1942. leta 40 točk — udeležencem NOV od 1943. leta ... 25 točk — udeležencem NOV od 1944. leta ... 10 točk — udeležencem NOV od 1945. leta ... 5 točk 12. člen Za stanovanjske razmere se prizna: — za udeležence NOV brez stanovanja . 120 točk — udeležencem NOV v podnajemniškem razmerju.............................70 točk — udeležencem NOV v sostanovalskem razmerju.............................50 točk Udeleženci NOV, ki čakajo na stanovanje že več let, pridobe za vsako leto čakanja po.............................. 5 točk 7. člen Predvideni in dejanski dohodki ter predvidena in dejanska razporeditev in uporaba sredstev se izkazuje s finančnim načrtom in zaključnim računom. Skupščina občine Cerknica daje soglasje k finančnemu načrtu in potrdi zaključni račun sklada. 8. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada. Predsednik lahko prenese to pravico na pomožnega odredbodajalca, ki je član upravnega odbora. 1 9. člen Posojila po prejšnjem členu tega statuta se dajejo v višini 5.000 do 50.000 din z odplačilnim rokom od 5 do 25 let in z obrestno mero od 1 do 2®/o. 13. člen Za higiensko in zdravstveno stanje stanovanja se na podlagi uradnega zapisnika o revalorizaciji prizna: — za stanovanje, ki je ocenjeno do 25 točk................................ 100 točk — za stanovanje, ki je ocenjeno od 26 do 30 točk................................75 točk — za stanovanje, ki je ocenjeno od 31 do 40 točk................................50 točk — za stanovanje, ki je ocenjeno od 41 do 70 točk................................25 točk — za stanovanje, ki je ocenjeno od 71 do 90 točk . . . '........................10 točk — za stanovanje, ki je ocenjeno nad 90 točk.......................................— točk Za stanovanje, ki je bilo ocenjeno z vmesnimi točkami, se prizna sorazmerno število točk. 14. člen Za zdravstveno stanje upravičenca in ožjih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinj- stvu, se'prizrta: — vajaškemu vojnemu invalidu s 60 in več «/o invalidnosti . . . . . ... 30 točk — za vsakega ožjega družinskega člana, ki je zaradi bolezni trajno nesposoben za delo................................20 točk 15. člen Za prenaseljenost stanovanja se prizna upravi-Kencu 20 točk. Šteje se, da je stanovanje prenaseljeno, če prideta na vsako posamezno sobo več kot dva družinska člana. 16. člen Za socialne razmere upravičenca se prizna: —r dobro finančno stanje ....... — točk — primerno finančno stanje . a 0 . . 20 točk — slabo finančno stanje 40 točk 17. člen Za člane ožje družine upravičenca se štejejo: zakonec, otroci, ki jih je upravičenec dolžan preživljati in starši upravičenca oziroma zakonca, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. 18. člen 21. člen Ta odlok začne veljati, ko ga sprejme občinska skupščina. Št. 402-26/69-1 Cerknica, dne 2. julija 1969 Predsednik skupščine občine Cerknica: Dipl. ing. Franc Zorman 1. r. 128. Na podlagi 164. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8-84/69) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina Cerknica na 3. redni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1969 sprejela ODLOK o določitvi nekalerih objektov in naprav v občini Cerknica, namenjenih izključno za narodno obrambo 1. člen S tem odlokom so določeni objekti in naprave na območju občine Cerknica, namenjenih izključno za potrebe narodne obrambe. Listo o prednostnem vrstnem redu na podlagi določb členov 9. do 18. tega odloka pripravi posebna komisija, ki jo imenuje na predlog občinskega odbora ŽB 'NOV upravni odbor sklada. Lista mora biti na običajen način javno objavljena za najmanj 15 dni. Upravičenec, ki se z vrstnim redom ne strinja, lahko vloži ugovor v 8 dneh od dneva, ko je bila lista zadnji dan objavljena, na upravni odbor sklada. Odločitev upravnega odbora je dokončna. 19. člen Število točk, dobljenih po navedenih kriterijih, odloča o uvrstitvi na prednostni listi. Pri enakem številu točk odloča zdravstveno stanje upravičenca ali zdravstveno stanje ožjih družinskih članpv, s katerimi upravičenec živi v skupnčm gospodinjstvu. 2. člen Ti objekti in naprave so: — gradnja ali adaptacija občinskega centra za obveščanje in alarmiranje; — naprave za zvezo in alarmiranje na območju občine Cerknica; — telefonske napeljave in naprave, namenjene za potrebe NO; — gradnja ali adaptacija zaklonišč; — naprave, potrebne za usposobitev že obstoječih zaklonišč (zračnih čistilcev, nepredušnih oken, vrat in podobno); — skladišča, ki bodo zgrajena in adaptacija že obstoječih skladišč za shranjevanje orožja in opreme za narodno obrambo. 20. člen 3. člen Upravičenci iz prednostnega vrstnega reda so glede na število' ožjih družinskih' članov upravičeni do naslednjih stanovanjskih enot: Od vrednosti objektov in naprav iz prejšnjega člena tega odloka se ne plačuje obveznost do družbene skupnosti. 1 oseba do garsonjere 4. člen 2 osebi 3— 4 osebe 4— 5 oseb 6 ali več oseb do 1-1 1/2 sobnega stanovanja do 2-2 1/2 sobnega stanovanja do 3 sobnega stanovanja do 4 ali več sobnega stanovanja Investitorji objektov in naprav iz drugega člena tega odloka si morajo priskrbeti od pristojnega organa soglasje, da bodo ti objekti in naprave namenjene za narodno obrambo in v skladu z občinskim načrtom za narodno obrambo. 5. člen Svet za narodno obrambo skupščine občine Cerknica je pooblaščen da daje soglasje v smislu prejšnjega člena tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v ♦Uradnem listu SRS«. St. 8-2/69-1 Cerknica, dne 2. julija 1969. Predsednik skupščine občine Cerknica: Dipl. ing. Franc Zorman 1. r. 129. Na podlagi drugega odstavka 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, številka 16-119/67 in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na skupni seji obeh zborov dne 2. julija 1969 sprejela ODLOK o urbanističnem programu občine Cerknica 1. člen Sprejme se urbanistični program občine Cerknica (v nadaljnem besedilu: urbanistični program). Urbanistični program je podlaga za urbanistični načrt, zazidalne načrte, urbanistični red in za določanje lokacij ter urbanističnih pogojev in urejanju zemljišč za gradbene namene. Urbanistični program je izdelan za obdobje do 1995. 2. člen Urbanistični program vsebuje tekstualno in grafično dokumentacijo o družbenem in ekonomskem razvoju občine Cerknica kot družbeno-politične skupnosti, gospodarske, komunalne in urbanistično zaokrožene celote ter elemente za razvoj naselij in območij v občini. V skladu z urbanističnim programom usmerja občinska skupščina urbanistični razvoj in prostorsko ureditev svojega območja z urbanističnim načrtom, zazidalnimi načrti in z urbanističnim redom. 3. člen Urbanistični program vsebuje tekstualno in grafično gradivo obdelano po elementih: — prostor, — prebivalstvo, — proizvodnja, — oskrba, — izhodišča za prognozo, — prognoza. Povzetek elementov urbanističnega programa je zajet v karti 1:25.000 in grafično ponazarja površine, rezervirane za potrebe: — vodnega gospodarstva, — prometa, — električnega omrežja ter — namensko porazdelitev površin, ki obsega: večje sklenjene površihe, namenjene naselitvi, kmetijska in gozdna zemljišča, zavarovana območja ter območja, določena za posebne namene. 4. člen Osnove za vodno-gospodarske Ureditve vključujejo: — predlog stalnejše ojezeritve Cerkniškega jezera, — predlog akumulacije Planinskega polja, — predlog akumulacije srednjega toka Cerknišce za potrebe HE v Cerknici, — zaščitena območja izvirov pitne vode ter — občasno poplavljena in zamočvirjena območja, ki jih bo potrebno izsušiti (Bloke, Loška dolina, Unec), — čistilne naprave v Cerknici, Rakeku in Starem trgu—Ložu. 5. člen Osnove prometnega omrežja vključujejo del trase avtomobilske ceste Ljubljana—Postojna z odcepom (deteljico) v Uncu za Cerknico in v smeri proti morju. Prikazane so tudi vse ceste II. reda z varstvenimi pasovi in ostale pomembnejše cestne zveze z delnimi korekcijami tras. Detajlna trasa hitre ceste temelji na zakoličbenem načrtu. Upoštevati je potrebno sto metrski Varstveni pas do roba cestišča. Za eventuelne gradnje v varstvenem pasu je potrebno pridobiti soglasje cestnega sklada SRS. 6. člen Osnove energetskega omrežja obsegajo obstoječi elektroenergetski daljnovodni sistem in transformatorske postaje. Za perspektivo je določen rezervat za no-vopredvideni 110 KV in 20 KV daljnovod od RTP Logatec do Cerknice. Koridor poteka vzporedno s traso obstoječega 35 kV daljnovoda od RTP Logatec do Cerknice. 7. člen Namenska porazdelitev površin opredeljuje vse površine v občini po skupinah, navedenih v 3. členu tega odloka. \ Večje sklenjene naselitvene površine vključujejo zemljišča, na katera bo usmerjena nova stanovanjska izgradnja in izgradnja počitniških hišic ter drugih turističnih objektov. Kmetijske površine so opredeljene v štiri kategorije glede na možnosti intenzivnosti obdelave in kmetijske proizvodnje, Gozdne površine so prikazane posebej. Površine za industrijo in proizvodno obrt so rezervirane znotraj območij, ki jih bo urejal urbanistični načrt ali zazidalni načrt. Zavarovana območja obsegajo območje vodovodnih črpališč, večje komplekse arheoloških najdišč, območ- ja pokrajinskih značilnosti ter območja etnografskih, kulturnih, umetnostno-zgodovinskih in naravnih spomenikov. 8. člen V skladu s smernicami urbanističnega programa urejajo: 1. urbanistični načrt in zazidalni načrt: naselje Cerknico; 2. zazidalni načrt: a) naselja: Rakek, Unec (del, ki Je predviden za novogradnjo) in Lož — Stari trg; b) turistična območja Gorenje jezero, Goričice, Martinjak, Rakov Škocjan, Volčje in Žilce; c) v turističnih območjih: Gorica, Klinji vrh, Kur-jica, Laze, Otok, okolica gradu Snežnik velja gradbena zapora do dne, ko bo sprejet odlok o spomeniškem in naravovarstvenem redu občine; 3. urbanistični red: vsa ostala naselja in območja v občirtt Cerknica, ki niso navedena v 1. in 2. točki tega člena. 9. člen Varstvo arheoloških In etnografskih zanimivosti, kulturno-zgodovinskih spomenikov ali območij, naravnih in pokrajinskih značilnosti, urbanističnih am-bientov in ostalih spomenikov v občini, se izvaja v skladu z odlokom o spomeniškem in naravovarstvenem redu občine. 10. člen Začasna gradbena zapora velja za tale naselja In območja: 1. navedena v členu 8. točka c; 2. v mejah, vrisanih v karto namenske izrabe površin^ kot sledi: ' — naravni rezervati: Zadnji kraj, Cerkniško jezero in Slivnica; — krajinski parki: del vzhodnega kraškega krajinskega parka v naslednjih mejah: od kote 705 (Gavgov vrh) do kote 701 jugovzhodno od Malega Rovana (842 m), od tod proti severovzhodu do kote 570 (cerkvica pri naselju £elše), nato proti jugovzhodu do kote 552 (severozahodno od Dolenje vasi), od tod proti jugovzhodu do kote 547 (severovzhodno od Gorice) in od tod proti jugovzhodu na izhodiščno koto 705 (Gavgov vrh). 3. Za izdajo lokacijskih in ^gradbenih dovoljenj na območju krajinskega parka in naravnega rezervata Dolina Iške in Zale pa je potrebno pridobiti poprejšnje Soglasje Zavoda za spomeniško varstvo SRS. 11. člen Pri načrtovanju, graditvi in urejanju naselij, mest in širših območij, je potrebno upoštevati določila zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69). 12. člen Za izvajanje urbanističnega programa skrbita za urbanizem pristojni svet skupščine občine in pristojni upravni organ ter strokovna delovna organizacija, pooblaščena za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja, ki jo s posebnim sklepom in^enuje občinska skupščina. Izvrševanje urbanističnega programa nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija. 13. člen Strokovna delovna organizacija iz prejšnjega člena redno dopolnjuje urbanistični program s sprejetimi spremembami v skladu s posebno pogodbo, ki jo o tem sklene s skupščino občine Cerknica. / . 14. člen Za urbanizem pristojni svet skupščine občine lahko dovoli manjše odmike od sprejetega Urbanističnega programa glede posameznih objektov in komunalnih naprav v skladu z določbami 16. člena zakona o urb nističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119'6'(: 15. člen Sprejeti urbanistični program mora biti pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem, stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam. Upravni organ je dolžan v uradnih dnevih in urah dajati na zahtevo zainteresiranih strank informacije In podatke o vsebini urbanističnega programa. 16. člen Sprejeti urbanistični program mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. .7. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: — odlok o gradbenih okoliših v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 7-31/57) in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o gradbenih okoliših v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 6-12/68), — sklep 9 urbanističnih vplivnih območjih in območju občine Cerknica in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov (Glasnik, št. 32-326/64), — odlok o določitvi naselij in posameznih območij, za katera se izdelajo urbanistični in zazidalni načrti, samo zazidalni načrti ali samo urbanistični red (Uradni list SRS, št. 34-147/67). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu občine Cerknica. St. 352-12/69-1 Cerknica, dne 2. julija 1969. Predsednik skupščine občine Cerknica: Dipl. ing. Franc Zorman 1. r. 130. Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 8. in 9. člena odloka o urbanističnem programu občine Cerknica in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1969 sprejela ODLOK o urbanističnem redu v občini Cerknica 1. člen Z urbanističnim redom se urejajo vsa naselja v občini Cerknica, razen: a) naselja Cerknica, ki se ureja z urbanističnim načrtom in zazidalnimi načrti, b) naselij Rakek, Unec (del, ki je predviden za novogradnje) in Lož—Stari trg ter turističnih območij: Gorenje Jezero, Goričica, Martinjak, Rakov Škocjan, Volčje in Zilce, ki se urejajo z zazidalnimi načrti. 2. člen V naseljih Begunje, Grahovo, Iga vas, Markovec. Marof, Martinjak. Nadlesk, Nova vas in Pudob je dovoljena dopolnilna stanovanjska gradnja znotraj meje strnjenega naselja. Novogradnje so v teh naseljih dovoljene le na površinah, ki so grafično prikazane in opredeljene za ta namen na katastrskih kartah v merilu 1:2880. Karte so sestavni del tega odloka. V vseh drugih naseljih, ki niso navedena v 1. členu in v prvem odstavku 2, člena tega odloka, je dovoljena dopolnilna stanovanjska gradnja znotraj meje ali na robu strnjenega naselja, ki je označena na karti namenske izrabe površin v M 1:25.000. Karta je sestavni del tega odloka. 3. člen V naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja in to: — stanovanjskih hiš, — nadomestnih stanovanjskih hiš, — javnih objektov lokalnega značaja, — preureditev obstoječih zgradb v počitniške hišice, — manjših trgovskih ali gostinskih prostorov za lokalne potrebe, — komunalnih in drugih naprav, — obrtnih delavnic, — javnih cest, vaških poti in gozdnih cest, — gospodarskih objektov, — pomožnih objektov. 4. člen Gradnja objektov po 3. členu tega odloka je dovoljena znotraj meje strnjenega naselja ali v nepo- sredni bližini naselja na zemljiščih, ki so za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, za razvoj turizma in lovstva in za ohranitev pokrajinskih ter naravnih lepot, manj potrebna. Gradnja se mora podrediti osnovnemu konceptu zazidave naselja glede gabarita, tlorisnega koncepta in izgleda. 5. člen Za izgradnjo infrastrukturnih objektov in naprav (železniško in cestno omrežje ter naprave, omrežje PTT in RTV zvez in naprav, energetsko omrežje in naprave,. žičnice, komunalno omrežje in naprave) in objektov, ki služijo gospodarskim dejavnostim, za katere je predvideno posamezno območje (gozdni objekti, lovske koče ipd. na gozdnih površinah, objekti za turizem — hoteli, moteli, campi, razgledni stolpi, planinske postojanke, kioski ipd. — na turistično zanimivih območjih in [iodobno), je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje ^po določilih zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67). 6. člen Za graditev novih objektov in za adaptacije obstoječih objektov s katerimi se spreminja zunanjost, velikost ali namen objektov v naseljih, ki jih ureja urbanistični red. veljajo tile pogoji za rabo in ureditev zemljišč in za določanje lokacij: 1. dovoljena je graditev pritličnih, visokopritličnih in enonadstropnih objektov s tem, da se njihova višina prilagodi gabaritu naselja in, da se pri oblikovanju objekta upoštevajo značilnosti naselja in okolja. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za javne, družbene, industrijske in specifične objekte, za katere se določi višina po presoji okoliščin v posameznih primerih; 2. novi objekti morajo biti odmaknjeni od/obstoječih stanovanjskih zgradb drugih lastnikov najmanj 8 m oziromđ 2 m od posestne meje. Lahko se dovolijo manjši odmiki od obstoječih stanovanjskih zgradb, če tako narekuje konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave in, če so varovane higiensko-zdravstvene in požarno-varnostne koristi. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od ceste L, II., ITI. in IV. reda v skladu s predpisi o javnih cestah. Od vaških poti morajo biti novi objekti odmaknjeni najmanj 5 m. 3. v strnjenih naseljih, v katerih obstaja ali se zgradi javni vodovod, mora biti vsaka nova stanovanjska zgradba, v kateri se uporablja pitna voda, nanj priključena. Soglasje upravljalca vodovoda mora investitor priložiti k prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja. V naseljih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije in občinskega vodno-gospodarskega organa. Stremeti je za tem, da se zajetja ali vodnjaki zgradijo za več zgradb skupaj in primerno zaščitijo; 4. za priključek na javno električno omrežje mora investitor predhodno dobiti soglasje pristojne elektrogospodarske organizacije in ga priložiti k prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja; 5. v naseljih, kjer obstaja ali se zgradi javna kanalizacija, mora biti vsaka zgradba iz katere so urejeni odtoki odplak, priključena nanjo. V naseljih z več kot 50 prebivalcev, ki bodo imela urejeno oskrbo z vodo iz javnega vodovoda, je potrebno rešiti odpravo odpadnih vod s kanalizacijo in čistilna napravo. V naseljih, kjer ni javne kanalizacije, je investitor dolžan speljati odplake v biološko ali samo mehansko greznico, ki mora biti urejena po veljavnih higienskih in sanitarno-tehničnih predpisih. Občinska skupščina predpiše ustrezni tip greznice, ki je na posameznih področjih občine najprimernejši. Organ sanitarne inšpekcije določi mesto, kjer naj se zgradi greznica; 6. gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih se morajo zgraditi higiensko in sanitarno-tehnično pravilno, ob pogojih in na način, ki ga določi občinska sanitarna inšpekcija; 7. graditev smetiščnih jam je dovoljena v naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti. Smetiščne jame morajo biti betonske in pokrite; 8. vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lokaciji objekta je stremeti za tem, da se predvidijo za več objektov skupni priključki na javne ceste in javne poti. 9. ob dokončanju objekta mora investitor obvezno izvršiti zunanjo ureditev, kot je določeno v lokacijskem ali gradbenem dovoljenju. 10. ograje je dovoljeno postaviti le v skladu z veljavnimi predpisi. Ograje morajo biti estetsko oblikovane. niso dovoljeni plotovi iz odpadnih materialov. V naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, je potrebno gradbeno dovoljenje za: gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, počitniških hišic, kmečkih gospodarskih poslopij, lovskih, gozdarskih koč, planinskih domov in drugih poslopij za turizem, za gradnjo garaž za osebne avtomobile (19. člen zakona o urbanističnem planiranju) in za adaptacijo objektov, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost, konstrukcija ali namen. Investitor mora predložiti prošnji za izdajo dovoljenja naslednjo dokumentacijo: 1. dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem; 2. lokacijsko dokumentacijo, ki obsega: a) mapno kopijo v merilu 1:2880, b) situacijo v merilu (1:1000 1:500), kjer morajo biti vrisane vse obstoječe in predvidene komunalne naprave, c) gradbeni načrt, ki mora biti usklajen s pogoji, določenimi ob komisijskem ogledu gradbene parcele, č) soglasje upravljalca javnega vodovoda, d) če se bo investitor sam oskrbel z vodo, soglasje sanitarne inšpekcije in vodno-gospodarskega organa na lokacijo in projekt, e) soglasje elektrogospodarske organizacije za priključek na javno električno omrežje. f) soglasje pristojne organizacije za priključek na javno cesto, g) soglasje upravljalca javne kanalizacije za priključek na javno kanalizacijsko omrežje, h) soglasje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo. Po potrebi lahko upravni organ občinske skupščine, pristojen za gradbene zadeve, zahteva tudi druga soglasja. Lokacijsko dokumentacijo izdela strokovna delovna organizacija, ki jo s posebnim sklepom pooblasti občinska skupščina; 3. dokument o zakoličenju objekta izdela strokovna delovna organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina. K prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja za adaptacijo objekta, s katero se ne spremeni kapaciteta objekta, niti ni predvidena bistveno večja potrošnja vode in električne energije, niso potrebna soglasja pod č, d, e in g točko tega člena. 8. člen V vseh naseljih ali območjih, ki jih ureja urbanistični red, se za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih objektov določajo lokacijski pogoji in zahteve neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. 9. člen Za gradnjo ali adaptacijo objektov v neposredni bližini kulturnega spomenika oziroma v spomeniških in naravovarstvenih zaščitenih območjih, je potrebno upoštevati spomeniški' red in pridobiti soglasje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo. 10. člen Za graditev pomožnih objektov za potrebe posameznega občana in njegove družine, ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Upoštevati pa je treba zahteve odloka o spomeniškem in naravovarstvenem redu občine. Kot graditev pomožnih objektov se štejejo: 1. graditev drvarnic, smetišč, svinjakov, kokošnjakov, zajčnikov, golobnjakov in čebelnjakov; 2. graditev gnojišč, greznic in ponikovalnic pri že obstoječih objektih, po poprejšnjem soglasju sanitarne in vodnogospodarske inšpekcije; 3. graditev rezervoarjev za vodo, ki jo uporabljajo kmetijski proizvajalci za zalivanje in škropljenje; 4. graditev ograj ob cestah in poteh izven naselij, če je podano poprejšnje soglasje upravnega organa pristojnega za ceste; * 5. obnova dotrajanih ostrešij in spremembe kritine brez menjave naklona strehe in brez dviga obodnega zidovja; 6. zamenjava oken in vrat v dosedanji velikosti in obliki; 7. povečava dimnikov; 8. graditev hišnih kanalizacijskih, vodovodnih in električnih napeljav. Za gradnjo naštetih pomožnih objektov je potrebna pismena priglasitev za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Pismena priglasitev mora vsebovati: a) dokazilo, da je priglasitelj upravičen razpolagati z zemljiščem, b) opis gradbenega objekta in del, ki jih namerava izvajati in zemljišča na katerem namerava postaviti objekt, c) po potrebi situacijsko skico z vrisano lokacijo novega pomožnega objekta. 11. člen Garaže za osebna motorna vozila in shrambe za kmetijske stroje se ne štejejo za pomožne objekte. Lokacijski pogoji in ostale zahteve se za te objekte v naseljih, ki* se urejajo z urbanističnim redom, ugotavljajo neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. 12. člen Nezazidljiva so zaščitena območja vodnih virov, lokalnih zajetij in vodnjakov, ki so določeni s programom občine Cerknica, oziroma tovrstna območja, ki po programu niso posebej označena, vendar bi kakršnakoli gradnja >ali ureditev ogrozila javno kot zasebno preskrbo z vodo. Na teh območjih je potrebno strogo nadzorovati skladiščenje strupenih tekočin in naftnih derivatov Kmetijsko izkoriščanje površin mora biti tako, da ne ogroža kvaliteto pitne vode. 13. člen Nezazidljivi so tudi rezervati ob komunikacijah, daljnovodih visoke napetosti, območja posebne zaščite in ostale zavarovane površine, ki so prikazane v urbanističnem programu občine na karti namenske izrabe .površin v merilu 1:25.000. 14. .člen Detajlna trasa hitre ceste temelji na zakoličbe-nem načrtu. Upoštevati je potrebno sto metrski varstveni pas od roba cestišča. Za morebitne gradnje v varstvenem pasu je potrebno pridobiti soglasje cestnega sklada SRS. 15. člen Ne glede na določbe tega odloka lahko pristojni upravni organ, s privolitvijo sveta občinske skupščine pristojnega za urbanizem in sveta. občinske skupščine pristojnega za gospodarstvo ter predhodnem soglasju prizadetih služb dovoli graditev objektov, ki so za gospodarstvo občine pomembni tudi na površinah, ki so zavarovane s predpisi občinske skupščine. 16. člen Urbanistični red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih pet let pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. 17. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem redu v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 34-146/67). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu občine Cerknica. St. 352-11/69-1 Cerknica, dne 2. julija 1969. Predsednik skupščine občine Cerknica: Dipl. ing. Franc Zorman 1. r. 131. Na podlagi 2. točke 90. člena statuta občine Cerknica in 2. točke 1. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/35) je skupščina občine Cerknica na 3. redni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1969 sprejela ODLOK o obveznem fluorograflranju prebivalcev v občini Cerknica 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede v letu 1969 obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini Cerknica, ki so rojeni v letu 1945 ali pred tem časom. 2. člen Fluorografiranje je brezplačno. Stroški fluorogra-firanja gredo v breme proračuna. 3. člen . Čas.fluorografiranja določi svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Cerknica. 4. člen Po izvršenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv pristojnega upravnega organa za zdravstvo ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda odzvati na kontrolni pregled pozvane osebe. 5. člen 2. člen Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in druge ukrepe. 6. člen Z denarno kaznijo do 100 din se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregfeda ali ki sicer ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 010-13/66-1 Litija, dne 1. julija 1939. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 510-02/68-3/0 Cerknica, dne 2. julija 1969. - Predsednik skupščine občine Cerknica: Dipl. ing. Franc Zorman 1. r. 133. v Na podlagi 138. člena statuta občine Litija in 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67) je skupščina občine Litija na 3. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1969 sprejela ODLOK o spremembi odloka o najvišji ravni cen in najvišjih maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode ter o najvišjih cenah za premog v prodaji na drobno SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 132. Na podlagi 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66), in odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije, št. U 174/67 z dne 17. II. 1969 (Uradni list SFRJ, št. 19/69) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1969 sprejela ODLOK o razveljavitvi odloka o upravljanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, v katerih gospodari s posameznimi stanovanji več organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini 1. člen Razveljavi se odlok o upravljanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, v katerih gospodari s posameznimi stanovanji več organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, sprejet na seji obeh zborov dne 12. maja 1966, objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 17/66 z dne 2. junija 1966. 1. člen Člen 2. točka b) odloka o najvišji ravni cen in najvišjih maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode ter o najvišjih cenah za premog v prodaji na drobno (Glasnik, št. 28/65) se spremeni tako, da se glasi: — kruh iz pšenične moke tip 400 (beli)........................ — kruh iz pšenične moke tip 600 (polbeli) .................... — kruh iz pešnične moke tip 1000 (črni)........................ — kruh iz koruzne moke . . . — polkilogramska štruca belega kruha ........................ — polkilogramska štruca polbele - ga kruha ..................... — polkilogramska štruca črnega kruha......................... — polkilogramska Štruca koruznega kruha ...................... — žemlje in pecivo............. 2,20 din za kg 1,90 din za kg 1,40 din za kg 1,80 din za kg 1,15 din za komad 1,00 din za komad 0,75 din za komad 0,95 din za komad 0,25 din za komad Cena kruha je na območju občine enotna. . 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St 010-21/65-1 Litija, dne 1. julija 1969. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. 134. Na podlagi 31. člena zakona o cestnih podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 27'61) ter 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1969 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi cestnega sklada občine Litija 1. člen Člen 2. se spremeni in se glasi: »Namen sklada je zbiranje in razporejanje sredstev za vzdrževanje, rekonstrukcije in gradnjo cest IV. reda, kot tudi za ostale nekategorizirane ceste. Skrbi za modernizacijo cest L, II. in III. reda na območju občine Litija ter usklajuje s pristojnimi organizacijami programe za modernizacijo cest I., II. in III. reda na območju občine Litija.« 2. člen Člen 5. se spremeni in se glasi: »Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor sklada sestavlja 9 članov, ki jih imenuje in razrešuje občinska skupščina na seji obeh zborov. Predsednika upravnega odbora imenuje občinska skupščina. Mandatna doba članov upravnega odbora traja 4 leta.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 010-8/65-1 Litija, dne 1. julija 1969. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. 135. Na podlagi 138. člena statuta občine Litija in 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67) ter 72., 73., 74. in 75. Člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67) je skupščina občine Litija na svoji seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1969 sprejela ODLOK o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na drobno na območju občine Litija 1. člen Z namenom, da se zagotovi potrošnikom nakup svežega mesa pod enakimi pogoji in da se omogoči družbena kontrola cen, se uvaja v prodaji na drobno na vsem območju občine Litija enoten razsek in enoten način prodaje svežega mesa, kot določa ta odlok. 2. člen Sveže goveje meso, telečje in svinjsko meso se sme prodajati samo: a) kot meso brez kosti, b) kot meso z vraščenimi kostmi. 3. člen Posebej se prodajajo stranski klavni proizvodi in sicer: a) drobovina, b) drugi klavni proizvodi, c) kosti, Vsi ti klavni proizvodi se prodajajo na dosedaj običajen način. 4. člen Sveže goveje meso se prodaja v naslednjih kosih: a) kot meso brez kosti: pljučna pečenka — očiščena (1,8 Vn), stegno (23,8 Vo), pleče (11,4 o/<0, bržola (10,5 0/»), bočnik (4,0%), vrat (5,2 %>), potrebušina — flam (3,0 Vo), b) kot meso z vraščenimi kostmi: zarebrnica — kare (11,0 Vo), robček (2,0%), prsa (6,8%) in rebra (4,5 %), c) kosti, cevaste in ploščate (16,0%), č) drobovina: jezik, pljuča, srce, vranica, jetra, ledvica, vampi, d) drugi klavni proizvodi: glava, smrček, možgani, vime, rep in jedilni loj. V oklepajih navedeni odstotki predstavljajo udeležbo teže posameznih delov v skupnem razseku zaklane in odrte živali ter služijo za izračun poprečne cene govejega mesa. 5. člen Sveže telečje meso se prodaja v naslednjih kosih: a) kot meso brez kosti: stegno (23,5%), pleče (6,5 "/o), bočnik (3,5%) in potrebušina — flam (5,5%), b) meso z vraščenimi kostmi: zarebrnica — kotleti (21,08%), rebra in prsa (12,2%) in vrat (9,8%), c) kosti, cevaste in ploščate (18,08%), č) drobovina: jezik, pljuča, srce, jetra, vranica, ledvica, rajželc, priželjc, d) drugi klavni proizvodi: glava, možgani in rep. V oklepajih navedeni odstotki predstavljajo udeležbo teže posameznih delov v skupnem razseku zaklane in odrte živali ter služijo za izračun povprečne cene telečjega mesa. 6. člen Sveže svinjsko meso se prodaja v naslednjih kosih: a) kot meso brez kosti: stegno (26,0%), pleče (14,0 °/o), bočnik (2,0%) in potrebušina — flam (6,0%), b) kot meso z vraščenimi kostmi: zarebrnica — kare (22,0%), rebra (14,0%) in vrat (8,0%), c) kosti, cevaste in ploščate (8,0 %), č) drobovina: jezik, pljuča, srce, jetra, vranica, ledvica in želodec, d) drugi klavni proizvodi: glava, možgani, noge, rep, salo ali sveža slanina brez kože. V oklepajih navedeni odstotki predstavljajo udeležbo teže posameznih delov v skupnem razseku zaklane in odrte živali, ter služijo za izračun povprečne cene svinjskega mesa. 7. člen Pred prodajo se morajo s posameznih kosov odstraniti večja nakopičenja loja oziroma slanine, prav tako pa tudi vsi okrvavljeni deli mesa ter večje žile in kite. Na željo stranke se kupljeno meso seseklja v njeni prisotnosti. 8. člen Določila tega odloka veljajo tudi za industrijsko zavito — predpakirano goveje, telečje in svinjsko meso. Vsak zavitek mora vsebovati naslednje podatke: firma proizvajalca, vrsta mesa, kategorija po predpisih JUS za klavno živino, naziv kosa, cena za kg, neto teža, prodajna cena zavitka in datum pakiranja. 9. člen Določbe tega odloka ne veljajo za prodajo konjskega mesa, ovčjega, jagnječjega in kozličevega mesa ter odojkov. Vse te vrste mesa se prodajajo na dosedaj običajen način. 10. člen Na vsakem delu mesa mora biti v prodajnem prostoru vidno označena kategorija po predpisih JUS za klavno živino tako, da je lahko kupec nedvoumno seznanjen ali gre za meso I., II. ali III. kategorije. 11. člen Vsaka mesnica mora imeti na vidnem mestu izobešen cenik, v katerem morajo biti označene cene za vse vrste, kvalitete in kategorije mesa, kosti, drobovine in drugih klavnih proizvodov, ki jih ima mesnica v prodaji in ki so navedeni v 4., 5., 6. in 8. členu tega odloka. 12. člen Gospodarska organizacija in njena odgovorna oseba oziroma zasebni samostojni mesar, ki prodaja meso na območju občine Litija v nasprotju z določbami tega odloka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo: za gospodarske organizacije od 500 do 2000 din in za odgovorne osebe od 100 do 500 din. 13. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljavnost odloka o načinu prodaje svežega mesa na'drobno v mesnicah na območju občine Litija, sprejetega 7. avgusta 1964 (Glasnik, št. 50/64). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 010-50/64-1 Litija, dne 1. julija 1969. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. 136. Na podlagi ri. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list ^FRJ, št. 12/67) in 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na 3. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1 julija 1969 sprejela l ODLOK o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve 1. člen Na območju občine Litija se predpisuje naslednje najvišje tarife, do katerih družbeni in zasebni dimni- karski obrati (v nadaljnjem besedilu: dimnikarji) določajo cene za naslednje dimnikarske storitve: Cene po normat. Znižana m rež. cena ure 9 din za 20 I II Dimniki: 1, Plezalni v zasebnih gospodinjstvih a) do vključno 4 etaže 4,80 3,84 b) do 6 etaž 5,85 4,68 2. Plezalni dimniki v zavodih, gosti- ščih, menzah, pekarnah, slaščičarnah in centr. kurilnih naprav: a) do vključno 4 etaže 7,80 6,24 b) nad 4 etaže 8,70 6,96 3. Neplezalni (ozki) dimniki: v zasebnih gospodinjstvih a) do vključno 3 etaže 2,40 1,92 b) do vključno 6 etaž 2,10 1,68 c) nad 6 etaž 1,95 1,56 č) shunt dimniki 2,40 1,92 d) priključki na shunt dimnik . . e) od etažnih kotlov za centralno 2,55 2,04 kurjavo v zgradbi do 2 stanovanj 4,65 3,72 4. Dimniki kurilnih naprav v zavodih, gost., menzah, pekarnah, slaščičarnah in od centr. kurilnih naprav: a) do 6 etaž 6,30 5,94 b) nad 6 etaž 6,75 5,40 5. Štedilniki a) z eno pečico in kotličem . . . b) z 2 pečicama in kotličem ali 2,70 2,16 prenosni štedilnik 3,60 2,88 6. Štedilniki v zavodih, gostišč., men- zah in podobno: a) mali štedilniki 6,60 5,28 b) srednji štedilniki 8,25 6,60 c) veliki štedilniki 10,05 8,04 7. Peči: a) navadna pekovska ali slašč. peč b) parna pekovska ali slašč. peč z 7,95 6,36 eno etažo ali pečico 8,85 7,08 c) z več pečicami in etažami . . . d) peči (male) do 2 m2 ogrevne 13,20 10,56 površine in do Im cevi . . . e) peči (velike) nad 2 m2 ogrevne 3,75 3,00 površine 4,65 3,72 8. Kanali: od centr. kurilnih naprav, pekov, ali slašč. peči in podobno a) plezalni do 4 m dolžine . . . 6,30 5,04 b) neplezalni do 4 m dolžine . . . 4,20 3,36 za vsak nadaljnji meter . . . c) dimovodi v zaseb. gospod, od 0,30 0,24 metra . . . . ■ 0,30 0,24 d) za vsak nadaljnji meter . . . 0,75 0,60 9. Centralne kurilne naprave: a) do 8 m2 ogrevne površine . . 8,85 7,08 b) do 15 m2 10,35 8,28 c) od 15 do 20 m2 13,05 10,44 č) nad 20 m2 ogrevne površine . . 18,00 14,40 10. Kotli: a) v zasebnih gospodinjstvih . . . 2,10 1,68 b) v zavodih, rest. in podobno . . 4,00 3,36 2. člen Dimnikarska organizacija sme zaračunati za dimnikarske storitve, za dela, ki niso pod 1. členom po osnovi režijske ure 9 din, razen industrijska in podobna dela. Za dimnikarska dela, ki so združena z vročim, nevarnim ali drugače otežkočenim opravljanjem ter dela, ki se opravljajo med 20. in 5. uro zjutraj, se sme zaračunati do 50 %> pribitka k cenam, navedenim v 1. členu oziroma na režijsko uro. Za dela ki jih dimnikar opravlja strankam, ki so oddaljene od sedeža obrata sme zaračunati pribitek na cene pod 1. členom ali režijsko uro od 5 do 10 km 20 »/o in nad 10 km 40 "/o. 3. člen Za dimnikarske storitve, ki jih mora dimnikar opraviti v zvezi dimnikarske službe v slučaju nevarnosti požara ali življenjske nevarnosti, ki bi lahko nastala od kurilnih in dimovodnih naprav, se zaračuna še 50 °/o pribitek. 4. člen Za dimnikarske storitve v industrijskih objektih, centralnih parnih kotlov, njih kanalov in dimnikov, se zaračunava po medsebojnem dogovoru upoštevajoč režijsko uro, poseben dodatek, ki ga dimnikarska organizacija plača delavcu na napornost dela, zdravju škodljivem delu in čas dela (ob nedeljah, dela prostih dnevih in v prostem času). 5. člen Za štedilnike in njih dimovode v zasebnih gospodinjstvih se zaračunava od 1. oktobra do 31. maja, če se v času od 1. junija do 31. septembra ne uporabljajo. 6. člen Dimnikarska organizacija zaračunava cene iz 1. člena in sicer pod kolono II, če je za storitve pavšalno obračunavanje in da se delo opravlja v smislu zakona o dimnikarski službi in občinskega odloka o obveznem čiščenju. Cene pod kolono I pa se sme obračunavati, če se delo opravlja po naročilu in da ni pavšalno obračunavanje. 7. člen Dimnikar sme zaračunati za občasne kontrole dimnikov in drugih dimovodnih naprav 75°/o od cene pod kolono II. 8. člen Dimnikarska organizacija oziroma dimnikar je dolžan na zahtevo stranke izdati potrdilo o plačanem znesku na katerem mora biti žig dimnikarskega mojstra. Za neopravljena dela po krivdi dimnikarja se ne sme zaračunavati. Ce dimnikar po krivdi stranke čiščenja ali pregleda v smislu občinskega odloka o obveznem čiščenju ne more opraviti je upravičen zaračunati po ceni iz kolone II. 9. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljavnost odloka o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve, sprejetega dne 25. oktobra 1960 (Glasnik, št. 88/60). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 010-11/69-1 Litija, dne 1. julija 1969. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. 137. Na podlagi 13. in 20. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67), 2. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe neposredne družbene kontrole cen za meso (Uradni list SRS, št. 24/68) ter 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1969 sprejela ODREDBO o oblikovanju cen za sveže meso v prodaji na drobno 1 Cene svežega mesa v prodaji na drobno se oblikujejo na kalkulativen način. Pri oblikovanju cen se upoštevajo poprečne odkupne cene klavne živine, odvisni stroški, stroški klanja in stroški prodaje svežega mesa. 2 Oblikovanje maloprodajnih cen za sveže meso nadzoruje ter izdaja soglasje k cenikom oddelek za upravno pravne zadeve skupščine občine Litija v soglasju s svetom za gospodarstvo. 3 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. maja 1969. St. 010-10/69 Litija, dne 1. julija 1969. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 138. Na podlagi V. dela odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 15/69) in 111. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. junija 1968 sprejela ODLOK o merilih za uporabo finančnih sredstev, namenjenih za stanovanja udeležencev NOV 1. člen Finančna sredstva, zbrana s prispevkom za gradnjo stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne vojne in druga finančna sredstva,-ki jih občinska skupščina ali kakšen drug organ ali organizacija določi,za te namene (v nadaljnjem besedilu: finančna sredstva) se lahko uporabljajo le ob merilih in pogojih, določenih v tem odloku. Finančna sredstva se zbirajo na posebnem računu skupščine občine Vrhnika. 2. člen S finančnimi sredstvi iz 1. člena tega odloka se lahko: r— financira nakup in gradnja stanovanj, — daje posojilo za nakup stanovanj in za popravila ali dograditev stanovanjskih hiš, — financira druga dejavnost v cilju reševanja stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. 3. člen Finančna sredstva se lahko uporabi za reševanje stanovanjskega vprašanja naslednjih upravičencev: a) udeležencev narodnoosvobodilne vojne, katerim se čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni po 140. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju šteje dvojno najmanj za čas izpred 1. I. 1945 do konca vojne, b) vdov padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV, cj za pridobitno delo nesposobnih otrok padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV. Finančnih sredstev ni mogoče uporabiti za reševanje stanovanjskih vprašanj tistih oseb iz prejšnjega odstavka, katerih stanovanjsko vprašanje je bilo do uveljavitve tega odloka že rešeno z dodelitvijo i strežnega stanovanja ali s kreditom za zidanje stanovanjske hiše, oziroma s kreditom za adaptacijo ne glede na to, kdo je pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja sodeloval. 4. člen Stanovanja, kupljena ali grajena s finančnimi sredstvi, zbranimi po tem odloku in posojila iz teh sredstev za nakup, dograditev ali popravilo stanovanj in stanovanjskih hiš se dodeljuje udeležencem NOV ob ppgojih, določenih, v tem odloku, v odloku o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 15/69) in po prednostnem redu, ki ga določi komisija za zadeve invalidov in borcev NOV občine Vrhnika ( v nadaljnjem besedilu: komisija). Prednostni red upravičencev je enoten ne glede na to, na kakšen način je stanovanjsko vprašanje potrebno rešiti (nakup stanovanja, dograditev, popravilo). Predlog za rešitev posameznih primerov daje občinski odbor ZZB NOV občine Vrhnika na seji komisije ali pa ga komisiji pošlje v pismeni obliki. 5. člen — za stanovanje, ocenjeno od 41 70 točk...............................25 točk, — za stanovanje, ocenjeno od 71 90 točk...............................10 točk., 4 Za prenaseljeno stanovanje za vsako osebo preko normalne naselitve (člen 7 tega odloka) po....................20 točk. 5. Vojaški vojni invalid s 60 in več °/o invalidnosti.............................30 točk. G. Za vsakega ožjega družinskega člana, ki je brez dohodkov in trajno nesposoben za delo .............................20 točk. 7. Slabo zdravstveno stanje prosilca ali njegovih članov po.......................10 točk. Udeleženec NOV, ki po 2. 3., in 4. točki prvega odstavka tega člena ne dobi nobene točke, ne more biti uvrščen v listo prednostnega reda. Ce dobita dva ali več udeležencev NOV po določbah prvega odstavka tega člena enako število točk, se njihov vrstni red določi po prosti presoji. 6. člen Sprejeta lista prednostnega reda se pošlje v vednost občinskemu odboru ZZB NOV občine Vrhnika, da ta z njo seznani zainteresirane, objavi pa se tudi na razglasni deski v stavbi občinske skupščine. Uvrstitev v prednostni red se izvrši na podlagi meril, določenih s tem odlokom. Vrednost posameznega merila se določa v točkah kot sledi. 1. Za udeležbo v NOV: — nosilec »Partizanskega spomin- skega znaka 1941«..................50 točk, — udeleženec NOV od leta 1941 in 1942 ........................... 40 točk, — udeleženec NOV od leta 1943 . . 25 točk, — udeleženec NOV od leta 1944 . . 10 točk. Predvojnemu komunistu ali narodnemu heroju se h gornjim točkam doda še 10 točk. 7. člen Upravičenci iz 3. člena tega odloka, ki so uvrščeni v listo prednostnega reda, so glede na število družinskih članov upravičeni do tehle stanovanjskih enot: 1 oseba 2 osebi 3- 4 osebe 4- 5 oseb 6 ali več oseb garsonjero, 1 do 1 Vž-sobno stanovanje, 2 do 2 Vi-sobno stanovanje, 3-sobno stanovanje, ustrezno večje stanovanje. 2. Za stanovanjsko razmerje: — udeleženec NOV brez stanovanja . 180 točk, — udeleženec NOV v podnajemni- škem razmerju....................70 točk, — udeleženec NOV v sostanovalskem razmerju ......................50 točk. 3. Za kvaliteto stanovanja: — za stanovanje, ocenjeno do 25 točk 100 točk, — za stanovanje, ocenjeno od 26 30 točk............................. 75 točk, — za stanovanje, ocenjeno od 31 40 točk....................... 50 točk, 8. člen Za družinske člane v smislu določb tega odloka se štejejo zakonci in otroci, katere upravičenec preživlja ter starši upravičenca ali zakonca, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Za trajno nesposobnega družinskega člana se smatra oseba, ki ima po predpisih socialnega zavarovanja pravice, ki gredo za delo nesposobnim družinskim članom zavarovanca. Za osebo s slabim zdravstvenim stanjem v smislu določb 7. točke 5. člena tega odloka se smatra oseba, ki je težje bolna in zaradi tega ne more sodelovati pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Takšno zdravstveno stanje se dokazuje s potrdilom zdravnika. 9. člen Višina posojila je odvisna od razpoložljivih sredstev, potreb udeležencev NOV na območju občine, potrebe samega upravičenca, njegovega gmotnega stanja in kreditne sposobnosti ter drugih okoliščin, ki so pomembne za rešitev primera. Posojilo se lahko odobri največ do višine 80.000 dinarjev. Pri določitvi višine posojila se upoštevajo sredstva, pridobljena po tretjem odstavku tega člena. Prosilec, ki je sam ali ima svoje družinske člane v delovnem razmerju, mora za rešitev stanovanjskega vprašanja od svoje in od delovnih organizacij njegovih družinskih članov zagotoviti primerno višino sredstev. 10. člen Prošnje za dodelitev stanovanja ali posojila, vložene po uveljavitvi tega odloka se obravnavajo enkrat letno in sicer najpozneje v mesecu maju. Ob novem obravnavanju prošenj se sestavi nova prednostna lista za vse upravičence skupaj. V primeru izpraznitve stanovanja, dobljenega po tem odloku, mora upravičenec istega dati na razpolago komisiji za zadeve invalidov in borcev NOV. Kolikor posamezna vprašanja s tem odlokom niso podrobneje urejena, se pooblašča komisijo, da o njih odloča. 11. člen Odplačilna doba je odvisna od višine posojila in kreditne sposobnosti upravičenca, ne more pa biti daljša kot 30 let. Obrestna mera znaša 1%. 12. člen Občinska skupščina lahko na predlog komisije del sredstev, zbranih po tem odloku, vloži na banko kot hranilno ali vezano vlogo in na ta način zagotovi dodatna sredstva za financiranje stanovanjske gradnje za udeležence NOV. 13. člen Odločbo o odobritvi posojila ali dodelitvi stanovanja izda komisija za zadeve invalidov in borcev NOV občine Vrhnika, pritožbe na prvostopne odločbe pa rešuje republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS. O uvrstitvi v listo prednostnega reda se odločba izda samo na poseben zahtevek stranke. 14. člen Ne glede na določbo drugega odstavka 3. člena tega odloka lahko udeleženec NOV, katerega stanovanjsko vprašanje je že bilo rešeno, dobi iz sredstev, zbranih po tem odloku posojilo za dograditev svoje stanovanjske hiše, če se obveže in zagotovi, da bo stanovanje, v katerem sedaj stanuje, dal na razpolago komisiji za zadeve invalidov in borcev NOV občine Vrhnika najpozneje v roku dveh let in če udeleženec NOV, kateri je na prednostni listi za dodelitev stanovanja že na vrsti, da se mu stanovanje dodeli in kateri naj bi njegovo stanovanje zasedel, poda pismeno izjavo, da se s takšno rešitvijo njegovega stanovanjskega vprašanja strinja. Dograditev v smislu določb tega člena se smatra gradnja stanovanjske hiše od vključno tretje faze naprej. 15 člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 2/3-59-09/68. Vrhnika, dne 30. junija 1969. Predsednik skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r. POPRAVEK V besedilu zakona o upravnih taksah, objavljenem v »Uradnem listu SRS«, št. 13-105/69 z dne 24. aprila 1969 so tele napake oziroma popravki: — v 1. točki tar. št. 7 se v drugi vrsti beseda »občinah« pravilno glasi: »občanih«, — v prvem odstavku tar. št. 8 se v drugi vrsti beseda »poslovnega« pravilno glasi »plovnega«, — taksa po tar. št. 23 znaša »18,00«. Uredništvo Izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust SRS- - Direkioi in odgovorni urednik: Jože JuraO — liska tiskarna -Toneta TomSICa-. vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starlb din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/VH — Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 40 701. prodaja. prekUd In naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 33 Razglasni del z dne 17. julija 1969 LETO XXVI Register podjetij in ohrtov Spremembe Okrutna gospodarski! sortifte« razglasa,)!' Besedilo: »Astra", podjetje za mednarodno trgovino in zastopstva, Zagreb. Izbriše se predstavništvo za SRS, Ljubljana zaradi ukinitve. Ljubljana, 13. junija 1969. Rg IV 586/5 315 Besedilo: »Tehnoavto«, Beograd. Vpiše se predstavništvo za Slovenijo v Ljubljani, Lepodvorska 2, ki ima takle poslovni predmet: sklepanje kupoprodajnih pogodb v okviru registracije matičnega podjetja v imenu in na račun matičnega podjetja. Sef predstavništva je Jakše Vladislav, ki podpisuje za predstavništvo v mejah 'njegovega predmeta poslovanja. Organizacijo združenega dela je ustanovil DS podjetja 6. 111. 1969. Rg XIV 1339/1 827 Besedilo: Poljoprivredni kombinat ••Hercegovina", Mostar. Vpiše se »Hepok«, konsignacijsko skladišče originalno pakiranih vin, Ljubljana, Smarlinska 18, ki ima takle poslovni predmet: skladiščenje originalno pakiranih vin lastne proizvodnje (konsignacijsko iskladišče). Sef skladišča je Kovačevič Voljko Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Organizacijo združenega dela je ustanovil DS kombinata 23. IV. 1969. Rg XIV 1338/1 826 Ljubljana, 17. junija 1969. Besedilo: Trgovsko podjetje »Zarja", Ormož. Pri prodajalni »Vuzmetinci" v VuzmetinCih se izbriše poslovodja ftaušl Ivo in vpiše Tušek Marija, Poslovodkinja; pri prodajalni »Tomaž" v Tomažu ?e izbriše poslovodkinja Miklašič Štefka in vpiše Horvat Franc, poslovodja, in pri prodajalni »Savci" v Savcih se izbriše Horvat Franc In vpiše Lopi Jože, novi poslovodja. Maribor, 3. junija 1969. Rg 178/IV-167 795 Besedilo: »Vlnojug", lozarsko vinarska radna organizacija, Gevgell-Ja. Pri skladišču v Mariboru se izbriše bife št. 12. Maribor, Starše 9 faradi ukinitve. Rg 511/1-4 784 Besedilo: Trgovsko podjetje »Zarja«, Ormož. Pri prodajalni »Preskrba«, Ormož se izbriše Miklašič Stanko in vpiše Pevec Milan, novi poslovodja. Vpišejo se tele novoustanovljene prodajalne: prodajalna »Astra«, Ormož, Mestni trg, ki trguje na drobno po trgovski stroki: obutev, od tega: obutev iz gume, usnja in plastike ter drobne galanterije. Poslovodkinja je Rajh Nežika. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci zn podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 24. IV. 1969. Prodajalna lahko nabavlja blago do vsakokratnega zneska 200.000 din: vse pa dela v imenu in na račun podjetja; prodajalna »Hrana«. Ormož, Ptujska cesta, ki trguje na drobno po tehle trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine, od tega: prehrambeno blago, konzervirana In sušena zelenjava, alkoholne in brezalkoholne pijače v originalni!) steklenicah drobna galanterija in gospodinjske potrebščine; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine. Poslovodkinja je Raušl Anica. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne Enoto ie ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 27. IX. 1968. Prodajalna lahko nabavlja blago do vsakokratnega zneska 50.000 din; vse pa dela v imenu in na račun podjetja: prodajalna »Konfekcija«, Ormož, Poštna ulica, ki trguje na drobno s konfekcijskimi predmeti. Poslovodkinja je Skoliber Ivanka. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja. Vendar ta le v mejah poslovanju prodajalne. Enoto je ustanovilo podjdtje s sklepom DS z dne 15. II. 1969. Prodajalna lahko nabav-Ijalja blago do vsakokratnega zneska 150.000 din: vse pa dela v imenu in na račun podjetju. Rg 178/IV-172 866 Maribor. 10 junija 1969. Besedilo: Veletrgovina »Prehra- na«, Maribor. Pri prodajalni št 7 v Mariboru, Cankarjeva 30 se izbriše Ketiš Rupert in vpiše Topolovec Branko, novi poslovodja. Maribor, 16. junija 1969. Kg 246/1-372 869 Besedilo: Vinogradniško gospo- darstvo. Kapela — Radenci. Vpiše se prodajalna vina Sp. Voličina. Spodnja Voličina, ki loči vino kapelskega vinogorja v sodih od 1 litra naprej ter prodaja vsteklenl-{nno vino običajnih oblik in izmer. Poslovodkinja je Steinbauer Kristina. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodkinja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo Vinogradniško gospodarstvo Kapela — Radenci, s sklepom DS z dne 22. III. 1969. Enota prodaja v Imenu in na račun podjetja. Maribor, 17. junija 1969. Rg 3/II-75 867 Besedilo: Trgovsko in proizvajalno podjetje »Mcrx«, Celje. Pri sektorju prodaje na drobno, Ravne na Koroškem se vpiše prodajalna »Samopostrežba« trg, Ravne na Koroškem, Prežihova 17. ki prodaja na drobno po tehle trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; delikatese; izdelki iz sladkorja in kakavu; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; mleko in mlečni Izdelki, kruh in pecivo; alkoholne in brezalkoholne pijače: tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine: dro-gerljsko blago; meso in mesni izdelki; žito in mlovski izdelki; parfume, rljsko in kozmetično blago; galanterijsko In bazarsko blago ter igrače; mešano industrijsko blago; perutnina, jajca, perje in divjačina; izdelki domače in umetne obrti. Poslovodja je Koležnik Maks. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in enote ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Prodajalno je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 28. II. 1969. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja. Rg 306/III-24 865 Besedilo: Gradbeno podjetje »O-grad«, Ormož. Iz poslovnega predmeta podjetja se izbrišejo besede: »izvzemši rezanega lesa«. Rg 213/IV/ll 863 Maribor, 23. junija 1969. Besedilo: Veletrgovina »Koionia-ale«, Maribor. Pri prodajalnah »Dobja vas« v Dobji vasi št. 5, »Holmec«, Prevalje, Lokvicu 20 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovski stroki: mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo: pri’prodajalnah: št. 2 »Delikatesa«, Maribor. Gosposka 32. »Branka«, Maribor. Gosposka 7, in št. 17 »Delikatesa«, Maribor, Partizanska 17 se vpiše razširitev poslovnega predmetu še na prodajo na drobno po trgovski stroki: sadje, zelenjava in njihovi izdelki; pri prodajalni »Pri jami«. Podpeca 24 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po treovskih Strokah: sadje, Zelenja- va in njihovi izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; semensko blago v originalnih zavitkih; pri prodajalni »Manufaktura«, Mežica, Partizanska 3 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas; pri prodajalni »Tehnomaterial«, Mežica, Celovška 5 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: barve, laki, kemikalije in potrebščine; gradbeni material; motorna vozila. nadomestni deli in potrebščine; pri prodajalni »Špecerija«, Ravne, Partizanska 18 se vpiše razširitev poslovnega predmeta prodajalne še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; semensko blago v originalnih zavitkih; tiri prodajalni »Jelka«, Crna na Kdroškem, Center 32 in »Preskrba«, Crna na Koroškem. Center 101 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: glasbila, radijski aparati in potrebščine; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; sadje in zelenjava ter njihovi izdelki; pri prodajalni »Pri pošti«, Mežica, Partizanska 3 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; sadje, zelenjava in njihovi izdelki; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; pri prodajalni »Pod Peco«, Pristava 42 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: sadje, zelenjava ter njihovi izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; elektrotehnični material; železnina, kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine; pri prodajalni »Korotan«, Prevalje 40 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovski stroki: motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine; pri prodajalni »Rož«. Mežica. Celovška 8 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: glasbila, radijski aparati in potrebščine; steklo, porcelan in keramika; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; sadje, zelenjava in njihovi izdelki; pri prodajalni »Tekstil«, Prevalje. Trg št. 11 se vpiše razširitev peskanega predmeta še na prodajo ria drobno po trgovski stroki: glasbila, radijski apaiati in potrebščine; pri prodajalnah »Kotlje« v Kotljah 2 in »Rudar«. Žerjav 3 se vpiše razširitve poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: sadje, zelenjava in njihovi izdelki: mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; pri prodajalni »Tehnika«, Ravne na Koroškem. Stara ulica 1 se vpiiie razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovski stroki: motorna vozila nadomestni deli in potrebščine; pri prodajalni »Jamnica«, Ravne na Koroškem, Stara ulica 1 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: semensko blago v originalnih zavitkih; sadje, zelenjava in njihovi izdelki; pri prodajalni »Pod gmajno«, Mežica, Partizanska 14 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: sadje, zelenjava in njihov; izdelki; glasbila, radijski aparati in potrebščine; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; pri prodajalni št. 82 »Drenovec«, Turški vrh 75 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovski stroki: gradbeni material; Izbrišejo se dosedanji poslovodje prodajaln in vpišejo novi: pri prodajalni »Kotlje« v Kotljah 2 se izbriše Krivograd Ema in vpiše Grubelnik Betka; pri prodajalni »Dobja vas«, Prevalje se izbriše Pogorevčnik Ivan in vpiše Carf Lidija; pri prodajalni »Korotan«, Prevalje, Trg št. 40 se izbriše Kos Matilda in vpiše Kordež Štefka; pri prodajalni »Pod Peco«, Crna na Koroškem se izbriše Kancijan Rajko in vpiše Rajzner Roman; pri prodajalni »Tehnomaterial«. Mežica, Celovška 5 se izbriše Kolar Viktorija in vpiše Donik Zvonko: pri prodajalni »Rudar«, Žerjav 3 se izbriše Delalut Marija in vpiše Kobal Marija; pri prodajalni »Holmec«, Prevalje se izbriše Milinkovič Marlenka in vpiše Valenčak Franc; pri prodajalni »Tekstil«. Prevalje, Trg 11 se izbriše Kert Mirko in vpiše Valenci Marija; pri prodajalni »Pod gmajno«, Mežica, Partizanska 14 se izbriše Donik Zvonko in vpiše Plaz Edo; pri prodajalni št. 25 »Ribniško selo«. Maribor se izbriše dosedanji sedež prodajalne Ribniško selo 7 in vpiše novi sedež prodajalne Ribniško selo 31; pri prodajalni »Kovinar«, Ravne na Koroškem, Trg svobode 22 se izbriše Logar Ivan in vpiše Vevar Matilda, in razširi poslovni predmet še na tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine. Vpiše se pripojena prodajalna: »Kurivo«. Ravne na Koroškem, Gledališka 5. ki prodaja na drobno po tehle trgovskih strokah: drva in premog; gradbeni material. Poslovodja je Lakovšek Srečko. Za prodajalno podpisujejo poblaoščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja. Rg 179/1-472 853 Besedilo: »Poljopromei«, podjetje za promet, skladiščenje in proizvodnjo ter predelavo poljedelskih prehrambenih proizvodov. Rijeka. Pri skladišču v Mariboru. Šentiljska 101 se izbriše dosedanji sedež skladišča: Maribor, Šentiljska 101 in vpiše novi sedež skladišča; Maribor, Pobreška 20. Rg 520/1-4 361 Maribor, 24. junija 1969. Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Me'rx«, Celje. Vpiše se sektor prodaje na drobno Ruše, Ruše 23, ki ima takle poslovni predmet: trgovanje na drobno po naslednjih trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine: mešano industrijsko blago: tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine: gradbeni material brez lesa: pohištvo: železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine: ure in izdelki iz plemenitih kovin: premog; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo: zelenjava, sadje in njihovi izdelki pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; glasbila, radijski aparati in potrebščine; naftni derivati, mazila, olja in masti; prodaja kolekov in vrednostnih papirjev: motorna vozila, orodje in pribor; igrače vseh vrst: papirnato in dru^o galanterijsko blago V. d. šefa sel*‘ torja je Vladimir Grahor. Pooblaščenci za podpisovanje sektorja: Vladimir Grahor, v. d. šefa sketorja, ki podpisuje za sektor samostojno skladno z zakonitimi določili, pogodbo in statutom. Marija Jauk, računovodkinja, ki skupaj s šefom sektorja podpisuje vse finančne listine in Cvetka Sere, ki v odsotnosti računovodkinje podpisuje z enakimi pooblastili. Enolo je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 25. IV. 1969. Organizacija ima svojo upravo in svoj žiro račun pri banki, sestavlja svoje periodične obračune in izključni račun, ki bo sestavni del zaključnega računa podjetja, obračunava stroške in dohodke za vsako poslovno enoto »poslovalnico«, razpolaga s tistim delom skupnih skladov podjetja, ki je bil ustvarjen v organizaciji združenega dela skladno s pristojnostmi obratnega delavskega sveta in v okviru investicijskega plana, ki ga sprejme sektor prodaje na drobno Ruše in ga potrdi centralni delavski svet podjetja. V mejah pooblastil stopa v poslovne odnose s tretjimi osebami, vendar samo v imenu in na račun podjetja. Vpišejo se tele prodajalne v sestavu sektorja prodaje na drobno: prodajalna št. 1 Ruše, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno po trgovskih strokah: živila in 3°' spodinjske potrebščine; mešano indu-dustrijsko blago; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine: gradbeni material brez lesa: pohištvo; železnina in kovinsko blago, kolesa. Šivalni stroji in potrebščine; ure in izdelki iz plemenitih kovin; premog; mleko in mlečni izdelki, kruh in Pe' civo; zelenjava, sadje in njihovi Izdelki; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; glasbila, radijski aparati in potrebščine; naftni derivati, olja in masti; motorna vozila, orodje in pribor. Poslovodja je Maks Srumpf. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje Podjetja in sektorja prodaje na drobno ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja; prodajalna št. 6 Gaj nad Mariborom, ki ima takle poslovni predmet: Prodaja na drobno po trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; gradbeni material brez lesa; mešano industrijsko blago; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine: ure in izdelki iz plemenitih kovin; kruh in Pecivo; pisalne in šolske potrebščine; glasbila in potrebščine: prodaja ko-iekov in vrednostnih papirjev; naftni derivati in mazila. Poslovodkinja je Helena Žunko. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje Podjetja in sektorja prodaje na drobno ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja; P.rodajalna št. 3, Selnica ob. Dravi 31.. ki ima takle poslovni predmet : Prpdaja na drobno po trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; mešano industrijsko blago; l^bačni izdelki, vžigalice in potrebščine; železnina in kovinsko blago; kolesa, šivalni stroji in potrebščine; gradbeni material brez lesa; pohištvo; ure in izdelki iz plemenitih k°vin; premog; mleko in mlečni iz-delki; zelenjava, sadje in njihovi iz-d®lki; papir, pisalne in šolske potrebščine'; glasbila in potrebščine; naft-ni derivati, mazila, olja in masti: Prodaja kolekov in vrednostnih papirjev; avtomaterial, orodje in pri-Por. Poslovodja je Vladimir Grahor. enoto podpisujejo poblaščenci za Podpisovanje podjetja in sektorja Prodaje na drobno ter poslovodja, ®ndar ta le v mejah poslovanja pro-ogjalne. Enota nima samostojnih Pravic; prodaja v imenu in na račun Podjetja; „Prodajalna št. 5 »Papirnica«. Ruše 3> ki ima takle poslovni predmet: Prodaja na drobno po trgovskih 'rokah: pisarniški material, papir, P salne in šolske potrebščine; knjige Pi vev’'le’ koleki in vrednostni pa-rd; igrače vseh vrst; papirno in drugo galanterijsko bla-Za ^,°slovodja je Maks Srumpf. obl s ^odpjPtnb podpisujejo po-jetlaščenci za podpisovanje pod-W*a in sektorja prodaje na drobno iah ^os'ovodja, vendar ta le v me-o Poslovanja prodajalne. Enota ni-inio sarn°stojnih pravic; prodaja v nu in na račun podjetja: aIna št. 4, Zg. Selnica 21. kj naa ,takle poslovni predmet: prodaja orobno po naslednjih trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; mešano industrijsko blago; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; gradbeni material brez lesa; ure in izdelki iz plemenitih kovin; premog; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; papir, pisalne in šolske potrebščine; glasbila, radijski aparati in potrebščine. Poslovodja je Maks Miuc. Za prodajalno podpisujejo poblaščenci za podpisovanje podjetja in sektorja prodaje na drobno in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic, prodaja v imenu in na račun podjetja; in prodajalna št, 2, Bistrica, ki ima takle poslovni predmet; prodaja na drobno po naslednjih trgovskih strokah : živila in gospodinjske potrebščine; mešano industrijsko blago; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; gradbeni material brez lesa; pohištvo; železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; ure in izdelki iz plemenitih kovin; premog; mleko in mlečni izdelki. kruh in pecivo; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; glasbila, radijski aparati in potrebščine; motorna vozila, orodje in pribor. Poslovodkinja je Antonija Hržanjak. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in sektorja prodaje na drobno ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja. Rg 278/II-2 859 Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Merx«, Celje, Vpiše se gostinsko-turističnl sektor Radlje ob Dravi, Radlje ob Dravi, ki ima takle poslovni predmet: točenje' vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač; prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic; prodaja toplih in mrzlih jedil; nudenje prenočišč. Sef sektorja je Jože Rutnik, ki podpisuje za sektor samostojno skladno z zakonskimi' določili, pogodbo in statutom podjetja, Marija Lampret, blagajničarka, ki podpisuje v odsotnosti šefa sektorja kakor on sam, Puh Bolti,' upravnik knjigovodskega biroja, ki skupaj s Šefom sektorja ali njegovega namestnika podpisuje vse finančne listine, Zofija Blažič, računovodkinja knjigovodskega biroja, ki pa v odsotnosti upravnika knjigovodskega biroja podpisuje ,z enakimi pooblastili. Enoto je ustanovilo podjetje s skle-pom DS z dne 25. IV. 1969. Organizacija je samostojna ekonomska enota, ki obračunava stroške in dohodke v okviru obračunskega centra. Obračunski center bo obračunaval stroške in dohodke tudi za vsako poslovno enoto v sestavu te organizacije združenega dela. Organizacija voli člane v delavski svet, dejavnosti in člane v centralni delavski svet, proporcionalno kot to določa statut podjetja. Organizacija stopa v mejah pooblastil v odnose s tretjimi osebami, vendar samo v imenu in za račun podjetja. Vpišejo se tele enote združenega dela: gostilna »Vižinga«, Zgornja Vižin-ga 18, ki opravlja dejavnosti gostilne. Poslovodkinja je Gretka Javornik. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in gostinsko turističnega sektorja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostoj-nih pravic; posluje, v imenu in na račun podjetja; gostilna »Zuravica«, Ožbalt ob Dravi, ki opravlja dejavnosti gostilne. Poslovodkinja je Julijana Kuhel-nik. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in gostinsko turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; hotel »Planinka«, Črna na Koroškem 173, ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, nudenje toplih in mrzlih jedil, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic in druge usluge, ki dopolnjujejo gostinsko dejavnost; oddajanje tujskih sob. Poslovodja ie Jože Rutnik. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in gostinsko turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enate. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; restavracija »Kozjak«, Radlje ob Dravi 83, ki opravlja dejavnost gostilne. Poslovodja je Jože Rutnik. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in gostinsko turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; bife »Dalmatinka«, Vuhred 65, ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholriih in brezalkoholnih pijač, prodaja manjših toplih in hladnih jedil, prodaja tobaka in druge usluge, ki dopolnjujejo gostinsko dejavnost. Poslovodkinja je Vida Zajc. Ža enoto podpisujejo poobla-ščneci za podpisovanje podjetja in gostinsko turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; gostilna »Vesna«, Ribnica na Pohorju, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje gostinskih storitev: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, strežba toplih in mrzlih jedil ter nudenje prenočišč. Poslovodja je Ivan Petrun. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in gostinsko — turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; bife Ribnica na Pohorju, ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodja je Ivan Petrun. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in gostinsko — turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; gostilna »Podvelka-«, ki opravlja dejavnosti gostilne. Poslovodja je Janko Veit. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjet- ( ja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote ter pooblaščenci gostinsko — turističnega sektorja. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; gostilna »Pod Tebrom«, črna na Koroškem 109, ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja toplih in mrzlih jedil, prodaja tobaka in vžigalic ter druge usluge, ki dopolnjujejo gostinsko dejavnost. Poslovodkinja je Marija Hovnik. Za enoto podpisuje© pooblaščenci za podpisovanje podjetja in gostinsko turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja: gostilna »Pri mlinih«, Brezno 25, ki opravlja dejavnosti gostilne. Poslovodja je Jože Rutnik. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in gostinsko — turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic, posluje v imenu in na račun podjetja; gostilna »Pri novem mostu«, Črna na Koroškem, ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja mrzlih jedil, prodaja tobaka in vžigalic in druge usluge, ki dopolnjujejo gostinsko dejavnost. Poslovodja je Jože Rutnik. Za enoto podpisujejo pooblaščenci -za podpisovanje podjetja in gostinsko — turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; gostilna »Pri kolodvoru«, Vuzenica, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje gostinskih dejavnosti: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, strežba toplih in mrzlih jedil, nudenje prenočišč. Poslovodja je Anton Pokeržnik Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in gostinsko — turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjeta; gostilna »Turist«, Muta, ki opravlja dejavnosti gostilne. Poslovodkinja je Marija Adam. Za enoto podpisujejo poblaščenci za podpisovanje podjetja in gostinsko — turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; gostilna »Jeki«, Koprivna 23. ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodkinja je Ančka Kupec. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja 'n gostinsko turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; gostilna »Nad klancem«, Muta, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje gostinskih storitev, točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja toplih in mrzlih jedil po sistemu. ki je določen za gostilne ter nudenje prenočišč tujcem. Poslovodkinja je Julijana Vančo. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in gostinsko — turističnega sektorja ter poslovodja vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja, in gostilna »Pri Koroškem kmetu«, Črna na Koroškem, ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja toplih in mrzlih jedil, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic ter druge usluge, ki dopolnjujejo gostinsko dejavnost. Poslovodkinja je Angelca Kosmač. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetje in gostinsko — turističnega sektorja ter poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja. Rg 279/II-2 854 Besedilo: »Cosmos«, inozemska zastopstva Ljubljana. Pri poslovalnici v Mariboru, Grajska 7 se izbriše dosedanja firma enote: »Cosmos«, inozemska zastopstva, Ljubljana — poslovalnica Maribor in vpiše nova firma enote, ki se glasi: »Cosmos«, Ljubljana — prodajno skladišče. Maribor. Pri že vpisanem poslovnem predmetu prodaja na drobno se vpiše še: »prodaja na debelo«. Rg 471/1-7 870 Maribor, 25. junija 1969. Besedilo: Elektrogospodarstvo, Maribor. Vpišejo se Dravske elektrarne, Maribor, Vetrinjska 2, ki ima takle poslovni predmet: proizvodnja in prenos električne energije; rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih elektroenergetskih objektov; priprava ip gradnja novih elektroenergetskih objektov; proizvodnja sestavnih delov in naprav za potrebe enostavne in razširjene reprodukcije v elektro gospodarstvu in storitve dru- gim; gostinske in rekreacijske storitve članom kolektiva; prevozi z lastnimi prevoznimi sredstvi za potrebe podjetja in prevozi članom kolektiva; gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, to je vodenje finančnega in administrativnega poslovanja v zvezi z upravljanjem, uporabo in vzdrževanjem stanovanjskih hiš in stanovanj. Vodja enote je Redjko Maks. direktor obrata, ki podpisuje za obrat v vseh zadevah i njegovega poslovnega predmeta in sklepa v imenu in za račun podjetja pogodbe, vse v mejah samostojnih pravic obrata; Schondorfer Ciril, računovodja obrate pa podpisuje skupaj z direktorjem obrata vse listine denarnega, materialnega, kreditnega in komercialnega značaja, vse v mejah samostojnih pravic obrata. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 28, V. 1969. Obrat ima položaj samostojne organizacije združenega dela in samostojno stopa v poslovna razmerja z drugimi in v ta namen sklepa pogodbe v imenu In za račun podjetja v skladu s statutom in gospodarskim načrtom podjetja, ki se nanašajo na poslovanje obrata, razčn pogodb o prodaji električne energije, pogodb o kreditih za banko in drugimi krcditor.ii za gradnjo novih elektroenergetskih in drugih objektov, ali njih rekonstrukcijo, in pogodb, ki presegajo znesek 1,000.000 din v posameznem primeru. Rg 353/1-56 852 Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Orel«, Maribor. Izbriše se podaljšano delovno rne-sto bifeja v »Modni hiši«, Maribor, Partizanska 5 zaradi ukinitve. Rg 168/1-40 851 Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota. Pn prodajalni »Domanjševci- v Domanjševcih 42 se izbriše Jakoša Imre in vpiše Sebek Tivadar, novi poslovodja. Vpiše se prodajalna »Samopostrežba«, Murska Sobota, Trg zmage 1- »J' prodaja na drobno po tehle trgovskih strokah: živila in gospodinjske P°' trebščine: delikatese: izdelki s sladkorjem in kakaom; alkoholne m brezalkoholne pijače v zaprtih sye' klenicah; tobačni izdelki, vžigaj® in potrebščine; mleko in mlečni iz7 delki, kruh in pecivo; meso in yn®sn| izdelki; zelenjava, sadje in izdelki; semensko blago v originalnih zavitkih; mešano industrijsk blago; izdelki domače in urne,^. obrti; knjige in muzikalije. Pos1,' vodja je Jagodič Milan. Za proda.13 ' no podpisujejo pooblaščenci za P° pisovanjc podjetja in pa poslovodji vendar ta le v mejah poslovanja P " dajalne. Enoto je ustanovilo P^Lo" je s sklepom DS z dne 22. V. 1» J Enota nima samostojnih pravic: P daja v imenu in na račun pouJ6_ Rg 223/1-276 8 Maribor, 2. julija 1969. Register zavodov Spremembe Okrožna gospodarska sodiSCa razglašajo « Besedilo: Posestvo »Snežnik«, Kočevska Reka. Izbriše se dosedanji direktor ing. Milan Bračika in vpiše Šteblaj Maks, v. d. direktorja. Rgz I 67/3 841 Besedilo: Nuklearni inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana. Besedilo odslej: Inštitut »Jožef Štefan«, Ljubljana. Pri enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji Nuklearnega inštituta »Jožef Stefan«. Ljubljana se vpiše sprememba naziva v: Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji Inštituta »Jožef Stefan«. Ljubljana, Jamova 39; v predmetu poslovanja pa se izbrišeta v drugi in četrti vrsti besedi »nuklearni«. Rgz II 169/3 837 Besedilo: Zveza raziskovalnih organizacij Slovenije, Ljubljana. Vpišejo se novi člani skupnosti: Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, Z2TP Ljubljana — Prometni inštitut v Ljubljani, Kmetijski zavod Gorica v Novi Gorici Rgz III 328/2 840 Ljubljana, 12. junija 1969. Besedilo: Veterinarska postaja, Dravograd. Izbrišejo se Bart Ljudmila, Kordeš Ivan in Kohlenbrandt Pero ter vpiše Baloh Izidor, honorarni računovodja, ki podpisuje skupaj z direktorjem vse finančne listine. Maribor. 16. junija 1969. Rgz 387/1-5 868 Besedilo: Koroški zdravstveni dom, Ravne na Koroškem. Pri vpisanem: Dr. Hinku Seničarju, v. d. direktorja se izbriše dosedanji naziv »v. d. direktorja« in vpiše novi naziv: »direktor zavoda«. Maribor. 2. julija 1969. Rgz 455/1-5 850 Razglasi sodišč Dražbeni oklici J 265/68-13 4358 Dne 3. oktobra 1969 ob 8. uri bo Pri tem sodišču, soba št. 10 javna dražba nepremičnin vi. št. 316 k. o. Slogonsko, pare. št. 101/14 gozd, cenilna vrednost je 7.819,50 din, najnižji ponudek 5.007,50 din. varščina pa 781 din in vi. št. 170 k. o. Vrhje, pare. št. 220 in 221 vinograd, cenilna vrednost je 9. 075,90 din, najnižji ponudek 6.051 din, varščina pa 907.50 din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Brežicah, dne 2. julija 1969. I 715/67 4389 Dne 3. septembra 1969 bo ob 10. uri pri tem sodišču v sobi št. 7 — pritličje javna dražba nepremičnin vi. št. 151 k. o. Dobrina. Cenilna vrednost je 21.951,60 din, najmanjši ponudek je 14.634,60 din, jamščina pa 2.195,15 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Celju, dne 23. junija 1969. J 1503/68-20 4425 Dne 29. septembra 1969 ob 12,30 uri bo pri tem sodišču prisilna dražba ene polovice nepremičnin in sicer hiše v Rušah št. 64 z gospodarskim poslopjem ter stavbno parcelo in dvoriščem št. 234, dalje pare. — njiva št. 633/4, oboje vi. št. 488 k. o. Ruše, in dalje pare. — njiva št. 633/ II po vi. št. 523 k. o. Ruše. Cenilna vrednost ene polovice obeh nepremičnin je 77.722 din s pritiklinami vred. Najmanjši ponudek je 38.861 din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo več mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 3, julija 1969. Oklici dedičem O 450/66-6 4270 V zapuščinski zadevi po pok. Ste-finu Janezu, roj, 24. XII. 1863, umrlem 4. II. 1944, nazadnje stanujočem Dednik 3, pošta Rob na Dolenjskem pozivamo dediča štefina Janeza in Stefina Jožeta, ki sta neznanega bivališča in živita nekje v inozemstvu. da se v teku enega leta od objave tega oklica prijavijo temu sodišču, ker bo sicer sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo in izdalo sklep o dedovanju na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. O 307/69-3 4269 V zapuščinski zadevi po pok. Wab-ra Viktorju, roj. 24. VII. 1891 in umrlem 17. II. 1969, nazadnje stanujočem Ljubljana, Cesta na Bokalce 51 pozivamo dediča Hudaksa Antona in Wabra Elzo, ki sta neznanega bivališča in bivata nekje v inozemstvu, da se v teku enega leta od objave tega oklica prijavita temu sodišču, ker bo sicer sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo ter izdalo sklep o dedovanju na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 25. junija 1969. O 201/68 4360 Petrič Jože, osebni upokojenec, Pako 14 pri Borovnici je umrl 29. V. 1968 istotam ter zapustil oporoko z dne 15. II. 1968 s katero je postavil za glavno dedinjo svojega premoženja Dormiš Rozalijo iz Pakega 14, del premoženja pa je zapustil sinu Petriču Antonu in hčerki Šušteršič Pavli roj. Petrič, ki živita v USA — vsakemu do ene polovice. Pozivata se v inozemstvu živeča dediča Petrič Anton in Šušteršič Pavla roj. Petrič, da v roku enega leta od te objave sporočita sodišču če želita dedovati in če oporoko priznata, ker bo sicer sodišče po preteku tega roka obravnavalo zapuščino po oporoki in pa s skrbnikom. Občinsko sodišče na Vrhniki, dne 20. maja 1969. Amortizacije vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo naj v danem roko priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne Rnp 224/69 4361 Tomšič Marija, Verje 48, p. Medvode, kot pooblaščenka Tomšič Ivana, stan. istotam, prosi za amortizacijo bariranega čeka z dne 20. III. 1969 za znesek 1000 din. na ime Tomšič Ivan, Verje 48, Medvode, Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, ekspoziture Medvode. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 2. julija 1969. Rnp 1757/69-2 4359 Zorjan Helena iz Maribora, Gosposvetska 13. prosi za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice Maribor, št. 91589 s saldom 10.002,43 dinarjev, glaseče se na ime prinosi-telja — geslo. Priglasitveni rok je 60 dni od te objave. Občinsko sodišče v Mariboru, dne j. julija 1969. Razpisi St. 50/69-4 4461 Komisija za razpis mesta direktorja pri Zavodu za gojitev divjadi »Fazan«, Beltinci razpisuje delovno mesto direktorja Zavoda za gojitev divjadi »Fazan«, Beltinci. Pogoji: Visoka izobrazba (Biotehniška fakulteta) in 5 let prakse v lovstvu ali srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse v lovstvu. Pismene ponudbe z življenjepisom, podatki o strokovni izobrazbi in praksi pošljite do 1. avgusta 1969 komisiji za razpis delovnega mesta direktorja pri Zavodu za gojitev divjadi »Fazan«, Beltinci. Komisija St. Pers. 887/69 4460 Svet Biotehniške fakultete v Ljubljani razpisuje tale delovna mesta: 1. univ. učitelja: za morfologijo rastlin, za anatomijo domačih živali, za patološko anatomijo s patološko histologijo, za prehrano domačih živali, za analitsko kemijo; 2. asistenta: za histologijo z embriologijo, za osnove strojništva in elektrotehnike, za mehansko predelavo lesa, za katedro za gojenje gozdov; 3. znanstvenega sodelavca za katedro za urejanje gozdov; 4 dva strokovna ali višja strokov, na sodelavca za katedro za mlekarstvo. Pismene prijave kandidatov s priloženimi biografskisai in bibliografskimi podatki ter znanstveno dokumentacijo sprejema tajništvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Krekov trg 1 en mesec po tej objavi. Svet St. 1-5/8-69 4424 Fakultetni svet filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje tale delovna mesta: — fakultetnega učitelja za zgodovino slovenske umetnosti in umetnosti jugoslovanskih narodov, — fakultetnega učitelja za logiko in zgodovino logike, — asistenta za psihometrijo, — asistenta za občo psihologijo, — asistenta za francoski jezik, — lektorja za francoski jezik, — lektorja za angleški jezik — lektorja za angleški jezik — lektorja za nemški jezik. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za ta mesta predpisujeta fakultetni in univerzitetni statut. Interesenti naj oddajo prijave z življenjepisom, seznamom objavljenih del ter dela sama, tajništvu filozofske fakultete v Ljubljani do 20. septembra 1969. Fakultetni svet Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov St. 10556 442,r Tovarna glinice in aluminija Kidričevo razpisuje po določbah temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67 in št. 24/67) in pravilnika' o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67) javni natečaj o sposobnosti izvajalcev za dobavo in montažo opreme za stabilni str-mocevni parni kotel z naslednjimi temeljnimi podatki: maksimalni učinek parnega kotla 80 t/h normalni učinek 64 t/h pogonski tlak v bobnu 57 atti pritisk pri izhodu pregrevaca 53 atu temperatura pregrete pare na izhodu iz pregrevača 425