•*   90   ^
Slovanske pravljice.*)
Priobčuje Nik. Vrhov
4.   Rvidarjeva  Hčerlca.
(Češka.)
i/.u stolnega mesta se je nasefil rudar. Dan na dan jc iskal rude. Kopal in razgrebal je zemljo, toda zaman. Nobene rude ni našel; zato pa ni obupal.  Kdor pridno  dela, mu ne odide  plaČHo, si je rhisltt in ncumortio iztikal po ^emlji. Ko je nekrega dne zopct '¦<*'*   kopal, zadenc z rovnico na neko trdo rcČ. Odgrebe prst in za-glcda zlat, blcsteč toptč. Hitro ga dvigne, skrije pod predpasnik, zadene rov-
nico in lopato na rame in ra~ dostno hiti domov.
»Kralju bom dal, kar sem našel*, reče edini hčerki, ko stopi črez prag in ji pokaže najdeni zaklad. »Kralj me obilno poplača zato.«
»Prosim Vas, oče, ne no-site topiča v kraljev graci. Čc ga daste kralju, bo zahteval še tolkač, ker si bo mislil, da ste si ga pridržali doma, njcmu paprineslisaniopolovico tega, kar stc bili našli«, ga svari prcbrisana hčcrka.
>Kaj ti na misel ne pridc, otrokl« se ji smeje stari rudar. *BQg mi je dal to misel, očc! Ne hodite   v grad«, mu zopet odsvetuje hči.
Oče jc ni hotel slušati. Praznično sc jc oblekcl, za-vezal topič v bel prtič, blago-slovil jokajočo hčerko in od-šel v mcsto. Pustili so ga h kralju. Ra%vescliL se jc vladar postcncga rudarja in njegovega darila. Ze ga jc hotel ohilno poplaČati in odsloviti.
»Počakaj nekoliko, prijatelj«, zdajci vzkliknc kralj, ko je rudar že držal za pozlačeno kljuko pri vratih. >Kaj mi pomaga tvoj dar? TopiČ brez tolkača
*) V pravljico >Ladja na kopnem*, priobČeno v 3. številki, se je vrinila pomota. Nl 50. strani v 14. vrsti zgoraj ae moia glasitt •?avrne starčka skopuh« mesto »zavroe de^ks skopah.<                                    ¦           * '   ¦
r
ni 7.A rabo.  Ti s\ pvavi ptič.   Polovico st prinesel kralju, polovico   pa si pri-drža! sebi. Tolkač moram dobiti. Če mi ga ne prineseš, gorje til«
>Bog mi je priča, inilostni kralj, da nisem ničesar drugega našel kakor i,(   kar sem Vam izročil«, jeclja rudar v zadregi.
>Lažeš, dedecl« rohni kralj. »Kdor je zakopal topič v zemljo, je z njim vred skril tudi tolkač. Pridržal si ga, da ga skrivaj prodaŠ, ali si ga pa že prodaU
>Za Boga, verjemite mi . . .«
»LažeŠ, sramotno lažeš in grešiš zoper mene in zoper Bogal Odvedite v iečo *eSa liinavca*, veli vladar svojim služabnikom, ki so takoj inpolnili njegov ukaz.
Drugi dan proti poldnevu se je kralj izprehajal. Šel je mimo jeČ, kjer so tičali raznt jetniki ter premišljali, kako zlata je svoboda, ki so jo bili izgubili.
»Oj, zakaj nisem slušal svoje hčere, ki me je svarila«, toii nckdo v ječi. Kralj, gredoč mimo ječinega okna, spozna precej po glasu rudarja, ki ga je ukazal včeraj vreči v jcčo. »Zakaj paČ nisem slušal svoje hčere!« iznova zatarna jetnik.
Ko se je kralj vrnil v grad, ukaže poklicati rudarja in ga vpraša, zakaj tako razgraja po ječi.
»Kako bi ne jadikoval, saj nii je hči prerokovala, prcden sem odšel 7. doma, da me nič prida ne čaka v gradu«, odgovori kralju nesrečnež. iToda jaz sem se zanašal na Vašo pravičnost. Zakaj nisem slusal hčerc?« toži rudar.
>AH jc rcs tako modia tvoja hči ? frcpričati sc hoČem. Ce jc tako prcbrisana, kakor praviš, naj pride semkaj v grad, ne pcŠ, ne jczdc, ne v obleki, nc brez obleke. Pojdi in sporoči ji to. Svoboden boš, čc se mi izpolni t;i želja, sicer te zopet vtaknem v ječo«, mu zapreti kralj.
Strahoma je odšcl rudar domov in povedal hčeri, kar ji je bil ukazal vladar.
>Vidite, oče, drugače bi se Vam godilo, ko bi me bili siušali, toda kar je, to je. Zdaj hočem poskrbeti, da nc pridete zopct v ječo. Vse bom poskusila, da Vas režim temnice«, reče hči in skoci k ribiču po mrežo na posodo. Potem privede iz hlcva kozico, vrže nase mrežo, z eno nogo se opira ob kozico, z drugo pa stopa po tleh. Mračiio se je že, ko je prišla v mesto.
»Zdaj vem, da si res prcbrisana*, reče kralj, ko zaglcda rudarjcvo IiČerko. Vzamc plašč, jo ogrne in odvede v grad. Še tisti večcr jo poviša v kraljico. Sarno to mu je morala prej obljubiti, da se ne bo vtikala v njegove sodbe in da ne bo pretehtovala njegovih izrekov.                                           ":
Rudarjeva hči se ni prevzela, ko je postala kraijica. Poslala je po očeta/ ki se je preselil k nji v mesto. Najela mu je krasno stanovanje in mu pošiljala s kraljeve mize jedil.__
Kmalu poteni je bil v mestu semenj, največji v vsi deželi. Prignalt so na prodaj- mnogo konj. Polno je bilo kupcev in prodajalcev. Toliko se je >eslo semnjarjev,   da so nekateri   iztežka dobili prenočišča.   Jako  živahno  je
^   92    *s~
bilo v neki gostilnici.   Pritisnili   so   bili   tja   okoličani   in  si privošČili pijače, kolikor je je šlo v grlo.
>Vaša kobila je dobila žrebet, reče gosttlniški hlapec kmetu, ki je pil v krčmi s sosedom vred. Oba hitita v hlev. Pa kako se zavzameta, ko vidita, da leži žrebe pod sosedovim konjem.
»To je moje žrebe«, vzklikne radostno sosed. »Pri mojem konju sva ga našla.«
»Konj je tvoj, a žrebe je moje kobile. Tvoj konj ni ime! Še nikdar žrebeta in ga tudi ne bo imel«, oporeka kmet, ki je bil žrebetov pravi lastnik. Zbesedila sta se. Nastal je prepir, in vsa reč je prišla naposled pred kralja.
>Kje ste našli žrebe?*   vpraša kralj. »Prj mojem konju«, odgovori sosed.
»Torej je žrebe tvoje«, razsodi modri vladar. NtČ niso izdale prošnje siromaka kmeta, čigar je bilo žrebe v resnici. Kralja ni ganilo njegovo jadikovanje. Kraljeva sodba je neovržna.                                                                  ,
Jokaje je odhajal prevarjeni kmet iz gradu. Gredoč se je glasno pritoževal. Kraljica je stala pri oknu. Videla ga je Jn slišala. Smilil se ji je ubožec, dasi ni vedela, kaj se mu je bilo pripetilo. Pozvala ga je k sebi, da mu olajša nesrečo, ako bi bilo mogoče.
>Kaj se Vam je hudega pripetilo, prijatelj, da tako tarnate?« vpraŠa sočutno kmeta, ko je stopil prednjo.
»Milostna kraljica, kobilo imam, ki je dobila žrebe, in to je zlezlo k sosedovemu konju, preden sem priŠel v hlev. Sosed se sedaj lasti žrebeta, čeŠ, da smo ga našli pri njegovem konju. Bila sva zaradi tega pri kralju, in on je sosedu prisodil žrebe, meni pa ni storil pravice«, tarna ubogi kmet in si otira t-olze.
»Proti kraljevi sodbi ne morem ukreniti ničesar«, mu reče kraljica. »A vendar Vam nekaj svetujem, seveda Ie proti zagotovilu, da nikomur ne črhnete o tem niti besedice. Ko bo jutri opoldne kakor po navadi kralj slonel pri oknu, pridite pod grad z mrežo, ki si jo izposodite pri ribiču. Pod grajskitni okni vlecite tisto mrežo semtertja po tleh kakor bi lovili ribe. Kralj se Vam bo smejal in Vas pital z bedakom, ali ne ustrašite se, nego povejte mu, da boste prej o najhujši vročini na stihih tleh pod gradom nalovili rib, kakor pa da bi konj, kaktšnega ima sosed, imel žrebe. To pa mi morate obljubiti, da ne boste povedali kralju, kdo Vas je poučil, sicer bi bila zopet nesrečna.« Kmet je obljubil kraljici, da je ne izda. Storil je tako, kakor mu je bila svetovala. Ni še bilo poldne, ko je že čakal pod grajskimi okni ter venomer premetaval mrežo po tleh in jo vlačil semtertja. Kralj ga zagleda, se zagrohoče in ga pokliče gori v grad. •
>Čemu neki si vlačil mrežo po tleh doli pod gradom?< ga vpraša. >Ribe sem iovil, milostni kralj«, odgovori kmet.
»Ribe si lovil ? Neumnež, ali ne veŠ, da žive ribe samo v vodah in da pomrip, ^P zaidejo na kbpno?« opornni kralj.
t                                                    ->¦    93   ¦«-
»Prej si bom na kopnem nalovil rib, kakor da bi konji imeli žrebeta«, se odreže kmet.
Kralj je spoznal, da je storil krivico kmetu, zato je izpremenil sodbo. Sosed mu je moral vrniti žrebe. Toda kralj ni hotel odpustiti kmeta izpred sebe toliko časa, dokler niu ni povedal, kdo ga je naučil te zvijače. Kmet je izdal kraljico. Vladar jo takoj pokliče in ji tako-le besedi:
»Povzdignil sem te na prestol proti temu, da se ne boš mešala v moje ¦ sodbe in da ne boš ščuvala podložnikov proti kralju. Ti si mi to obljubila, ali besede nisi držala. Danes je poslednji dan tvojega kraljevanja«. Tako je 1  ukrenil vladar, in kraljica se je morala vdati.
Zvcčer je dal napraviti kralj za slovo veliko gostijo, h kateri je povabil mnogo gostov. Izbrane jedi in močne pijače so nosili na mizo. Kralj jc praznil čašo za čašo. Potem je vstal in naznanil gostoni, da odpusti kraljico zato, kcr ni izpolnila svoje obljubc in so jc vtik"ala v njegove sodbe, vendar ji dovoli, da si sme vzeti iz gradu za spomin, kar ji je najljubŠe. In še in šc jc popival kralj. Omamljencga so ga naposled odnesli na postclj. Ponoči pride odslovljena kraljica v njegovo spalntco. Ker je bila moČna, zlahka zadcne nczavednega kralja na rame in ga odnese iz gradu.
S svojim bremenom ni šla razkraljica k očetu v mesto, ampak je krcnila venkaj iz mesta v rojstno kočo, ki je bila zapuŠčena, odkar se je bil oČe preselil v stolno mesto. Tamkaj položi moža-kralja na borno postelj.
Zdavna so že peli petelini, kralj pa je še spal. Solnce je že dolgo sijalo v izbo, ko se prebudi. Na vso moč se prestraši.
»Kje pa sem? Tatje so me ukradli iz gradu«, zaječi   preplašeni vladar.
>Pri svoji ženi s\. Niso te ukradli tatje. Ali se ne spominjaŠ, kaj si mi rckel tedaj, ko si me razkronal: da naj si izbercm v gradu, kar mi je naj-Ijubše, in naj si vzamem za spomin? Vzela sem si tebe in te odnesla v borno vudarsko kočo. Da imam le tebc, potem bom lahko pozabila kraljeve krone, ki si mi jo vzcU, tolaži vladarja odstavljena kraljica, prebrisana rudarjeva hčerka.
Na ves glas se zasmeje kralj. Vse odpusti svoji ženi, se vrne z njo v grad in jo iznova potrdi za kraljjco, sedaj seveda brez pogoja. Dovoli ji, da sme soditi in svetovati kralju, in ona je sodila Ijudem v prid in kralju je dajala dobre svete. Zato je ljudstvo povcličevalo modro kraljico in zaradi nje tudi vladarja, njenega moža.