Karel Habsburg zopet na Madžarskem.
Že o veliki noči je poskusil razkralj Karel, da bi na Madžarskem zašel kialjevski prestol. Njegovi prijatelji, madžarski velikaši in Škofje, so bili vsa pripravili, da spravijo Karla na kraljevski prestol. Karel naj bi obnovil ogrsko kraljestvo, z njim pa združil kolikor mogoče bližnjih dežel Jugoslavije, Romunije, Češkoslovaške in še stare svoje Avstrije.
Sosednje države so uvidele to nevarnost in odločno zahtevale, naj Karel izgine z Madžarskega, sicer so primorane, da same z vojaško silo to dosežejo. Madžari so se udali in Karel je črez nekdaj dni neslavno odrinil v Švico, ki mu je po polomu Avstrije dovolila, da prebiva v njej. A zavezati se je moral Karel, da bo v Švici mirno živel ter ne ušel zopet na kako pustolovščino.
Ali Karlu, še bolj pa njegovi častihlepni ženi Citi ni ugajalo mirno življenje. Želita si nazaj časov kraljevske časti in slave, ko bi se njima nebroj visoke gospode klanjalo. Teh časov si želi nazaj pa tudi visoko plemstvo in visoka duhovščina, ki je v kraljevi bližini uživala vsaj del kraljevskega sijaja. V republikansko demokratski državi, kakršni sta sedaj Madžarska in Avstrija, ne uživa ta visoka gospoda onih izrednih časti.
Zato je bilo pričakovati, da poskusijo Karel s častihlepno Cito in visoka gospoda, da bi se vrnili nekdanji časi njihove slave in časti. Ali gospoda ne pomisli, da so se časi izpremenili. Umrli cesar Franc Jožef in ta visoka gospoda je v svoji gospodstvaželj-nosti zakrivila svetovno vojno, povzročila neizmerno gorja med ljudstvom. Sami so torej krivi, če je narod hrbet pokazal takim vladarjem in taki gospodi, ki jim ni za narod, ki narod le za se izrabljajo. Kako naj zahteva peščica samolastne gospode, da ljudstvo izroči vso oblast zopet njim, ki so ga že ogoljufali ? Narodi so že toliko dozoreli, da sami po svojih poslancih uravnavajo svoje zadeve. Ali se naj začno narodi med sabo zopet krvavo klati za to, da pripomorejo kakemu Karlu in Citi dO kraljevskega ali cesarskega prestola ? Saj je bilo že v svetovni vojni dosti krvi prelite. Sedaj hočejo narodi v miru živeti, da z delom popravijo ono velikansko škodo, ki jo je napravila vojska. Zato pa ne zasluži
oni, ki hoče kaliti ta mir, nič boljšega, nego da ae strnejo dobro misleči narodi in s silo ! uničijo takega brezvestnega kalilca miru. Ko bi takemu človeku bilo res kaj za narodovo srečo in blaginjo, bi pustil narode pri mirnem delu in jih ne tiral v nove vojske za sebe samega.
Vse to pa dela KaLel s svojimi privrženci. Sveto je obljubil, da bo živel mirno v Švici. i Ali   prelomil   je  svojo besedo, ko kak cigan in prišel na Madžarsko, da se v krvavi vojski polasti   madžarskega   prestola   in   če  se mu j to posreči, da začne potem vojsko s sosednimi ; državami.   Ali    nimajo   te   sosednje   države ; pravice in svete dolžnosti, da obvarujejo svoje j narode novega prelivanja krvi ? Da, imajo to r dolžnost, zavedajo  se te dolžnosti in vse tri j države Jugoslavija, Čehoslovaška in Rumunska ' so se zedinile, da hočejo mir za svoje narode. ' Mir pa bo le,   če ne bo Karel strašil po Ma- j džarskem. Zato mora Karel izginiti z Madžarskega   čimpreje.   če  noče Karel zlepa oditi, \ odkoder  je   prišel,   naj   ga   prisilijo.   To pa ; takoj, predno   se   bi  mu posrečilo, napraviti j večje nemire.                                                        |
Kakor   se  je   Karel   o   veliki noči zbal \ naše jugoslovanske vojske ter jo je črez nekaj dni   že   popihal   nazaj   v Švico,  tako ee mu naj tudi zdaj  zgodi.
Da je Karlova vrnitev na Madžarsko velika nevarnost za evropski mir, so uvidele tudi velike zapadne države Anglija, Francoska in Italija. Kakor hitro so zvedele, da je Karel na Madžarskem, so zahtevale od madžarske vlade, da javno proglasi, da je Karel in vsa njegova rodbina odstavljena od madžarskega prestola, dalje da naj prime Karla in odžene, kakor bodo določile te države.
Kakor hitro pa se je razvedela vest o Karlovi vrnitvi po naši državi, je vsa javnost enodušno obsodila Karlovo vrnitev. In naj so pri nas razne stranke, ki se med seboj hudo pobijajo, v tem pa so edine : Karlova vrnitev na Madžarsko ne sme naj manj e motiti naše ujedinjene Jugoslavije. Veličastne skupne manifestacije vseh političnih strank in naše akademske omladine v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu so jasno pokazale, da stojimo vsi ko en mož za našo neokrnjeno državo, pripravljeni, da v kali udušimo vse izrodke, naperjene proti naši državi.