© C 144/1947 070:323.15(450.163.6) 019474159 PRIMORSKA DELAVSKA EHDTHOST A s L O E N O T N fH SINDIKATOV 2A SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Siam. padlim puljskim tovarišem, ki so branili lastnino delovnega ljudstva! Leto 3., štev. 1 - Cena 5 lir - 5 ]i«)olire - 2 Din TRST, torek 7. januarja 1947 Pcšthisa ' pfsčina S53'di3!0ne iu abboaaaieato cost. !I gfnp»o Ureflniltvo iu uprava: via Imbriani št. 5 TeSeioa 93-710 — Rekopisl £3 ne vračajo Novo poglovje! borbe za utrditev delavskega pakreta in demokracije Lelo 1946 je za nam. Preteklo leto je bilo za nas dobro leto borb in naporov, v katerem je delovno ljudstvo Irsta m Slov. Primorja . zapisalo v zgodovino 'delavskega pokreta nekaj svetlih strani. Ob novem letu, ko se pred nami odpira visoko obzorje nadaljnjega dela in naporov ne bomo govorili toliko o svojih uspehih in o težavah, ki smo jih premagali, kolikor o svonh nadaljnjih nalogah, o perspektivah za bodoče delovanje in utrjevanje pridobitev delavskega razreda r dobrobit vsemu delov n emu ljudstvu Preteklo leto j< bilo za naše delovno ljudstvu težko leto. Po neposrednem zaključku krvave vojne se je delavski razred znašel ob roba ekonomskega prepada in izmučenosti. Počasni tempo obnove in nezaslišana brezbrižnost ZV V za probleme delavskega Imlstva ie držala življenjski standard delovnega človeka na. neverjetno nizki stopnji. Poleg vseh ekonomskih ne-prilik je število brezposelnih delavcev nihata okoli 33.500 in se kljub vsem velikim delom, katere je napovedala ZVIJ. ni nikoli iz-preinenilo. Naša organizacija je z vsemi sredstvi in tudi s stavkami energično protestirala, proti pr dajani nadaljnjih odpustov. Odpusti v 'Ozki, kakor Uidi j- srednji in nudi industriji Trsta in Tržila niso nikdar prenehali. To stanje so istočasno spremljale pretežno nizke mezde in predvsem liberalna. nenačrtna politika cen, ki je dala kmitalistom prostost v cenah in tako uničila vsako povišanje mezd. Vse to je držalo delavski razred, v zelo 'težkem inž neznosnem ekonomskem stanju. Klinb vsemu temu pa lahko rečemo, da je delavski razred Trsta in pokrajine ravno t' tem letu razvil, svojo največjo delavnost na političnem, 'socialnem in gospodarskem polju. Nadaljeval je z vztrajno voljo borbe za svoje politične pravice. Julijska 12dnevna stavka je našla večino delovnega ljudstva pripravljeno za borbo proti fašističnim izrodkom za obrambo svojih poetičnih pridobitev in v obrambo demokratičnih, pridobitev v naši pokrajini sploh. V letu 1946 j Preprečili bomo « sovražnikov miru in vse nakane demokracije Tržaško- delavstvo ja vedno iu ob vsaki priliki opozarjalo na vse nepravilnosti in na zle posledico, na vsa ncljubaosti. ki bi lahko nastopile, 'ali r*a so celo nastopile zaradi vzdušja, zaradi ravnanja dobro nam zna-uiii_ krc.aov, ki predstavljajo ostanke iašJzma: noofašizem' iu polomljeni imperializem. Kapitalizmu pa ni bilo in ni všeč, da se jo delovno ljudstvo vzdramilo ti pokrenilo množestvono gibanje za svoje pravice, za mir in splošno blagostanje. Zato delovno ljudstvo pri teli krogih ne uživa nobenih simpatij. nobenega razumevanja; kaj še, da bi jih podprle. K takemu ocenjevanju naš silijo stvarni dogodki, v katerih smo zaradi nerazsodnosti in ozkosrčnega koršstolovstva tukajšnjih krogov pri-.merani živeti, iu proti čemur smo;se in so bomo vedno dosledno borili- impcriaiUzmu in kapitalistom pa naše •borbeno razpoloženje ni všeč-Za vsako ceno bi hoteli ovirati napredno sile in izločiti, zmanjšati vpliv delovnega ljudstva na, vsakdanje javno- življenje; Razmišljajo o bodočih: volitvah in zato so še toliko bolj zaskrbljeni. Zaskrbljeni so, ker je njihov vpliv malenkosten, če izvzamemo njih vpliv pri sedanji upravi, ker se čutijo ogrožene iu brezmočne zaradi: demokratičnega razpoloženja in množestvene odločnosti demokratičnega' delovnega ljudstva. Zato sc oborožujeio. O tem nas .prepričujejo zadnja odkritja, do katerih ne moremo biti ravnodušni-Oborcžujojo se, kor .b* hoteli priti zopet na oblast, šanv so prešibki, zato so pripravljeni hlapčevati celo tujim imperialistom', pri katerih iščejo in. uživajo vso podporo. Sedež politične stranke se je izkazal za neprimerno, preslabo skrivališče. Zato so se zatekli k državnemu zavodu za socialno skrbstvo- Za vod ima svoje prostore v ulici Batisti in spada pod Carducci 0, kjer sc bile svojo dni »torbe-«, »mučil videnza sociale«, ki ima svojo centralo v Rimu. In od tu dobiva vsa navodila. Res lepa profanacija socialno ustanove! Zavod, ki bi moral služiti sc-cialiim svrham. služi reakcionarjem za arzenal, za orožamico. Ti reakcionarni elementi naj vodijo socialno ustanovo? Ne! Delovno ljudstvo • jo opozarjalo na okolnost, da raznim, socialnim za vodeni in ustanovam Se vedno načeljujejo fašistični in _ njim slični elementi, ki so. nevarni za mir in demokracijo-Do takih ustanov, do takih vodstev šizrna so. bile. to. ustanovo namenjene raznim uradnikom - ■ - protežiran-com režima, protežirancem. italijanskega imperializma. Zaradi dosledne •oorbe proti fašizmu pa moramo ocl straniti vso nevarnosti- Mi hočemo mir. urejenost! Ko je delovno ljudsiv.. izvedelo za najdbo orožja v prosterih socialno ustanove, se je pričelo zbirati.-Tržaško delavstvo ee jo polnoštevilno zbralo v tovarnah, kje;: jo izglasovalo protestne resolucije. Delavstvo zahteva, da se dožene odgovornost Za najdeno orožje in da so'krivci ne moremo imeti zaupanja. Dogod-; strogo kaznujejo- Opozarjajo na ene ki sami razkrinkavajo te zavede, elemente, ki načrtno pripravljajo Zato zahteva delovno ljudstvo, da se, nerede in hujskajo ljudstvo. Prepre-iavrše temeljita čiščenja, predvsem čiti hočejo, da bi zavladal-v Trstu v vseh socialnih ustanovah, ki sc j mir. morajo istočasno izročiti v upravlja-: Delavstvo zahteva, da sc s temi nje onim; do katerih bodo zainterc-j ljudmi najostreje postopa- ZVU je sirani imeli zaupanje. Za časa fa- za to odgovorna in mora skrbeti za red in varnost. Oblasti morajo aretirati krivce in morajo razširiti svoje. preiskave, kor se gotovo skriva orožje še marsikje. Po fašistih in krivcih neredov se mora udariti z vso odločnostjo- Delavstvo ee tudi sprašuje, kake to, da jo bilo možno uvoziti v našo pokrajina toliko orožja. ne da bi ga odgovorni, za to postavljeni organi odkrili in preprečili dostavo na določena mesta. V tem in sličnem smislu so bile napisane protestne resolucije na ZVU Razburjenje se še ni poleglo. Vsi demokratični sloji pa odločno zahtevajo, da se pedvzamejo potrebni ukrepi in zagotovi varnost v naši pokrajini. Delovno ljudstvo je pripravljeno preprečiti vse poizkuse sovražnikov miru in demokracijo ter na ta način prispevati k izgradnji Nov korok naprej za sindikalno enotnost =Sklep Osrednje komisije zo sindikalni sporazum= Odbor za. sindikalno enotnost sporoča, da je bil dosežen sporazum o 3. poglavju statuta odnosno o sindikalnih organih in funkcijah osnovnih enot v podjetjih-Organi osnovne enote v podjetju sta skupščina organiziranih -članov in cdbor v podjetju- Skupščino tvorijo vsi delavci, vpisani v organizaciji. ki so zaposleni v podjetju, število vpisanih pa fie sme presegati 500 iu podjetje mora imeti e:ictim organizacijo. Poleg tega. so v skupščini, tudi delegati raznih oddelkov in sicer po 1 delegat na vsakih 10 delavcev. Skupščina predstavlja kolektiven izraz volje delavcev v ob-mpčj upodjetja- Voli delegate v skupščine strok, voli cdbor v podjetju, odloča o vprašanjih delavcev v območju podjetja. Voli delegate v skup-ijajo razne pogodbene zakonite do- boljše bodočnosti in urejenosti tudi ločbe in odloča o vprašanjih notra-v tem delu Evrope. 1 njo ureditve. Skupščina lahko odloča V PULJU SO PADLE ŽRTVE v obrambi skupne lastnine delovnega ljudstva . .2? mesecev sistematsko uni- ločujejo strehe. Tega ne delajo samo odnesti svejo blago in da ga ZVU pri cujejo .v 1 ulju razne industrijske na- ,,0 tovarnah ampak tudi po javnih tem ne bo ovirala. morda tudi v Italijo. V resoluciji, ki .so -jo poslali delavci jugoslovanski vojaški upravi v Opatiji navajajo, cla so v zadnjem času odpeljali s pristankom ZVU skoraj 100 raznih predmetov in strojev 2800 ton kovin in preko 720 ton električnega jn drugega materiala, ki je pomemben v industriji- Razni temni elementi, ki so zaposleni pri tem delu. pa se ne zadovoljujejo same s Tem. 'da odpe-Ijujejo stroje in industrijske naprave, ampak na vandalski način kvarijo tudi poslopja, trgajo okna iz okvi-nice« itd Tu se sedaj nahaja »Pro- -rov. parkete in ploščice'iz tai in u- prave in odvažajo po morju material in celo po privatnih, 'hišah, j druge.kraje cone »A« m j yfi0 t0 nam jasno kaže. da nočejo | samo odnesti.: kar so odnesti da, Z Goriškega Delavci v borbi za svoje tovarne, , V Pulju imajo moderen valjčni ampak da hočejo uničiti tudi to, kar mlin tvrdke »Sausa«. Ko so bili še bi moralo ostati v Pulju. ' j Nemci v mestu, so pred odhodom Delovno ljudstvo- je vedno težje hoteli uničiti ali odpeljati stroje ka-gledalo to vandalsko uničevanje tistih ^or so poskušali tudi po drugih to* strojev in objektov, ki jih je prav varnah m jim ie ponekod tudi uspe-ono zgradilo e svojimi rekami in v ?°- Medtem ko so delavci branih mhn potu svojega obraza, da bi si z nji- ® fTOJc pred uničenjem, so ee gc-hovo pomočjo moglo el užiti svoj tr- vodarn skrivala na varnem Sedaj di kruh- 'Poslali so nešteto protestov fa. ko se b iza tud, za puljske deni odposlanstva sc- romala na ZVU- ^vce svoboda, je začel tem gospe-Toda podpolkovnik Onvood, guvei- zrak v mestu smrdet* m bi rad. ner v Pulju, jih je na kratko odšlo-, vs® ^kupa.] odnesli- v vil češ da ima vsak zasebnik pravico | J**? Snov. ^da'hi -------------------------- ■1 odpeljali (iz mlina stroje in drugi Vedno smo in bomo pripravljeni kot doslej braniti naše v lotu 1946 zelo aktivno- Temu se pa. ni čuditi, suj so živ! j maki problemi tako občutni iu pereči. Delavstvo na Goriškem je budno pazilo, da bi zadržalo vse izbojevan« demokratično pravice in -si priborilo še novih- Vodno, kadar je bilo to potrebno, je delavstvo z odločnimi nastopi dokazalo svojo predanost do skupnih koristi. Dokazalo jo, da se ne more z delovnim ’ ljudstvom postopati tako. kot se hi zabolelo iz- koriščevalcem ljudstva, cla bi se ukrepalo brez sodelovanja z njim in se ne bi upoštevale njegove življenjske zahteve in potrebe. Veličastna manifestacija 1. maja je dokazala, da sta solidarnost in bratstvo med delovnim ljudstvom stvarnost, s katero morajo vsi računati, pa naj jim bi bilo to všoč ali ne- Tudi na »Parado dela« ne smem-, pozabiti. S tern praznikom dela je bila dokazana ustvarjalna moč dc- foMtivnB^^odb^in^ekonomskih jPrav!CS m ustvarjati solidne temelje dobrobiti skupnosti in socialnih akcij, ki so bile dosc- Delo na sindikalnem polju ja bilo žene v prid delovnemu ljudstvu. ' - -• Število organiziranih članov v coni A se je dvignilo od 86.000 v avgustu na preko 90.000 do konca leta, kar pomeni za našo ozko cono in okolico ter okoliščine, v katerih živimo, prav lepo število. Med najvažnejše dogodke preteklega leta pa štejemo pariški sporazum, ki bo moral uresničiti enotnost delovnega ljudstva pri nas. V leto 1947 stopamo z novimi in velikimi nalogami. Pred nami stoji važna, naloga poenotenja delavskega razreda v enotno delavske organizacijo, ki bo odgovarjala 'vsem 'potrebam delovnega, ljudstva v bodoči sistematizaciji našega ozemlja. Prav na nas, prav na F notnih sindikatih, ki so biti že. od vsega počeika avantgarda v Meandri delavskih pravir, stoji danes zgodovinska naloga, da v tem novem letu napravimo odločen korak naprej, da zagotovimo delavskemu pokreta pri nas tisic tradicionalne značilnosti, ki so bi-le vedno lastne delavskemu gibanju med Slovenci in Italijani na tem ozemlju, \ prašanje enotnosti _su/Kd \ prave, ljudske demokracije Onemo-. I lovnih množic, ki ekrbe za te, da a vprašam spojitve dveh obsipa. >■ \rr0Hti, da bi naše ozemlji: služilo delom zadostijo vsem vsakdanjim sindikalnih oriram^i/, n jmm ZQ osnovo imperialističnih intere-cdstratuev Aose*anV%a % sov, da bi naše ozemlje postalo pclitične usmf\m0^Z dJavkk -' kolmi!a !u!ih imperialističnih sil mani naprenum d ■ in odskočna deska za ogrožanje ga razreda. Pripori Za moremo gvobode in ndrn£m raz^]n m. naporom za p'prednik miroljubnih dežel, d. mokratičnega ^ka, maU at.jc ,J} 0,mom vzmstaviiev ljnd. moramo za n j:,tdsf,;a ! ske demokratične vlade, ki bo od- fronle vsega. aeI^j ’ ^ .:J Ogovarjala težnjam, delovnega ljnd- za obrcamo stopil PrJ.,’ J' J i siva in tako zagotovila vsemu pre-tilnih m socialnih pnaomev n* -F \ bivalstm socialni razvoj in napre- uirditev m zagotovitev demoktaa- ■ je v iem delu L 'r?Pe- J™! j 4) Preosnovati socialno zakona-vo in enotno sindikalno o g «* -v,- . vrnj}i delovnemu ljudstva cijo ne pomeni samo poeno t t- j njegOVe socialne, Zavarovalne, bol-lavske. vrste v ožjem snuslu, at - ; ,/iJke istitucije, zaščititi delavce pak ustvarjati 'program^ bodou-j ^ brezposelnostjo m s tem za- - .....”h mnnr,r gotovih njim in njihovim družinam dostojno življenjsko raven. 5) Vrniti delovnemu, ljudstvu njihove institute, delavske zadruge, ki so mu bile za časa'■fašizma s silo iztrgane iz rok, 6) Preosnovati gospodarsko po- seelo v obnovo . stroje. In so jih .rešili pred Nemci • Na organizacijskem področju so - ^a*0, da bi si z niimi se nadalje slu-V-A , -tep.. Vpejl4J|tevao - TPk;m ^ vsakdanu kruh. se m>o šahih v ES? se je dvignilo, kako« ,' se je dvignila tudi zavest, o čemer nas prepričujejo napori in uspehi v berbah za pravice ljudstva. ] ce do končne zmage in do zdražit-' ve s tistimi tovariši, ki že uživajo sadove svoje borbe v svobodni Jugoslaviji. Nekateri reakcionarni časopisi sd izjavili, da je delavstvo pi vo napadlo policijo z orožjem. To trditev je/po-stavila na laž celo policija sap®, ki je izjavila, da so bili vjMi borbi ranjeni štirje policisti, cj^r:beden ne od strelnega orežja- Likvidacija ladjedelnice v Pulju. Za zaključek teh žalostnih dogodkov so dan pozneje, v soboto, definitivno zaprli ladjedelnico Scoglio Olivi češ. da imajo z njo izgubo. Tako je nad 500 delavcev vrženih na cesto brez kruha Delavci pa so zapustili ladjedelnico šele. ko so jim zagotovili, da ne bodo odpeljali strojev- V soboto dopoldne je 'bila pucgtašena poj vseh tovarnah enourna bela stavka/ od 10. do 11 ure v protest proti od*, peljavanju strojev in v znak solidarnosti z delavci, kj so ss tako junaško borili za svoje pravice- Vf/e puljsko delavstvo je trdno odločenc-vztrajati v borbi za svoje pravice do končne zmage in osvoboditve, ki so jim z naglimi koraki približuje. o raznih agitacijah v podjetju, no sme pa odločati o stavki, preden se ne posvetuje z zveznimi, organi. Ce je .stvar izredno nujna, se lahko po odboru v podjetju obrne neposredno na zvezne organe. Skupščina se sestane na pobudo odbora po odloku ciganov stroke ali zveze in na upravičeno zahtevo tretjine član c v osnovno enote.. Odbor v podjetju je izvršni organ skupščine in predstavlja delavce, organizirane v podjetju- Izvoli ga skupščina za eno leto- Nato govori poročilo o številčnem sestavu - odborov v podjetju Izvoli ga skupščina za eno leto. Nato govori poročilo o številčnem sestavu odborov v podjetju. V večjih podjetjih se lahko ustanove pododbori oddelkov, ki bodo reševali vprašanja v oddelkih in služili za zvezo med odborom v podjetju in delavci- V podjetjih z manj kot 20 delavci in nameščenci bedo izvolili podjetniškega zaupnika- V podjetjih, ki imajo več tovarn, ladjedelnic ali podružnic, ki spadajo pod skupno Osrednje ravnateljstvo, se izvoli v vsaki tovarni, ladjedelnici ali .podružnici odbor v podjetju. Poleg tega pa se ustanovi osrednji koordinacijski cdbor. Ta odbor ima samo posvetovalno moč. Odbor izbere iz svoje srede predsednika in tajnika, ter. poveri dragim članom razne funkcije- Vsak član je odgovoren za jačenje sindikata, za uveljavljanje določb in smernic višjih sindikalnih organov in dr- Posredoval ho pri delodajalcih za zaščit i interesov in pravic delavcev v vseh sporih, ki nastanejo v podjetju. Skrbel bo nadalje, da se uveljavijo vsa, ipegedbena iu zakonska določila v korist delavcev. Doslej so so sestali odbori za sporazum v naslednjih strokah: kovinarji. tiskarji, kemiki ter Osrednji odbor v Miljah. Ta teden se sestavijo nadaljnji trije odbori, in sicer okrajni cdbor za Tržič in odbora za stavbenike in lesno industrijo- Izdelali so tudi statut, ki določa organizacijsko strukturo nove enotne organizacije- Delovanje E S kmetijske stroke Potrebe naših kmetovalcev - . . , ... IU lili iJUU piV-IVU « ‘ Naj večjo pozornost, so Ete posvetih ml;na s0 se pridružili cni iz arzena, gospodarskemu položaju delavstva- la/ tobačne tovarne in drugih obra- Rabeljski rudarji ter kmetje in delavci. Kanalske doline so poslali maršalu Titu naslednjo brzojavko: Želimo Vam, tovariš maršal, obilo sreče v novem letu ter da bi še mnogo let vodili jugoslovanske narode. Tudi mi Slovenci iz Kanalske doline pričakujemo trenutek, ko bomo priključeni k naši domovini FLR Jugoslaviji. Zato imamo neomajno zaupanje v Vas, največjega sina jugoslovanskih narodov, ki ste tudi nas napotili v narodnoosvobodilno borbo, da smo se otresli jarma italijanskih in nemških okupatorje/. Z enakim zaupanjem pričakujemo, da bomo v novem letu konoio priključeni k veliki domovini Jugoslaviji. Gospodarske prilika sc- se naglo spreminjale, slabšale. D tem se lahko prepričamo, če pogledamo porast mezd ip doklad. Srednja mezda je znašala ob pričetku l^ta 1946 9 lir na uro, kasneje se je pa dvigmla na IS 'Jr in koncem leta na 28 lir-Draginjska doklada Pa cd 90 lir na 158. nato na 165, 190 in končno na 254 lir na dan. Vendar pa vsi napori ES za mate- uKfgli več vzdržali. Za.pur.tiS so-Te iavnice in stroje ter šli k mlinu. da. Deputaclja kmetov, članov fS I sojo načrt nove pogodbe na polo- S »h t.% U.J* m™ * tJKjJAvv ;/£ priKi«- ptdiJŽ in mu Izročila spomenico, v kateri ZVU, s katerim bi prenehala abso-so navedene zahteve tukajšnjih j batno nevzdržna situacija ubogih poljedelcev. ! kolonov, ki so zaradi sedanjih tr- Spomenica se glasi: idili, nenormalnih pogojev prisiljeni 1. ZVU naj oskrbi transport na-j zapuščati zemljišča, obdelovana na kupljene krme za živino v tržaško, polovični pridelek. tov. Možje, žene in otroci so šli. v borbo za kruh- in skušali preprečiti, da bi kamioni, odpeljali natovorjeni material. Policija ie takoj začela u-porabljati revolverje in brzostrelke. Zaiela je teči kri. padle so prve žrtve- To pa ljudstva ni oplašlio. »Za naš kruh gre. za našo- prihodnost,« so dejali možic in dvignili nekega nadlega tovariša na ramena ter trumoma odšli proti mlinu. Žene so rialno izboljšanje niso mogli dove-j jih spremljale in otroci so se s prosti do popolnoma zadovoljivega sta- čarni branili pred policijskimi puškama. ker odgovorna začasna uprava, mj in solzi vi mi bombami. Ko je poni pokazala v tem pogledu tlovdjne- j licija videla to junaško odločnost doga razumevanja- hovnega ljudstva, se je umaknila iz ES so zahtevali iu še vedno zah- mlina proti hribu nad njim- Delavci te vaje, da se izvede maksimirani« cen in uvede nadzorstvo nad potrošnjo. da se izvede racionalizacija živ-1.jenskih potrebščin. Le v tem slučaju ne bo : vsako mezdno izboljšanje zgrešilo svojega namena, ker bo dosežena stabilnost-Slabši je položaj poljedelskih delavcev. M se morajo hoditi proti najbolj reakcionarni konservativni struji — proti veleposestnikom, proti so mlin zasedli in so se umaknil iz niega šele potem, ko sc- prišli zavezniški vojaki v popolni bojni opremi, z oklepnimi avtomobili in jim je povelju joči1 častnik obljubil, da ne. bodo odpeljali strojev in cla bodo mlin za-stražili. Tako so delavci s svojim' energičnim dejanjem preprečili, da bi še nadalje odpeljali tiste stroje, ki delavstvo ustvarilo in ki s-o) življenskim potrebam in zahtevan po proizvodih- Ta ustvarjalna sila dela' marljivih rok ni mirovala. Delovno ljudstvo ss namreč zaveda, da nosi samo v-sebi vso predpogoje za izboljšanje svo- . jih je —--------- ---- onim, ki bi radi z žulil poliedelskih bogatili, njihove lastnike. Zal.Je ta delavcev hoteli v mestih luksuzno in odpor zahteva;] svoje žrtve. J rne to- brezvestne živeti- Zemlja jih vidi Is poredkoma ali pa sploh ne -Delovno ljudstvo ie prežeto z duhom toatstva in solidarnosti in stopa v nove- leto z enakimi težnjami kot v preteklosti, s težnjami nepomirljivo nadaljevati borbo proti vsem reakcionarjem in izkoriščevalcem delovnega ljudstva do dokončnega priznanja vseh pravic delovnega ljudstva, do dokončne zmage. variši: Lino Mariani. Mario Lušič in Anton nSalgari so darovali mlada življenja zato. da bi obranili .puljskemu delavstvu pogoje za boljšo bodočnost- Poleg njih je bilo ranjenih se kakih 20 drugih tovarišev, cd katerih 7 težje. Delovnega ljudstva tudi te žrtve niso oplašile in celo oni. ki leže težko ranjeni v bolnici.. so iziavili, da bodo še nadalje branili svoje pravi- cono z lastnimi autoprevoznimi sredstvi ter po znižani ceni nadalje naj poskrbi za prenos že namakanih smeti (torej že razkuženih) iz centralnega skladišča v Zavijali v razne poljedeljske okraje predmestja in okolice. Razdeljevanje poljedelcem bo prevzel kmetijski sindikat proti izstavitvi posebnih bonov. Končno naj se dovoli prevoz smeti v zimskem času do 10. ure, v poletnem do 9. ure zjutraj. 2. Preskrbi naj se čimprej za kritje sedanje potrebe semenskega krompirja, primernega za naša zemljišča. 3. Prispeva naj se s 60% pn sedanji zelo visoki ceni trtnih sadik, ki se .bodo sadile v naši coni. Približno 20.000 rastlin stane po sedanji ceni L. 50 za trto, skupno 1.000.000. To je znaten kapital, U pa ga kmetovalci lahko krijejo kvečjemu s. 40%. 4. Takoj naj se izvede potrebno čiščenje min ter razrušitev še vedno obstoječih bunkerjev ha travnikih in zemljiščih v predmestjih in okolici, da se s teni zboljšajo predvsem pašniki. 5. Resno naj se vzame v pre- 6. Poskrbi naj se, da tržaška občina ne bo oddajala več v obdelovanje na polovični pridelek svojih zemljišč, ki jih upravlja Azienda Agricola Comimale v Zavijali, marveč da jih da v zakup sedanjim kolonom, ker površina teh zemljišč obsega samo nekoliko hektarov ter so ista obdelovana samo za povrtai-no. česar niso dovoli dobičkonosna in kot taka niso primerna za obdelovanje na polovični pridelek. 7. Takoj naj se poskrbi za nakup plemenskih bikov, iz inozemstva ki so prikladni za naše pleme, ki je jc oslabljaio; izroče naj se raznim plemenskim postajam in preskrbi naj se za njih vzdrževanje. 8. Preskrbi naj se za to, da se oplemenjenje dovoli samo pod ži-vinozdravniškhn nadzorstvom. 0. Ukrene naj se vse potrebno, da sc dovoli prodaja samo cepljenih prašičev, da se na ta način prepreči razširjenje prašičje kuge. ki letno pobere 50% prašičev v tej pokrajini. 10. Ukrene naj se vse potrebno, da se bodo občinski živinozdravniki strogo držali svojega pravilnika, ki predvideva redne in periodične preglede vseh hlevskih poslopij mesta (Nadaljevanje na str. 2) gibanja delavnih množic, stopati v okvir mednarodnega delavsKega gibanja in postati resen liniteu v bodočem političnem življenju m trdna obramba pred vsakršnim poskusom kratenja demokratičnih so-cialno-politUnih pravic delo vitega 1s 'gS.KSlMtKSl - TS tZ1? ,f„ : ** t«* šNeu i» m*t spodarskih interesov, marveč, mo raio postati odločen iinitelj tudi v vsem javnem. polUičium in -socialnem življenju naše dežele. Naše osnovne bodoče naloge bodo- morale biti zatorej sledeče: 1) Bodoča sindikalna organizacija bo morala teniljiti na popolni narodnostni in jezikovni enakopravnosti. šteti bo morala med svoje osnovne cilje slovensko-ita-lijansko bratstvo kot garancijo bratskega sožitja med dvema narodoma in nadaljnjega utrjevanja bralskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. 2) Zaščititi, delovne množice pred vsakršnim pojavom novojašiztna in narodnostne nestrpnosti s strani šovinističnih in protiljudskih elementov ter nadzorovati ' razvoj I emancipaciji delovnih množic in po zagotovitvi primerne ravni umstvenega, strokovnega in moralnega razvoja. Te namene in naloge, ki si iih postavlja delavski razred ob začetku novega leta, pa. bo mogoče doseči le s 'popolno združitvijo sit vseh ročnih m timskih delavcev, vseh zdravih JI slovenskega in italijanskega, naroda v naši pokrajini. Prepričan: snuj da bo novo leto za delovno ljudstvo Trsta in Slovenskega Primorja novo poglavje borbe, za utrditev delavskega pokreta, za utrditev vseh pridobitev narodno-osvobodilne borbe in novo razdobje v razvoju in utrjevanju demokracije na lem ozemlju, Ivan Bukovec — Voimir Amerika Ameriški časopis za gledališče in film »Variete« sporoča, da sta-ministrstvo za vojsko Tn zunanje ministrstvo ZDA prepovedala predvajanje filmov o grozodejstvih Hštlevjevcev Številne organizacije med njimi tudi - »Društvo za preprečevanje tretje svetovne vojne« so skušale dobiti dovoljenje za predvajanje takih filmov po vseh •predelih ZDA zaradi propagande proti vojni. Ministrstvo za vojsko jo odklonilo dovoljenje- Predstavniki društva izjavljajo, cla je zunanjo ministrstvo prepovedalo predvajanje teh filmov ped vplivom vplivnih osebnosti, Id imajo interese v Nemčiji jn močan vplivna vladne krose. C* V zadnjem času je bilo mnogo govora o načrtih in razgovorih za sklenitev tajnega anglo-ameri-škega vojaškega sporazuma- Čeprav govori načrt sporazuma, da ni naperjen proti nobeni državi, temveč, da je pepotooma obramben, predstavlja vendar v bistvu ustvarjanje posebnih blokov v okrilju Združenih narodov, zlasti, ker predvideva, da se lahko pridružijo tudi druge države in prihaja s tem na nevarno pot, ki :io oznanujejo glasniki novih vojn. O .Dri teh vrsticah lahko premislimo, kdo zagovarja miroljubno politiko, politiko koristi delovnega ljudstva in kdo se bori proti £;t. ■ teresom ljudstva -O Ne\vycrški radio javlja, da so cene življenjskih potrebščin v 60 največjih mestih ZDA doseglo vi- Razgledl po svetu Pred neizbežnim gospodarskim polomom šino. kakršne sploh ne pomnijo. Na zborovanju nove organizacije »Napredni ameriški državljani« je bivši trgovinski minister Wallace. govoril o nalogah ta organizacije in o nevarnosti ameriške gospodarske politike, ki stoni na. nebrzdani trgovski svobodi, kj bo neizogibno dovedla do krize in do nepopravljivih neredov v nekaterih državah- Anglija Do vesteh AFP namerava okoli 20-000 delavcev v londonskih električnih centralah pričeti stavkati, ako jim ne bodo . znatno zvišane mezde. Da bi preprečili stavko, so pričeli delodajalci danes razgovor« z delavci Turčija Po poročilu turškega lista »Cum-hurvet« je .bilo napovedano obsedno stanje v raznih turških mestih. 12 univerzitetnih študentov je bilo obenem z mnegimi drugimi osebami aretiranih v Istambulu- Do objavah o obsednem stanju s strani vojaških mestnih komand, je policija nadaljevala z zapiranjem strankinih ‘ sedežev, ukinjanjem sindikalnih organizacij in je izvršila aretacije in preiskave List »Lni Sabah« sporoča, da jo bilo veliko število pripadnikov sindikatov tobačne industrije aretiranih v _ Carigradu- O sličnih dogodkih prihajajo poročila tudi iz drugih Jerajev-. Japonska Občinske oblasti v Tokiu so javile, da je v mestu nad 700.000 brezposelnih- To število stalno narašča- Nemčija »Berlin«? Zeitung« ugotavlja, da v zapadnih okupacijškili conah Nemčije še ni izvršena zaplemba premoženja vojnih zločincev. Tako imata na primer brata BI oh m, ki sta vzdrževala tesno stike s Hitlerjem, šs vedno v rokah naj- . večje pristaniške naprave v Hamburgu »Blohm .t Comp-«. Italija Italija je zaprosila Uvozno in izvozno banko v Washingtonu za posojilo 5 milijonov dolarjev- S tem posojilom namerava Italija nakupiti v ZDA tobak Italija bo najbrže pri omenjeni banki zaprosila tudi za posojilo 17 milijonov dolarjev za nakup bombaža- O V Reggio Calabria (Italija) sc nameščenci v odovoda in transportnega podjetja proglasili stavko, ker niso ustregli njihovi zahtevi po zvišanju plač- i V Catanzaru je na, tisočo c-eh j Bolgarija protestiralo zaradi poihanjfomia električnega toka. Splošna stavka v Bariju s« je •zaključila 28 decembra zvečer s popolnim uspehom delavnega ljudstva, ki je doseglo sprejetje svojih žalitev. Sklep glede prenehanja stavko je bil sprejet po posvetovanju s krajevnimi- oblastmi, kateremu so prisostvovali, tudi predstavniki vlade in sekretar Generalne konfederacije dela Rapel-li. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da se prebivalstvu razdelijo živ-1 jenske potrebščine in da se čim preje prične z jzvainnjem javnih del- O •Velika skupina brezposelnih -v Rimu se jo danes zbrala pred poslopjem vlado ter demonstrirala med vzkliki: »Dovolj obljub!«, »Hočemo kruha in dela!«. Druga skupina demonstrantov se je zbrala pred ■’mestnim prehranjevalnim zavodom ter protestirala zaradi dviga cen življenjskih potrebščin. V južni Italiji šc .vedno vlada veliko pomanjkanje življenjskih : potrebščin« zlasti kruha, , Francija AFP poroča, da je francoska, Generalna konfederacija dela ■ predlagala, naj znaša minimalna mesečna plača, 7-000 frankov, ker so današnje plače zaradi inflacije daleč pod življenjskim minimom. Generalna konfederacija obenem zahteva stabilizacijo cen- V Bolgariji je bilo od 1. januarja do 1- septembra leta 1946 14.212 delovnih brigad s 336.610 ljudmi-Prispevali so 1,148- delovnih dni v vrednosti 44,387.545 levov Poleg tega je delalo tudi 21 stalnih mladinskih brgad, v katerih je sodelovalo več kot 36-000 mladincev, ki -so prispevali 2,404.753 delovnih dni in izvršili dela v vrednosti 600-930.250 levov. Jugoslavija V Splitu so spustil; v morje velik plavajoči dok. ki je bil med okupacijo potopljen in ki so ga zdaj z vnetim deletn popravili- ZSSR Pred 46 led je bi' ustanovljen T>od vodstvom Stalina sindikat delavcev petrolejske industrije. Prebivalstvo Bakuju je svečano proslavilo ta slavni dan- Po pod-■ jetjih so se vršila predavanja o ustanovitvi sindikatu delavcev petrolejske industrije, o slavnem revolucionarnem bakujskem proletariatu, o vlogi in razvoju sindikalnega gibanja in o časopisu ;>Gudok«. katerega pni urednik .ie bil Stalin V največjih tevar-Jiah »Lajtnant Šmit.«, Raki r-Tj rabocijc in v redakciji časopisa »Gudok« so bili sestank; mladih in starih delavcev petrolejske industrijo — udeleženci zgodovinskih stavk leta 1903 in 1904 Govori H so o vojnih spominih v zvezi s sindikalno 'delavnostjo. N'a čast 40- obletnice je priredi: centralni komite sindikata delavcev petrolejske industrije veliko jubilejno razstavo. Skupni napori - splošno blagostanje Slovani in morje TITO je govoril Nič posebnega? Ker je govoril državnik? Ker je govoril Tilo? 0, saj dobro vemo: mnogo državnikov je govorilo, mnogo jih še bo! Govorili so razni Hitlerji, govorili so razni Mussoliniji, govore tudi še vedno razni Churchilli in govori celo tudi Vatikan....... Pa se do danes svet še ni podrl in se tudi ne bo..... Svet podrl? Da, da, bas svet in baš podrl! Kajti to je bil, je in — vsaj še nekaj lasa! — bo ostal namen raznih teh »govornikov narodom". Podreti hočejo svet, da bi mogli sami in neovirani uživati prav vse dobrine človeškega znoja; hočejo spodkopati in Hm globlje pokopati svobodno presojo, svobodno delo, svobodno življenje in svobodno, človeka dostojno uživanje dobrin vseh onih nepreglednih in rupreštetih množic, ki so po vseh človeških — in če hočete tudi po vseh božjih! — postavah edi- j ne upravičene do svobodnega človeškega življenja. Tito je govoril... Le pa zli. j vo preglejte in natančno premlejte vsak njegov stavek vsako njegovo besedo; presejte skozi najjinejše sito vsako njegovo misel! To je dolžnost nas vseh, kajti Tito je govoril prav vsem brez vsake razlike, brez vsake omejitve. In tu zadenemo na prvo razliko. Kontu so govorili razni Hitlerji? Komu govore razni Churchilli, raztreseni po vsem širokem svetu? Govorili so in govore svojim plačancem, govorili so in govore od tujega zrnja in tujih žuljev sitim, bogatinom, njihovim podrepnikom in končno njihovim sužnjem. Saj je bedno življenje teh »velikih govornikov" posvečeno le ozkemu krogu miselno malenkostnih, etično in moralno nizkotnih samogoltnikov. In kaj prepovedujejo ti gromovniki? Ideje? Vzpodbude do pravega človeškega življenja? O, ne! Ati ni bila in ali ni še evdno vsaka njihova beseda prepolna strupa, vrhana sovraštva, nasičeno uničevanja človeške svobode, človekovega zasužnjevanja, blatenja človekove dostojnosti? Kolikim svojim poslušalcem morejo ti »pravičniki" nuditi veselje d0 življenja? Kolikim obetajo napredek in blagostanje? 0, le poglejmo narode po svetu, pa pričnimo v na- šem Trstu in se ozrimo preko Grčije, Palestine, Egipta, Irana itd. vse daleč tja do Indonezije in Kitajske ...Le vprašajmo vse razne narode po vsem. svetu, ki jim ni bila dana ,^reča" bili rojenim z belo poltjo! Ali so vse te ogromne množice bile vzradoščene ob rožljanju raznih Churchillov z atomskimi bombami! Ah so bile vse te nepregledne kolone ljudi od vzhoda do zahoda vzhičene nad modrimi, belo pleme poveličujočimi kantatami visokorodrdh »belcev" Smutsovega tipa? In i> teh znamenjih so ti visoko kulturni gospodje osrečevali svet... Tito ni rožljal s atomskimi borm-borni, saj jih nima; pa jih tudi — ne rabi, ker narodi ne rabijo sredstev za uničevanje sveta. Narodi nočejo smrti, narodi hočejo življenja! In Tito je govoril narodom.., O, rožljal pa je, rožljal! Kladivo, kosa, kramp, lopata, pero, knjiga... Kar poslušajte! To je pa rožljanje, ki ga bodo z navdušenjem poslušali ne samo narodi Jugoslavije, temveč vsi narodi sveta, všievši tudi one puntarske od Trsta pa tja do Kitajske... Le prisluhnimo! Pospešite v tem letu proizvodnjo in zmanjšujte še vedno visoke stroške proizvodnje... Posejte v tem letu vsak košček zemlje in vrta... Mladina Jugoslavije!... Šolska, strokovna, fizična in kulturna vzgoja naj ti bo naloga, a ostali čas posveti izgradnji naše države!.... Ljudska inteligenca, kjer delaš daj vse iz sebe v splošmh ljudskih naporih... ? ? ? Podružnica ES - M, Bukovica: Delo opekarne za obnovo Sedanja uprava Je prevzela o-pekarno L IV. t.l. y obupnem stanju. Predvsem se je morala opekama urediti; delo je bilo ogromno, a kljub vsemu izgotovljeno do konca istega meseca. V tem času so bila izvršena naslednja dela: Sušilnic za zidni material je bilo obnovljenih za 1400 m, novo zgrajenih za 800; na novo se je dogradilo sušilnic za 25.000* kosov strešnikov; popraviti je bilo treba vse mostove za dovažanje materiala; odvodnih kanalov se je očistilo in predelalo 4.500 m; izdelanih je bilo 25.000 podstavkov za strešnike; izkopani so bili novi bazeni za vodo; stroji so bili — v kolikor je le bilo mogoče — očiščeni in popravljeni, kar ni bila lahka naloga, ker so stroji bili v obupnem stanju. Končno je bilo nakopane 200 ms gline, ki je vsaj delno zadostovala za poznejše obratovanje. Nabaviti smo morali novo jermen je ki smo ga pa prejeli šele 22. VI. Vse do tedaj smo si morali pomagati s starimi, četudi so bili ž« popolnoma gnili Najtežje nam je bilo, ker nismo imeli izučenega delavsn/a, saj so bili ysi delavci novinci. Vse te priprave so stale mnogo truda in povzročile velike zamude, kar je vse vplivalo na poznejši razvoj obrata. Kljub vsem težavam in oviram smo mogli začeti z obratovanjem že 1. maja, t.j. v začetku sezone. Boriti se nam je bilo z velikimi težavami. Najtežje nam je bilo s stroji; zaradi slabega stanja so le slabo požirali glino, a vrhu tega so bili nja še vse večja. Tudi pri izboljšanju kakovosti nismo hoteli zaostati in na nekaterih formatih je izboljšanje kakovosti doseglo celo 80 do 100?», Na prihranke pri režijskih stroških y danih razmerah nismo mogli misliti. Da pa podjetju le nekaj prihranimo, smo uvedli udarniško delo katerega smo napravili 3.390 ur. V tem času smo napravili 53.000 strešnikov, 28.000 votlakov in 3.000 blokov. Skupna vrednost tega materiala znaša ca 340.000,— lir; za to delo je bilo delavstvu dano v Hrani in cigaretah 30.000,-— lir. Pregled obratovanja s stroji: strešniki: A razni Churchilli in Smutsi? f ^starega tipa. R« je, da smo Le potolažite se gospodje! Saj se trdo .deIali in ?lsmo Cedili niti sil, 543.000 kosov 600.000 kosw 360.000 kosov 83.000 kosov. 1.586.000 kosov. Ker moramo smatrati za enoto v kalkulaciji dela naše opekarne zidak, moremo računati, aa smo izgotovili 2.650.000 kosov, kar zna- 682 ur dela zidaki: 323 ur dela votlaki: 178 ur dela bloki; 150 ur dela Skupaj: 1333 ur dela S, da smo prekoračili normalno kino proizvodnjo m 25%. Prostovoljni prispevki; re* pomoč stavkujočim V Trstu lir 1.700,— za pomoč poplavljatcem v Albaniji lir 2.000,— nabiralna akcija za istrsko ženo lir 600,-— Skupaj lir 4.300,— Delovni odnosi: Delovna disciplina se je v zadnjih mesecih izboljšala za 10?». Prosvetno del6: V septembru so vsi delavci delali pol ure prostovoljno za ustanovitev knjižnjice, ki šteje danes 85 knjig. Delavci se za knjige zelo zanimajo m jih pridno čitajo. Postavili smo si STENČAS, za katerega prispevajo članke delavci sami. Koncem sezone smo priredili kulturno prireditev, pri kateri so nastopili opekam iški delavci. Politično delo: Tedensko imamo množične politične sestanke, ki se jih naši člani polnoštevilno udeležujejo; saj sc zelo žele politično izobraziti. Tekmovanje: V vsej sezoni so delavci in nameščenci opravili 2.089 udarniških ur v vrednosti 67.248,— lir. Tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji se podjetje ni mnoglo udeležiti, ter je že ustavljeno. (Nadaljevanje) Poljska Tudi Poljakom ni te la prihranjena stalna in doteotratna borba za njihovo Baltsko Primorje- Ko so poljski šiahčiči skušali povečati' svoja imetja, jim je rekel Smeli-kavski: »Vsak nared je bolj težil za pomorskim, kakor za teritorialnim gospodarstvom: res je. da eo mesto, v katerem so bile dane Poljakom določen« koncesije, v giav. n era ekonomskega anačaja. Ravno Gdansk je pa na vse mogoče načine oviral Poljski uporabo ffdan. skega pristanišča, zaradi česar je bila Poljska primorana zgraditi lastno luko Gdinjo-Nemčija ni Gdanska nikcli rabila, kakor ni nikoli rabila Italija mogoče z morjem večje nevarnosti. Trsta Nemčija je Gdansk rabita in večje škode, toda morje daje tudi Hitrejše in večje koristi, kakor kopno- Zato, kdor dovoli, da se mu odvzame morje, zametava, lastne koristi in deluje v svojo škodo, svobodnjak postaja suženj, bogatin siromak. ki ni več gospodar na svoji lasmi zemlji.« Stalni napadi sosedov in notranja trenja bo Poljsko od 17. stoletja dalje stalno in nevzdržno slabila in ko je Peter Veliki odpiral svoji državi »okno v svet«, jo bik) tako nokno« Poljski končno veljavno za-zidano- Versajski mir je dodelil Poljski neznaten kes obale v dolžini _ 148 km; v tem številu je pa tudi že všteta obala polotoka Ilela. ki meri 76 km Mesto Gdansk, ki je predstavljalo edini pravi izhod na morje, |e bilo proglašeno ža svobodno USTROJ v Ajdovščini in tekmovame za prikiiučitev k Jugoslaviji V času tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji si j« naša sindikalna podružnica zadala sledeče naloge: ' izgotovitev 200 kosov spojk, napraviti 500 udarniških ur v vrednosti varnem “bo^treba ^veT'dolgo‘poidi , niti'časa;'uspeh je pa le bil: ne 1«; i 20.000 - lir, v fond za obnovo mo, ker bomo prihodnje leto posta-. strokovne in 3 politične tečaj« ter vili nove stroje in bo torej proizvod- priobčiti v časopisju 3 članke. ko j a in s solzami v očeh (čeprav... solzanu veselja) bodo spremljali narodi sveta na zadnji poti vas in vaše \isoke ,,ideje".... In v dolgih zimskih večerih bodo ob gorki peči v lastnih prijetnih domovih pripovedovali večni narodi svojim večnim vnukom: 'Nekoč so živeti tam daleč daleč za deveto krtino neki Churchillčki, tam za trinajsto pa neki Smtsč-ki...« Zena v tekmovanj« Velika osvobodilna borba naših narodov je našo ženo izpremenila — lahko rečemo — v njenem bistvu. S kako zagrizenostjo so se naše mladinke borile ramo ob rami s partizan! i S kako požrtvovalnostjo so se predajale naše žene delo v OF v zaledju! Koliko je tu bilo samozafajevanja, koliko vztrajnosti! Da, vztrajnosti, ki jo s:cer ženski tako radi odrekamo S koncem vojne vihre se pa žena ni dala več vpreči v stare patriarhalne razmerice. Hotela je še nadaljnje borbe, borbe v delu, borbe v obnovi. In to veliko hotenje se ni zmanjšalo, nasprotno iz dneva v dan je močnejše, silnejše. Le nekaj števil iz malega, gorskega grgarskega okraja in resničnost navedenega nam bo 100;7 dokazana. _ Tam v grgarskem okraju so si žene organizirale svoje delovne čete in danes lahko s ponosom pokažejo svoje uspehe: 6325 prostovoljnih ur v vrednosti 192 750.— lir Najbolj so se izkazale žene iz Gor Lokavca s 1.374 urami, iz Vrat s 1.032, iz Spodnjega Lokavca z 959 urami in Podgozda s 65 urami. Menda ne bo odveč, če še posebej pokažemo na one žene, ki so se posebno izkazale! to so: tov. Premec Dragica iz Gor. Lokavca s 456 urami, tov. Plesničar Zofija iz Podgozda z 200 urami in Plesničar Karlina iz Podgozda s 300 urami. Čudno bi biio, da bi žena pozabila na pomožne akcije Zbrale so v razne_ namene v denarju in živilih za 56.433.-- lir vrednosti; najbolj so se pri tem pokazale žerte iz Vrat, ki so zbrale 15.100— Tir, iz Spod. Lokavca 10.068,— lir in iz Zabrda pri Kalu 8.590.— lir. Z delom in z nabiranjem prispevkov so žene grgarskega okra ja prispevale skupnosti znesek 249 183 lir. Domači neverni Tomaži in vsi vi, ki se klatite po tujem svetu v strahu pred novo Jugoslavijo — to še ni naša bodočnost! To je šele majhen drobec naše bodočnosti, zato pa tem sigurnejši! In — kar je najvažnejše — ni se nam treba klanjati nikomur, ni nam treba kri- Na' konferenci vseh kmi'tjj»kih odviti hrbtov pred nikakim tujcem, •’ borov iz okraja Idrija-Csrkno so raz- Napraviti smo: 300 kosov spojk v vrednosti lir 6.000,— 275 delavskih in 250 u-radniških udarniških ur v vrednosti lir 10.000,— v fond za obnpvo smo dali lir 3.250,— za pomoč poplavi jencem v Albaniji lir 1.140,— koralj udarniško 2.000 mB lir 250,— popravili 1 enobrazdni plug lir 500,— očistili garažo lir 1.000,— očistili skladišče starega železa lir 1.680,— v korist podjetja samega smo napravili 100 ur lir 4.500,— za PNOO razžagali 11 m® dr/ s krožno žago lir 1.078,— naprava ene spalne sobe za 2 delavca lir 32500,— posuli smo dvorišče pred delavnico _____________lir____400,— Skupaj lir 35.468,— Vrhu tega smo priredili pet u- darniških nedelj in priobčili v časo- pisju tri Članke. Pe 40% 20% 30% 20% 15% 'odrobna, poročila: tekom tega tekmovanja se podružnica dvignila tekmovanje dvignili za kulturuo-prosvetno dela z« delovni odnosi za socijalno-zdravstveno delo za Dvig norm v podjetja: Delovno normo smo dvignili in utrdili za 24% proizvodnjo smo dvignili za 5% kakovost oranja smo izboljšali za 30% režijskih stroškov smo prihranili za 10% na gorivu smo prihranili za 15% na mazivu smo prihranili za 5% kadra smo usposobili za 40?» Opomba: Tečajev nismo imeli zaradi nezadostne organizacije in premaiega zanimanja, kar je vsekakor naša napaka; sicer je pa dosegla naša podružnica v tem tekmovanju dobre uspehe. Namenjenih udarniških ur nismo Upoštevali v izvršenem delu, ker smo našteli posamezna dela. Tudi prevoza s traktorjem nismo omenili v izvršenem delu, ker je tisti bil v Ilirski Bistrici in se je udeležil tam udarniška dela. Delavstvo USTROj-a je v splošnem pokazalo veliko zanimanje in razumevanje za tekmovalno delo. Vaščani Gabrovke postavljajo temelj za zadružni hlev', ki bo omogočil rejo 150 glav živine Pomen kmetijske šole kar je usoda naklonila — vam. Idrijski rudar - • vzgled delavca Ob zaključku iromessčnega tekmovanja »za priključitev k Jugosla-viii« so idrijski rudarji pczvali .na enoletno tekmovahje vse rudnike kovinske rude v •Tusoslaviji. pravljali o važnih kmetijskih problemih omenjenega okraja- Glavna točka je bila razprava o kmetijskih šolah. Naloga naših kmetijskih odborov je, da vzbudi in poživi pri kmečki mladini zanimanje za študij ha kmetijskih šolah. Posebno v Slovenskem Primorju potrebu-mo niladega strokovnega kadra- Dc-sedaj smo imeli eno samo. tako šolo v Istri, ki pa je bila fašistična po-tujčevalnica. poleg tega pa je učen- slah 50 «^2* I usposabljala v glavnem za vi- f-ano “Er , £5° j° l SVe' nerodne kraje. Pri nas. v izrazito ^e za £eo f m hribovskem kl-aiu. bi se morali osla. hnl V fekT. h ^! nj»ti na šole v Sloveniji, posebno na hov v teku enoletnega tekmovanja- g lanu. Ljudska oblast omogoča danes vsakemu kmečkemu fantu in dekletu šolanje,- Ni več potrebna te- Kratka, neizumetničena novica! In vendar — koliko šile, kolike velja ............... ________________ „ in koliko delovnega elana je skritih; jaVa staršev, da bo niladti absolvent v teh kratkih besedah In — idrijske rudarje poznamo; zato tudB dobro ve/mo. da ne bc ostalo le pri besedah, ampak da bodo po svoji dosedanji naredi rtadkrilili svoja lastna pričakovanja- po dokončani šoli c.etal na domačem posestvu, kar je veljalo za staro Jugoslavijo ki ni hotela preveč kmečkih inteligentov. Zato je bila tud! najbelj nadarjenemu miademu človeku z dežele zaprta pot za nadalje- vanje študija na srednjih in višjih šolah. Danes lahko gre dijak z dobrim spričevalom nižje, takoj na triletno srednjo šolo in potem tudi na višjo. Tudi Strcški so manjši ju st določajo premoženjskim razmeram in prilikam prosilca primemo- Sinovom padlih borcev lit žrtvam fašističnega terorja je šolnina zelo znižana in so v nekaterih primerih celo popolnoma oproščeni Na domačih kmetijah je potreba po obiskovanju kmetijskih šot želo veiika. Obsoditi moramo danes staro nazadnjaško načelo; ».Glej ga iz bajte je do-ma,- pa' gre študirat, da bi posta! ge*. spe d«. I*o končanih šolah so sedaj možne in potrebne zaposlitve na državnih posestvih, zadrugah itd- Potrebno je, da se ustanovijo drevesnice, kakor se je tc 2a izvedlo v Sloveniji. Vzemimo primer Cerkna: tam je prav dobra lega za sadna drevesa, precej zavarovana pred vetrovi in snegom. Tam bi lahko bila velika drevesnica ttldi v okviru zadruge. Zalagala bi lahko vso okolico. Na5; naj- Delo mladine v Ii0rpefjsko*-kozlfi8lcetn okraju Mladina okraja Herpelje-KOzina i« 1327 delovnih ur- V 1044 urah so o. imela v letu 1946. sledeče uspehe: pri čistili 23 šol. Razložili šo 6 vagonov ku! tumo-pr os v e trn em delu so usta* j lesa. obnovili dva podzemski jami oovili 13 čilalnih krožkov, 2i večer- j očistili. Ž25m* ruševin Pri obdelovanih tečajev, Preštudirali sp 6 knjig, j nju njiv je delalo 443 mladincev. Pri nakupili pa 442. V šestih knjižnicah j pogozdovanju pa je mladina posadi-injajo skupaj 1250 knjig, Uredili so i k 30.398 sadik, revnim družinam pa " -• *} pomagali pri obdelovanju polj ih pri tem naredili 9,042 delovni uri. j '40 mladinskih domov Na novo so crganiziihli tri mladinske .pevske zbore in nastopili s 63 prireditvami. Novih naročnikov za mladinske časopise je 127- Na dvanajstih manifestacijah je sodelovalo po 700 mladincev. Na pri ju obnove in gospodarstva Pr; vsem delu no, gospodarsko obnovitvenem polju je tniadiha hrpelj-sko-kezinskega okraja naredila 152.713 delovnih ur, Tudi na fižkuHumem polju mladina tega okraj;) ni zaostajala- Za tek- edinole iz imperialističnih namenov. da zabrani Poljski svoboden izhod v svet- Najboljši dokaz temu ie promet gdansko luke. ki je znašal leta 1913. skupno 2910 ladij « skupno tonažo 924.S37 ton, a že leta, 1929. 5396 ladij s skupno tonažo 0. 892-362 ton. Promet je narasel m 100%. Da si olajša dobave bombaža za svojo industrijo, je Poljska ustanovila redno progo 2a blagovni promet med Gdinjo in lukami Mehiškega zaliva Po!jeka, je takoj zahtevala direktno zvezo za svojo zunanjo trgovino in leta 1921 je že 45% uvoza jn izvoza šlo skori gdinjsko in gdansko luko- Leta 1926. je Poljska izvozila z uporabe nemških luk še 4,700000 ton blaga; leta 1929. pa VBegn, samo 731-000 ton. Kakor že omenjeno, je svobodno mesto Gdansk na vse mogoč« načine oviralo Poljakom uporabo gdaneke luke. Poljaki eo ei morali, zgraditi Gdinjo V teku nekoliko let je mala. ribiška naselbinica z nekolikimi ribiškimi bajtami narasla v moderno mesto z. velikimi hišami. a peščena obala sq je spremenila v moderno luke. Promet, k? je znašal v početku luke (leta 1924.) komaj 10-187 ton- se j« leta 19;>4- dvignil na 7,192-000 m. leta 1935. na 7.500-000 ton leta 1936- pa na 7,S82-lll ton- Gdinjsko pristanišče je dolgo vsega 4 lan; na tem mestu eo postavljena skladišča, hladilnice, ta. finenje (čistilnice) riža, tobaka, moderni prostori za suSenJe in raz-vrščevanje kave, elevaidrj (dvigala) za žito s kapaciteto od 10.008 ton it4- Takoj je začela Poljska graditi tudi svojo lastno mornarico- Prva pomorska družba, ustanovljena od države, je bila »Žegluga Po-lska«, kj je pozneie imela svoje akcije tudi v drugih poljskih pomorskih družbah. Okoli -50% blaga je bilo prevoženih na rednih progah. »Poljs.ko-brita.nsko pomorsko dru-stvoc je vzdrževalo redne proge 8 Anglijo. »Poljsko transatlantsko p&fnorsko društvo« pa z Ameriko-Tp driištvc se je leta 19S4. prem-ptalo v -Gdinja Amerika Lia&s« :n je svoje redne potniške proge vzdrževalo s luksuznima parnikoma »Ratory« m »Pilstjdski«. Potniški promet je znašal: leta 1933 6500 potnikov leta 1934 7700 potnikov leta 1935 8000 pcinikcv leta 193{) 13000 potnikov Zvezo z Južno Ameriko je oskr. m-valo društvo »Žegluga Polskte- Ogromni razvoj pomorstva v Poljski nam Sivo priča deijstvo, da je imela Poljska v letu 1928. ceh' dve lad ji, od teh je bila ena, šolska ladja, druga pa prevozna »Usus«. Imela pa je že: 1. 1929 40 ladij e skupno 108-000 ton 1- 1934 56 ladij s skupno 274 000 ton !• I9S s skupno 276000 ten 1- 1936 63 ladij s skupno 284-000 to« L 1937 36 ladi j s Skupno 295-000 ton Bolgarija so prispevali: pripravili so ?4m® movanje ZREN-a Sc je prijavilo 210 gramoza, a v 1262 urah so raztresli po cestah 448mc gramoza. Popravili sd 8.989 m cesto in zato uporabili boljši dijaki bi lahko študirali naprej fin. se vrnili v, Slovnsko Primorje kot najboljši kmetijski strokovnjaki, kot dobri strokovni učitelji. S tepi o-snovnim kadrom bi lahko tudi sami začeli miriti na Ustanovitev kmetijske šole pri nas. Ko bodo drugo lete zapet razpisi za sprejem na store kmeti jake zavode na Grmu in dru-gpd, bi bilo dobro, da bi naši kmetijski odbori poslali čim več krneč; ko rnladine v šole. Prav je, da gcv odvjšek kmečke mladine y tovarne ali rudnike- Preprečiti pa bj se moral prevelik odhod mladine s kmetu. Takč bomo izboljšali naše goapo-dajiistvč. da bo v bodoče dajalo najft vsem dovolj kruha. člaftov, Imeli so 3 štafete pri katerih je sodelovalo '139 članov. V o-ki-aju so imeli fizkultumi nastop; pri prvomajskem' nastopu v Treta je sodelovalo 210 mladincev, v Ajdovščini in Ljubljani P« 289. Na novo e-') ustanovili 3 aktive in organizirali jto nadalje 292 fttom. Članarino plkčujefo 90%. Imeli so 2650 organizacijskih sestankov, 162 studijskih, 7 mladinskih okrajnih konferenc in 32 sektorskih konferenc. Za pomoč staVkiljočim v Trstu, za delavne brigade na progi Brčko-Ba-novlči in drugje, v tednu zdravstva, Rdečega križa in ža pomoč Albaniji so nabrali veliko količino hrane in prostovoljnih prispevkov v denarju. Pri d si ih ob prihodu mednarodne ko. misije je mladina dala 79432 delovnih ur, Ameriška federacija dela (AFL), ki je nastala leta 1886 po razpustu „Vitezov dela“ zaradi krvavih dogodkov na Haymarket Sguaru, je že po .samem izvoru razbijaška sindikalna organizaci-ia. Njen konservativni program, ki ie bil v direktnem nasprotju za tedanje čase naprednim programom „Vitezov dela”, ie silno zavrl razvoj in napredek ameriškega delavskega gibanja. V petdesetih letih obstoja kot e-dina večja sindikalna organizacija v ZDA je dobila AFL vse večji pomen in končno združila \ svojih vrstah skoraj vse organizirano delavstvo V njenih vrhovih pa se je vedno bolj utrjevala neverjetna korupcija, ki je običajna v ameriškem i a vnem življenju. Voditelji AFL so pred nekaj desetletji postavili načelo, da mora imeti sindikalni funkcionar za svoja pogajanja z delodajalci (in to je glavna oblika dela v tej orga nizaciji) materialno korist. Poleg tega so začeli ti .^sindikalisti-1 sprejemati denare nagrade od delodajalcev, da so za protiuslugo mirili delavstvo in tako omogočali stopnjevanje izkoriščanja, pri tem pa izdajali delavske interese Ta položaj je šel tako daleč, da so danes glavni voditelji AFL kot Green ali Lewis milijonarji (v dolarjih!), da torej razen svoje ..sindikalne funkeje” nimajo z delavskim razredom nič več skupne- ga. Nasprotno, taki „sindakali-sti” so gnezda kapitalističnih interesov v delavskih organizacijah, ki spretno izkoriščajo razredno borbo v svojo lastno korist in v korist delodajalcev', pri tem pa stvari delavskega gibanja neizmerno škodujejo Leta 1933 jc pod pritiskom prebujajoče se razredne zavesti a-meriških delavcev prišlo do velikega preokreta v zgodovini sindikalnega gibanja v ZDA. Takrat je z vso ostrino nastopila gospodarska kriza, najhujša, kar jih je dotlej poznal razvoj kapitalizma v Ameriki. Število članstva AFL je zaradi nenadnega povojnega gospodarskega procvita naraslo do leta 1920 na štiri milijone. Toda v naslednjih desetih letih je pričelo to število upadati Eden izmed vzrokov je bil ta, da je AFL vztrajala pri organizaciji samo po delavskih kategorijah, odbijala pa je jedra sindikalnih organ izid j v tovarnah samih. leta 1932 te štela AFL le še 2 milijona članov. Kriza z vsemi posledacami, ki so bile porazne prav za delovno ljudstvo, je z vso ostrino postavila vprašanje odlome sindikalne borbe, zgrajene na modemih sindikalnih načelih. Tej nalogi AFL že po svojem značaju ni mogla biti kos. V njenih vrstah je prišlo do razkola. Borba delovnega ljudstva v Združenih državah (Nadaljevanje) Kongres AFL leta 1934 je sklenil, da se mora sindikalna organizacija izvesti v avtomobilski, letalski. strojni, kovinski in cementni industriji ter sploh v vsej in-dusteiji velike proizvodnje na temelju podružnic v posameznih-podjetjih. Toda izvšni odbor ni izvedel onega sklepa članstva 6r-ganizatije. Na naslednjem letnem kongresu je bila predložena resolucija, ki ie odločo zahtevala združevanje delavčev po tovarnah, horizontalno, jn ne samo vertikalno po kategorijah, Resolutija je bila odbita z 18.024 glasovi proti 10.933. To glasovanje l> pomenilo dokončni razkol v AFL. Skupina voditeljev, med katerimi Sidney Hillman, Plvilipp Mcr-ray, John Levvis (poznejši odpadnik, kj se je vmil v AFL) in David Dubinskv, je ustanovila kongres industrijskih organizacij (CIO). To je bila nova sindikalna organizacija. CIO je pričel takoj organizirati delavce, najprej v jeklarnah, nato v avtomobilski industriji in za tem ostale. Pri terh še je opiral na novo Rooseveltovo zakonodajo, ki je omogočala kolektivno razpravljanje o delovnih sporih ;n kolektivne pogodbe. Kmalu je nova sindikalna organizacija po številu članstva presegla AFL; med vojno je dosegla 6 milijonov članov. Pojav pfvega naprednega ameriškega sindikata, ki se odločno bori za cilje kot jih je naznačila že stavka vrvarjev v Philadelphiji leta 1799 jn ^ jc vnesel v svoj program načela modernega sindikalnega pokreta, je razumljivo vzbudil veliko sovražnost izfcori--ščevalcev in njihovega orodja v delavskih vrstah — AFL. Skoraj neverjetna je kampanja, hi io zastopniki ameriškega kapitalizma S plačanim tiskom in s ..sindaka-Iwt“ pri AFL vred vodijo proti CIO Ftetstvo) da ta kampanja atalpo narašča, je jasen dokaz, da postaja organizacijska osnova napred-nega ameriškega delavstva vedno močnejša in pomembnejša, da raste razredna zavest in politična zrelost delavcev, da se skratka veča nevarnost, bi jo vidi ameriški kapital v delavstvu. .Med tem ko se AFL omejuj« izključno na gospodarske akcije in pogajanja z delodajalci za malenkostna izboljšanja, je stojal CIO odkrito y politično borbo. Njegov prvi večji nastop na političnem polju je bil ob predsedniških volitvah leta 1944; ko je podprl zadnjo Rooseltovo kandidaturo. Od tedaj politični vpliv CIO in s tem politični vpliv ameriškega delavstva neprestano raste. Po Rooseveltovi šmrti je razvoj v A-meriki pripeljal CIO v Odkrito nasprotje z vlado, kar se je manifestiralo zlasti pb velikih stavkah pomladi 1946; to nasprotje med delavstvom in vlado se vse boli ostri sorazmerno z vedno edhriteišim prehajanjem Truma* nove vlade na požrtije velekapitala. Vlog« AFL kot orodja kapitalistov v okviru delavskega gibanja je v ten položaju ta, da skuša pritegniti v svoje vrste čltn večje število delavcev, jih s svojimi načeli ekonomske sindikalne borbe odvrniti od dejanskih in nujnih ciljev razrednega gibanja v Ameriki čin to je upreti se sta)* mo naraščajočemu pritisku kapitala). m s tem oslabiti ameriško delavsko gibanje Ves ta položaj osvetljuje tudi zadržanje obeh sindikalnih organizacij jn stališče ameriške vlade do *veto\ue sindikalne federacije. Med tem ko se je CIO včlanil v mednarodno delavsko organizacijo, ostaja^ AFL ob strani in kaže s tem še enkrat svojo razbi-jaško naravo. Služi pa tudi kot orodje ameriški vladi, kar je jasno pokazala razprava pred Združenimi narodj, o vlogi, ki jo naj v Organizaciji Združenih narodov prevzame svetovna sindikalna federacija. Takrat je vlada ZDA zahtevala za AFL, torej sindikalno organizacijo, ki vključuje samo del delavstva ene Same države iste pravice kot ža svetovno sindikalno federacijo, H združuje 50 milijonov delavcev vsega sveta. Gospodarski razvoj v ZDA sili vlado kot orodje kapitalizma k ukrepom, ki po svoji naravi v marsičem spmranjajo na fašizem fn H ppteeriijo vefaio ogrožanje dotedanjih pridobitev ameriškega delavskega pokreta. Novemu kongresu je bila predloženih že pfet načrtov, Kj vsi pomenijo znatno omejmteflte pravieč dd stavk. Ta koložaj postavlja pred ameriško delavsko gibanje velike te težke naloge Po drugi strani pa je dokaz, da s« ie toliko okrepilo, da ao proti njemu potrebni prisilni ukrtpi, kep Postaja svobodna sindikalna borba za ameriški velekapital prenevarno orožje. Svojega pomorstvu hi nnogto-Bolgarija nikoli razvit!, ker je bik stisnjena v Črno morje, šele po prvi svetovni vojni je začela usmerjati svoj izvoz po morju- Temu primerno jo bila. tudi bol-ftfjska mornarica, neznatna in ves bblgaihki premet so vršila italijanska pomorska podjetja. Bolgarsko društvo za pomoraki promet na paro je imelo lem 1929- vsega lo 2500 ton ladijske tonažo, a njegova tenaža lota 1936- js »našaia 6409 ton. Letni pomorski promet bdear-sfee luke Butgas je znašal OJS-ODO ton. luke Vame pa 713 000 ton. Kakšna je danes gonja proti sa-mjoalo.in-emu bolgaiskemu udejstvo-nam j&sno priča dnevna pou Češkoslovaška Cehcslovaška ie sicer celinska (kontinentalna) država; vendar se je za pomorstvo zanimala v prav veliki meri V HaEhbuipu si je m reki Labi uredila svojo svobodno cono z modernimi skladičži- Cetioslovaško pornoreko društvo « scdeSeen v Praši je vzgojilo svoje fofnorske častnike v ju^oslovan-sfeih homerskih šoiph; obenem je Pa skrbelo, da si nabavi Čim modernejše ladje. Potreb« naših kmetovalcev (Nadaljevanje s prve strani) . in okolice kakor tudi pregled živine, postimo v kolikor ae tiče borbe prati 1 razširjanju živinskih nalezljivih bolezni 11. Ukrene naj se potrebno da tržaška občina preskrbi vodo in' luč v predmestjih in okolici, koder še vedno nimajo teh napeljav ki so “» POM«« okraje. Poskrbi nai Sc, da se bodo odstei vrtnarski in sadjarski pri-delki cone A prodajali direktno odjemalcem preko lokalne Kmetijske zadruge, ki je vredna zaupanja. S t®*1 se bo prepričala spekulacija fdanuh razprodajalcev, katerih do* biček je za dve tretjini višji od kms- f?3 V to škodo odjemalcev. 13. Podvzamejo nai se potrebni koraki za zaščito pridelkov, tako zlasti tipičnega vina naše pokrajine m prepreči naj se mešanje z Hali-fanskimi vini. Odgovorni uradnik: MARJAN MEDVEŠČEK naročnina aa nas lisi znaša o