V Ljubljani, 29. februarija 1908.

Leto IV.

Št. 9.

r

Izhaja vsako soboto

la velja po  pošti za celo leto
4 K, aa pot eta 2 K. Posamezne
številke po iO vin. Na naročbe
fecaz denarja te ne oziramo.
Uredatštvs in uprav niši v o je v
Ljubljani, Breg M. 12.

____

GLRSILO

KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM.


lassratl

te računajo za celo stran 34 K,
za >fe strani 25 K, za ‘U  strani
18 K, za ■/» strani 9 K, za
strani 5 K, <!„ strani 3 K. Prt
večkratni objavi primeren po¬
pust. ■  i

Po volitvah.

Ponosni moramo biti, ko zremo že tako lepo
število samostojno mislečih kmetskih mož, kateri so
pokazali na dan volitve svoj značaj in svoj kmetski
ponos navzlic takemu pritisku od strani strankinih
agitatorjev, katera je skrpucana iz vseh naših kulturnih
in duševnih smrtnih sovražnikov.

Pomislimo, kako malo časa je od takrat, ko se
je še le rodila prva misel v zavednih kmetskih glavah
za samosvojo kmetsko organizacijo, da od istega časa
še nista potekli dve leti in danes je že pokazalo šte¬
vilo, tretjina notranjskih kmetskih volilcev s svojim
čilim in nevstrašenim nastopom po načrtu svojega
jasnega programa.

S ponosom moramo imenovati dve dični občini,
kateri se nahajata v idrijskem sodnem okraju: naj¬
večja občina Žiri in Godovič. Tu že vihra samostojna
kmetska zastava nad razvalinami sesute trdnjave kle¬
rikalnega zmaja. Častitati moramo vrlim občanom in
za vzgled si jih vzemimo, njih ime bodi prvo zapisano
v knjigi zgodovine, kajti prva je v hudem boju prema¬
gala sovražnika kmeta in prosvete, druga nosi pa odliko:
samo še dva pristaša sovražnikov se potikata v raz¬
padlih škriljah klerikalizma.

Število pristašev naše agrarne stranke je v res¬
nici veliko večje, kakor izkazujejo volitve, vpoštevati
moramo delovanje klerikalnih strankarskih županov.
Koliko volilcev, kateri se zavedajo svoje samostojnosti,
so izpustili iz volilnega imenika, in nadomestili s takimi,
katerim ne pristoja volilna pravica po današnjem vo¬
lilnem redu! Vpogledi v imenik in reklamacije so bile
onemogočene, ker jim je stala na strani višja politična
oblast. Diko takih slučajev sta povzročila črnovrški
župan Rudolf in nemški liberalec Eckel, okrajni glavar
v  Logatcu.

Prvi je celo vrsto volilcev iz imenika spustil in
nadomestil z drugimi takimi volilci, katerim nikakor
ne pristoja volilna pravica po sedanjem volilnem redu.

Zabranil je vpogled v imenik zaupniku stranke gosp.
nadučitelju Ivanu Silvestru. Pritožbo je okrajni glavar
hitro rešil z odlokom, da se strinja z mnenjem
županovim, da ima učitelj svoje polje v šoli. Zaznamkov
iz imenika ni dovoljeno delati drugim strankam. Kaj
pravite k temu gosp. okrajni glavar, ali vam niso pri
deželni vladi v Ljubljani tega odloka prekrižali? Koliko
vere naj imamo v vaše razsodbe?

Značilno je zadnji čas delovanje klerikalcev,
braniteljev sv. vere. Ako si bil količkaj samosvojega
prepričanja, takoj si bil proglašen kot brezverec, libe¬
ralec, kužna ovca, katere naj se vsi pošteni ljudje
ogibajo. A sedaj so se ti sveti voditelji zvezali z
najbolj brezvernimi in liberalnimi ljudmi, kateri pre¬
bivajo v deželi, z nemškutarji, največjimi sovražniki
vsake slovanske naprednosti, misleči, da na tak način
zamorč na slovenski zemlji ves napredni živelj. Pri-
slovica je bila: kdor hoče hudiča preganjati, mora biti
čist, sedaj so dobili nov sistem, z nemškimi liberalci
bodo slovenske preganjali in panali, hudiča hočejo s
hudičem pregnati.

Privoščimo jim to veselje, svetujemo jim, naj
pokličejo na pomoč še francoske framazone, samoza¬
vesti in naprednosti ne umorijo nikdar več v glavah
slovenskih kmetov. Reči moramo, da je ni struje, katera
bi zavdala klerikalizmu na deželi tako smrtonosno rano,
kakor samostojna kmečka organizacija, to je agrarna
stranka, v katero mora slednji pristopiti, kajti v ti
stranki je njegova rešitev. Da niso puhle te besede,
imamo dokaz na Češkem, tam, kjer je še pred kratkim
časom cvetel klerikalizem uničen popolnoma. Uničila ga
je samostojna zavest čeških kmetov, tako da ima sedaj
tam kmet največjo besedo, kmet tam sedi sam na
svojemu sedežu v javnih zbornicah. Kaj pa pri nas!
Tega misliti nismo mogli. Boje se namreč, da bi mi
kmetje prijeli sami za svoje vajeti, katere stari zviti
lisjak, klerikalizem tako trdno drži v svojih krempljih,
ker sluti, da je po njem, kadar jih iz rok izpusti, a
izpustiti jih bode moral prej ali slej. Le krepko na

Stran 70.

NOTRANJEC

Letnik IV.

delo, naša moč naj se množi! To je naravna sila in
naša sveta dolžnost, da svojo posest sami posedemo in
obdelujemo, da bode izvedljiv naš jasni program. Nihče
naj ne sede prej k počitku, da ne pridemo do svojega
cilja. Samostojno misleči kmet.

Politične vesti.

Deželnozborske volitve v kranjskih mestih
in trgih so se vršile včeraj. V Ljubljani sta nastopila
proti kandidatoma narodno-naprednih Slovencev dr. Tav¬
čarju in dr. Trilerju kot neodvisna kandidata dr. Gre¬
gorič ter starosta „Sokolske zveze“ dr. Ravnihar. Ves
ta volilni boj nam je neovrgljiv dejanski dokaz, da so
stali na eni strani kot zaščitniki narodne in napredne
misli protivladni, protinemški in protiklerikalni možje,
na drugi pa slepomišnika kot kandidata klerikalcev,
vlade, nemčurjev, nemcev ter dvajseterice — novodobašev.
Slično kot v Ljubljani se je zbrala pod vrhovnim
poveljstvom klerikalcev tudi po drugih krajih vsa
najpestrejše politiško barvana sodrga proti narodno-
naprednim kandidatom. Iz hudega boja so izšli povsod
kot zmagalci narodnjaki, le v Idriji, kjer je bil doslej
klerikalen poslanec, je potrebna ožja volitev med uči¬
teljem Ganglom in dekanom Arkom. Tudi tu je zmaga
naprednjakom zagotovljena, razven če prodajo socijalni
demokratje svoje napredne in socijalne duše farovškim
magnatom.

Listek.

Peš na Vezuv.

Potopisna črtica. — Spisal Fr. Valenčič.

(Dalje.)

„No pa pojva v grob, samo dobiti pravega. Temno
je kot v rogu.“

Pomagalo ni nič. Mrmraje sem pospravil odejo.

Nad mano so vršeli črni oblaki. Začelo se je
bliskati. Kaplje so šumele po prepereli travi. Tam v
visokem stolpu je jel skovikati skovir. To skovikanje
je nekaj groznega v takem položaju. V daljavi v alban¬
skih gorah je treskalo. Kadar se je zabliskalo, odprla
se mi je via Appia v vsej svoji grozoti. Grobovi so se
mi zdeli kot pošasti.

,.Na cesto! Tam bova kaj našla. Le naprej. 1 '

Zopet se je zabliskalo. Spodtaknil sem se v nekaj
okroglega. Stopil sem na glavo razpadajočega kipa. Tu
roka, tam noga, tam vrat. . .

Zalezel sem v kup kamenja.

„Luč vžgi!“ Jaz ne vidim ni koraka pred sabo."

A tudi luč ni pomagala veliko. Lazila sva od
groba do groba kakor dve nočne sence. Pred seboj
sem zazrl velik temen predmet.

Izid volitev. Ljubljana:  dr. Tavčar 1468
in dr. Triller 1395 glasov, nasprotnika po 900 glasov.
Kranj-Škofja Loka:  Pirc 173 glasov, nasprotnika
po 80 glasov. Radovljica-Tržič-Kamnik:  Vilfan
202 glasa, nasprotnik Detela 163 glasov. Pošto j na-
Vrhnika-Lož:  Lenarčič 194 glasov, nasprotnik 173
glasov. Dolenjska mesta:  Plantan 340 glasov, na¬
sprotnik 10 glasov. Kočevje-Ribnica:  dr. Eger
148 glasov, Višnikar 90 glasov. Idrija:  Gangl 122
glasov, nasprotnika Arko 120 in Kristan 72 glasov.

Vcerajšne volitve in agrarci. Odkrito povedano
napredni agrarci se včerajšnih volitev iskreno veselimo.
Narodna misel, ki je ječala pod jarmom nemškega vele¬
posestva skozi dobro desetletje, je zaživela zadnji teden
v naših mestih in trgih zopet s tako mladeniško močjo,
kot takrat, ko smo pred 20 leti prvič naskočili nemške
in nemškutarske mogotce. Napredna misel pa se je z
včerajšnjim dnem skazala, da se je ne da kar tebi nič
meni nič zadušiti. Za nas agrarce je ta pojav najlepša
spodbuda za bodočnost. Z jasnim čelom lahko zremo v
one bližajoče se čase, ko bodo vstale čete našega pre¬
bujenega kmetskega ljudstva in vrgle ob tla klerikalne
varuhe.

Hotenske novice.

Izid deželnozborskih volitev.  Volilcev je
bilo 72. Oddanih glasov je bilo 45. Zmagali so klerikalci.
Da so dosegli zmago, je največ vzrok to, ker se mnogo
naših volilcev vsled bolezni ni moglo volitve udeležiti

„Tu posveti!“

Našla sva uhod. Hajd noter v grob ! Na suhem
sva. Odleglo mi je, ker me je mučila grozna skrb, da
se mi bo to noč slabo godilo.

Ko sva dospela v grob, splašila sva par nočnih
tic. Sfrfotale so tik moje glave iz groba. Gotovo so si
poiskale tudi one zavetje pred hudo nevihto. Celo noč
me je obletavalo par netopirjev.

Proti koncu je bil poglobljen prostor. Tam sem
si napravil ležišče in zaspal, ne brigajoč se za nobeno
stvar na svetu.

Ko sva se zjutraj zbudila, smejala sva se drug
drugemu.

V grobu spati, to ni mala stvar. Bog daj vse
dobro tistemu patriciju, ki je tu pokopan. Meni je
njegov grob dobrodošel.

Kjer sem jaz spal, stal je prej sarkofag. Gotovo
je sedaj v kakem rimskem muzeju.

Ko sva lezla iz groba, bilo je zunaj že vse svetlo.
Zrak ohlajen, solnce je že sijalo na rimsko Campagno.

Napravila sva si načrt za ta dan. Ta dan sva
sklenila prehoditi pot preko mest Albano, Genzano,
Velletri do sela Cisterna.

Vedel sem, da se je začela s tem dnem dolgo¬
trajna, naporna pot; vedel sem, da bo solnce žgalo še
bolj kot v srednji Italiji. A vse to me ni motilo nič,

NOTRANJEC

Stran 71.

Letnik IV.

in pa kriva sta tudi kandidata sama, ker se volilcem
nista predstavila. Mnogo volilcev, zlasti po samotah,
ni niti vedelo, koga naj se voli. To pa je bilo kleri¬
kalcem zelo po godu. Tisti, ki niso hoteli voliti kleri¬
kalno, so ostali doma, tiste pa, ki so šli volit, so kleri¬
kalci polovili v svoje klerikalne zanjke. To je naravnost
škandalozno, protipostavno, kar so ti ljudje počenjali
na dan volitve. Kar pred hišo, v kateri so se volitve
vršile, so nekateri nesramneži pregledovali glasovnice
in jih popisovali klerikalno. Med temi pa je bil naj-
nesramnejši neki neznačajnež, (ime za danes še zamol¬
čimo), ki je bil še pri zadnjih drž. volitvah strasten
nasprotnik klerikalcev in ti so ga napadali doma in v
„Domoljubu“ tako nesramno, da se je studilo vsakemu
pametnemu človeku. Kaj je tega neznačajneža kar čez
noč izpreobrnilo, ne vemo; mogoče da je res, kar so o
njem pisali v „Domoljubu“ in da bi se to poravnalo
in pozabilo, se je pridružil h klerikalcem. Sramota
takim ljudem, ki prodajo svoje mišljenje za glažek
šnopsa! — Javno vprašanje.  Po kaki pravici je
smel voliti v deželni zbor mlekar Zagoda?  Od kake
stvari plača ta človek osem kron cesarskega davka?
Ali mogoče od jedne njivice? Saj druzega nima. Čudno,
prečudno! — Čujte, čujte!  „Martinčič bi bil res
dober za deželnega poslanca, a voliti ga ne morem,
ker ga „Domoljub“ ni nič priporočal."  Tako je
izrekel neki klerikalec iz okoliške vasi, ki se celo
smatra za jako izobraženega človeka. Iz tega se razvidi,
da klerikalci nič ne marajo, ali je njihov kandidat

sposoben za poslanca ali ne, glavno jim je to, da ga
le „Domoljub“ priporoča. Drugič pa naj „Domoljub“
priporoča za kandidata kakega bika in „izobraženi“
klerikalci bodo soglasno volili bika za deželnega po¬
slanca ! Živio bik! — Vera je rešena!  Pred vo¬
litvami grmi iz vseh prižnic, da je vera v nevarnosti.
Tudi po shodih vlačijo to stvar na dan razni peto-
lizniki, da s tem slepe nevedno ljudstvo, kajti v resnici
ni vera prav nič v nevarnosti. Pri zadnjih volitvah so
po kmetskih okrajih prodrli sami klerikalci in sedaj
ja ne bode več „vera v nevarnosti 11 . V nevarnosti
pa si sedaj ti, ubogi kmet, kajti sedaj te bodo začeli
s podvojeno močjo izsesavati tisti klerikalni komarji,
komarji, ki si jih izvolil za poslance. Škrica, duhovna
in kimovčka si si izvolil za svoje zastopnike v drž. in
dež. zbor, ki prav nič ne razumejo o kmetijstvu in
sedaj se bodo ti ljudje hitro pobrigali in si po¬
skrbeli za svoj stan,  tebe pa bodo pustili na cedilu
in se ti rogali, ker si toliko neumen, da ne voliš
poslanca iz svoje srede, da podpiraš druge
stanove, ko je tvoj kmetski stan podpore
najbolj potreben!  V zadnjih letih si imel du¬
hovne za poslance in kaj so tebi koristili? Nič! O,
za svoj stan pa so si dobro poskrbeli. Priborili so si
devet milijonov tristotisoč kron podpore,
škofu so priborili, da se mu je odpisalo  150.000 K,
izgovori stoinpetdeset tisoč kron odpisa na
davku  itd.“In kdo bode to ogromno svoto izplačal?
Kdo drugi, kot ti, ubogi kmet na davkih, ki so že itak

ker sem se tolažil, da pridem čez nekaj dni v Neapelj,
torej v mesto, ki je po svoji krasni legi tako proslulo,
da pravijo: Oglej si Neapelj in potem umri!

S to mislijo sem nastopil dolgo pot proti jugu.
Ponosen sem bil, da stopam po znameniti apijski cesti,
katero sem šele četrti dan zapustil pri mestu Capua,
koder zavije na vzhodno obal do mesta Brindisi.

Ta del apijske ceste je samo za ogledovanje,
raziskovanje. Sicer je brez vsakega prometa.

Bila sva sama na nji, kajti tako daleč ne zaide
noben tujec.

Cesta je jako zanemarjena, s travo porasla. Tu-
patam sva zazrla velike gladke in večoglate kamne cest¬
nega tlaka, ki še danes tako trdo stojijo drug poleg
druzega, da jih je le s težavo moči dvigniti. Na mnogih
krajih seče to cesto poljska pot, koder vozi italijanski
kmet svoje pridelke domov.

Na levo in desno se zaznajo stari razpadajoči
zidovi; v kratkih presledkih se pojavljajo redno naprej
razpadajoče zidine starih grobov.

V teh krajih se pokaže redkokedaj človek. Midva
sva bila sama. Nič naju ni motilo. - Tam daleč pred
nama je podilo par lovskih psov preplašenega zajca,
a  za njimi je prokoračil cesto mlad lovec, oprezno
stopajoč čez ostanke stebrov, čez kupe kamenja, čez
grobove na onkraj ceste.

Tičji zbori so letali z glasnim petjem od groba
do groba; par zelencev je zašumelo in se poskrilo v
trnje. Sicer je vse mirovalo. Vsa via Appia je bila
objeta s čudovitim mirom, pozdravljena od zlatega jutra,
obsijana od žgočih solnčnih pramenov.

Če sem pomislil, kako življenje je bilo tu pred
dvatisoč leti, bilo mi je čudno pri srcu. Saj via Appia
je bila najživahnejša cesta v rimski okolici. Pred
mojim duševnim očesom se je odprlo že zdavnej od¬
hitelo življenje.

Da, tu so brzeli črni vranci in v kočijah so bo¬
hotno sedeli rimski patriciji.

Na levo in desno s pinijami in cipresami okrašeni
grobovi. Nebroj ljudi se je sprehajalo po nji. Vse je
vrvelo z Rima na to pot. Vsepovsod so stali kipi in
sohe in zrli nemo na prelivajoče se življenje. Cesar
Nero je ponosno stopal po nji, obdan od krasnih žensk,
ki so trosile cvetje in zelenje, kamor je stopila njegova
noga. Hrabre rimske legije so korakale po ti poti v
krvave bitke. Da, to je bilo prelivajoče se življenje.
Zgoraj vse živo, spodaj smrt. In vsega tega ni več.
Vse je minulo, vse je razpalo, samo grobovi so še ostali.
Samo grobovi in še ti razpadajo, še ti umirajo ...

Vsa via Appia si en sam nepregleden grob od-
beglega življenja in nate je legel pokoj, veličastvo smrti.
Pogreznila so se v večno nezdramno spanje ...

Stran 72.

NOTRANJEC

Letnik IV.

neznosni, da te tlačijo k tlem! Koliko nesreč doleti
tebe, ubogi kmet; vzemimo, da ti toča uniči ves pri¬
delek. In ali so ti odpisali davek? Ali so predlagali
tvoji poslanci kako podporo? Kaj še! Mogoče, da so
kateremu odpisali par vinarjev na davku, ali kaj je to
proti ogromni škodi? Za ubozega kmeta ne pomaga
nič druzega, kot plačati mora, če pa ne more, poženejo
mu kravo iz hleva. Tudi v prihodnjih šestih letih bode
gotovo tako. Poslanci, ki sijih si izvolil, niso kmeč¬
kega stanu,  zato bodo pa skrbeli za svoj stan,
kmetu pa bodo nakladali vedno novih davkov na hrbet.
Pristopili pa bodo še klerikalni rabeljni pred te z
nabrušeno sulico, da ti odteče še tisto malo krvi, kar
ti je niso katoliške pijavke izsesale! Bloški kravji
mešetar Drobnič  pa bode k vsemu temu kimal, ker
druzega ne zna, kajti to je eden največjih butcev, kar
jih je v klerikalni stranki. Ubogi kmet, kedaj se bodeš
spametoval? Stori to čimpreje, kajti če ne, te bodo
tvoji izkoriščevalci popolnoma uničili. Učimo se od
naših bratov Čehov, ki vodijo svoj kmetski stan sami
in ne potrebujejo jerobstva, kakor mi. Organizi¬
rajmo  se,  kajti drugače bodemo uničeni. Samo¬
pomoč bodi naše geslo, kajti le v samo¬
pomoči bodemo prišli do boljšega blago¬
stanja! — Občinske volitve  so razpisane.
Volilni imenik bode razpoložen od 3. marca dalje
skozi štiritedne v občinski pisarni. Volilni imenik je
vsakemu na upogled.

Domače vesti.

Za razpisano nadučiteljsko mesto v Rovtah

se ni oglasil nihče. Tamošnja šola se že razširja leta
in leta na papirju, a razširjena bo pa baje šele sodnji
dan zvečer. Naše dobro ljudstvo ima za vse drugo de¬
narja dovolj, le za izobrazbo ga pa ni in ni.

Za „Sokolski dom“ v Postojni so darovali:
Tobakarna g. Josipine Kraigher-jeve iz pušice 6 K, gdč.
Lojzika Salmič-eva izročila 2 K, ki sta jih darovala
g. Ludovik Mahorčič iz Sežane 1 K in g. Ignacij Vidic
iz Petelinj 1 K, slavno košansko pevsko društvo »Ko¬
šana" doposlalo čisti dohodek veselice prirejene v ta
namen 50 K. — Cenjenim darovalcem in vrlemu pev¬
skemu društvu „Košana“ v Košani naša najtoplejša
zahvala! Živeli! Na zdar!

Odbor telovadnega društva „Sokol“ v Po¬
stojni izreka tem potom slavnemu pevskemu društvu
„Košana“ in njega vrlemu predsedniku gosp. Jankotu
Grad-u za doposlani čisti dohodek veselice v znesku
50 K v prid skladu za »Sokolski dom“ najiskrenejšo
zahvalo. Za telovadno društvo „Sokol“ v Postojni:
Fran Panternost, t. č. starosta, Fran Kuttin, t. č. bla¬
gajnik za sokolski dom.

40 letnico poroke sta obhajala gosp. Alojzij
Domicelj iz Zagorja v krogu ožjih sorodnikov dne
17. t. m. Predvečer jima je zapel pevski zbor »Bral¬
nega društva" podoknico. Ob enem so obhajali v hiši

poroko sina g. Mirota Domicelja z gospč. Julči Schwarz
iz Ptuja. Najsrčneje čestitamo!

V logaškem okraju bo imelo učiteljstvo dne
1. julija 1.1. v Dolenjem Logatcu običajno zborovanje,
h kateremu vabi okrajni šolski svet po daljšem pre¬
sledku zopet s slovensko-nemškimi(!) vabili. Sramota!

Prebivalci planinske doline že skoro leto dni
bolehajo in mrjo brez zdravniške pomoči, ker ga ni
človeka, da bi na merodajnem mestu malo podrezal, da
bi se že vendar enkrat izvršilo imenovanje edinega
prosilca. Ljudstvo si pomaga, kakor ve in zna, konje-
derka pa piše recepte!

Top na Vrabčah, ki meri na gosp. Knajpa je
nabit. Bati se je, da se vsak hip sproži. Tam iz idrij¬
skega rudokopa prišel je gosp. Knajp na Vrabče brez
izkušnje, v kojem stanu se še vedno nahaja, ter tu
vpeljal kitajsko šolo. Misleč, da tu menijo ljudje, da
je vse srebro, kar se sveti, je pričel manje razsodnim
kmetom vsiljevati farovško politiko ter jih odvračati
od »Kmetske stranke", kar so somišljeniki na znanje
vzeli, posebno pa se je potrudil o priliki deželnozborskih
volitev. Ljudje se o stvari vsak dan razgovarjajo, ne¬
kateri ga svare, da naj se pazi topa, drugi pa se ozi¬
rajo, kako daleč bode sfrčal g. Knajp.

Iz Košane. Umrl je dne 21. t. m. bivši blagajnik
ter vrli pevec in tamburaš košanskega pevskega društva
g. Josip Kaluža ml. Bil v najlepših mladeniških letih
ter blag, miren in izobražen mladenič, ki ga je vse lju¬
bilo. Pevsko društvo je posebno čislal. Še par ur pred
smrtjo je izpraševal okoli postelje stoječe društvenike,
kako gre petje in tamburanje. In ko so mu povedali,
da dobro, se ja. ves radosten nasmejal. — Ni rad umrl

— saj je težko umreti mladeniču, polnemu življenja,
upov in nad. Pogreb je bil veličasten. Nebroj ljudstva
in pevsko društvo ga je korporativno in z zastavo
spremljalo do groba. Krasni venci so pričali o priljub¬
ljenosti pokojnega. Pevsko društvo mu je zapelo žalo-
stinke pred hišo, v cerkvi in na grobu. Zadnji pozdrav
mu je govoril predsednik pevskega društva g. nadučitelj
Janko Grad. Velečislani rodbini zlasti od žalosti potr¬
temu očetu naše iskreno sožalje, Tebi pa dragi Joško

— mir in pokoj! Društveni član.

Iz Orehka. Preminula je blaga duša, dijak 7.
gimn. razreda g. Pavel Kristan v Orehku. Bil je jako
priden in je še bolehen želel svoje učno delo izvršiti.
Pogreb je bil res krasen. Šola, bralno in pevsko društvo
dali so nepozabnemu ranjkemu zadnje spremstvo, vse
z zastavami. Moški zbor našega vrlega pevskega društva
je zapel pred hišo žalosti v cerkvi in na grobu ginljive
žalostinke. A Ti dragi Pavle, ki smo ti bili vsi prija¬
telji, Ti nam počivaj v miru!

Veselica Košanskega pevskega društva je
jako dobro uspela. Pevske točke, mešani in moški zbori,
so zelo ugajale in tudi društveni tamburaši so vrlo
udarjali; posebno pri plesu so bili neumorni. Gdč. Malka
Dolganova je lepo deklamovala »Krilanovo Ljubico."
Vrlo je ugajal Gradov mešani čveterospev »Pred durmi"

Letnik IV.

NOTRANJEC

Stran 73.

s spremi j e vanjem tamburaškega zbora, ki so ga peli:
ga. Gradova, gdč. Srebotova, ter gg. Grad in Čič. Igri
Snubači 11  in „Novinci“ ste izzvali mnogo smeha. Čast
vrlim igralcem in igralkam, ki so vkljub slabemu odru
in omejenemu prostoru imenitno igrali. Pri tej veselici
so tudi prvič nastopile društvene tamburašice, ki so
prav ljubko udarjale par komadov. Udeležba bi bila
lahko večja, zlasti od strani domačinov. Vzradostili pa
smo se milih gostov iz Postojne, Št. Petra, Senožeč in
Ležeč.

Trgovci po naših deželah priznavajo, da se
je poraba testenin, odkar obstoji „Prva kranjska tovarna
testenin 11  Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici znatno
povzdignila. Znano je, da je le izborna kvaliteta njenih
izdelkov te uspehe povzročila. Kakor nam tvrdka po¬
roča, mogoče ji bode vsled novih naprav odslej večjo
množino testenin izdelovati, vsled česar si štejemo v
dolžnost, njene izborne izdelke kar najtopleje priporočati,
ker je tvrdka odločno narodna ter podpira pri vsaki
priliki narodna in kulturna stremljenja. Tako je
„Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev 11  v
teku enega leta podarila 100 K. Paziti je pri nakupu
na varstveno znamko „Pekatete“, ki jo nosijo vsi
tvrdkini zavoji in zaboji.

Iz St. Petra. Umrl je tu večletni župan g. Fr.
Margon. Akoravno je bil nasprotnega mišljenja, spošto¬
vali smo ga kot vestnega in marljivega župana.
N. v. m. p.

Iz Zagorja. Živinski semnji  so dovoljeni v
Zagorju. Prvi se vrši dne 10. marca. Prostor je krasen,
v zavetju proti vetrovom, deloma že z drevjem zasajen
in primerno viseč. Semnji bodo velikega pomena za
Pivko in kupci bodo radi sem prihajali, ker je znano,
da tako velikih in lepih volov in krav ni najti
povsod, kakor na zgornji Pivki.

Iz Zagorja, Veselica fantov je naravnost krasno
uspela! Seveda se hočemo tu pečati v glavnem s pred¬
stavo, pri kateri so sodelovali izključno domači fantje.
Ko bi jih videli na odru, kako so se spretno kretali
in kako gladko je šlo vse, mislili bi, da imate stare
izučene igralce. Nekatere vloge so kar mojstrsko
izvršili; tako je igral izborno vlogo Škrjanca g. Albreht.
Gospč. Ančka je bila vedno na mestu ter pokazala
svojo igralsko zmožnost, tako da so se izrazili, da ni
mogoče, da je to domače dekle, marveč, da je naročena
za predstavo. Vse se je izvrševalo v redu. Tu se vidi,
kaj zamore naše navadno ljudstvo storiti. Vsi posli so
bili razdeljeni samo med fante, popolnoma kmečke in
vsi so izvrševali svoje težke naloge prav izborno. Ples
je bil seveda zelo živahen. Kar moramo posebno po¬
hvaliti je to, da so dosti k veselici pripomogla naša
vrla dekleta, ki so nastopila v narodni noši, ter pridno
pomagala neumornim fantom. Nič drugega ne rečemo:
Veselje je gledati tako mladino, vredno posnemanja
vedno in povsod!

V Zagorji ob Pivki, bode 10. marca t. 1. ob-
novljen živinski kramarski semenj.

Iz Podnanosa. Prostovoljno gasilno društvo na
Razdrtem je imelo dne 9. svečana t. 1. plesni venček
v prid gasilskemu domu. Vdeležba je bila precej velika.
Med odmorom vrlih tamburašev iz Lozic smo slišali
peti razdrške gasilce krasne narodne pesmi, kakor
U boj, Slovenec i Hrvat itd. Tu se je videlo, kako lepo
še vedno cvete narodnost in slovanska živelj v Razdrtem.
Živeli zavedni Razdrčani! K veselici so dospeli tudi
gasilci iz Senožeč in Hruševja, došlo je tudi mnogo
občinstva iz okolice. Na plesu je bilo vse veselo, mlado
in staro, umevno je, da se je sukalo vse do belega dne.

Deželnozborske volitve smo tudi v Hrenovicah
v božjem strahu končali. Žalibog, da imamo tudi pri
nas mnogo ljudi, koji zaničujejo svoj kmečki stan,
držijo se raje sleparske stranke. Pokazalo se je stem,
da je dobil vrli kmet Čuček 60 in milostljivi Žitnik
105 glasov. Čudno se nam vidi g. župnik, da so Vaši
nasprotni Italijani tudi oddali svoje glasove. Kato to!
Slišali smo iz zanesljivega vira, da ste Vi reklamirali
za občinske in za deželnozborske volitve, proti del Linz-u
(Razdrto), Michielu (tudi tam), del Linz-u (Hruševje) in
Chianttu (Landol). Zakaj, nam je jasno. Zakaj niste
vzdignili svoj božji prst proti drugim Italijanom v
naši občini? Druge ste pustili v miru, ker so Vaši
podrepniki. Tega pa g. župnik, nikakor ne pustimo,
da blatite Vi naše vrle in spoštovanja vredne ljudi v
naši občini. Radi bi videli g. župnik, da bi stopili v
vašo S. L. S., a zagotovimo vas, dane bo tega. Omenjeni
so vrli napredni kmetje in ne po Vašem, italijanski
podaniki. Ne mislite, da so Vaši hlapci kakor nekateri.
Mar Vam ni znano, da sta prva dva služila pri
avstrijski armadi. Vprašajte g. Michieli-ja zajubilejsko
svetinjo in bodete prepričani, da niso Italijani in tudi
ne Vaši priliznjenci, kakor je mizar Pivk, koji je na
dan volitve lazil vže ob 5. uri zjutraj po vaseh in
glasovnice popisoval. Pazi naj Pivk,  kaj govori pri
čaši vina, ker je na dan volitve klatil več žaljivega
za razdrške gasilce. Mogoče mislite, da imate vi po¬
veljstvo pri požarih? Bolje je, da prihodnjič ne pridete
na pogorišče! Kedaj bode sedaj občinska volitev, bode
vedel g. župnik, ker je reklamiral proti omenjenim
neodvisnim kmetom. Več prihodnjič g. župnik. — Ita-
ljanski podanik — ne.

Plesni venček prirede v korist „Družbi sv. Cirila
in Metoda 11  v soboto, dne 29. svečana 1908, v prostorih
g. F. Gržina narodnjaki v Št. Petru na Krasu. Pri plesu
svira godba na lok. Med glavnim odmorom: Srečkanje.
Začetok ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, za
družine 2 K.

Iz Žiberš nad Logatcem. Po naši hriboviti
vasi je letal pred zadnjimi dežel, volitvami logaški
kaplan v potu svojega obraza od hiše do hiše, od
volilca do volilca ter popisaval glasovnice. Mnogo
volilcev je na ta način vjel. To je vendar od sile! Pa
pravijo, da je volitev tajna, Ironija! Naj bi vendar
slavna c. kr. oblast takim ptičem malo pristrigla peroti!
— Dne 20. februarja ob polu ene ure popoldne nastal

Stran 74.

NOTRANJEC

Letnik IV.

je v kozolcu g. Fr. Gantarja, p. d. Bebrovega mlinarja
ogenj, ki je popolnoma vpepelil kozolec, vse seno in
tudi vse gospodarsko orodje. Nesreča je toliko občut-
nejša, ker je sedaj v tem času pogorelo vse seno, da
nima Gantar s čim krmiti svoje živine. Gantar je tudi
kolar in kovač in pogorelo mu je nekaj novih okovanih
voz. Škoda znaša nad 2000 K. Zavarovalnina pa je
majhna; za seno je bil zavarovan pri občinski zavaro¬
valnici v Rovtah. Sumi se, da je ogenj zanetil hudoben
človek, kajti otroci ga niso, ker sta bila Gantarjeva
najstarejša dečka v šoli, najmlajši pa je bil ves čas v
hiši pri materi; druzih otrok pa v bližini ni. Ljudi je
prišlo k požaru zelo malo in sreča je bila, da se
Gantarju ni vnela še hiša, ker je oddaljena od pogo¬
rišča le nekaj metrov. Kozolec je stal tik potoka,
vendar pa niso mogli ljudje nič gasiti, ker niso imeli
s čim. Ali bi se ne dalo v Žiberšah ustanoviti gasilno
društvo?  Res so hiše precej oddaljene druga od
druge, a vendar bi se to društvo lahko ustanovilo in
bilo bi tudi velikega pomena v slučaju ognja.

Prosveta.

„Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 11
poslal je gosp. dr. Radoslav Pip uš v Mariboru darilo
100 kron.  Slava vrlemu rodoljubu!

Z  a „Družbo sv. Cirila in Metoda 11  naj se
nabirajo skrbno rabljene jubilejne poštne znamke. Te
utegnejo v doglednem času dobiti precejšnjo vrednost.
Tudi stari denar, zlat, srebern ali bakren je družbi
dobro došel.

Družba sv. Cirila in Metoda javlja, da se je
prodalo računskih, oziroma gostilničarskih listkov od
1. oktobra do konca decembra 1907 58.670, meseca
januarja pa 20.577 komadov. V letu 1907 je dobila
družba zanje 845 K 76 h. Veliko je še v resnici prav
dobrih gostilen, kjer jih' še nimajo; zatorej se prosi
g. gostilničarje, da jih naroče in zavedne Slovence, da
jih po vseh gostilnah zahtevajo. Odjemalci imajo 10%
popusta.

Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je
dobila za razpečani narodni kolek v letu 1907 4957 K
23 h. Do sedaj je nesel narodni kolek to leto največ.
Skrbeti moramo, da 1908 prekoračimo svoto 5000, ka¬
tera se je tudi v proračunu vstavila. Na delo, da ne
bomo nazadovali.

Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je
dala napraviti 10.000 komadov sprejemnic v nadi, da
prevzame vsak podružnični ud po eno. Toda preteklo
leto se jih je prodalo le za 93 K 64 h, a družba je
dala za nje, seveda za vse skupaj 600 K. Prosi se
torej slavne podružnice in slovenske rodoljube, da jih
skušajo spraviti v denar. Vsaka podružnica naj bi jih
rabila kot vstopnice za nove člane. Vsprejemnica stane
20 h,

Narodno gospodarstvo.

Tridnevni kmetijski tečaj na Grmu priredi
vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem-
mestu od 8. do 10. marca t. 1. Pouk se bo vršil vsak
dan od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne in
bo združen s praktičnimi razkazovanji. Pouk bo brez¬
plačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovalec.
Spored bo naslednji: V nedeljo,  8. marca: Dopol¬
dne  od 9. do 12. ure. O pridelovanju krme. Katere
trave je sejati med deteljo po njivah in za napravo
novih travnikov. Kje in kako je kupovati deteljno in
travno seme. Popoldne  od 2. do 4. O kmetijskem
zadružništvu. Nakupovalne zadruge. V pondeljek

9. marca: Dopoldne  od 9. do 12. Živinoreja. Reja
krav in njena važnost za povzdigo mlekarstva. Krm¬
ljenje molznih krav. Goveji hlevi. Popoldne  od 2. do
4. ure. Živinorejske zadruge s posebnim ozirom na
prešičjerejske in perotninarske zadruge. V torek

10. marca: Dopoldne  od 9. do 12. Mlekarstvo. Pro¬
daja mleka v mlekarne. Ravnanje z mlekom. Skupno
izdelovanje in prodaja prennega masla. Popoldne  od
2. do 4. Zadružne mlekarne. — Vabimo vse napredka
željne gospodarje, da se udeleže tečaja in da to na¬
znanijo, kakor hitro mogoče vodstvu šole. Gospodarji,
ki se ne morejo udeležiti tečaja vse tri dni, se ga
lahko udeleže ob posameznih dneh, a naj to naznanijo
vodstvu. — Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu,
dne 22. februarja 1908.

Po svetu.

Dedščina v bombi. Anarhist Lujs Hovdajekje
zapustil svojemu bratu celo bombo. Ko je atilerijski
oddelek z veliko previdnostjo bombo odprl, našli so
mesto razstreljiva v nji 10.000 frankov. Dedič je ubog
dninar s kopo otrok.

Reja krokodilov. V Hot Skringsu v Arkanzasu
se bavi H. Kambel že več let z rejo krokodilov. V ve¬
likih, ograjenih prostorih se skrbno neguje na tisoče
aligatorjev. Tu dobiš živali vsake starosti, od majhnih,
ki so se še le izvalile in so podobne neokretnim kuš¬
čarjem do največjih. Najlepši je „stari Jožef 11 , ki je čez
pet metrov dolg. Usnje iz krokodilske kože je jako
dragoceno.

Noga za 50.000 kron. Najvišja sodna instanca
v New-jorku je prisodila, da ima plačati železniško
društvo lOletnemu dečku Arturju Klemensu 50.000 K
odškodnine, ker mu je vlak odtrgal nogo. Zagovornik
društva je pripomnil, da noga tako mladega človeka
pač ne more imeti take vrednosti. Predsednik sodnega
dvora pa je rekel: „Ravno zato, ker je nesreča zadela
tako mladega človeka, biti mora odškodnina zelo velika.
Koliko pota bi bila prehodila še ta noga, kolikokrat bi
mu bila še služila pri njegovih opravkih 11 .

Poroka slepcev. V Zimbahu ob Inu so prazno¬
vali zanimivo poroko. Ženin in nevesta sta slepa, ženin
si služi kruh z obrtjo, plete in prodaja košarice.

Letnik IV.

NOTRANJEO

Stran 75,

Za kratek čas.

Izgovor. Sodnik: ,,Mleko, ki ste ga prodajali,
vsebuje 50®/ 0  vode! 11  Branjevka: „Oh, gospod, kaj mi
poveste. Najbrž je to mleko od vodenične krave.“

^ Dober namen. Mati: „Zakaj pa Franček tako
vpije? Kaj pa delate ž njim? 11  Jožek: „Prav nič, mama.
Poskusili smo mu le tvoje zobe vstaviti, ker še nima
nobenih.“

Majhna zmota, Ivanček: „Kaj pa si želite, ma¬
mica za god?“ Mati, ki ima šest otrok: „Želim si šest
pridnih otrok. 11  Ivanček: „Oh, mati. To bo lepo. Potem
nas bo ravno ducat. 11

Za gospode. Na kolodvoru je izginil mali Edvard,
ko je kupovala teta vozne listke. Velikansko razbur¬
jenje in iskanje. Končno se prikaže Edvardek na pe¬
ronu. „Kje si bil ti smrkavec? -1  „Nisem smrkavec 11 ,
odgovori užaljeni otrok: „No, kaj si pa druzega? 11  za¬
vpije jezna teta. Edvardek se ponosno postavi in po¬
kaže na vrata, iz katerih je bil izstopil. In teta bere
na njih: „Za gospode. 11

Loterijske številke.

Zahvala.

V svojem in v imenu cele rodbine, izrekam tem
potom najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so nam
izkazali sočutje in sožalje ob priliki smrti in pogreba
našega ljubljenega in nepozabnega sina, ozir. brata
in vnuka

Pavla Kristana

dijaka VII. gimn. v Ljubljani

Posebna zahvala se izreka tudi pevskemu društvu,
katero je zapelo žalostinke na grobu.

V OREHKU,  dne 26. febr. 1908.

Jakob Kristan

oče.

Dunaj, 22. februarja
Brno, 27. februarja .

45 15 14 36 85
69 27 55 35 32

Na prodaj je

Zahvala.

Povodom smrti našega nepozabljivega soproga,
oziroma očeta, starega očeta, tasta, brata, strica itd.,
gospoda

Frana Kuttina star.

trgovca in posestnika, ravnatelja ,,Notranjske poso-
jilnice 11 , blagajnika kraj. šol. sveta in godbenega
društva, bivšega župana i. t. d.

došlo nam je od vseh strani toliko tolažilnih sožalj,
da nam ni mogoče vsem se zahvaliti. Zahvaljujemo
se tedaj tem potom preč. duhovščini, p. n. gospodom
uradnikom na čelu jim vodju okr. glavarstva g. Fr.
Schittniku in dež. sod. svetniku gosp. Žužeku, okrož.
zdravniku g. dr. Erženu, slav. narodnim društvom za
darovane krasne vence in častno spremstvo pri po¬
grebu, in sicer: Čitalnici, Sokolu, požarni hrambi,
pevskemu društvu in p. n. gg. članom salon, orkestra
za krasne, pretresljive nagrobnice pred hišo in ob
grobu, godbenemu društvu, slav. »Notranjski poso¬
jilnici«, slav. županstvu in županu g. Pikelnu, nadalje
se zahvaljujemo p. n. učiteljstvu ter šolski mladini,
ki se je udeležila sprevoda, kraj. šol. svetu, gospodom
tovarišem v Postojni in okolici, ki so prihiteli polno¬
številno izkazat zadnjo čast blagemu pokojniku, vsem
dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za daro¬
vane krasne vence, tvrdki Anton Krisper in Rudolf
Oroszy v Ljubljani za krasne vence in udeležbo pri
pogrebu, tržanom in vsemu drugemu cenj. občinstvu
od tu in iz okolice, ki je res v tako častnem številu
spremilo dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Vsem, ki so nas tolažili ob tako britkih urah na ta
ali oni način stotera hvala! Poplačaj Rog!

POSTOJNA,  dne 23. febr. 1908.

Globoko žalujoča rodbina
Kuttinova.

hiša šf.35 v Predjami

hlev. več parcel zemljišča, gozd in gmajna, po jako ugodni ceni.

Natančneja pojasnila daje LOVRENC FURLAN, gostilničar
in posestnik v Predjami.

Prsni sirup

proti prehlajenju, kašlju,
hripavosti in prsnim bole¬
činam 1 steki, z rab. nav.
1 K 40 vin. — Prsni čaj
1 zavoj 50 vin. — Sok
proti oslovskemu kašlju za otroke 1 steki. 70 vin. —
mazilo proti trganju in revmatizmu 1 steki. 1 K. —
Mazilo proti ozebkom 1 lonček 70 vin. — Čisto ribje
olje 1 steki. 1 K.

Razpošilja vsak dan po pošti

lekarna pri Mariji pomočnici v Uipavi.

Hiša se proda

blizu kolodvora v Št. P,etru.

Hiša je velika, dvonadstropna, ima hleve za
živino, okoli hiše sta dva vrta za zelenjad,
za hišo lep obrasel gozdič, pred hišo vodnjak
in kegljišče. Poleg je še velik sadni vrt,
kateri meri 6 oralov. Več pove lastnik

Ivan Korošeč,

via Morelli 6, Gorica.

Stran 76.

^(VrftAftJEO

Letnik IV.

• • Dober tek ••

dobite, če uživate

KAISER ' im  metine karamele.

Zdravniško priporočene!

Neobhodno so potrebne, če Vas boli želodec, če manjka
teka in je prebava slaba. Karamele Vas takoj poživijo

Paket 20 in 40 vin. pri

J. Hus-u, lekapnanju v Vipavi.

Ponudbeni razpis

stavbenih del enorazredne ljudske šole na Kalu.
Dela se oddajo najnižjim ponudnikom.

Zidarska dela:

zid, pregraje, oboki — je ceniti skupno po m 2 .  Na¬
bijanje stropov, omet, čistenje notranjih prostorov, se
prosi vsako posebej ceniti po m 2  Potrebni materij al
preskrbi odbor.

Mizarska dela :

vrata, okna, podove in šolske klopi, se prosi vsako
zase ceniti. Dober les preskrbi mizarski mojster sam.

Vsa tu neimenovana dela preskrbi ali naroča
stavbeni odbor.

Načrt je vsakemu na razpolago na Kalu. Potrjeni
podjetnik je obvezan položiti 10% varščine.

Vsak ponudnik se prosi, da predloži cene, po
katerih misli delo prevzeti, najkasneje do 21. marca 1.1.
pismeno.

KAL, dne 26. februarja 1908.

Stavbeni odbor na Kalu

p. Št. Peter na Krasu.

Gospodarsko

poslopje

pod prav ugodnimi pogoji.

Janez Derenčin, II. Bistrica št. 24.

Pozor!! Pozor*!!

Trgovina s trav¬
nimi semeni

Franc Kastelic

v Kandiji pri
Rudolfovem.

Uljudno naznanjam, da sem otvoril popolno urejeno

trgovino s travnimi in ietiljiini semeni,

ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, na¬
čelnika podružnice c. kr. kmetijske družbe v Rudolfovem.

Vsa semena so preiskana glede kaljivosti in
čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji
na Dunaju, tako da jamčim za oboje.

Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno
izvrševati, in ostajam z odli čmm spoštovanjem

Franc Kastelic.

Kašelj!

Kdor

ljubi svoje zdravje, ga
odpravi.

COiE  notarsko poverjenih spri-
Seval dokazuje, kako zdra¬
vilne so

Hniser-i™'

prsne karamele smrekami

Zdravniško preizkušeno in priporočeno zoper kašelj, hripa¬
vost, katar, zaslišenje, krčeviti in oslovski kašelj.

Zavoj 20 in 40 vin. Škatljica 80 vin.

Zalogo ima I. Kus, lekarnar v Vipavi.


Notranjska posojilnica v Postojni


registrovana zadruga z omejenim poroštvom.

Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure Daje posojila proti vknjižbi po b^^/^in  amortizaciji

dopoludne. —.

© © ©


Obrestuje hranilne vloge po 4 3  4 «/ 0  od dne vloge do dne
dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama.


najmanj '/2 %> na osobni kredit po 6%.

© © ©

Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih,
posojila se izplačujejo le ob petkih.

zb

Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.