6
Iz deželnega zbora.
VII. seja 30. decembra.
V tej seji rešil se je proračun bolnišničnega in druzih dobrodelnih zakladov. Poročevalec dr. vitez Bleiweis priporoča deželnemu odboru, naj na to gleda, da primarij na kirurgičneni oddelku ne bo porabljal po toliko antiseptičnih obvez, ker te za 1000 gold. več stanejo, kot vse zdravila na druzih oddelkih. — Deschmann ugovarja, da ima raba takih obvez izvrstne vspehe ter i^med vseh ranjenih so to leto samo 4 osebe umrle. — Dr. Vošnjak pa to /avme rekoč, da število ranjenih v bolnici ostaja vedno enako, stroški za obveze pa so vsako leto za 5—600 visi, na blizo toliki bolnici Wiedenski na Du-naji porabi se komaj tretjina toliko obvez.
Dalje poroča Šuklje o normalno-šolskem zakladu, čegar primanjkljaj za to leto se proračuna na 244.200 gold., za kar se predlaga 10% naklada na vse neoosredne davke.
To priliko porabila sta nasprotnika oaron Ap-faltrern in Deschmann za svoje, po vsem neopravičene tožbe, kako slabe so naše ljudske šole in kako se zanemarja nemščina, v razpravo pritirala sta tudi slovensko časništvo in pa ljubljauske nerede povodom razkritja spominske plošče Anastazija zelenca". Govornika nameravala sta s tem krikom priložiti enako deželno-zborski večini, Kakor gosp. deželnemu predsedniku prav po Zelenčevem receptu osoljeno novoletnico, — sko<s okno ven pa še širokemu svetu naznaniti, kako „grozovito" se Nemci na Kranjskem tlačijo.
Dr. Vošnjak, gosp, deželni predsednik, Stegna r, dr. vitez Bleivveis in pa poročevalec Šuklje pa so nesrečna „Deutschkrainerja" zavrnili po zasluženji izrekoma_^ročevalec je Deschmanna z njegovimi lastnimi jtejrejjtmjMta k o pobil, da je ko-nečno borišč^zapustil, podoben na pol oskubljenemu, krvavečemu in pohabljenemu petelinu, ki je pred na-šopirjenjem naskočil odločno močnejšega nasprotnika. Narodna stranka  sme  s tem dnevom biti zadovoljna
V VIII. seji 4. januarija
poročil je C. Luckmann o razširjenji prisilne delavnice in o zoper to vloženih prošnjah nekaterih ljubljanskih obrtnikov. Pri tej točki vnela se je ob-širueja razprava, katere se je vdeležil posebno mestni župan Grasselli, njemu nasproti pa Deschmann zavolj -cene zemljišč krog prisilne delavnice in pa za-volj poročil stroškov v prisilni delavnici za kolero obolelih.
Sklenila se je vsled poročila poslanca Kluna podpora »Narodni šoli", poslanec Ro bič poročal je prvi v enem oddelku letnega poročila, konečno pa še dr. P oklu kar obširno o dodatnem kreditu  12.000 gold.
7
za ustanovitev dolenjske viuorejske šole v Grmu. Ta predlog sprejel se je brez ugovora. Prihodnja seja je v soboto 8. januarija.