v ki -J o INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 5. 2008. ...in rekel Je: Naj bo Svetloba! střešra ; na A brez strešnih oken Fakro, bi vse ostalo le pri besedah. Vrhunska, tehnološko dovršena in zavidljivo toplotno izolativna strešna okna, izdelana iz najboljših materialov, z bogato dodatno opremo - veliko izbiro senčil, opcijskim daljinskim krmiljenjem, senzorji za dež, protipožarnimi senzorji ter patentiranim sistemom izbirnega odpiranja PreSelect, ustvarijo veselo delovno in bivalno vzdušje v še tako temačni mansardi. Meje prostora kar nekako izginejo. Edinstveno domišljen, inteligenten prezračevalni sistem samodejno prilagaja pretok zraka skozi prezračevalne reže glede na zunanjo temperaturo, s čimer varčuje z vašo energijo. Samo pri Fakru. ni Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/78871 90] april 2008 Županova stran 3 Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani Da ste do sedaj prejemali pravočasne informacije, gre zasluga dosedanji urednici Viti Klein. Za njeno delo in potrpežljivost se ji iskreno zahvaljujem. Na njeno mesto je na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Občinski svet imenoval Mojco Pugelj in upam, da bo uspešno, predvsem z vašo pomočjo, nadaljevala delo urejanja in izdajanja glasila. Tako se z aprilsko številko občinskega glasila Naš kraj prvič predstavlja nova urednica. Novi urednici želim veliko uspešnega dela in seveda tudi to, da bi sama uživala ob tem pomembnem delu za občino Dobrepolje. V delovnem tempu pa potekajo aktivnosti na občini Dobrepolje. Po sprejemu proračuna za leto 2008 na Občinskem svetu smo že pričeli z izvajanjem in realizacijo le-tega ter načrta Razvojnih programom za letošnje leto. Pripravljen je bil Dokument identifikacije (DIIP) za projekt »Oskrba s pitno vodo Suhe krajine - vodovodni sistem v Občini Dobrepolje«. S tem projektom bo sedem občin, med njimi tudi naša, kandidiralo za razpisu za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada EU in sredstev iz državnega proračuna. Polovico stroškov priprave te dokumentacije že pokrivajo državna sredstva. Opravljena je bila izbira izvajalca za izdelavo Lokalnega energetskega koncepta (LEK) občine Dobrepolje, ki ga morajo občine pripraviti v skladu z določili Resolucije o nacionalnem energetskem programu in 17. členom Energetskega zakona. Na razpis Ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje navedenega projekta bo občina tudi kandidirala za sredstva sofinanciranja. Na kratko o namenu in ciljih Lokalnega energetskega koncepta: Lokalni energetski koncept celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe občine. Pri tem upošteva dolgoročni razvoj občine na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. Energetski koncept je namenjen povečanju ozaveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstva, industrija, obrt, javne stavbe ...). Pregledajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, kar povečuje zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo v občini. Predlagani projekti sočasno doprinesejo tudi k zmanjševanju emisij in onesnaženosti okolja. Energetski koncept zajema akcijski načrt. Določijo se potencialni nosilci projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov, ki jih energetski koncept začrta. Energetski koncept tako omogoča: • izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini; • pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo; • pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja; • oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja; • izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, pri čemer je s kratkoročno politiko definirano obdobje petih let, z dolgoročno pa obdobje desetih let; • spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega stanja in stanja okolja. Lokalni energetski koncept je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina s tem doseže. Cilj izdelave in izvedbe energetskega koncepta so na primer lahko: • učinkovita raba na vseh področjih; • povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin ...); • zmanjšanje obremenitev okolja; • spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote, hlajenja in električne energije; • uvajanje daljinskega ogrevanja; • zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire; • zmanjševanje končne porabe energije pri vseh skupinah porabnikov; • uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb; • uvedba energetskega knjigovodstva in managementa za javne stavbe; • uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja. Spoštovane bralke in bralci, ker so pred nami prazniki, 27. april — Dan upora proti okupatorju in 1. maj—Praznik dela, Vam ob tej priložnosti iskreno čestitam ter naj Vas pomlad in ti prazniki prevzamejo v dobrem. Naj zaključim s temi besedami: Čeprav se spominjam mnogih pomladi, se mi zdi, da še nobena ni bila posuta s toliko cvetja. Sneg, ki je za slovo le pobelil tudi našo pokrajino, je sicer prisilil to cvetje, da je sklonilo glave. A prijazno sonce je bilo močnejše, stalilo je sneg. Počasi, toda vztrajno, se je cvetje začelo dvigovati in spet je vse cvetoče. Tu pa tam je sicer kakšen cvet ostal zlomljen, a večina je zmagala. Vse to, se mi zdi, je simbol našega življenja. Vsake toliko časa pade na našo pot kakšen nepredviden »sneg«, ki nas upogne, včasih tudi polomi. A ko posije »sonce«, nam da moč, da se počasi, toda vztrajno dvigamo in postajamo močnejši. Včasih smo drug drugemu sneg. Poskušajmo biti sonce, ki ima vedno nalogo in namen ogrevati, osrečevati, ljubiti in verovati. Bodimo tista zemlja, ki posrka vase toploto in svetlobo sonca zato, da »proizvaja« smeh, srečo, veselje in tolažbo. Minili so velikonočni dnevi, ki nam kristjanom prinašajo smisel življenja. In če ga imamo, ga lahko podarjamo tudi drugim. Poskušamo dajati in sprejemati ter se zahvaljevati^« ♦ Pogovor z direktorico občinske uprave Dobrepolje Tatjano Dečman-Žagar Mesto direktorja občinske uprave Dobrepolje je s 1. aprilom prevzela Tatjana Dečman-Žagar. Nova direktorica prihaja iz manjše vasi Bukovica, ki je od Ribnice oddaljena dober kilometer in pol. Po poklicu je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva. Ker je bila njena prva zaposlitev na Gozdnem gospodarstvu Kočevje, preko tega pozna tudi dobrepoljsko občino. Z njo sem se pogovarjala Mojca Pugelj. ta pa sem bila višji svetovalec na Oddelku za okolje in prostor. Kaj je botrovalo odločitvi, da ste se prijavili na razpis za mesto direktorja občinske uprave Dobrepolje? Občina Dobrepolje je majhna občina. Na razpis pa sem se prijavila predvsem zaradi tega, ker vem, da se v majhnih občinah da nekoliko bolj racionalno oziroma smotrno razporediti razpoložljiva finančna sredstva, ter z njimi nekaj postoriti. To je zame po eni strani izziv. Po drugi strani pa tudi poznam delo direktorja občinske uprave, ki pa je omejeno predvsem z birokratskimi predpisi - kakšnega posebnega maneverskega prostora tako tukaj ni. Katere naloge ste prevzeli z zaposlitvijo na občini Dobrepolje? Praktično opravljam vse naloge, ki jih je opravljal moj predhodnik Anton Rus. Nova direktorica občinske uprave Dobrepolje Pa začniva takole. Kje ste si do sedaj nabirali delovne izkušnje? Svojo poklicno kariero sem začela na Gozdnem gospodarstvu Kočevje, kasneje sem bila zaposlena na Zavodu za gozdove Republike Slovenije. Zadnjih osem let pa sem delala na občini Ribnica - 4 leta sem bila občinski inšpektor za občini Ribnica in Sodražica, naslednja 4 le- Sem spadajo komunalne zadeve, sodelujem pa tudi na strateškem področju in pri pridobivanju sredstev za soinvestira-nje z evropskih kulturnih skladov, kohe-zijskih skladov ter tudi države. Gre za tehnično oz. strokovno pomoč županu pri bolj kompleksnih projektih za kandidiranje na različnih razpisih. Kako ste se navadili na novo okolje, na nove sodelavce? Mislim, da smo se dobro ujeli. Hkrati pa moram tudi poudariti, da sem bila zelo presenečena nad vsemi občinskimi uslužbenci, ki z vsem srcem delajo za občino in za kraj. Kakšni pa so vaši odnosi z županom? Z županom sva v teh štirinajstih dneh kar veliko sodelovala, za enkrat so odnosi dobri. Všeč mi je, ker ima župan Janez Pavlin veliko novih, svežih idej, tudi projektov, kar je zelo pohvalno. Že dobršen del vašega življenja preživljate precej aktivno. Ali vam ostane kaj prostega časa? Kako ga preživljate? Prostega časa res ni veliko, zato so tudi hobiji (potovanja po svetu, fotografija), ki sem jih imela že nekaj časa, na stranskem tiru. Ko pridem popoldne domov, grem po navadi še malo v svoj vrt, kaj se postori okrog hiše, pa je že skoraj tema. Mogoče bo poleti kaj več prostega časa na račun tega, da so daljši dnevi. Kako pa usklajujete družino s funkcijo, ki jo imate? Družino, poleg mene, sestavljajo še trije moški: mož in dva sinova. Malo obveznosti sem preložila na moža, pa gre. Nekaj besed o meni ^ Občinsko glasilo Naš kraj ima od aprila dalje novo urednico. Naj se vam na kratko predstavim. Sem Mojca Pugelj, prihajam iz Strug. Končujem šolanje na Fakulteti za družbene vede, smer Politologija, vendar me je že zdavnaj prevzelo novinarsko delo. Že skoraj 2 leti sem honorarno zaposlena na Radiu Zeleni val, kjer pripravljam prispevke predvsem iz občin Dobrepolje in Velike Lašče. Kljub temu da sem se v novinarstvu znašla bolj po naključju, tega poklica ne nameravam zapustiti, ker je zanimiv, dinamičen in ustvarjalen. april 2008 Iz občine 5 Eko šola Delavci PS Ponikve Učenci naše šole se zelo dobro zavedajo, kako pomembno je, da ohranimo naše okolje in naravo čisto. Trudimo se, da bi postali EKO ŠOLA. V ta namen zbiramo za-maške, star papir in odpadne kartuše in ločujemo embalažo ter papir v posebne koše. Da bi pridobili EKO ZASTAVO, na katero bomo vsi ponosni, pa moramo storiti še veliko več. Na temo ekologija bomo zato v šoli izdelali plakate, napisali spise, postavili obvestilne table in izdelovali mlinčke iz odpadne embalaže. V šoli smo prebirali knjigo z naslovom Pikapolonica na prašni cesti, v kateri smo se veliko naučili o ekologiji in varovanju čistega okolja. Na Podružnični šoli Ponikve smo se zato odločili, da bi s pomočjo staršev očistili vaški potok in vas. Zato smo se 17. aprila ob 15. uri pred šolo zbrali učitelji, učenci in starši in se odpravili proti potoku. Tam smo se razdelili v skupine, si nadeli zaščitne rokavice, vzeli vrečo in začeli pobirati vse mogoče: rabljene gume, cevi, čevlje, plastične stvari, steklenice, vrečke ^ Po slabih treh urah smo se vsi zopet dobili pri šoli, kjer smo si izmenjali mnenja in dogodivščine ob čiščenju potoka. Občina Dobrepolje nam je za zaključek uspešne akcije omogočila malico, da smo se lahko vsi dobro podkrepili. ♦ Očka na delu DAN ODPRTIH VRAT V VRTCU RINGARAJA IN CICIBAN KOMPOLJE TOREK, 27. 05. 2008 DOPOLDNE: OD 9.00 - 11.00 POPOLDNE: OD 15.00 - 17.00 Po napornem čiščenju pride na vrsto seveda dobra malica Dnevi evropske kulturne dediščine 2008: 500-letnica rojstva Primoža Trubarja OD IDEJE DO KNJIGE RiMaRiJe MIADJH: moderne pridige* Kaj so vrednote? Kaj nam pomeni življenje? O čem nam »pridigajo« starši, profesorji, politiki? Kaj bi jim mi želeli povedati? Kaj si najbolj želimo pa tega ne moremo kupiti z denarjem? Kaj bi želeli povedati starejšim od sebe? Smo jim hvaležni, jih imamo radi? Kaj bi radi povedali pomembnim ljudem? Kako bi spremenili svet? Kaj bi naredili kot voditelji velikih držav? Je za nas vrednota MIR - LJUBEZEN - SVOBODA - ZNANJE -PRIJATELJSVO - ZAUPANJE - DOBROTA -POŠTENOST - SREČA^? Vse to in še marsikaj bomo povedali z besedami, s pesmijo, z rimami - vsak po svoje na svoj način. Vsem bomo pokazali, da nam ni vseeno, kakšen je svet, kakšni smo ljudje, kakšni so naši odnosi - želimo boljši, bolj optimističen svet! *Pridiaa ali homilija je govor, posvečen teološki, biblični ali drugi verski tematiki - zlasti v krščanstvu, ki pa ga niso vsi razumeli. Eden od razlogov za začetek protestantizma je bil, da bi bili navadni ljudje bolj vključeni v bogoslužje in da bi bolje razumeli osnove krščanske vere v njim razumljivem jeziku. V širšem smislu je lahko pridiga tudi splošnejši govor o moralnih vrednotah. Govornika, ki podaja tak govor, imenujemo pridigar. Začetniki in utemeljitelji protestantizma (npr. Martin Luther, za Slovence pa je pomemben tudi Primož Trubar) so bili znani kot izvrstni pridigarji. Tudi mi bomo »pridigarji«! Pridigali bomo o vrednotah, ki so pomembne za nas. Ne bomo govorili na javnih mestih, temveč s pesmijo in s pomočjo knjig. Pesem o vrednoti, ki je pomembna prav za tebe in jo boš napisal, pošlji/te na naš naslov do konca maja 2008, ko bomo s skupno močjo naredili knjigo in jo razstavili konec septembra v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. Pesmi pošljite na e-naslov: oi.ivancna.gorica@jskd.si Informacije: 051/675-238 (Barbara, Simona) TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA organizira letos že 5. GOLAZIJADO, ki bo potekala v nedeljo, 11. maja 2008, s pričetkom ob 9. uri, v Podgori pri Koritu. Prijave tekmovalcev zbiramo do četrtka, 8. maja 2008 (Franci Adamič, tel. 051 643 174, ki nudi tudi vse dodatne informacije). Kuhalo se bo v litoželeznih kotličkih, za kurjavo se bodo uporabljala drva. Prijavnina je 15 EUR. Vabljeni kuharji in kuharice ter vsi, ki boste golaž poskušali. izntca KnL^......, Enota Dobrepolje, Videm 34 telefon: 01/786 71 40 sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Koledar kulturnih prireditev maj 2008 1. 5., četrtek, ob 6.00 uri Prvomajske budnice, parada G9âb.a...D.obLe.p.9Jj.e........................................................................................ 7. 5., sreda, ob 11.00 uri Regijsko srečanje otroških folklornih skupin Osrednje Slovenije in Primorske Jakličev dom 12. 5., ponedeljek Literarno srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem Osnovna šola Dobrepolje 21. 5., sreda, ob 20.00 uri Fotografska razstava Znamenja in cvetje v gorah, avtor Ciril Velkovrh, Knjižnica Dobrepolje KnJiž.n.ic.a.. Dobiepolie.. in. S.e.k.c.iJ.a..E.az.g.le.d.i.................................. 30. 5., petek, ob 20.00 uri Koncert Godbe Dobrepolje ob 75-letnici delovanja KD..G9dp.a..D.9P.r.e.p9Jje............................................................................... 31. 5., sobota Dan godbe KD..G9dP.a..D.9P.r.e.p9Jje............................................................................... Vljudno vabljeni na prireditve bogate z glasbo, plesom, literarno in fotografsko obarvane. Zveza kulturnih društev Občine Dobrepolje OBVESTILI V tem mesecu je bilo precej telefonskih klicev in tudi nekaj anonimnih pisem zaradi blatnega cestišča, ki je posledica oranja in drugih del na njivah in travnikih. Ponovno apeliram na Vas, da to počistite za seboj. Bodimo kulturni! SALONITNA KRITINA Vse občane obveščam, da ima občina Dobrepolje v letošnjem proračunu sredstva za sofinanciranje deponiranja (plačilo deponiranja na kg) salonitne kritine v Špaji dolini. Tisti, ki nameravate v letošnjem letu zamenjati salonitno kritino, se oglasite na občini, kjer boste izpolnili obrazec oz. vlogo in dobili dodatne informacije. JANEZ PAVLIN, župan Informacija glede potovanja mladoletnih oseb brez spremstva zakonitega zastopnika na Hrvaško Z uveljavitvijo novega Zakona o tujcih v Republiki Hrvaški mora imeti mladoletna oseba (tudi starejši od 15 let) pri prehodu meje pri sebi poleg potnega lista ali osebne izkaznice tudi soglasje oz. pooblastilo staršev, ki ji dovoljujejo samostojno potovanje v tujino oz. da ji dovoljujejo potovanje v spremstvu polnoletne osebe, ki ni zakoniti zastopnik mladoletnika. Soglasje mora vsebovati naslednje podatke: • osebne podatke o zakonitem zastopniku mladoletne osebe, • osebne podatke o polnoletni osebi, s katero mladoletna oseba potuje, • izjavo o soglasju dovolitve potovanja, • namen in čas bivanja, • čas veljave soglasja, • podpis zakonitega zastopnika. Tovrstno soglasje mora biti overjeno pri notarju ali upravni enoti, prevedeno v hrvaški ali angleški jezik in overjeno s strani sodnega tolmača. Izjema je soglasje za mladoletno osebo - dnevnega migranta, ki v Republiko Hrvaško hodi v šolo. V tem primeru je veljavnost soglasja vezana na trajanje šolskega leta in velja samo za delovne dni v tednu. Overjeno soglasje ni potrebno v naslednjih primerih: • ko mladoletnik potuje s spremno listino za potovanje mladoletne osebe, izdane s strani operaterja letal v skladu z IATA standardi in priporočeno prakso • ko se mladoletni nahaja v sestavu šolske ekskurzije v spremstvu učitelja oziroma profesorja, ki ima seznam vseh udeležencev ekskurzije, overjen s strani pristojne šolske ustanove, mladoletna oseba pa ima ustrezni potni dokument, izdan v skladu s predpisi RS, iz katerega je možno ugotoviti istovetnost • ko se mladoletni nahaja na overjenem seznamu pravne osebe, ki organizira skupinski prihod mladoletnih oseb v Republiko Hrvaško in ki jamči, da bo njihovo bivanje izkoriščeno v ta namen. Mladoletni tujec za vstop ali izstop iz Republike Hrvaške v spremstvu enega od staršev ne potrebuje soglasja drugega starša, razen, če drugi starš temu pisno nasprotuje. Glede na navedeno upravne enote niso pristojne za izdajo takšnega soglasja zakonitega zastopnika, lahko pa, namesto notarja, overijo podpis zakonitega zastopnika. Več informacij lahko dobite neposredno na Veleposlaništvu Republike Hrvaške v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 6, tel. 01 200 44 01, elektronski naslov: croemb.slovenia(at)mvpei.hr. Kljub novim zahtevam hrvaške, pa mora imeti slovenski državljan do dopolnjenega 15 leta starosti, ki potuje brez spremstva zakonitega zastopnika, tudi dovoljenje zakonitega zastopnika, ki se izdaja na podlagi slovenskega Zakona o potnih listinah. Nevenka Gorec, univ.dipl.prav., načelnica ZAKAJ - samo velik vprašaj? Ali ni prav brezvestno kriviti tistega, ki ni nič kriv in se znašati nadenj? V tem primeru nad naše pse, ker nam niste dostavljali časopisa »Naš kraj«. Zakaj? Ko pa se ravno Vi nenehno sprehajate po našem dvorišču in mimo naše hiše. Zakaj? To delo bo sedaj namesto Vas opravljala pošta. Hvala pošti Struge. Družina Križman, Četež 1, Struge Podjetniške in druge informacije Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. • Javni razpis Garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere (P1). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Namen javnega razpisa je spodbujanje podjetij v razvojne investicije, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Rok za oddajo prijave: 20.3.2008, 10.4.2008, 10.5.2008, 10.6.2008, 10.7.2008, 10.9.2008 in 10.10.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniskisklad.si/ • Javni razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so izključno naslednji nastanitveni obrati: hoteli, moteli,penzioni, apart-majska naselja, ki bodo po obstoječi kategorizaciji nastanitvenih objektov dosegali najmanj 3* ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj v okviru posamezne investicije je 10 ležišč (upoštevajo se stalna ležišča brez pomožnih). Rok za oddajo prijave: 25.7.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniskisklad.si/ • Javni razpis za ukrep 312 - podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, ki prispevajo k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju. Predmet podpore so naložbe v že registrirana mikro podjetja na podeželju. Pogoji za sodelovanje: Do podpor so upravičena podjetja, ki so registrirani kot: samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba ali za- druga. Rok: je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/ • Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 40PO08A. Razpisnik: Ekološki sklad Republike Slovenije. Predmet razpisa: so krediti Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada za okoljske naložbe na območju Republike Slovenije. Pogoji za sodelovanje: Do kreditov so upravičene občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki. Rok: Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 19.12.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html • Javni razpis spodbujanje mobilnosti viso-kokvalificiranega osebja. Razpisnik: Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je sofinanciranje zaposlitve vi-sokokvalificiranega osebja. Razpis omogoča podjetjem, ki v RS opravljajo poslovno dejavnost, da pridobijo ustrezne vrhunske kadre tako iz Slovenije kakor tudi iz tujine. Cilj razpisa: je letno podpreti vsaj 30 prehodov visoko kvalificiranega osebja iz znanosti v gospodarstvo in vsaj 30 prehodov visokokvalificiranega osebja iz velikih podjetij v mikro, mala in srednje velika podjetja in jim zagotoviti kakovostna delovna mesta v podjetjih, ki bodo omogočala učinkovitejšo uporabo znanja za gospodarsko rast in razvoj. Pogoji za sodelovanje: Upravičeni prejemniki sredstev razpisa so: mikro, mala in srednje velika podjetja in samostojni podjetniki Rok: za oddajo vlog je: 22. 4. 2008, 26. 5. 2008, 30. 6. 2008 ob 12. uri. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-por-tal.si • Javni razpis za vzpodbujanje implementacije znaka za okolje EU za turistične namestitve - EU marjetice. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov implementacije Znaka za okolje EU za turistične namestitve in stroškov, povezanih s promocijo konkurenčne prednosti podjetja, ki jo je pridobilo z Znakom za okolje EU za turistične. Namen javnega razpisa: je vzpodbuditi turistična podjetja k uvajanju ekološkega managementa in ekoloških standardov. Pogoji za sodelovanje: Na razpis za ta namen se lahko prijavijo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah. Rok za porabo sredstev je 15. 6. 2010. Rok: Razpis bo odprt do porabe sredstev. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si OBVESTILO Z GLASBENE ŠOLE GROSUPLJE Vse učence, ki se želijo v šolskem letu 2008/09 vpisati v Glasbeno šolo Grosuplje, obveščamo, da bo obvezni sprejemni preizkus za ugotavljanje glasbenih sposobnosti v soboto, 24. maja ob 10. uri v Glasbeni šoli Grosuplje, Partizanska c. 5 ter na podružnicah Škofljica, Ivančna Gorica in Videm-Dobrepol-je. Razpis prostih mest s podrobnejšimi informacijami bo objavljen na oglasnih deskah Glasbene šole Grosuplje in na podružnicah od 5. maja 2008. Glasbena šola Grosuplje Objavljen Heliosov razpis za vodnjake 2008 Domžale, 27. marec 2008 - Letošnji razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je bil objavljen ob Svetovnem dnevu voda. Znova priložnost za slovenske občine, da del finančnih sredstev pridobijo na javnem razpisu. Letos projekt obnove slovenskih krajevnih vodnjakov praznuje deset let delovanja. Ob otvoritvi 50-tega vodnega vira vira v Selu na Gorič-kem sta prejšnji teden Helios in Ministrstvo za okolje in prostor sklenila nov partnerski dogovor o nadaljnjem 5-letnem sodelovanju pri varovanju vodnih virov v Sloveniji v okviru Heliosovega sklada. Skupna vrednost razpisanih Heliosovih sredstev znaša 21.200 evrov. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda je tudi letos, tako kot je običaj že deset let, ob Svetovnem dnevu voda objavil javni razpis, ki je vreden 21.200 evrov. Z oživljanjem številnih slovenskih krajevnih vodnjakov želimo poudariti celovit pomen vode v človekovem bivalnem okolju in s tem vzbuditi aktivno delovanje za ohranjanje in izboljšanje njene kakovosti. Na javni razpis se lahko prijavijo krajevne skupnosti, združenja in razna društva ob pomoči lokalne občine, ki zagotovi vsa potrebna dovoljenja za obnovitvena dela in obnovo vodnjaka podpre tudi z delom lastnih finančnih sredstev. Tako so bile lani s svojimi vodnjaki izbrane občine: Hodoš, Podvelka, Ivančna Gorica, Moravske Toplice, Tolmin, Mengeš in Domžale. Pri prijavi na razpis je pomemben dejavnik tudi vključevanje šol, ki sodelujejo s projekti zasnov vodnih učnih poti. Za njihov trud je od razpisane vrednosti namenjeno 4.200 evrov. Za leto 2007 so bile nagrajene zasnove vodnih učnih poti osnovnih šol: Fokovci, Brezno, Radenci in Mosta na Soči. Sicer pa se v Heliosov sklad stekajo sredstva od deleža prodaje okolju prijaznih premazov znamk BORI, IDEAL in TESSAROL na vodni osnovi. Posebna komisija bo ob strokovni podpori Ministrstva za okolje in prostor letošnje izbrance razglasila do 2. junija 2008. Razpis in njegovi pogoji so objavljeni na Heliosovi spletni strani. Rok za oddajo prijav je 25. april 2008. Do letošnjega leta je bilo s pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda v 45 slovenskih občinah obnovljeno 50 različnih vodnih virov; od izvirov, studencev, kalov, mlak pa vse do tradicionalnih oblik vodnjakov v vaških jedrih ali ob raznih poteh. Dve srebrni plaketi in priznanje za učence glasbene šole Grosuplje na državnem tekmovanju TEMSIG Daša Vodičar (levo) in Lucija Prijatelj (desno) Glasbena šola Grosuplje_ Učenci Glasbene šole Grosuplje, ki so se udeležili državnega tekmovanja TEMSIG, so dosegli lepe uspehe. Kitarski duo: Katja Mehle in Marko Smiljanič, ki deluje v Grosupljem, je v 1. kategoriji pod mentorstvom prof. Barbare Škrjanc prejel srebrno plaketo. Klavirski duo: Lucija Prijatelj in Daša Vodičar iz podružnice Videm-Dobrepolje je v 1. kategoriji pod mentorstvom prof. Lovorke Nemeš Dular prejel srebrno plaketo. Trobentač Nace Zupančič iz podružnice Ivančna Gorica je v 1. kategoriji pod vodstvom prof. Roberta Petriča prejel priznanje. Udeleženci tekmovanja, njihovi mentorji in starši so v te dosežke vložili mnogo energije in truda, se ob tem naučili veliko novega in se srečali z mladimi glasbeniki iz vse Slovenije. Vsem dobitnikom iskreno čestitamo in jim želimo še veliko lepih trenutkov glasbi. ♦ Učenci PŠ Struge Prireditev ob materinskem dnevu na PŠ Struge Barbara Blatnik, učiteljica na PŠ Struge Ob začetku pomladi vsako leto praznujejo naše mamice, mame in babice. Pomlad je letni čas, ko se narava prebuja, z njo pa se prebujamo tudi ljudje. Prebuja se ljubezen, nova upanja in hrepenenja. Gre za slavje življenja, novega rojstva, kar je nujno povezano z mamo. Zavedamo se, da mame nenehno skrbijo za nas, vendar jim velikokrat ne znamo pokazati hvaležnosti. S prireditvijo njim v čast smo hoteli pokazati, da jih imamo neizmerno radi in so za nas nepogrešljive. Na prireditvi so se predstavili učenci prvega in drugega razreda z igrico Kako praznuje naša mamica v prired- bi učiteljice Karmen Perko, učenci tretjega in četrtega razreda z učiteljico Polono Zumer z igrico Mamica se nikoli ne pokvari, pevski zbor z zbo-rovodkinjo Valerijo Lekšan, učenci petega in šestega razreda z recitacijami in učenci dramskega krožka pod mentorstvom Jerneje Košti Laznik z igro Začni dan z nasmehom. V goste smo povabili Moški pevski zbor iz Strug, ki je obogatil prireditev z lepimi pesmimi ter bivšo učenko šole Tjašo Pugelj, ki je zaigrala na harmoniko. Po končanem programu so si prisotni lahko ogledali razstavo izdelkov, ki so jih učenci ustvarili pod vodstvom svojih učiteljic. ♦ Knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje je ob tednu knjige v sodelovanju s Kulturno sekcijo TD PODGORA pripravila predstavitev pesniške izdaje POLJE JE DOBRO OBRODILO< » 1« Bilke in klasi naše pesniške krajine Alenka Zabukovec, Ana Letonja, Andrej Debeljak, Tina Gačnik-TIANA, Jože Štih, Gabrijela Škantelj, Marija Mohorič, Jasmina Strnad, Franci Novak, Saša Strnad, Stanka Kuplenk in Ana Porenta. Več o knjigi in omenjenih dogodkih v naslednji številki našega kraja. Na Vidmu potopisno predavanje Mirana Stanovnika o reliju Paris - Dakar 10. aprila je v Godbeni sobi Jakličevega doma na Vidmu potekalo potopisno predavanje Mirana Stanovnika, znanega tudi pod imenom puščavski lisjak. Obiskovalci so bili nad predstavitvijo navdušeni, predvsem pa jih je presenetila sproščenost, preprostost in duhovitost govornika. venske vojske, poveljnik športne enote^ Da ne bi preveč našteval, bi se takole opisal z eno besedo: sem ŠPORTNIK. Na dirko ste se odpravili že 12 -krat, kar je tudi v svetovnem merilu častitljiva številka. Kje najdete voljo, da se odločite za start? Zadeva je zelo preprosta. Dokler bom sam pri sebi vedel, da imam možnosti za napredovanje, da sem lahko boljši in naredim dober rezultat, me bo zagotovo vleklo naprej. Tu je prisotna tudi pustolovščina in sama posebnost te dirke, ki mi je zlezla pod kožo. Gledalci reli Dakar preko TV sprejemnikov vidimo kot en ogromen spektakel v več pogledih. Kako pa ga vidite vi? Reli Dakar je zame gotovo en velik izziv, predvsem športni. Vesel sem tudi, ko se na enem območju srečamo ljudje s podobnimi interesi, z različnih delov sveta, ter si izmenjamo kar precej izkušenj. Na televiziji je Dakar predstavljen kot neka razvpita dirka. Jaz na to ne gledam kot na športni dogodek, ampak kot na neke vrste življenjsko šolo - vsako leto si želim biti hitrejši in boljši. Predavanje se je udeležilo kar nekaj Dobrepoljcev Puščavski lisjak Miran Stanovnik Mojca Pugelj 44-letni Stanovnik je na najzahtevnejšem vztrajnostnem reliju prvič nastopil leta 1996 in že takoj prevozil dirko od starta do cilja. Lani je dosegel 13. mesto v skupnem seštevku, kar je odličen uspeh glede na to, da celotno dirko konča le okrog 30 odstotkov udeležencev. Na vsakem reliju se spopade z približno 10.000 kilometri, finančno pa preizkušnja stane okoli 75.000 evrov. Poznamo vas kot človeka, ki slovenske barve zastopa predvsem na reliju Pariz -Dakar. Kako pa bi se še lahko predstavili? Mislim, da me kot puščavskega lisjaka pozna največ ljudi. Vendar to še ne pomeni, da nisem aktiven tudi na drugih področjih. Tisti, ki me spremljajo dlje časa, vedo, da se ukvarjam tudi s smu-čarijo in kolesarstvom. Sem predsednik boksarske zveze Slovenije, častnik slo- Katere pa so še druge dirke, ki se jih poleg Dakarja udeležujete? Poleg te je potrebno prevoziti še kar precej dirk, ki so prav gotovo tudi najboljši trening zame. Ena bolj znanih dirk je dirka po Dubaju, ki šteje tudi za finale svetovnega pokala. Zanimivi sta tudi dirki po Maroku in Tuniziji. Ker pa je bil letošnji reli Pariz - Dakar odpovedan zaradi groženj teroristov, so organizirali dirko po Madžarski in Romuniji, katere se bom tudi udeležil. Dirk je torej veliko. Kako pa ohranjate stalno telesno kondicijo in pripravljenost? Same dirke ne dovoljujejo neke kampanjske priprave na ta šport. Treba je ves čas vzdrževati kondicijo z različnimi dejavnostmi: s kolesarjenjem, smučanjem, z boksom, z igrami z žogo^ Treba je športno živeti ves čas; lahko rečem, da je šport zame način življenja. Prejeli ste kar nekaj pohval oz. nagrad za poštenega športnika, ki se ravna po pravilih, ki veljajo za športni duh. Za kakšna priznanja gre? V prvi vrsti bi izpostavil nagrado za »Fair Play« (pošteno igro), ki sem jo dobil že na mojem prvem nastopu na Pariz - Dakarju leta 1996, kjer sem bil opažen s strani organizatorja, ko sem pomagal sotekmovalcem, ki so bili v težavah. Nadgradnja tega je evropska nagrada za »Fair Play« s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja. Lahko rečem, da sem bil najprej deležen velike pozornosti v tujini, šele potem se je odzvala domovina. Miranu se še enkrat zahvaljujemo za obisk in mu želimo veliko uspeha pri pripravah na dirko po Madžarski in Romuniji ter uspešen nastop na Dakarju 2009. ♦ *** april 2008 Prireditve 11 Anatol Štern v vlogi Primoža Trubarja Ob I Prešernu Trubarju Martina Suštar Jakličev dom je bil v preteklih mesecih v znamenju dveh čudovitih prireditev, posvečenih velikanoma slovenskega jezika: Prešernu in Trubarju. Priče smo bili predstavitvi literarnih mojstrovin: Krsta pri Savici in Trubarjevemu testamentu. 14. februarja smo v goste povabili slavistko Nevo Pirnat iz Ljubljane. Po kratki predstavitvi in opisu vsebine Krsta pri Savici smo se s prof. Pirnat spraševali o notranjem boju glavnega junaka Črto-mirja. Ta je bila v ohranitvi vere svojih prednikov in izkazu ljubezni do Bogomile. Odgovor na vprašanje ni preprost in zahteva globlje poznavanje Prešerna kot osebnosti, časa nastanka literarnega dela kot tudi posameznikov duhovni svet. 27. marca je bila izvedena monodrama Matjaža Kmecla: Trubar pred slovensko procesijo. Lik Trubarja je upodobil akademski igralec Anatol Štern. Z njegovo odlično igralsko interpretacijo smo lahko doživeli bistvo Trubarjevega sporočila. Slovence je hotel popeljati v enakopravnost pred Bogom in svetom. Dal nam je prvo knjigo in pisni jezik, narod učil samozavesti in odgovornosti pa tu- di resnične krščanske vere. Opisani prireditvi sta obudili spomin na pomembna moža našega naroda (sploh ob letošnji Trubarjevi 500-letnici rojstva) in dodali kamenček v mozaik številnih kulturnih prireditev v kraju. Organizatorja Krajevna knjižnica Dobrepo-lje ter Sekcija Razgledi pri Društvu KOMA 750 bomo s tovrstnim oblikam literarnih večerov nadaljevali tudi v prihodnje. Vabljeni, da se nam pridružite. Prof. Neva Pirnat (na desni) je poskrbela za odlično strokovno razlago Krsta pri Savici Gaetano Donizetti - Don Pasquale Mojca Pugelj Predstava Don Pasquale v Jakličevem domu na Vidmu je nadaljevanje tradicije opernih predstav in glasbeno gledališke ponudbe v večje in manjše kraje po Sloveniji. Zgodba o starem panju, Don Pasqualu, ki si letom navkljub, zaradi maščevalnosti do mladega, lepega in zaljubljenega nečaka, zaželi mlado nevesto, je s svojimi komičnimi zapleti in romantičnim razpletom navdušila. Predvsem zaradi milo- zvočnih glasov: Franc Javornik je nastopil v vlogi starega panja, doktorja Malatesta, starega prefriganca in intri-ganta je odlično odpel Zdravko Pergar, tudi sicer glavni protagonist poletnih glasbenih dogodkov na Ajdovskem, zaljubljeni Ernesto je pristajal Andreju Debevcu, prelestno Norino je interpretirala Katarina Perger, v vlogi notarja pa je nastopil Silvo Skvarč. Petkov večer je popestrila tudi mogočna scenografija in kostumografija. ♦ Celotna zasedba opernih pevcev Pevski zbor Češnje (Foto: Tamino Petelinšek) V Ivančni gorici je v petek, 4. aprila, potekalo območno srečanje Odraslih folklornih skupin in pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž, pod naslovom »Ena ptička priletela«. V Kulturnem domu v Stični so nastopili: mlada Veronika Zajec na violinskih citrah, Pevci ljudskih pesmi Studenček iz Ivančne Gorice, Ema Grunbacher in Vida Gorišek, Pomašni pevci iz Dobrepolja, skupini Zarja in Mlada Zarja iz Račne ter odrasle folklorne skupine iz Stične, Zagradca, Šentvida pri Stični, Ponikev ter Račne. S strani ocenjevalca so bili folkloristi iz Ponikev ocenjeni zelo pozitivno -pohvaljeni so bili novi folklorni kostumi ter tudi sama izvedba plesa. Mojca Pugelj Člani sekcije Ponikve Kulturnega društva Dobrepolje (pevski zbor in folklorna skupina) pa so že naslednji dan pripravili prireditev z naslovom Ostani, kjer po-jo, hudobni pesmi nimajo! Od Ponikev do Škocjana. Dvorana Jakličevega doma je bila premajhna za vse obiskovalce, ki so si želeli popestriti sobotni večer. Po sami prireditvi sem se pogovarjala z vodjo projekta Martino Prhaj. Kdo so bili nastopajoči na prireditvi? Učenci Podružnične šole Ponikve, Mešani pevski zbor iz občine Škofljice, imitator Primoža Trubarja iz Kulturno Kako so potekale vaje? Skupine so imele vaje ločeno. Pevski zbor je imel vaje pod vodstvom Janeza Gačnika, folklorna skupina, pod mojim vodstvom in ob pomoči Barbare Brodnik, je imela vaje najmanj dvakrat tedensko v prostorih Posebnega socialnega zavoda, gostovali pa smo tudi v prostorih gasilskega doma. Učenci Podružnične šole pa so pod mentorstvom Lucije umetniškega društva Škocjan, ansambel Zvon iz Ponikev, orkester glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Braca Doble-karja in Barbare Škrjanc ter skupina trebušnih plesalk, v kateri nastopa tudi domačinka Tanja El Shawish. Osrednji igralci na prireditvi pa so bili seveda člani folklorne skupine Ponikve - otroci in mladina. Mislim, da skupno število nastopajočih presega številko sto. Koliko časa ste se pripravljali na ta projekt? Na projekt smo se pripravljali dobra dva meseca. Seveda, kar se tiče same organizacije, vabil, programa, scene... Lahko pa rečem, da smo se s folkloro začeli pripravljati že septembra lani. Martina Prhaj - gonilna sila projekta (Foto: Tamino Petelinšek) april 2008 Prireditve 13 Kumer igrico vadili kar v prostorih šole, prav tako tudi otroška folklorna skupina PŠ Ponikve pod mojim vodstvom in vodstvom Mateje Hočevar. Folkloristi ste se torej v intenzivnih vajah naučili kar precej plesov. Za kakšne plese gre? V tem času smo spoznali kar nekaj dolenjskih plesov in se jih tudi naučili. Postavili smo odrsko postavitev z naslovom Pustni ples, katerega smo predstavili na sobotnem večeru. Da pa bi bili v svojih nastopih čim bolj prepričljivi, ste se že lansko leto odločili, da si nadenete celostno podobo s folklornimi kostumi. Kako so nastajali? To je bil zelo velik projekt, tako finančni, kot organizacijski. Lansko poletje smo začeli z zbiranjem starih fotografij, ter s pogovori o oblačilni kulturi naših prednikov. Po strokovno pomoč smo se obrnili na Bojana Knifica, ki je samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost. Na podlagi fotografij, ki so nastale ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja ter pripovedi vaščanov, smo skupaj z gospodom Knificem izbrali kroje ter blago za folklorne kostume. Pri izdelavi so nam poleg Bojana Knifica pomagali še: šivilja Mateja Lohkar, krojačica Minka Kosi in čevljar Primož Štajnar. Koliko so stali novi kostumi? Gre za velik finančni zalogaj za novoustanovljeno skupino. Približen izračun pa znaša okrog 7000 evrov. Do te vsote so nam pomagali: različna podjetja iz naše občine, sredstva z javnega sklada ter občina in župan Janez Pavlin. Ob tej priložnosti bi se rada tudi zahvalila vsem za podjetjem, obrtnikom in posameznikom za finančno pomoč. Obiskovalci smo bili nad prireditvijo navdušeni. Je po vašem mnenju prireditev tudi uspela, ali bi kaj storili drugače, če bi bilo to možno? Lahko rečem, da se je celotna prireditev odvila tako, kot smo si jo zamislili. Dobila sem le nekaj pripomb na ozvočenje, tako da če bi bila prireditev še enkrat, bi poskrbeli za boljše ozvočenje (smeh). Hvala za pogovor, ter še veliko takšnih prireditev. V torek, 8. aprila, pa je bilo v Jakličevem domu na Vidmu organizirano ob- močno srečanje otroških folklornih skupin pod naslovom »Moj očka 'ma konjička dva«. Nastopilo je šest otroških skupin (več kot 250 nastopajočih) iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančne Gorice, pridružile pa so se še štiri folklorne skupine iz Območnih izpostav JSKD Cerknica, Ribnica in Vrhnika. Skupine je strokovno spremljala gospa Nežka Lu-bej. Iz Dobrepolja sta nastopili 2 otroški skupini: prva pod mentorstvom Martine Prhaj in Majde Blatnik s spletom »Prišel bo ciganček«, druga pa pod vodstvom Martine Prhaj in Mateje Hočevar s spletom »Pobiramo krompir«. Na regijsko tekmovanje, ki bo 7. maja ob 11.uri prav tako v Dobrepolju se je uvrstila otroška skupina s spletom »Prišel bo ciganče^.« Trebušne plesalke s Tanjo El Shawish (Foto: Tamino Petelinšek) Člani folklorne skupine Ponikve (Foto: Tamino Petelinšek) Najmlajši s PŠ Ponikve (Foto: Tamino Petelinšek) *** Prireditve Razstava butaric, pirhov in velikonočnih dobrot Velikonočno vzdušje je žal že za nami. Pa vendar: v torek, 18. marca, so soorganizatorji Krajevna knjižnica Dobrepolje in Sekcija Razgledi pri Društvu KOMA 750 pripravili razstavo z naslovom Simboli velikonočnega časa. Ker je bila v prejšnji številki Našega kraja objavljena le ena fotografija z razstave, vam sedaj v branje in ogled ponujamo še članek ter še nekaj fotografij. Članek je napisala Martina Šuštar. mi zvoki violinskih citer) Veronika Zajec, nato pa nas je o simboliki velikonočnega časa nagovoril voditelj večera Igor Ahačevčič. Sledil je pogovor z gospo Slavko Glač iz Ceste, ki nam je na kratko predstavila izdelavo, kot pravi sama, »ljubljanskih« butaric. Te so sestavljene iz obarvanih smrekovih oblancev, vejic bršljana, rese in oljke. Kot samouk jih dela že vrsto let. V njih je čutiti prave mojstrovine in so znak velike volje in potrpežljivosti gospe Slavke. V drugem delu večera smo prisluhnili gospe Pavli Jakopič, sedaj stanujoči v Primči vasi pri Ambrusu. Opisala nam je njene prve izkušnje z likovnim ustvarjanjem, kot tudi njeno današnje veselje do slikanja, sploh pa poslikave jajc. Za pirhe, ki jih tematsko okrasi (z motivi spomladanskega cvetja, s cerkvicami, z abstraktni vzorčki) uporablja akrilne kot tudi druge barve za tekstil, steklo ... Pirhe (da ti postanejo še lepšega izgleda) pogosto obda z okraski iz umetne gline. So pravi unikati, vredni ogleda in občudovanja. Ob zaključku razstave je sledila po-kušina dobrot, ki so jih pripravile članice Aktiva podeželskih žena Dobre-polje - Struge. Ob pokušini izvrstne orehove potice in kvašenega kolača so si obiskovalci lahko podrobno ogledali celotno razstavo butaric, pirhov in aranžmajev z velikonočnim pecivom (kvašenimi kolački, zajčki...). Razstava je bila za obiskovalce knjižnice na ogled še cel teden. Otvoritvenega večera se je udeležilo zelo veliko obiskovalcev, kar je dokaz, da je za te lepe navade in oblike prazničnega ustvarjanja še vedno veliko zanimanja. In prav je tako. Dnevi pred Veliko nočjo so že po pravilu polni priprav na največji praznik v cerkvenem letu. To se letos ni čutilo le v cerkvah, domovih, na cestah, nakupovalnih središčih, temveč se je zaznalo in vonjalo tudi v Knjižnici Dobrepolje. Otvoritveni večer je pričela (z nežni- od leve proti desni Slavka Glač, Pavla Jakopič in Igor Ahačevčič Dobitnik Jurčičevega priznanja za leto 2007 -Janez Šuštar Martina Šuštar, predsednica Zveze kulturnih društev Občine Dobrepolje_ Čeprav nekoliko pozno, pa vendar je vredno zapisa. Na poziv Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo, Območna izpostava Ivanč-na gorica, smo letos iz Občine Dobrepolje še zadnjič predlagali dobitnika za Jurčičevo priznanje za delo v kulturi. Na pobudo dveh kulturnih društev, ki sta za dobitnika predlagala Janeza Šuštarja, smo se s predlogom popolnoma strinjali tudi pri Zvezi kulturnih društev Občine Dobrepolje. Janez Šuštar je kulturnik po srcu, prizadeven član Moškega zbora Rafko Fa-biani in navdušen saksofonist Godbe Do-brepolje. Že kot otrok je kazal zanimanje za glasbo. Želja se mu je prvič uresničila, ko se je kot 25-letni mladenič vključil v Kulturno društvo Dobrepolje; konkretneje k Moškem pevskem zboru Rafko Fabiani. Petje v moškem zboru mu je predstavljalo obilo veselja in mu dalo zanosa, da je skupini zvest do današnjih dni. Poleg poklicnih, družinskih in pevskih obveznostih se je leta 1987 odločil za nov glasbeni korak. Pridružil se je Godbi Dobrepolje in je kot saksofonist dejaven član skupine še danes. Je vzor vztrajnosti za mlajše člane godbe. Ob predanem delu v družini je del svoje ljubezni do glasbe in kulture prenesel tudi na svojih pet otrok, saj so bili vsi dejavni v najrazličnejših skupinah v dobre-poljski godbi in Kulturnem društvu Do-brepolje. Janez Šuštar deluje v najširšem okolju kot spoštovana in prijazna oseba. Svojo ljubezen do glasbe razliva ne le med kulturnimi skupinami, katerih član je, temveč tudi v življenje kraja in okolja, ki mu pripada. Priznanje mu je bilo podeljeno v četrtek, 7. februarja 2008, v prostorih Verskega muzeja Stična. Čestitamo in hkrati želimo, da bi mu bilo druženje ob petju in igranju še naprej priložnost za ustvarjanje in vir resničnega zadovoljstva. april 2008 Prireditve 15 Rafael Samec Pavlina Novak in avtor razstave Rafael Samec Fotografije: Saša Strnad O avtorju: Prišel nam je na pol poti in vsi smo s svojo prisotnostjo opravili še svoj del približevanja. Cilj je dosežen. Kdo je Rafael Samec? Je mojster umetnostne obrti v izdelovanju umetniško oblikovanih sveč, skulptur in objektov iz voska in parafina. Je naš rojak. Rojen sicer na Vidmu, do Srednje šole pa je živel v Ponikvah. Je sin Kožarjeve Kristine, po poklicu šivilje in očeta iz Podpeči. Zal je bil oče žrtev povojnih pobojev, tako, da sta se z mamo v življenju prebijala sama, naj- prej v Ponikvah, v Ljubljani, kasneje v Dragomerju, kjer živi in ustvarja še danes. Smisel za ustvarjanje je zaznal že zelo zgodaj, nadgrajeval pa ga je na Srednji aranžerski šoli. Ze trideset let z veliko ustvarjalno močjo, neizmernim elanom in izostrenim čutom za estetiko posveča svoj čas izdelovanju idejno raznolikih skulpturalnih form in umetniško oblikovanih sveč. S prepoznavno »Samčevo noto« je ustvaril bogat opus. Vsa ta dela je širši javnosti predstavil z več kot 100 samostojnimi razstavami doma in v tujini, prejel preko 50 strokovnih recenzij (dr. umetnostne zodovine, etnologi), lani pa je v samozaložbi izdal tudi knjigo, ki v 23 ciklusih predstavlja del njegovega življenjskega ustvarjanja. Na koncu pa vendar ne morem mimo dejstva, da je Rafael Samec naš rojak, ki ga 30 let nihče ni povabil v svoj rojstni kraj. Končno je to dočakal, tudi in predvsem po zaslugi Saše Strnad in Kulturne sekcije Td Podgora. Bolje zdaj kot nikoli. Pa naj se zgodovina nikar ne ponavlja, s tem mislim F. Jakliča, Kraljev in drugih, ki so ceno in vrednost najprej dobili v svetu in nazadnje doma. Z vsem spoštovanjem, Rafael Samec, Dobrodošel doma. Pavlina Novak O razstavi »Srečevanja«: »Od kod ta nenavadna moč? Mislim, da moramo iskati odgovor za nenavadno trdoživost svečarstva ne toliko v njeni moči njegove tradicije, kot v moči in obsegu preobrazb, skozi katere je šlo v zadnjih avtorjevih treh desetletij. Središčna os teh preoblikovanj in prilagajanj je bila položena v tesen spoj umetnikove osebne eksistencialne izkušnje in njene zavezanosti barvnemu izrazu. Sve-čarstvo resda ostaja nekakšna rokodelska spretnost, toda obenem je zasebno in izpovedno, fizično in duhovno. Umetnost je danes vendarle tako raznolika, multimedialna in nekonvencionalna. Če ste se sprehodili skozi razstavo, ste kaj hitro ugotovili, da je ob vsej raznovrstnosti še največ motivov, ki se v simbolnih, metaforičnih govoricah razpenjajo »od pekla do raja, od klasike do modernosti, od kocke do krogle, od slike do skulpture, od jezikavih do brstečih polj, od ujetih trenutkov ali spočetih misli, obujenih spominov ali prepredenih pajčevin"; in še bi lahko našli v srečevanjih. Navsezadnje se srečamo tudi s samim avtorjem po toliko letih. Pa vendarle to niso običajne pokrajine niti niso neresnične ali izključno fantazijske. Ne posnemajo znanih tematik, skulpturalnih form ali oblik. Vsi razstavni objekti so sredi izoblikovanja v podobe ali zgodbe, toda tudi zgodbe niso povedane do konca; so univerzalne površine. Toda ustvarjena dela niso likovni manifesti, niso slikana teorija, temveč so sil- no občutljiva polja čutno doživete barve v pretehtanih do perfekcije usklajenih kompozicijskih odnosih, s skladnim koloritom in živahno reliefnostjo. Rafael Samec ne oponaša sveta, pripoveduje, kako vidi svet, menjave dnevnih, človeških in osebnih časov. Iz svojih spoznanj dela like, ustvarja nove oblike in združuje barve. Pripoveduje o njihovih zgodbah iz samega sebe. V tem so vsa njegova dela na poseben način avtobiografsko izpovedna, čutna, stabilna, trdna v doživetju in zato tudi likovno obvladana. Zaradi likovnih vrednosti, pre-finjenosti in dovršenosti so povzdignje-ne na piedestal slovenske in evropske umetnosti. Je edini ustvarjalec skulptur, objektov in kipov iz voska ter parafina v Sloveniji in Evropi. Ni ga njemu primerljivega, zato smo še kako lahko ponosni, da avtorjeve korenine segajo v Dobrepo-lje. Skrajni čas je, da poleg obeh bratov Kralj in F. Jakliča dobijo njegova dela poseben prostor v Jakličevem domu, v obliki stalne zbirke Rafaela Samec še za čas njegovega življenja«. Saša Strnad O knjigi: »Vzeti knjigo Rafaela Samca v roke, pomeni z avtorjem deliti, predvsem pa doživeti in občutiti edinstvenost njegove ustvarjalnosti. V voščenih in parafinskih skulpturah Rafaela Samca vselej znova zažari in zaplamti plamen, a ne v svoji fizični pojavni obliki, temveč v simbolični in metaforični. Izjemna avtorska sila je namreč kot najsvetlejši plamen, vzravnan, vselej znova vzpenjajoč se, z vsakim ustvarjalnim iskanjem bolj prepričljiv in avtorsko afirmiran. Je polet v sfere idejno neskončnega in likovno oplemenitenega. Avtor je potopljen v svoj način ustvarjanja, v samoniklo in neobremenjeno iskanje v lastnem svetu umetnosti. Pomeni prisostvovati svečanemu dogodku, skratka - praznovati. In to v siju voščenih skulptur.« Anamarija Stibilj Šajn Rafael Samec postavlja veliko vprašanj: Kako je iz intime rokodelskega načina umel prerasti v samosvojo osebnost? Od kod orjaška potrpežljivost, spretnost in drznost, da spremeni zmes voska in parafina v novo življenje? Vse to in še več je odgovorila razstava »Srečevanja«; kajti njegova dela, to so on sam. So njegovo bogastvo in življenje. Več o avtorju in njegovih delih si lahko preberete na njegovi spletni strani: www.samec.si, ali izposodite knjigo v Knjižnici Grosuplje, enota Dobrepolje v Jakličevem domu. V kolikor vas njegova vrednost ustvarjenega dela prepriča si lahko knjigo naročite tudi pri avtorju. Idejna zasnova in organizacija razstave: Kulturna sekcija TD Podgora Razstavo so podprli: TD Podgora, MIX d.o.o. in Mreža d.n.o. Razvoj šolstva v Dobrepolju je nova rubrika v občinskem glasilu, ki sem jo uvedla v dogovoru z zdajšnjim ravnateljem Osnovne Šole Dobrepolje, Ivanom Grandovcem, ki je tudi avtor spodnjega članka ter vseh člankov, ki bodo še sledili. Upam, da bo tudi za vas bralce tema zanimiva. Mojca Pugelj - urednica Razvoj šolstva v Dobrepolju Osnovni podatki o razvoju osnovne šole Šolstvo, ki se je razvilo po protirefor-maciji, ni v Evropi sredi 18. stoletja več dajalo ustreznih kadrov, saj so bile šole dostopne le ozkemu krogu ljudi. Porajajoči kapitalizem je potreboval vsaj malo izobražene ljudi, da bi lahko opravljali delo na novih strojih, ki so se porajali v času prve industrijske revolucije. Te želje gospodarstva so naletele na plodna tla tudi v habsburški monarhiji, pri Mariji Tereziji in Jožefu II, ki sta zgledovala po pruskem šolstvu. Večja proizvodnja in večje zaposlovanje, sta bila za vladarje sila zanimiva, saj so bili v ozadju večji davki. Priznati pa je tudi potrebno, da so tudi ideje razsvetljencev deloma vplivale na okostenelo miselnost vladarjev 3/4 18. stoletja. Habsburžani so 1765 leta pod vplivom merkantilizma uvedli predilske šole, ki so zaživeli v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Ptuju. Patent je določal, da šole obiskujejo vsi otroci med sedmim in petnajstim letom, ki jih starši lahko pogrešajo. Za to šolstvo lahko trdimo, da je bil cilj usposobiti čim več otrok za predenje in tkanje, ki se je hitro širilo v manufakturni oziroma industrijski proizvodnji. Splošna šolska naredba Za nadaljni razvoj šolstva je bil gotovo zelo pomemben dekret Marije Terezije iz leta 1770, ki omenja, da je šola »po-liticum« - stvar države, ki mora prevzeti tudi pobudo v izobraževanju od cerkve - jezuitov. Blaž Kumerdej, blejčan, učitelj na orientalski akedemiji na Dunaju je 1772 predložil dunajski vladi » Domoljuben načrt, kako bi se dalo kranjsko prebivalstvo najusnešneje noučevati v Disa- nju in čitanju«. V tej spomenici poudarja, da ima Kranjska ugodno lego za trgovino, promet in obrt, vendar pa je temu razvoju največja ovira, da zna kmetih komaj sto ljudi pisati in brati. Zato je potrebno ljudi učiti v domačem jeziku » da preprosti človek ložje in bole spozna državljanske in krščanske dolžnosti«. Kmetje naj se po Kumerdejevem mnenju nauče tudi nemščine in nekaterih najsorodnejših narečij (npr. hrvaščina, dalmatinščina...). Kumerdej je torej še pred uvedbo šolskega zakona zahteval, da se morajo ljudje učiti v domačem jeziku, če želi dunajska vlada, da bo uvedba splošne šolske obveznosti rodila uspeh. Vlada Kumerdej ev predlog ni mogla prezreti in je zato ta predlog poslala kranjskemu deželnemu glavarstvu in okrožnim glavarjem, v presojo z nalogo, da naj presodijo in svetujejo kako postaviti prave temelje kranjskemu šolstvu. Na podlagi izjav okrajnih glavarjev, ki so se bolj nagibale k nemškemu šolstvu na Kranjskem, je deželno glavarstvo odgovorilo da so nasveti Blaža Kumerdeja večinoma neizvedljivi. Sledila je 6. 12. 1774. Splošna šolska naredba, prvi osnovnošolskem zakonu tudi v slovenskem jeziku. S tem temeljnim šolskim zakonom je bila uvedena obvezna ne pa tudi enotna osnovna šola. Na podeželju so nastale trivialke -ljudske šole, v mestih glavne šole in na sedežih deželnih glavnih mest (Ljubljana) pa normalke. Sledila je petrazredna gimnazija, na katero so se lahko vpisali učenci, ki so obvladali latinščino. Po letu 1784 je bila na gimnazijah uvedena šolnina. Ker so v trivialne šole dale učencem predvsem osnove branja in računanja, pomeni, da je bila večini podeželski otrok pot na gimnazije zaprta, to pa je bil tudi cilj oblasti. Zaradi tega lahko trdimo, da je srednje šolstvo po terezijan-skih in jožefinskih reformah za naše podeželje precej slabša rešitev kot pa prejšnje jezuitske nižje študije. Šolska obveznost je bila določena med 6. in 12. letom. Omenim naj , da je bila ta obveznost bolj zaželjena kot pa obvezna in ni predvidevala nobenih kazni za izostajanje otrok od pouka. Na podeželju je bilo otrokom zaradi pomoči otrok pri kmečkem delu npr. paša živine, le-tem dovoljeno hoditi v šolo le v zimskem času.Učenci so bili razdeljeni na nižji in višji oddelek, v vsakem je bil pouk tri leta. Za podeželje je zelo pomembno zakonsko določilo, ponavljal-ni pouk, ki naj se vrši za vso mladino po končani trivialni šoli v nedeljo popoldne v župnijskih cerkvah. Dokler ni konec tega pouka niso smele biti veselice ali plesi, ki bi odvračali mladino od nedeljske šole. V trivialkah je predmetnik vseboval branje, pisanje, računanje, verouk, posvetno moralko in osnove gospodarstva -lahko bi rekli kar kmetijstva. Dve tretjini časa je bil potrebno porabiti za branje tekstov, ki se nanašajo na veroučno snov. Na glavnih šolah so poleg zgoraj naštetih predmetov imeli še nemško slovnico in spisje, latinščino, naravoslovje, gospodarstvo - bolj poudarjena industrija, trgovina, zgodovino, zemljepis, osnove geometrije, stavbarstva, mehanike in risanja. Tudi na normalkah so imeli podobne predmete le v večjem obsegu. To so bile zgledne šole, kjer so se izobraževali bodoči učitelji za osnovne šole. Ti so morali napraviti še nekatere pedagoške tečaje in so bili usposobljeni za učiteljev osnovnih šolah.V gimnazije so lahko vstopili le učenci iz glavnih in normalnih šol. Po šolskem zakonu iz leta 1774 je morala za osnovne šole poskrbeti občina. Tu pa je nastal na podeželju velik problem plačevanja učiteljev. Med prebivalstvom šola ni bila priljubljena, saj so se običajno otroci naučili le nekaj nemških stavkov. Cesar Jožef 11. je leta 1780 razglasil, da morajo starši obvezno pošiljati svoje otroke v šolo v svojem kraju, sicer pa marajo bogati plačati dvojno šolnino, revnejši pa naj bi gradili šole in ceste. Šol- nina se je začela redno pobirati šele 1789 leta, ki je bila za prvi razred trivialke 8 krajcarjev, za drugi razred pa 12 krajcarjev mesečno. Dvojno kazen bi morali plačati starši, ki niso pošiljali otrok k pouku, polovica te kazni pa je pripadla učitelju. Revnejšim ni bilo potrebno plačevati te kazenske šolnine, na podeželju pa so le ti tvorili precejšni del prebivalstva. Te prispevke so všteli v učiteljevo plačo, ki bi morala biti 130 goldinarjev. V tem času je bil srečen tisti učitelj, ki je prejel morda tolikšno plačo. Veliko učiteljev je imelo nižjo plačo kot vaški pastir. Na občinah so zahtevali, da mora učitelj za tako slabo plačo narediti še kaj več kot le učiti otroke, zato so bili običajno učitelji tudi organisti, godci na svatbah ter opravljati pisarska dela za občino. Učitelj je običajno imel tudi njivo - zelnik, kjer si je pridelal najnujnej- šo hrano. Mnogo učiteljev je vztrajalo v poklicu predvsem zaradi oprostitve vojaške službe. Trivialne šole so običajno imenovali »nemške šole«, vendar pa se na podeželju pouk v nemškem jeziku ni v celoti uveljavil, tako da je bilo poučevanje lahko tudi v slovenskem jeziku, še pogosteje pa v obeh. K slovenskemu pouku se veliko prispevali katekizmi, ki so služili pouku verouka, mnogokrat pa so jih učitelji uporabljali tudi kot učbenike za učenje branja. Da se osnovna šola ni preveč hitro širila nam pove ocena dr. Schmidta, da je vseh slovenskih šolah bilo 1790 nekaj nad 8000 učencev, na Kranjskem je bilo tedaj 56 trivialk. Nam najbližja je bila kvalitetna dvorazrednica v Ribnici, kjer je 1810 leta začel šolanje kot učenec France Prešeren. ♦ Dvajseto leto Oratorija v Sloveniji V letu 2008 obhajamo dvajsetletnico Oratorija v Sloveniji. Oratorijski programi, ki so se zlili v Projekt Oratorij, so se v Sloveniji začeli ob stoti obletnici don Boskove smrti, leta 1988. Leta 1995 je bil izdan prvi oratorijski priročnik v knjižni obliki, s katerim se je začelo oratorijsko gibanje širiti. L.P. Beseda ORATORIJ se je uveljavila v začetku devetdesetih let za tedenski, večinoma počitniški program za otroke, ki omogoča mladim določene župnije, da v svojem kraju koristno preživljajo počitniške dneve. Ko govorimo o oratoriju v današnjem pomenu, moramo upoštevati korenine. Današnji oratorij se zgleduje v don Bo-skovem oratoriju. On je najprej organiziral nedeljski (praznični) oratorij, potem pa je to ime prešlo na vse njegovo delo in na vse njegovo poslanstvo z vsemi stavbami, igrišči itd. Ob tem ne moremo mimo njegovega preventivnega vzgojnega sistema, mimo njegove duhovnosti, mimo nenadomestljivega pojma asistence (biti navzoč). Močno vabilo za zavzeto delo z mladimi je bila raz- glasitev Dominika Savia, don Boskove-ga gojenca, za svetnika (l. 1954). Začelo se je bolj načrtno delo z ministranti (Rakovnik v Ljubljani in pozneje Zelimlje: srečanja, kvizi, duhovne vaje, počitnice). Tako je počasi vzcvetelo delo za mlade v župnijah. Vsekakor pa je današnji oratorij odraz načrtnega dela osemdesetih in devetdesetih let 20. st. Mladi salezi-janci so med počitnicami leta 1990 v župniji Lj. Rakovnik pripravili projekt t.i. »Rakovniških počitnic« z osrednjo vsebino »Na zelenem otoku« in vsemi prvinami oratorijskega dogajanja. Počitnice so trajale deset dni. Prvič ime oratorij - v sklopu ljudskega misijona. Na pobudo prof. Toneta Ci-glarja, ki je marca leta '91 prevzel ljudski misijon v župniji Radenci, je bil v sklopu misijona napovedan tudi »oratorij« za vse veroučence od 1. do 8. razre- april 2008 Kultura 19 da. Podoben program oratorija (vedno s tem imenom!) se je v letih 1992/93 v sklopu ljudskih misijonov še večkrat ponovil (župnije Dolenjske Toplice, Ig, Ga-brovka, Radeče, Boštanj, Škocjan, Brežice, Čemšenik-Šentgotard) Prvi poletni »oratorij« pa se je odvijal v Dobrepolju. V župniji Videm-Do-brepolje so imeli leta 1992 novo mašo Janeza Vodičarja. Bogoslovec Sandi Osoj-nik je v pripravi na slavje nove maše pripravil program oratorija z vsebino o Jo- natanu Livingstonu Galebu. Skupni projekt salezijanskih bogo-slovcev. Leta 1993 so salezijanski bogo-slovci pripravili oratorij z zgodbo o Os-tržku, leta 1994 pa oratorij z zgodbo o Kekcu. S svojim voditeljem Janezom Potočnikom so nadaljevali delo v pripravi gradiv za oratorij, k delu pa pritegnili še sestre hčere Marije Pomočnice in nekatere mlade animatorje. Gradiva so leta 1995 začela izhajati pri salezijanski založbi Salve in od tega leta tako vsako le- to izidejo nova gradiva za zgodbo oratorija. V zadnjih letih je prišlo do pravega razcveta oratorija: v letu 1996 je program oratorija potekal v 25 župnijah, v letu 2000 v približno 70 župnijah., leta 2004 je oratorij izvajalo 140 župnij, leta 2007 pa kar 240 župnij. V letu 2007 je pri Oratoriju v Sloveniji sodelovalo okoli 4.000 animatorjev in čez 10.000 otrok. Od tega 90 otrok in 20 animatorjev Oratorija na Vidmu, ter 42 otrok in 12 animatorjev v Strugah. ♦ lasba v naših krajih je doma V občinsko glasilo bo vpeljana še ena nova rubrika z naslovom: »Glasba v naših krajih je doma.« Menim, da imamo v naši občini kar nekaj kvalitetnih ansamblov, zborov, pevcev in posameznikov, ki igrajo na raznovrstne instrumente. V vsakem glasilu boste lahko prebrali nekaj o izbranem izvajalcu. Upam, da vam bo rubrika všeč. Prvi v vrsti za predstavitev je ansambel Zvon iz Ponikev, katerega člani so skupaj 3 leta, za sabo pa imajo že kar nekaj nastopov. Pogovarjala sem se z vodjo ansambla, Mitjo Prhajem. Mojca Pugelj_ Od kdaj deluje vaš ansambel? Kdaj ste prvič nastopili kot ansambel v javnosti? Najprej sva skupaj z Alešem Gačni-kom ljudi razveseljevala s harmonikar-skim duetom. Ker je obstajala želja po pravem ansamblu, sva leta 2005 k sodelovanju povabila še Blaža Somraka. Najprej smo delovali kot trio, lansko leto pa smo k sodelovanju povabili še pevko, tako da smo sedaj kvartet. Kot ansambel smo prvič nastopili leta 2005 v Krški jami. Kdo sestavlja vaš ansambel in od kod prihajate? Sestavljamo ga štirje člani: trije smo iz Ponikev, pevka pa je iz Rašice. V ansamblu smo: Aleš Gačnik, ki igra bas kitaro in harmoniko, Katarina Gačnik poje, Blaž Somrak igra ritem kitaro, jaz, Mitja Prhaj, pa igram harmoniko, bas kitaro in klaviature. Glasba človeka spremlja vse življenje. Kdaj ste se z njo srečali vi? Sam sem začel igrati klavirsko harmoniko že pri sedmih letih, torej sem se z glasbo srečal dokaj hitro. Tudi ostali člani se že od svojih otroških let pevsko in glasbeno udejstvujejo. Večina članov pa prihaja iz glasbenih družin, tako da jim je bila muzika položena že v zibelko. Imate mogoče vzornike, po katerih se zgledujete? Vzorniki so nam vsi, ki so s svojim igranjem in petjem nekaj dosegli. Zame sta to predvsem Lojze Slak in Franc Mi-helič. Ker ste vsi člani ansambla mladi, je verjetno težko uskladiti vse te obveznosti, kot so šola, vaje, nastopi? Kako vam uspeva? To je kar težko, ker se vsi ukvarjamo z več dejavnostmi: pojemo pri zborih, sodelujemo pri folklornih skupinah. Čas za vaje najdemo predvsem ob vikendih, ko imamo več prostega časa. Tik pred koncem je snemanje vaše prve avtorske skladbe. Kdo vam je napisal besedilo, glasbo? Naša prva skladba bo valček z naslovom Tebi deklica. Je zelo lep komad, za katerega nam je besedilo napisal prijatelj iz Velikih Lašč, glasbo pa Blaž Škulj, harmonikaš žal razpadlega ansambla Parižani. Ali načrtujete kakšen festivalski nastop? Gotovo bi radi nastopili na festivalih, vendar smo se nekako odločili, da letos posnamemo naš prvi avtorski komad, drugo leto pa se bomo skušali prebiti na kakšnega izmed festivalov. Po vašem mnenju vaš dosedanji največji uspeh? Nastopili smo kar na nekaj prireditvah, kjer smo prejeli veliko pohval. Predvsem pa smo ponosni na našo novo pevko, saj smo imeli kar nekaj težav pri iskanju »prave«. Upamo, da je sedaj Katarina res »taprava«. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Radi bi čim več nastopali ter posneli še kakšno novo skladbo. Kje se vas da videti? Igramo vse zvrsti glasbe, največ seveda narodnozabavno, poleg tega pa tudi zabavno, zato se nas da videti predvsem na kakšnih koncertih, srečanjih ansamblov ter drugih prireditvah. ♦ 20 Turistično okno april 2008 Letos Sirija in Jordanija Ana Krajnc in Gregor Klinc sta par, ki sta z motorjem prepotovala že nekaj odročnih, nevsakdanjih držav. Najprej sta prepotovala bližnjo državo Bosno in Hercegovino, potem pa, kot pravi Gregor, jima je »ratalo všeč«. Posledica tega je, da sta kupila večji motor ter se odpravila na Sicilijo, Tunizijo in Maroko. Gregor pravi, da so v arabskih državah drugačni kraji, kultura, navade, predvsem pa drugačni ljudje. Letos pa se bosta konec meseca za 3 tedne odpravila v Sirijo in Jordanijo, kjer bosta prevozila preko 8000 kilometrov. Pred odhodom sem se z njima pogovarjala Mojca Pugelj. la, da nadaljujeva z raziskovanjem le-te-ga. Sirija je država, ki je znana tudi pod imenom »Os zla« - tam naj bi se skrival Osama bin Laden in njegovi teroristi. Tisti popotniki, ki so bili tam, pravijo, da to ni res. Midva pa greva to preverit le-tos^ (smeh). Ker pa je Jordanija precej blizu Siriji, sva se odločila, da si jo tudi ogledava. Menim, da je veliko stvari zanimivih za ogled: Puščava Wadi Rum, ki je kot ogromen peščeni muzej, prestolnico arabskega plemena Nabatejcev Petra, Mrtvo morje^ V obeh državah se bosta mudila 3 tedne. Kdaj sta se že začela pripravljati na odhod in kako? Priprave se začnejo nekako 4 mesece pred samim odhodom. Potrebno je najti zemljevide držav, v katere se odpravljava. Opredeliva tudi, kaj želiva oz. kaj se splača videti (mesta, pokrajino, kulturne znamenitosti ter to označiva na zemljevidu. Sledi sama priprava motorja in nekaj malega prtljage. Vse, kar vzameta s sabo, je torej motor, orodje za morebitna popravila, nekaj prtljage in nekaj čez 1000 evrov. Kje pa recimo spita - kampirata ali gresta spat v hotele? Čisto odvisno. V Siriji bova šla v Damask, glavno mesto, takrat bova zagotovo iskala hotel. Drugače pa rada kampirava - zakuriva ogenj in »romantiva«^ (smeh) Ali od obiska Sirije in Jordanije pričakujeta kaj posebnega? Nekako sva se že malo izobrazila o obeh državah, tako da veva, da je tam revščina. Pričakujeva pa prijazne ljudi (iz preteklih izkušenj so se Arabci izkazali za res gostoljubne), drugo kulturo, hra-no^predvsem pa bova zopet videla nekaj novega. Ob koncu pa lahko Ani in Gregorju zaželimo le še uspešno 3 tedensko raziskovanje Sirije in Jordanije. ♦ Sîehir AKSARAY KAYSER] '..MALA TVA '0 .. ELAZiG Ana in Gregor (Maroko 2007) »Navadni turisti« bi šli v Sirijo ali Jordanijo s turistično agencijo, imeli bi udoben hotel, dobro postrežbo ^ zakaj vaju vleče tako stran, ven iz teh turističnih krajev? Turističnih krajev se res najraje izogneva, saj tam ne moreš videti dejanskega stanja, ki je v neki državi. V turističnih središčih iz posamezne države pokažejo le lepe stvari, kot da je vse idealno. Nikoli se kraji, ki privabljajo turiste, ne morejo primerjati s preostalim delom države. Naju zanima predvsem to, kakšno je dejansko stanje v manjših vasicah in ob stranskih poteh. Lahko bi rekel, da naju v odročne kraje žene raziskovalna žilica ^ Zakaj bosta letos obiskala prav ti dve državi? Je kakšen poseben razlog? Lani sva obiskala Maroko, ki spada med arabske države. Ker nama je bil ta »arabski svet« všeč, sva se letos odloči- „Konya ^ KOHYA HIGDE Sevûiçehir KARAMAN :• ' Elbistan ' Malatya® .. ..••^Góksun : ° TURK É. Y .. KAHRAMAN ^Adiyan Kozm M*"**® VipiVAMAN ; ADANA 'Vadířli VAH Bafkale^ Silifke gHicosia CYPRUS © Limassol Mediterranean Sea ^Kir^lian □ □ ' ganliurfa GAZIANTEP^i^-^uruç Jalvan' ©Van ťrgani '• BITLIS mVARBAKiR .... . O Batman^ :;• n^"^ ,. i Mantiij AI LSdhiq-nrah Al Ladhiqiyah HATAV X ... S H ^^ ' idlib Aleppo o'" Halab ___'^eylanpinar ^ Al Hasakah Ar Raqqah Al Oâmishii , TaH'Alar Mosul gísn&íii 0' ^a'arrat_ an Nu'man gHamâh Horns Tripoli ® ' Tařsfcg BBlru. LEBANOtp ■BSÏÏDf^ / ■iiiuns ' Damascus SYR gDayrazZamr Í Al Mayšcfin^ ■ i Abu Kama! / Ar Rama Haifa '0 Mazare1h° Hetanya jlHld 0'™' AsSumajrdâ; IRAQ Tel Auiu-Vafo^ n-, 7arnâ' S AzZarqag JORDAN Ashdod ® th Jerusalem* Amman Í ISRAEL ř Karah ^AtTafilah ■ G ¥ P T Zemljevid Sirije in Jordanije april 2008 Iz društev 21 IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Občni zbor, ki smo ga imeli 6.4.2008, so s pesmijo začeli »Pomašni pevci« (Franci, Tone in Janez) ter Marija Mo-horič s svojo recitacijo v verzih na temo občnega zbora. Nastopajoče smo nagradili z močnim aplavzom. Nato so sledila poročila naše tajnice ga. Mete, predsednika: Nadzornega odbora, častnega razsodišča in sekcije izletov ter pevskega zbora »Škrjanček«. Prisotni so bili s poročili zadovoljni, saj ni bilo vprašanj. Sama sem se dotaknila poverjenikov in praporščakov. Za vasi Podpeč in Struge še vedno nimamo poverjenikov. Mogoče pa bo le kdo dobil korajžo in se prijavil za to »delovno mesto«. Plačila res ni, zato se bomo vodilni v društvu (od poverjenikov, praporščakov in ostalih) postavili kar v vrsto in tako čakali, da od »zgoraj dobimo plačilo za dobra dela«. Za praporščaka je bil problem v Ponikvah. Zdajšnjega gospoda Oblaka je izdalo zdravje in pokazala se je potreba po zamenjavi. Gospod Oblak je zelo vestno opravljal svoje poslanstvo. Kadar je bila smrt našega člana v Ponikvah, me je gospod Oblak poklical in rekel: predsednica, umrl je ta in ta ... (imenoval ga je po imenu), za prapor nič ne skrbi, samo rokavice pripravi. Gospod Oblak, hvala vam za vaše delo. 1z vsega srca vam želim čimprejšnje okrevanje in da boste še dolgo med nami. Zahvaljujem se tudi g.Vladu Strnadu, ki nam je obljubil, da bo g. Oblaka zamenjal. Na zboru smo tudi povedali, da bomo imeli v mesecu maju srečanje naših starostnikov nad 80 let. Točen datum boste izvedeli pravočasno. Imejte se lepo in lep pozdrav! ♦ Predsedstvo občnega zbora DU Dobrepolje »Pomašni pevci« Franci, Tone in Janez Pisma bralcev PETEGA APRILA 2008 smo Ponikovci na Videm hiteli, čim bliže odra radi bi sedeli, da se bo vse dobro videlo in slišalo, da nam kaj pomembnega le ne bi ušlo. Program na odru je bil izvrsten, na nivoju, živahen in raznovrsten. Otroci vseh starosti so se igrice igrali, lepo peli in nad vse lepo so zaplesali. Mladina je čisto nove obleke pokazala, za donatorje različne se hvaležno je izkazala. Kočemajke, untarce in kikle, srajce in hlače, štumfi, čevlji, vse se vrti in po odru skače. Še mačkare domače so se pokazale, nastopajočim v čast, seveda, so zaplesale. Še nekaj super gostov nastop je podkrepilo in kot vedno, vse skupaj, prehitro je minilo. Marija Mohorič Pomladno - zimska razigranost mladih gasilcev PGD Zdenska vas Ponovno je v deželo prišla pomlad. Za prvimi sončnimi žarki in po dobri otoplitvi nas je na velikonočno soboto presenetil sneg, ki je pobelil vse griče in hribe, pa tudi celo Dobrepoljsko dolino. Moram priznati, da se ga nismo prav posebej razveselili, saj nam je že godila toplota sončnih žarkov. Uroš Gačnik - PGD Zdenska vas_ Ampak gasilci smo pripravljeni na vse. V PGD Zdenska vas se je že začelo pomladno prebujanje. Na velikonočni ponedeljek smo se s pionirji in pionirkami dogovorili, da se dobimo v gasilskem domu. Ob vsesplošnem navdušenju in veselju, da smo ponovno skupaj, smo pričeli s pomerjanjem gasilskih uniform, ki jih bodo mladi potrebovali pri nastopu na državnem tekmovanju 17. maja v Ravnah na Koroškem. Naredili smo še kratek sestanek, kjer smo razjasnili nekatere organizacijske stvari ter se skupno pogovorili o vseh podrobnostih. Na koncu smo izkoristili še novo zapadli sneg in z družnimi močmi naredili čisto pravega gasilskega snežaka. Opremili smo ga s pravo gasilsko čelado, gasilskim pasom, tekmovalno oznako in pa obvezno gasilsko cevjo, ki jo je snežak držal v roki namesto metle. Veseli in premraženi smo se odpravili proti domu, kjer nas je čakal topel čaj. Še prej pa smo si obljubili, da se dobimo vsak petek na gasilskih vajah, kjer se bomo pripravljali na tekmovanje, ki nas čaka. ♦ Občni zbor Zveze kulturnih društev Občine Dobrepolje Leto je hitro minilo in zopet smo se zbrali v prostorih Občine Dobrepolje, kjer smo predstavili lanskoletne rezultate dela in napovedali dogodke za leto 2008. Občni zbor je vodil Andrej Škantelj s podporo verifi-kacijske komisije v sestavi Marka Babiča in Jake Ahačevčiča (s pooblastilom Sandija Matjašiča), člana predsedstva sta bila Anton Novak in Andrej Mu-star, overoviteljici zapisnika pa Damjana Palčar in Vesna Hrovat. Zapisnik občnega zbora sem zapisala Saša Strnad. Po potrditvi izvoljenega predsedstva in ostalih potrebnih organov za izpeljavo letnega srečanja so sledila poročila in napovedniki dogodkov v letu 2008: POROČILO organov Zveze: Upravni odbor (Martina Šuštar): 1. V letu 2007 smo imeli dve glavni nalogi: idejna zasnova, sestava in potrditev pravilnika o sofinanciranju izobraževanj, jubilejev in posebnih dosežkov na področju kulture v letu 2008, ter popravki in uskladitev generalnega pravilnika za leto 2008. Zadnji omenjeni pravilnik je v korekciji pri pravni službi in lektorju. Oddaja v sprejetje občinskemu svetu bo predvidoma v mesecu april-maj 2008. Imeli smo 8 sej in organizirali dve prireditvi (sodelovanje pri prireditvi: Jurčičeva priznanja, zasnova in izvedba občinskega praznika z gostoma Alenko Gotar in Tonetom Potočnikom v mesecu december). 2. V letu 2007 do OZ ZKD Občine Dobrepolje smo uspeli sprejeti: • Pravilnik o vodenju računovodstva; • Pravilnik ZKD Občine Dobrepolje za sofinanciranje izobraževanj, jubilejev in posebnih dosežkov; • Pravilnik o varovanju osebnih podatkov. 3. Razmišljali smo, da bi bilo dobro povabiti k sodelovanju predstavnike šole, zato se nam bo na prihodnjih sestankih UO pridružila nova članica s strani šole, ga. Sonja Lenarčič. 4. Ugotovili smo, da prisotnost izvoljenih članov UO ni najboljša, zato je potrebno nekaj ukreniti. Pripravlja se pregled prisotnosti in nato individualen pogovor s predsedniki društev. 5. Jurčičeva priznanja: • Za leto 2007 sta predlagana dva kandidata: Ana Lazar in PZ Rafko Fabiani. Podelitev priznanj je bila v Jakličevem domu. • Za leto 2008 je bil sprejet predlog: Janez Šuštar. Podelitev priznanj je bila v Stiškem samostanu, Ivančni Gorici. POROČILO organov zveze: Nadzorni odbor, (Marko Ahačevčič) Povzetek: Ugotovili so, da je na področju vodenja administracije in računovodstva vse primerno vzpostavljeno in usklajeno s pričakovanji - ugotovili niso nobenih neskladij. POROČILO poslovnega poročila o poslovanju za leto 2007 (Gazeta, Marija Horvat) Poslovanje ZKD je bilo veliko bolj finančno aktivno kot prejšnje leto. ZKD se financira skladno s proračunskimi sredstvi Občine Do-brepolje, kar pomeni, da je zavezana oddati poslovno poročilo občini do 28. februarja 2008. Poslovni rezultat je letos zaključila negativno. Prvič: lani je imela tako velik poslovni rezultat in drugo, zaradi zakasnelega nakazila s strani občine (za občinsko decembersko prireditev) poravna odhodke v omenjenem letu. Narejena je bila tudi inventura. Vsako leto je zakon o društvih veliko bolj omejen. Lansko leto v decembru je bil obnovljen standard 33, ki govori od društvih. Društva se ne smejo več ukvarjati s profitabilnimi dejavnostmi (npr.: organizacija pogostitve, društva ne smejo več organizirati izleta s prispevki svojih članov, ker je to pridobitna dejavnost - to je boniteta, ki je obdavčena, prav tako mora biti društvo registrirano za organizacijo izletov - ob tej priliki je to lahko le strokovna ekskurzija, ki se ne sme financirati s prispevki članov), se pa morajo ukvarjati z osnovno dejavnostjo - trženje prireditev. Ostala so samo povračila potnih stroškov do višine odredbe, ki je določena z zakonom. Novost: Prihodnje leto se bo oddajalo finančne dokumente samo elektronsko. Potrebno je nujno urediti pooblastilo računovodstvu. Pripis: Ugotovitve nadzornega odbora: Poslovno finančno poročilo je bilo ustrezno oddano. Predstavitev programa dela Zveze za leto 2008 (Martina Šuštar) Imeli smo posvet s pravnico iz odvetniške pisarne Albreht in Zajc glede sofinanciranja oblek, opreme, materialnih stroškov, da se konkretneje opredeli in loči od rednega dela. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih programov in prireditev za leto 2008 ima upoštevano novost: možnost javnega poziva in razpisa. Dokument gre v pregled na Odbor za družbene dejavnosti in nato v potrditev občinskemu svetu. Priložnosti novih nalog za leto 2008: 1. Želimo pripraviti pravilnik o Dobrepolj-skih priznanjih in pobudo predati Občini Do-brepolje. ZKD bo podala pobudo za področje kulture (npr. Kraljeva priznanja). 2. Pripravlja se tudi osnutek: Protokol o prireditvah v Jakličevem domu s finančnimi postavkami. 3. Letos smo organizirali že dve prireditvi: ob kulturnem prazniku, »Ko spregovori Veliki brat« in pohod po Prešernovi poti. • Želimo sooblikovati tudi ostale prireditve, za katere pa žal ne zadostujejo osnovna sredstva, ki so prejetja iz proračuna, ampak so odvisna od dodatnih finančnih sredstev. 4. Pobuda ljudskega izročila za ponovno obuditev »dobrepoljskih mačkar« - združitev zagoriških, ponikovških in ceških maškar v enovito prireditev ali kaj podobnega. KS TD Podgora ima za leto 2009 že pripravljeno idejno zasnovo za obuditev dobrepoljskih mačkar (edina tematika za odraslo in otroško slikarsko kolonijo vključno z razstavama nastalih likovnih del). 5. Sprejeli smo tudi višino članarine=65 eur za leto 2008. Sklep: Za omenjene naloge je nujno potrebno določiti nosilce in roke izvedenih nalog. Sledila je kratka predstavitev dela društev in sekcij v letu 2007 ter plan aktivnosti za leto 2008: Predstavili so se vsi člani ZKD Občine Do-brepolje (Dramska skupina Scena, MPZ Škr-janček, Sekstet komplet, Zagoriški fantje z Veroniko Zajec, MPZ Ponikve in Folklora Ponikve, MPZ Rafko Fabiani), Koma 750 (vokalno skupina Mavrica, Razgledi), KS TD Podgora, KD Godba Dobrepolje (Godba, Big Band). Predstavitve MPZ Struge ni bil, zaradi neprisotnosti njihovega predstavnika. Kaj je novega v primerjavi z prejšnim letom: Zamenjali smo člana UO in sicer; podpredsednik Franci Zrnec je želel, da se ga razreši, saj zaradi preobremenjenosti z delom ni uspel biti enakovredno prisoten na sestankih, tako kot ostali člani, zato prepušča svoje mesto nekomu drugemu. Vsekakor nam je še naprej na voljo za svetovanje in pomoč pri izvedbi prireditev. Zamenjava je bila težka naloga, saj smo morali kar pošteno razmisliti, kdo bo prava oseba. In našli smo jo. Privolila je in med nami je na njegovem mestu Sabina Volek. Franci, pogrešali te bomo, čeprav te ne bomo kar tako izpustili iz naših krogov. Sabina, tebi pa: dobrodošla med nami. Po uniformiranem redu se je proti koncu debata tudi ogrela. In kakšna vprašanja ter predlogi so sledili? Predlog Erčulj Alojza: Imenovanje občinskih priznanj bi bilo smiselno za kulturo: Kraljeva priznanja in za vse ostala Jakličeva priznanja. • Podobno imenovanje je bilo že dano na se-stanik UO ZKD. Predlog Slavca Palčarja: ZKD mora podati iniciativo na KD Dobrepolje, da se določi ekipo in rok za pridobitev dokumentacije, opreme za ohranitev projekta »Dobrepoljskih mačkar«. Vprašanje za Sceno: Kako se namerava urediti prostor za rekvizite Scene? In če so kje problemi, kje lahko ZKD pomaga? Odgovor Vesne Hrovat: Pobuda je bila dana že na OZ KD Dobrepolje leta 2007, zaupan in predan nam je prostor ob dvorani ter v mansardi Jakličevega doma, ključi so pri Vesni Hrovat. Del scene dramske skupine naj bi se preneslo v omare v predprostor dvorane. Ekipa se bo sestala predvidoma in uredila do 11. aprila 2008. Predlog Jože Samec: 1. Potrebno je preveriti statute društev, saj verjetno niso poenoteni glede na spremembe zakona o društvih. 2. Potrebno bi bilo razmisliti o zasnovi skupne spletne strani ZKD in njenih članicah. V čim krajšem času s spletnim portalom - koledarjem in novičkami, katere bi lahko urejali sami. 3. Ureditev razmer v Jakličevem domu. Nujni protest na Občino - ni opravičila, mandat za izpolnitev razmer se je iztekel do avgusta 2007. Prav tako je namenjen denar iz proračunskih sredstev. Sestanek z županom. • Dodala Saša Strnad: Iniciativa ostalim društev za pomoč pri oblikovanju tovrstnega dopisa. Problemi, težave ali nesporazumi, ki se dogajajo pri organiziranju prireditev ali koriščenju prostorov. Rok za oddajo omenjenih zadev do sredine maja 2008. Predlog Saša Strnad: 1. Oglaševanje ali distribucija oglasnih letakov je popolnoma neurejena v Jakličevem domu. Vsak po svoje lepimo plakate in izgled ni najbolj posrečen - včasih kaotičen. Potrebno je nujno doseči plakatne površine za napo-vednike dogodkov, npr. sive površine, katere sedaj krasijo plakati v avli Jakličevega doma. Prav tako bi bila nujna oglasna deska na ključ (cca. 1,5m x0,5m) v notranjosti avle Jakličevega doma pri izhodu in ena oglasna deska na fasadi Jakličevega doma, saj kino predstave ne potrebujejo obeh. Obljuba za rešitev omenjenega predloga je bila zagotovljena do konca avgusta v letu 2007 (OZ ZKD, besede župana Pavlina), vendar s strani občine nismo prejeli še nikakršnega odgovora ali iniciative, da je zadeva urejena. 2. Prav tako je potrebno doseči nov dogovor glede terminskih planov za distribucijo kino predstav, saj so dosedanji termini glede na obiskanost premalo tržno uspešni, zato bi bilo smiselno te termine prenesti v druge dneve in ure, npr. četrtek; petke, sobote in nedelje pa imeti na voljo za domače in gostujoče prireditve. Sklep: Predlog v obliki dopisa poslati na Občino. Za konec pa: Prepričani smo, da boste v pestri ponudbi kulturnih prireditev našli tudi kaj zase, zato se veselimo ponovnega srečanja z vami! ♦ 24 Pisma bralcev april 2008 Tudi jjaz sem bil medicinska sestra Stane Demšar, avtor spodnjega članka, je stanovalec Zavoda Sv. Terezije. Članek govori o njegovih vojaških letih. Ker je bil članek že objavljen v domskem glasilu »Vrtnice Sv. Terezije«, se mi je zdel primeren tudi za objavo v občinskem glasilu. Mojca Pugelj - urednica Nekaj dni po »osvoboditvi« Ljubljane, maja leta 1945, je bilo objavljeno, da se morajo vsi moški, rojeni leta 1925 in 1926, takoj javiti v kasarni. Moj letnik, oziroma vsi vpoklicani tega letnika, smo se javili v kasarni na Metelkovi ulici v Ljubljani. Ta dan se je začela moja vojaščina, ki je trajala od maja 1945 do decembra 1947. Prvi mesec smo »brez veze« pohajali po kasarni in poslušali slavospeve Titu in partizanski vojski. Politični komisarji so nam solili pamet. To so bili dnevi, ko so Angleži vračali ujete slovenske domobrance v Slovenijo. Dana mi je bila možnost, da se vpišem na sanitetni tečaj in postanem bolničar. Tečaj sem naredil s pohvalo, zato sem imel možnost obiskovati tečaje višje stopnje. Sčasoma sem končal vse sanitetne tečaje, ki so bili možni v takratni JLA. Po končanih tečajih so me premestili na služenje vojaškega roka v vojaško bolnico v Ljubljano. Moje delo je bilo v operacijski dvorani na kirurškemu oddelku. Nikdar ne bom pozabil prvih dni, ki sem jih tam preživel. Prvič sem videl umrle, gledal amputacije nog, trebušne operacije in druge. Bilo me je tako strah, da ponoči nisem mogel spati in nisem upal na stranišče. Že »utrjeni« bolničarji in medicinci so se smejali mojemu strahu in me še dodatno strašili. Kmalu sem postal »utrjen« tudi jaz. Ni me bilo več strah privezati bolnika na operacijsko mizo, gledati, kako mu kirurg odreže nogo in jo potem odnesti v določen prostor. Mnogokrat sem kirurgu brisal znojno čelo, da mu znoj ni kapljal v odprto trebušno votlino. Moja skrb je bila tudi sterilizacija kirurških inštrumentov, aseptičnost oziroma brezkuž-nost. Po vojni kirurška tehnika ni bila tako razvita kot danes. Kirurško orodje je bilo zastarelo, vse se je delalo bolj po partizansko. Za anastezijo, za dajanje narkoze, ni bila potrebna posebna specializacija kot danes. Po kratkem tečaju in vsakodnevnem opazovanju, kako se to dela, sem mnogokrat moral početi to tudi jaz. Na obraz bolnika sem položil jekleno masko, preko katere je bila napeta gaza. Na znak kirurga sem pričel z uspavanjem. Na gazo na maski sem kapljal tekočino, katere ime sem že pozabil, in bolnik je po kratkem štetju zaspal. Potem sem nadaljeval uspavanje z etrom. Paziti sem moral tudi na utrip vratne žile in dihanje in to poročati kirurgu. S posebno prijemalko sem pazil, da bolniku med narkozo ni ušel jezik v grlo in povzročil zadušitve. Amputacije so vojaški bolnici delali z ročno kirurško žago, električne žage takrat še niso imeli. Zdravniki so delali v zelo težkih pogojih. Takrat so bili glavni in zelo poznani kirurgi: dr. Bajc, dr. Kunc, dr. Lavrič, dr. Žumer in drugi vojaški in partizanski zdravniki. Omenjeni zdravniki so opravljali najtežje trebušne, možganske in pljučne kirurške posege. Naši bolniki in ranjenci so bili samo vojaki in bivši partizani. Dela je bilo mnogo, včasih tudi cele noči. Vojne poškodbe, poškodbe ob eksploziji pri pobiranju min in bomb, nesreče z orožjem in razne bolezni, ki so zahtevale takojšnjo operacijo, so bile na dnevnem redu. »Vojni zmagovalci« za upravljanje vozila niso potrebovali šoferskega izpita, mnogi so bili pod vplivom alkohola in temu primerno je bilo število prometnih nesreč in poškodb. Včasih so bile zasedene vse operacijske mize in so morali nujni primeri čakati, da pridejo na vrsto, a mnogi tega niso dočakali. Takrat v vojaški bolnici ni bilo specialistov za trebušno, pljučno ali ortopedsko kirurgijo. Vsak kirurg je moral delati vse, kot v partizanih, seveda pod boljšimi, a še daleč ne pod ustreznimi pogoji. To je bila še vedno vojna kirurgija. Delo v operacijski dvorani me je vedno bolj privlačilo in mi bilo zanimivo. Mnogo sem se naučil o anatomiji človeškega telesa, o zdravljenju poškodb, previjati in povijati operirane, nuditi prvo pomoč in ugotoviti krvno skupino. Delal sem tudi v mavčarni in obdukcij-ski dvorani, seveda vse pod vodstvom zdravnika. Tudi smrt, ki je bila zelo pogosta, mi ni bila več tuja. Še danes imam nanjo drugačen pogled, kot bi ga imel, če ne bi doživljal toliko hudega, tragičnega in žalostnega, a tudi mnogo lepega, v operacijski dvorani. Danes, po več kot 60-ih letih, se mi spomin vrača na leta moje »medicine« v vojaški bolnici, po pravkar končani vojni. Imel sem veliko spoštovanja do zdravnikov, ki so s svojo požrtvovalnostjo in znanjem, v težkih pogojih, reševali človeška življenja. Če bi bil še enkrat mlad, bi se želel vpisati na medicino in postati kirurg. Pripis: premišljujem, a sam sebi ne znam odgovoriti. V raznih knjigah sem čital, da je smrt naravni in sestavni del življenja. Je, če umreš od starosti ali po hudi bolezni. Kako more biti smrt naravni pojav in sestavni del življenja, ako ti ga nekdo vzame, ali si ga vzameš sam? Povojni poboji in taborišča smrti, po mojem mnenju, niso bili sestavni del življenja in nekaj naravnega za tolike trpine. V vojaški bolnici sem bil prisoten pri premnogo smrtih mladih vojakov v najlepših letih, ki jih jaz ne razumem kot sestavni del življenja, a so morali umreti. Takrat o smrti nisem premišljeval, danes, ko imam 82 let, pa o tem razglabljam in ne pridem do zaključka. Prosil bi spoštovano gospo dr. Metko Klevišar, ki jo imam čast poznati, in je velika strokovnjakinja na tem področju, da mi odgovori na moja razmišljanja. Upam, da si bo gospa doktor vzela za odgovor dragoceni čas in bo le tega možno prebrati v našem glasilu. In ko nas bo vlak življenja pripeljal do končne postaje, naj bo z nami Bog, ki je bil, je, in bo vedno sestavni del našega življenja. ♦ april 2008 Iz dobrepoljske ambulante 25 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Dva zabojčka, dva zavojčka, ker sva dvojčka Ste že pozabili na naju? Bine in Bane, dvojčka vam spet morava nekaj povedati. Za nama je naporno obdobje, veliko sva delala, prilagajala sva se raznim novostim in spremembam, dokler nisva neke nedelje popolnoma omagana, psihično in fizično, rekla drug drugemu: »Poslušaj, stari, jaz imam tega dovolj. Danes greva na kosilo v najino dobro staro gostilno 'S pipco pod lipco', kjer nisva bila že petindvajset let«. Da, ta dogodek je nekaj tako pomembnega, da vama morava vse skupaj opisati do vseh podrobnosti. Na koncu boste videli, da komentar ni potreben, saj je to najino nedeljsko kosilo le majhen utrinek, ki pa skoraj v celoti ponazarja naše sodobno življenje in 'norenje'. Pričakovala sva, da preživiva eno umirjeno, preprosto nedeljsko popoldne v domači, skromni, a prijetni gostil-nici, kjer smo pred petindvajsetimi leti proslavili krst najinega nečaka, sina starejše sestre. Imeli smo se lepo, na zabavi smo jedli, pili, plesali in se veselili. A bo tudi danes tako? Začelo se je žal v čisto drugačnem slogu. Najprej sva bila razočarana, ker je bilo parkirišče pred gostilno tako polno, da sva morala na zahtevo varnostnika pustiti avto v dolini in iti peš navzgor do gostilne cca. kilometer in pol. Na polovici poti naju je začelo boleti v prsih, zato sva se morala oba pri istem drevesu ustaviti in si pošprica-ti nitroglicerin pod jezik. Ko sva potem nekako prilezla do najine gostilne, naju je čakalo naslednje presenečenje: namesto v orehov les vklesan napis 'S pipco pod lipco', naju je pričakala ogromna svetleča tabla s fluorescentnim napisom: Dobrodošli v gostilni 'Na ribco pod lip-co'. Kaj pa je zdaj to? A smo v cirkusu, ali kaj? To na zunaj sploh ni več podobno temu, kar je bilo nekoč! Na hitro sva se spogledala in si rekla: »Greva brž do Jakata, da nama razloži, kaj se mu je sfecljalo v glavi na stara leta!« Jaka naju je kot lastnik gostilne vedno lepo sprejel, upava, da bo tako tudi danes. Seveda sva kot stara prijatelja z Jakovo dru- žino želela vstopiti pri zadnjem vhodu. A tam sva naletela na velika steklena vrata, ki so bila zaprta in na njih je pisalo: VSTOP NEZAPOSLENIM PREPOVEDAN. Brž sva se obrnila in vstopila raje skozi glavni vhod, v upanju, da naletiva na prijetno, umirjeno gostilniško vzdušje in prijetno, leseno gostilniško opremo v starinskem slogu. A glej ga, zlomka. V gostilni je bil strašen direndaj, takoj za vhodom je bila nekakšna otroška igralnica, kjer so otroci, od tistih v plenicah, do tistih z uhani v popku, sedeli pred nekim igralnimi aparati in dobesedno odmaknjeni od dogajanja okrog sebe igrali neke brutalne igre. Kakšna igralnica, moj bog. To je bolj podobno ameriški vesoljski agenciji. Na pol v šoku greva naprej, da poiščeva koga od osebja. Ko nama pride nasproti natakarica, ki je seveda nisva poznala, jo takoj povprašava, kje je gospod Jaka in zakaj je gostilna spremenila ime: »Gospod Jaka je hudo zbolel in je v domu starejših občanov, ta mladi pa so dali gostilno v najem podjetju Filipovič - naftagas i ku- Dandanes jemo klobase že kar leže. V redu, ni nič narobe, saj zvečer noge potrebujejo počitek, a tako razkošje si lahko privoščimo le po dobri rekreaciji, treningu ali drugi fizični aktivnosti. To na krožniku sigurno ni Bargeuleu esonie, ampak Pečena hrenovka de la pujsali. linarika. Napis smo morali spremeniti zaradi protikadilskega zakona, saj je prepovedana kakršnakoli javna uporaba imen, ki spominjajo na kajenje. Zato smo 'pipco' zamenjali z 'ribco'. Zdaj pa povejte prosim, katero mizo imate rezervirano?« O, ne, spet se nama je kar zameglilo od presenečenja. Jaka ni, rezervacije nimava, pa kaj bova morala kar domov? Pa to ni res; ko je mladenka videla najino osuplost, je takoj vedela, da nimava rezervacije in milostno nama je čez deset minut našla majhno mizico za dva in sicer tik pod klimatsko napravo. Na mizi je bil jedilni list. Ne vprašajte, kako sva bila presenečena, ko sva ga odprla. Namesto pečenka, krompir, solata in podobna znana imena, je pisalo: Bar-geuleu esonie le friete, Arheliueu dru-man ex saphone... Samo spogledala sva se in zamrmrala: kaj smo v Franciji, ali v Sloveniji. Pa sva se spomnila imena gostilne, poklicala natakarico in prosila, naj nama prinese ribe: ampak slovenske, ne francoske! Dobila sva neke morske ribe, ki naj bi bile iz slovenskega morja. Ah, konec koncev nama je že tako vseeno, da so lahko tudi iz avstrijskega, glavno da sva dobila kaj za jest. Zraven je bil krožnik z vodo in limono. Kaj takega! Sama sva si morala stisniti limone v vodo in popiti limonado kar iz krožnika. Seveda sva zraven vzela še tablete proti pritisku. Ko sva vprašala natakarico, kaj zdaj to pomeni, je rekla, da je to bilo za umivanje rok. Še huje, sva si rekla in prosila za račun. Imela sva 60 evrov, ker sva računala, da dava še napitnino. No, račun je znašal 75 evrov, tako da sva morala plačati s kartico. Še eno presenečenje, torej. Kartico so nama odnesli na pladnju, prinesli listek za podpis in ko sva že hotela naročiti še pijačo za prijetno popoldansko kramljanje, pristopi k mizi mlajši par in reče: »Ta miza je rezervirana«. Pa smo bili zmenjeni. Očitno je to 'pitalnica', gostilna za pitanje po tekočem traku; požre eden, pride drugi. Ko si sit, pa brca v rit! Pojdi domov na fotelj, ne vidiš, da je gužva. Tak je moto te nove gostilne, od katere sva toliko pričakovala. Želela sva se umakniti od stresnega dogajanja, preživeti mirno popoldne v domači gostilni, pa naletiva na tisto, kar doživljava vsak delovni dan v tednu: problem s parkiranjem, stresno okolje, direndaj, generacijsko razslojeva-nje: starši žret, otroci pa pred igralniške konzole, potem neprijaznost, elektronsko plačevanje, brezčutne face, umetno hitro hrano in tehno glasbo. Povrh vsega pa, da vam poveva, kako je vse sku- paj vplivalo na najino počutje: zaradi tiščanja v prsih sva morala kar dvakrat vzeti nitroglicerin, zaradi hitrega hranjenja sva bila cel popoldan napihnjena in napeta, zaradi sedenja pod klimo pa sva se prehladila in v ponedeljek skoraj nisva mogla v službo. Tako je pač to, čas se spreminjajo. A spreminjava se tudi midva. Nekoč sva pila, kadila, samo sedela in nezdravo jela. Pa sva sicer preživela, a skoraj uvela. Zato sva pred leti obiskala zdravnika, naredili smo najprej oceno stanja, nato pa načrt. Nisva dobila samo zdravil proti pritisku, holesterolu in sladkorni, ampak sva morala tudi pošteno spremeniti način življenja. To naju pač ščiti pred zapleti najinih kroničnih bolezni, obenem pa naju brani pred morebitnimi novimi obolenji: rakom, sklepnimi obolenji itd. Če je potrebno jemati zdravila, je pač potrebno in ni tako težko. Težko pa je reči sam pri sebi: »Daj, zbudi se, prenehaj z nezdravimi navadami, ubogaj zdrave nasvete. Opusti kajenje, alkohol, nezdravo hrano in neaktivnost.« Nekoč sva prijatelja vprašala, zakaj se nič ne pobriga za zdrav način življenja, pa nama je zabrusil: »Seveda se zanimam za zdravo življenje, kdo pravi, da ne. Saj namreč vsak dan sedim pred računalnikom, jem sendviče in kekse, pijem, kadim in brskam po internetu, kjer iščem informacije o zdravem načinu življenja«. Tako torej eni smatrajo skrb za zdrav življenjski slog. Sedenje pred računalnikom in iskanje nekih čudežnih formul za podaljšanje življenja. Lažejo sami sebi. Vsi namreč dobro vemo, da dandanes vsak, ki je pismen in vsaj malo spremlja občila, ve, kaj dandanes medicinska stroka svetuje v smislu zdravega načina življenja. Če omeniva najino potrošniško spremembo, vam bo še bolj jasno. Nekoč sva hodila v trgovino po pivo in cigarete in takole sva naročila: »Gospa trgovka, dva zabojčka, dva zavojčka, ker sva dvojčka.« Po streznitvi v smislu zdravih navad pa dandanes greva v lekarno po ustekleničene dietne sadne sokove ter škatle tablet in rečeva: »Gospa magistra, dva za-bojčka, dva zavojčka, ker sva dvojčka.« Zveni sicer isto, a vsebina zabojč-kov in zavojčkov je popolnoma drugačna. Naredite to spremembo še vi, nikoli ni prepozno. ♦ Narava je v stiski - zakaj je biološko dinamična metoda najboljša alternativa? Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge je gostilo predsednico Društva AJDA, Meto Vrhunc. Zanimiv naslov predavanja je privabil blizu 30 poslušalcev in poslušalk. V predavanju je sicer nekaj starejših poslušalk skeptično menilo, da se toliko tako drugačnega znanja ne bo moglo prenesti v prakso, saj živijo mladi zemlji odtujeni v mestih, prisotnost mladih ekoloških kmetov, ki jim biološko-dinamična metoda ni tuja, pa le vliva upanje. problem za vse žive organizme, ki v vodi živijo, pa tudi za človeka, ki naj bi vodo pil. Na planetu Zemlja izgubimo letno 200.000 kvadratnih kilometrov plodne zemlje zaradi uporabe kemije v kmetijstvu. Strupi enega leta se v zemlji srečujejo s strupi, ki so uporabljeni prejšnja leta. V vse bolj zastrupljeni zemlji rastline ne morejo zdravo rasti, bolne rastline ne morejo zdravo prehranjevati živali in človeka. Na težavah okolja in zdravja se potrošniki prebujajo. Zanimanje za ekološko pridelano, res zdravo hrano, je vse večje. Kako osrečujoče je vedeti, da obstoja metoda, ki omogoča pridelovanje velikih količin hrane na način, ki ohranja in gradi tako zdravje okolja in zemlje, rastlin, zdravje živali in človeka. Metoda je stara že več kot 80 let in se imenuje biološko-dinamična. Razširjena je po vsem svetu. Pridelovalcem, ki delajo po tej metodi, se po opravljeni kontroli dodeljuje blagovna znamka de-meter. Živila s to blagovno znamko so širom sveta pojem najodličnejših zdravih živil, pridelanih brez strupov in brez obremenjevanja narave. Temelja biološko dinamične metode sta: delo v skladu s kozmičnimi ritmi in uporaba biološko dinamičnih preparatov. Metoda uči, kaj so kozmični ritmi, kako pri delu koristno izkoristimo ritem dneva z jutranjim izdihom in popoldanskim vdihom Zemlje; kako izkoristimo Lunin ritem meseca s časom, ko se Lunini loki dvigujejo in Luna sokove dviguje v nadzemski del rastline; kako izkoristimo zniževanje Luninih lokov, ko Luna sokove potiska v korenino rastline. Metoda tudi uči, kaj pomeni letni ritem izdiha Zemlje od Božiča do Janezovega, Podnebne spremembe, suše in ujme nas opozarjajo, da je človek pri svojem napredku na naravo predolgo pozabljal. Gospodarstvo je dognanja znanosti z novimi tehnologijami vnašalo v življenje in omogočilo ljudem veliko udobja. Nove tehnologije pa praviloma niso bile dovolj raziskane. Prednosti na eni strani so se sčasoma pokazale kot problem na drugi strani. Nafta je omogočila, da imamo topla stanovanja brez dela z drvmi, da z našimi avtomobili prihranimo veliko časa, si s stroji pomagamo pri delu. Na drugi strani je izgorevanje fosilnih energij vse večje breme za atmosfero Zemlje. Imamo zelo učinkovita čistilna in pralna sredstva. Naši domovi se svetijo - sredstva v čistilih pa so problem za naše vode in vsa živa bitja, ki v vodah živijo. Največji onesnaževalec na planetu pa je postalo moderno kmetijstvo. S svojo tehnologijo uporabe velikih količin mineralnih gnojil je omogočilo na eni strani veliko povečanje pridelkov, na drugi strani pa je privedlo rastline v bolezen. Potrebna sredstva za zaščito rastlin in za borbo proti škodljivcem so strupi, ki zmanjšujejo življenje v zemlji in s tem plodnost zemlje in so sprani v vodi april 2008 Razno 27 ko sile življenja privedejo v rast in razcvet rastlinski svet, kaj pomeni vdih Zemlje od Janezovega do Božiča, ko rastline dozorevajo, vračajo Zemlji stebla in liste, oblikujejo pa semena za novo bodočnost. Biološko dinamične preparate izdelujejo biodinamiki iz zdravilnih zelišč pravega baldrijana, regrata, lubja doba, velike pekoče koprive, kamilice in rmana. Vse to so zdravilna zelišča, ki so, tako Dr. Steiner, ki je biološko-dinamično metodo utemeljil, v posebni meri nosilci energij življenja, ki preko planetov pritekajo iz kozmosa na Zemljo. Kompostne preparate biodinamiki dodajajo kompostu in kompost kot polnovredno, z energija- mi življenja prežeto hrano ponudijo za zdravo rast rastlinam. Preparata gnoj iz roga in kremen iz roga sta druga dva preparata. 1zdelujejo jih v kravjem rogu. Eden spodbuja rastlino k oblikovanju globokih korenin za boljšo preskrbo s hranili in vodo, drugi jo spodbuja k boljšemu sprejemanju svetlobe, ki omogoča več zdravja in oblikovanje kar najboljših substanc. Tistim, ki o metodi slišijo prvič, se zdi metoda zastarela. 1zdelovanje preparatov v kravjih rogovih? V 21. stoletju tega pač nismo vajeni. Na drugi strani pa velja, da v nobenem laboratoriju tega sveta človek ni v stanju narediti to, kar zna narediti rastlina: iz kamenja narediti škrobe, sladkorje, vitamine, arome, beljakovine... Tudi tega, kar zna delati rog, človek v laboratoriju ne zna narediti. Pri vsej nenavadnosti je biološko - dinamična metoda razširjena po vseh klimatskih conah zemlje. Celo puščave se pri uporabi biološko dinamičnih preparatov spet krčijo. Metoda prinaša z zdravimi rastlinami novo zdravje živalim in človeku, pa tudi nov ugled kmetu, ki pri delu na tak način s svojimi pridelki prinaša zdravje potrošniku. Če je Dr. Rudolf Steiner dejal udeležencem predavanj, na katerih je to metodo predstavil: »Nič ne verjemite, poizkusite«, naj to velja tudi za nas. Metoda prepriča. Preizkusimo torej. ♦ 7.april - DAN ZDRAVJA Podnebne katastrofe -Slovenija ne bo izjema Mojca Pugelj Svetovna zdravstvena organizacija je za temo svetovnega dneva zdravja letos določila vpliv podnebnih sprememb na človekovo zdravje. Znanstveniki se namreč strinjajo, da so vremenske spremembe povzročile smrt veliko več ljudi kot pa vse vojne in terorizem skupaj in da bo tako tudi v prihodnje. Podnebne katastrofe - Slovenija ni izjema Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje povečano obolevnost in umrljivost zaradi vročinskih valov in drugih vremenskih dogodkov, ki jih spremljajo. Napoved tako vključuje tudi poškodbe, ki so posledica neviht, poplav, suše in požarov. Tudi Slovenija v tem pogledu ni izjema, saj so državo v preteklosti že prizadele katastrofalne suše, toča, poplave, plazenje, razmočena prst, vročinski valovi in močan veter, ki je dosegal tudi rušilno moč. Vreme ne izbira med revnimi in bogatimi Prav število žrtev v orkanih in ob vročinskih valovih v Evropi in ZDA kaže, da vremenske skrajnosti ne izbirajo med bogatimi in revnimi državami, ampak se bodo morale s spremembami spoprijeti vse države. V Svetovni zdravstveni organizaciji so prepričani, da bo vse več tudi srčno-žilnih bolezni, kar je posledica povečane koncentracije talnega ozona. Povečala se bo tudi obolevnost zaradi nekaterih okužb in obolenj, ki se prenašajo z vodo, hrano, insekti in drugimi prenašalci. ♦ Nekoliko spremenjen urnik dela splošne ambulante Dobrepolje PON 7.00 - 15.00 1 TOR 12.00 - 20.00 SRE 7.00 - 9.30, (Struge) 12.00 - 18.00 ČET 12.00 -18.30 PET 7.00 - 14.30 O Prvo delovno soboto v mesecu od 8.00 - 12.00 Regijski Odbor (RO) Mlada Slovenije, podmladek Nove Slovenije (MSi) Zahodna Dolenjska in Občinski odbor (OO) MSi Ivančna Gorica ob materinskem dnevu RO MSi Zahodna Dolenjska in OO MSi Ivančna Gorica - podmladek Nove Slovenije, sta se tudi v letošnjem letu spomnila na materinski dan, 25. marec 2008. RO MSi Zahodna Dolenjska in OO MSi Ivančna Gorica sta se na dan vseh mam spomnila z akcijo podarjanje rožič mimoidočim mamam. Tako smo člani in članice, v soboto 29. marca 2008, v občinah Ivančna Gorica, Grosuplje, Videm-Dobrepolje, Ribnica in Kočevje delili rože mamam, ter jim na ta način izkazati vso spoštovanje za poslanstvo biti mama. Za nakup rožic oziroma finančno pomoč se iz RO MSi Zahodna Dolenjska zahvaljujemo OO NSi Ivančna Gorica, OO NSi Ribnica in OO NSi Videm Dobrepolje. RO MSi Zahodna Dolenjska in OO MSi Ivančna Gorica ob minulem prazniku vsem mamam čestitata. Zahvaljujemo se vam za vašo ljubezen, pomoč, ter razumevanje. Globoko vas spoštujemo in vas imamo radi. RO MSI Zahodna Dolenjska in OO MSI Ivančna Gorica Košarka Končan je spomladanski del rekreativnega prvenstva občine Dobrepolje v košarki za moške trojke. Rezultati in lestvica so naslednji: PAR IZID ŠD PREDSTRUGE - KOMA 750 15 35 ŠD CESTA - ZDENSKA VAS 35 13 KOMA 750 - ŠD ZAGORICA 35 31 ZDENSKA VAS - ŠD KOMPOLJE 15 35 KK CESTA - KOMA 750 14 35 PIZZERIA ADAM - ZDENSKA VAS 35 11 KK CESTA - ŠD ZAGORICA 17 35 PIZZERIA ADAM - ŠD KOMPOLJE 35 25 ŠD PREDSTRUGE - KK CESTA 34 35 ŠD CESTA - PIZZERIA ADAM 26 35 ŠD ZAGORICA - ŠD PREDSTRUGE 35 27 ŠD KOMPOLJE - ŠD CESTA 35 21 ŠD PREDSTRUGE - ŠD CESTA 17 35 ŠD ZAGORICA - ŠD KOMPOLJE 23 35 ŠD PREDSTRUGE - PIZZERIA ADAM 5 35 ŠD ZAGORICA - ZDENSKA VAS 35 19 KK CESTA - PIZZERIA ADAM 6 35 KOMA 750 - ZDENSKA VAS 35 8 KK CESTA - ŠD CESTA 31 35 KOMA 750 - ŠD KOMPOLJE 35 30 ŠD PREDSTRUGE - ŠD KOMPOLJE 16 35 ŠD ZAGORICA - ŠD CESTA 35 22 ŠD PREDSTRUGE - ZDENSKA VAS 35 30 ŠD ZAGORICA - PIZZERIA ADAM 35 28 KK CESTA - ZDENSKA VAS 20 35 KOMA 750 - PIZZERIA ADAM 30 35 KK CESTA - ŠD KOMPOLJE 12 35 KOMA 750 - ŠD CESTA 35 8 Lestvica: št. tekem zmage porazi TOČKE dani koši : prejeti koši razlika 1 PIZZERIA ADAM 76 1 13 238 : 138 100 2 KOMA 750 76 1 13 240 : 141 99 3 ŠD KOMPOLJE 75 2 12 230 : 157 73 4 ŠD ZAGORICA 75 2 12 229 : 183 46 5 ŠD CESTA 7 3 4 10 182 : 201 -19 6 ŠD PREDSTRUGE 7 1 6 8 149 : 240 -91 7 ZDENSKA VAS 71 6 8 131 : 230 -99 8 KK CESTA 7 1 6 8 135 : 244 -109 Tekmovanje za končno uvrstitev se nadaljuje jeseni. Mali nogomet Poleg košarke je v mesecu aprilu potekala tudi liga odprtega prvenstva občine Dobrepolje v malem nogometu. Rezultati in lestvica po dveh krogih sta: 1.krog PAR IZID ŠD STRUGE - ŠD KOMPOLJE-OKREPCEVALNICA ZORA 4 : 2 ŠD PONIKVE - VELIKI SNEžAK 2 : 3 MINA CAFE - ŠD DOBREPOLJE-BETON SPORT 7 : 0 ŠD CESTA - ŠD ZAGORICA 3 : 3 KLAPA - FC CESTA 5 : 4 ŠD KOMPOLJE - A' JE TO - ŠD PREDSTRUGE 7 : 4 2.krog PAR IZID FC CESTA - ŠD KOMPOLJE - A' JE TO 0 : 5 ŠD ZAGORICA - KLAPA 3 : 5 ŠD DOB.-BETON SPORT - ŠD CESTA 3 : 1 VELIKI SNEŽAK - MINA CAFE 4 : 1 ŠD STRUGE - ŠD PONIKVE 2 : 6 ŠD KOMP.-OKREPC. ZORA - ŠD PREDSTRUGE 4 : 4 Lestvica: 1 ŠD KOMPOLJE - A' JE TO St. tekem 2 zmage 2 remiji 0 porazi 0 TOČKE 6 dani goli 12 : prejeti goli 4 gol razlika 8 2 VELIKI SNEZAK 2 2 0 0 6 7 3 4 3 KLAPA 2 2 0 0 6 10 7 3 4 MINA CAFE 2 1 0 1 3 8 4 4 5 ŠD PONIKVE 2 1 0 1 3 8 5 3 6 ŠD STRUGE 2 1 0 1 3 6 8 -2 7 ŠD DOBREPOLJE - BETON SPORT 2 1 0 1 3 3 8 -5 8 ŠD CESTA 2 0 1 1 1 4 6 -2 9 ŠD KOMPOLJE - OKREPČEVALNICA ZORA 2 0 1 1 1 6 8 -2 10 ŠD ZAGORICA 2 0 1 1 1 6 8 -2 11 ŠD PREDSTRUGE 2 0 1 1 1 8 11 -3 12 FC CESTA 2 0 0 2 0 4 10 -6 Tekmovanje v malem nogometu bo potekalo tudi v mesecu maju, in sicer po naslednjem razporedu: 4. KROG sobota, 10. maj 2008, Struge 5. KROG sobota, 17. maj 2008, Zagorica 6. KROG sobota, 24. maj 2008, Predstruge 7. KROG petek, 30. maj 2008, Videm 8. KROG sobota, 31. maj 2008, Kompolje Vabljeni vsi ljubitelji malega nogometa. Športni pozdrav! Rezultati in lestvica spomladanskega medobčinskega dela v odbojki IZIDI POMLADANSKEGA DELA - ženske Nedelja, 24. februar 2008, Športna dvorana Brinje, Grosuplje IGRIŠČE A URA PAR IZID 1. NIZ 2. NIZ 3. NIZ 9:00 ZABE - ŠD GROSUPLJE 1:2 25 : 15 17 : 25 9 : 15 9:45 SSD SS JOSIPA JURČIČA - ŠD GROSUPLJE 0:2 13 : 25 17 : 25 10:30 ŠD DOBREPOLJE - ŠŠD SŠ JOSIPA JURČIČA 2:0 25 : 19 25 : 21 IGRIŠČE B URA PAR IZID 1. NIZ 2. NIZ 3. NIZ 9:00 ZELENE REGE - TIM - TRADE TEAM 0:2 12 : 25 10 : 25 9:45 ŠD DOBREPOLJE - ZELENE REGE 2:0 25 : 17 25 : 15 Nedelja, 2. marec 2008, Športna dvorana Brinje Grosuplje IGRIŠČE A URA PAR IZID 1. NIZ 2. NIZ 3. NIZ 9:00 ŠD GROSUPLJE - TIM - TRADE TEAM 0 :2 14 25 9: 25 9:45 ŠD GROSUPLJE - ZELENE REGE 0 :2 21 25 28 : 30 10:30 ZELENE REGE - ŠŠD SŠ JOSIPA JURČIČA 2 :0 25 15 25 : 17 IGRIŠČE B URA PAR IZID 1. NIZ 2. NIZ 3. NIZ 9:00 Žabe - ŠD DOBREPOLJE 0 :2 19 25 9: 25 9:45 TIM - TRADE TEAM - ŽABE 2 :0 25 23 25 : 21 Nedelja, 16. marec 2008, Športna dvorana Brinje Grosuplje IGRIŠČE A URA PAR IZID 1. NIZ 2. NIZ 3. NIZ 9:00 ZELENE REGE - ZABE 0 : 2 18 : 25 19 : 25 9:45 ŠD DOBREPOLJE - ŠD GROSUPLJE 1 : 2 13 : 25 25 : 23 13 : 15 10:30 ZABE - ŠŠD SŠ JOSIPA JURČIČA 1 : 2 25 : 11 15 : 25 9 : 15 IGRIŠČE B URA PAR IZID 1. NIZ 2. NIZ 3. NIZ 9:00 TIM - TRADE TEAM - ŠD DOBREPOLJE 2 : 0 25 : 11 25 : 14 9:45 ŠŠD SŠ JOSIPA JURČIČA - TIM - TRADE TEAM 0 : 2 27 : 29 18 : 25 Razno m RADIcSr ZELENI VAL S3.1 B S7.a MHi Zmajček Ferdo, ki je doma na Radiu Zeleni val, se že mesec dni potepa po vrtcih in razveseljuje otroke. Če vas je že obiskal, potem zagotovo že poznate njegove najboljše zdrave obroke, veste tudi, kaj so je zgodilo z njegovim trebuščkom, ko je pojedel preveč sladkarije. »Mami, lačen!« Radio Zeleni val tudi v letošnjem letu pripravlja projekt za otroke po vrtcih občin Grosuplje, Ig, Škofljica, Ivančna Gorica, Dobre-polje in Velike Lašče. Po lanskoletnem uspešnem ekološkem projektu Eko Ferdo se tokrat odpravimo raziskovat, kaj je zdrava prehrana. Pričnemo konec februarja in zaključimo ob zaključku šolskega leta. Obiskali bomo nad 1.000 otrok v več kot 20-ih vrtcih. Želimo se priključiti spodbujanju različnih pristopov k spoznavanju narave. Preko polurne interaktivne igre z našim junakom Zmajčkom Ferdom bomo poskušali slediti naslednjim ciljem: • otrok spoznava, da na njegovo zdravje vpliva okolje in on sam; • spoznava, da mu uživanje različne zdrave hrane, telesne vaje in počitek pomagajo ohranjati zdravje; • spoznava različno prehrano in pridobiva navade zdravega in raznolikega prehranjevanja. Igro bo izvajala vzgojiteljica in voditeljica otroške oddaje Zmajček Ferdo. Otrokom pa bo dana možnost in vzpodbuda, da sprašujejo, sami iščejo odgovore. Preko igre se bo ustvarjala situacija, v kateri otroci sami iščejo rešitev. Otroke pa želimo vzpodbujati k razmišljanju o zdravi prehrani tudi po našem obisku, ko bodo dobili zgibanko z različnimi nalogami. Ferdo bo v njej predstavil tudi svoj najljubši zdrav obrok in povabil otroke, da tudi oni pošljejo svojega kar na njegov dom - na Radio. Poslušajte zelene frekvence in se tudi vi vključite v nagradne radijske otroške oddaje ob nedeljah ob 8. uri. FERDOV KOTIČEK Tokrat vas Ferdo prosi, da mu pomagate najti pravo pot do sočnega zelenega jabolka, pa pazite, da vas bonboni ne premamijo. Otroci, pomagajte našemu zmajčku Ferdu spoznavati sadje in zelenjavo. Najprej poimenujte sadje in zelenjavo, ki ga Ferdo rad jé in navpično v kvadratkih preberite, kako se Ferdo prehranjuje. Sedaj pa rešite še dve lahki uganki, ki jih je pripravila Petra Bor. Belo je kot oblak, rad ga ima skoraj vsak. Zdravje iz njega kipi, ko izpod krave hiti. Lupina ga obkroža, ko koklja ga poboža. V njem rumenjak tiči, ti pa že veš rešitev, ki sledi. (Rešitvi najdete v naslednji številiki vašega lokalnega časopisa.) Petro lahko slišite na zelenih frekvencah vsako nedeljo ob 8. uri, ko skupaj s Ferdom in Miško vse do konca junija podeljuje mnogo zanimivih nagrad. Še vedno pa velja: pošljite recept za svojo najljubšo hrano na »Radio Zeleni val, Sp. Slivnica 16, 1290 Grosuplje, za Mami, lačen« ali pišite na ferdo@zelenival.com. Ferdo ima že pripravljenih 100 nagrad Ljubljanskih mlekarn. Stanka Parkelj Rozina Mami, lačen! so podprli: LJUBLJANSKE MLEKARNE (generalni pokrovitelj), Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav, Kvas Fala, Pekarna Pečjak, Poslovni sistem Mercator, Komunalne gradnje Grosuplje, Nova ljubljanska banka, Občina Dobrepolje in Občina Ig. april 2008 Razno 31 Kotiček za sladokusce Miške s skuto SESTAVINE: 500 g skute 2,5 dl mleka 4 žlice sladkorja 4 jajca 500 g moke 1 pecilni prašek 1 žlička ruma limonina lupinica sol (pest rozin) POSTOPEK: Sestavine dobro zmešamo in pustimo približno uro počivati. Z malo žličko zajemamo maso in jo ocvre-mo v vročem olju, ki ga mora biti toliko, da miške v njem plavajo in se lahko med peko same od sebe obrnejo. Če želimo, lahko vmešamo tudi pest z rumom napojenih rozin. Sudoku Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju! II '"Td.o.o. Brankovo 8. 1315 Velike Lašfia f ^ GSM: mimm, 031M5; Û1/J8811 80;fax:0lSTl % - DVO do trisobno stanovanje v Ljubljani. -KMETIJO ali hišo z več zemlje, lahko starejšo ali zazidljivo parcelo do 60 km iz Ljubljane, - VIDEM-DOBREPOLJE, hišo. lahko starejšo, zaželjeno z več zemlje na sončni iokaciji, gotovina takoj. - ZAZIDLJIVO PARCELO večje površine za stanovanjsko gradnjo na relaciji Rašica-Ponikve-Predstruge -Videm Več na www.nepremicnine.net, viww,3mulet.si ali pišite na elektronski naslov; nepremicnineamulet@gmai),com ŽENITNAAGENCui IN POSREDOVALNICA ANGEL STE osamljeni in nesrečni? Za informacije se osebno oglasite v ženitni agenciji in posredovalnici Angel. Tu vam bomo poiskali partnerja, ki vam bo zasedel praznino v srcu. -19- LETNi prijeten podeželski fant išče dekle, iahko s podežeija, za preSvljanje prijetnih pomladanskih dnevov, ko vse cveti in vse zeleni, - 23 -LETNi študent, postaven, lepega videza, miren in tih po naravi, žeii spoznati dekle podobnega značaja in statusa za preživljanje prostih trenutkov po napornem študiju, - 29-LETNI postaven, kmečko izobražen fant z veliko urejeno kmetijo želi spoznati dekle, ki bi bilo pripravljeno živeti na kmetiji in si ustvariti družino, - 36-LETNI fant, vesele a mirne narave, a zelo razočaran v ljubezni, želi spoznati dekle od 30 do 40 let, ki je mogoče ravno tako razočarana, da bi skupaj zgradila temelje prave ljubezni In zaupanja, - 50-LETNI moški, ljubitelj narave, idiličnega življenja, športnik po duši in srcu, želi spoznati dekle od 40 do 50, ki bi bilo pripravljeno z njim preživljati prosti čas in deliti ljubezen do narave. Možna tudi resna in dolgotrajna zveza. - 62-LETNI dobra situiran,z lastnim stanovanjem in avtomobilom, želi spoznati prijetno, simpatično in komunikativno gospo, ki bi z njim preživljala romantične in prijetne dneve v dvoje, GSM: 051/682-380, 031/682-805; 01/78811 80 E-mail: zenitnaagencija.ange l@gmait. com www.amulet.si Ali imate težave pri prodaji ali nakupu nepremičnin? Uredimo vam vso dokumentacijo in postopek prepisa nepremičnine. Rešujemo hipoteke, odkupimo nepremičnino ali jo prodamo in sodelujemo prt dražbah. PRODAMO - RIBNICA, enosobno stanovanje v izmeri 32.22 m2, z balkonom, na mirni lokaciji, leto izgradnje 1984. Cena: 55,000 EUR, - ENOSOBNO stanovanje v Kočevju, 42,74 m2, obnovljeno I. 2005, v pritličju, z majhnimi stroški ogrevanja. Cena: 43.000 EUR, - KMETIJO v okolici Žužemberka, z zazidljivo parcelo, hiša za obnovo a!i nadomestno gradnjo, kozolec, skedenj, travne površine in gozd v skupni izmeri 67,701 m2. Cena; 65.000 EUR. -CERKNICA, dvosobno stanovanje, 54 05 m2 .tretje nadstropje, leto 1981, balkon 1,16 m2. Cena: 120.000 EUR. - HIŠO v okolici Grosuplja, z vso luksuzno opremo, na izredni lokaciji, gradnja dokončana 1990. 300 m2 + prizidek 90 m2. Možnost prodaje 4 stanovanj ali v kompletu. Možnost menjave za stanovanje v Ljubljani. Grosupljem ali Ivančni gorici. Možna izgradnja še ene tiiše. Cena: 320.000 EUR -ZAZIDLJIVE parcele različnih velikosti od 1000 do 10.000 m2v okolici Vidma, Cena: 52 EUR/ m2. - KOČEVJE, dvosobno stanovanje 48.7 m2, obnovijeno 1.2005. Cena: 49,240 EUR, - VELIKE LftŠČE, hiša in gospodarsko poslopje, izgrajeno Pred 1,1967. na parceli 1301 m2. lepa lokacija, možna gradnja dveh hii. Cena: 114.000 EUR, - VELIKE LAŠČE, center, hiša, prenovljena 2004. takoj vseljlva, prtllćje 120 m2, l.nad.. 81 m2 + zastekljen zimski vrt 35 m2, neizdelana mansarda 80 m2, garaža 90 m2, dvorišče 251 m2, bližina šole, vrtca, pošte, občine, trgovine, izredno lepa in sončna lokacija. Cena: 219,000 EUR, - ZAZIDLJIVO PARCELO, Turjak okolica, 1123 m2. asfalten dostop, priključki ob parceli, sončna lega. mirna okolica. Cena: 85 EUR/m2. -VIDEM okolica, zazidljiva parcela 3105 m2 z obstoječim objektom. Cena: 120.000 EUR, KUPIMO - GARSONJERO ali enosobno S stanovanje Grosuplje,Škofljica, Ig, Ljubljana. - HISO manjšo, novejšo do 40 km iz Ljubljane, Lahko potrebna adaptacija ali dograditev. - ENO do dvosobno Stanovanje na relaciji Ribnica-Velike Lašče-Videm-Dobrepolje-Grosuplje-Škofljica-Ljubljana, KINOPROGRAM ZA MAJ 2008 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY- DIGITAL ZVOK PETEK, 2. MAJ OB 18. uri slovenska uspešnica - igrani film TEA KRATKA OZNAKA: Desetletni Martin z ekološko ozaveščenimi starši živi v zavetju slikovitih gozdov, modri dedek pa ga uči, kako lahko prisluhne naravi in najde magično povezavo med resničnim in čarobnim svetom. Njihovo idilično življenje zmoti prihod Martinove tete, ki je morala s hčerko Teo pobegniti pred grozotami vojne na Balkanu. Ceprav deček nad skrivnostno Teo sprva ni navdušen, prav v njej najde prijateljico, ki mu priskoči na pomoč, ko je potrebno gozd zaščititi pred človeškim pohlepom in uničevalnostjo. DOLŽINA: 1h 28min NEDELJA, 4. MAJ OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - romantična kom. tvom čudaškega župana. Ceprav Hortonu nihče ne verjame, se dobrovoljni slonček odloči za vsako ceno obvarovati svoje nove prijatelje. Skupaj skušajo najti način, kako vsa živa bitja prepričati, da zares obstajajo in da je tudi njihovo življenje pomembno, ne glede na to, kako majhni so. DOLŽINA: 1h 30min. NEDELJA, 11. MAJ, OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - zf. družinski KRATKA OZNAKA: Vdovec Dan za vsako težavo v življenju pozna pravi nasvet, a le ko piše svojo časopisno kolumno, saj je njegov vsakdanjik povsem druga zgodba. Poleg z vzgojo treh hčerk se mora ubadati tudi s pokroviteljskim starši in drugimi zvedavimi sorodniki. Usoda pa se z njim dodatno poigra, ko nekega dne spozna simpatično Marie, s katero pa se že videva Danov brat. V iskanju prave sreče mora Dan spoznati, da je ne glede na vse načrte potrebno znati sprejemati vsakdanja presenečenja, ki nam jih tako rado pripravi življenje.DOLžINA: 1h 38 min. PETEK, 9. MAJ OB 18. uri ameriška sinhronizirana risanka KRATKA OZNAKA: Uporniški najstnik Jared se z družino preseli v odročno vilo, toda njegovo jezo in razočaranje prežene odkritje skrivnostne knjige. V njej tičijo fantastični opisi čarobnega sveta in bitij, ki prebivajo povsod okrog nas, a se spretno izogibajo našemu pogledu. Na žalost si knjige in oblasti želi tudi zlobni grdobec Mulgrath, zato mora Jared s pomočjo brata in sestre odkriti način, kako bi knjigo uničili. Odgovori pa se skrivajo na skrajnem robu domišljije, kjer resničnost postane fantazija..DOLŽINA: 1h 36min. PETEK, 16. MAJ OB 20.30 uri Ameriška uspešnica - najstniška drama JUN© KRATKA VSEBINA: Juno je povsem običajna najstnica, ki po nepremišljeni noči s čudaškim sošolcem Bleekerjem ugotovi, da je noseča. Sprva se odloči za splav, a si v zadnjem trenutku premisli in s podporo najboljše prijateljice ter staršev najde prijazna Vanesso in Marka, ki si želita njenega otroka posvojiti. Poleg nerazčiščenih čustev do Bleekerja se Juno zaplete v nenavadno razmerje z Markom, vedno večje preglavice pa ji povzroča tudi vsak dan bolj moteča nosečnost. Film je prejel 3 nominacije za zlate globuse in štiri za oskarje. DOLŽINA: 1h 36min. NEDELJA, 18. MAJ, OB 15. uri in 20,30. uri ameriška uspešnica - grozljivka najsrditejšega igralca ameriškega nogometa Joeja nekega dne pozvoni majhna deklica Peyton - njegova hčerka, za katero ni prej še nikoli slišal. Ker se njegova agentka Stella na vzgojo otrok ne spozna, se za Joeja prične najtežja življenjska preizkušnja, saj mora v odločilnih trenutkih svoje kariere najti način, kako neizprosni svet profesionalnega športa združiti z otroškim baletom, punčkami iz cunj in zgodbicami za lahko noč. DOLŽINA: 1 ura 50 MINUT NEDELJA, 25. MAJ OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - triler KRATKA VSEBINA: Ob podpisu pomembnega sporazuma o boju proti terorizmu v Španiji pride do atentata na ameriškega predsednika. Preko različnih perspektiv osmih ljudi - televizijske poročevalke, predsednika, njegovega telesnega stražarja, španskega policista, domnevnega atentatorja, glavnega negativ-ca, njegove pomočnice in zvedavega turista -se počasi prične oblikovati slika velike zarote, ki jo sestavljajo vrtoglavi avtomobilski pregoni, krvavi strelski obračuni in številni nepričakovani preobrati. DOLŽINA: 1h 30 minut. PETEK, 30. MAJ OB 20.30 uri ameriška uspešnica - zgodovinska drama KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci Ledene dobe so v življenje obudili simpatičnega slončka Hor-tona, ki nekega dne spozna, da v drobcu prahu prebiva celo mesto drobnih bitij pod vods- KRATKA VSEBINA: V novem filmu, ustvarjenem po zgodbi mojstra srhljivk Stephena Kin-ga, majhno ameriško mestece pogoltne skrivnostna, nenaravna megla, ki s seboj prinese nenavadna krvoločna bitja. Skupina preživelih se zateče v lokalni supermarket, kjer izvejo, da so postali žrtve izprijenega vojaškega poskusa. Toda preden lahko strnejo vrste in se uprejo nevidnemu in veliko močnejšemu sovražniku, morajo najprej strniti lastne vrste in premagati svoje strahove in predsodke. DOLŽINA: 2h 07min PETEK, 23. MAJ OB 20.30 uri ameriška uspešnica - komedija ©ČKA BREZ NAČRTA KRATKA OZNAKA: Na vrata najmočnejšega in KRATKA OZNAKA: Zgodba sester Boleyn nam prikazuje zgodovino angleškega prestola ob začetku 16. stoletja, v času vladavine razvpitega kralja Henrika VIII. Sestri Mary in Anne se na željo ambiciozne družine potegujeta za kraljevo naklonjenost in ljubezen, toda težave se pojavijo, ko se kralj čustveno naveže na Mary. Ljubosumna in prestola željna Anne splete zaroto, ki razdre njeno družino in v celotni državi povzroči religiozne spremembe, ki še danes zaznamujejo britansko družbo. DOLŽINA: 1 ura 55 MINUT NEDELJA, 1. JUNIJ OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - komedija N©RE NA DENAR KRATKA VSEBINA: Ko Bridgetin mož nazaduje na delovnem mestu in jima grozi izguba hiše in udobnega življenja, se skrbna gospodinja odloči sprejeti službo čistilke v državni banki. Tam spozna odločno samohranilko Nino in zasanjano mladenko Jackie, s katerima po številnih nesporazumih sklene prijateljstvo. Ne traja dolgo in trojica se odloči, da bodo ukradle denar, namenjen uničenju, toda zaradi drobnih napak se na videz preprost načrt spremeni v popoln kaos. DOLŽINA: 1h 44 minut. spomin Izguba in čas sta kot kamen in reka, ki ga je s svojim tokom iztrgala iz nevidnih korenin. Njena voda bo zalila mesto, kjer je od nekdaj bil in na videz tam ne bo praznine. A le na videz - kamna nikdar več ne bo tam in praznina bo za vse večne čase zevala tam, kjer najbolj boli - v globini srca. V spomin na prvo obletnico tragične smrti nepogrešljivega, nenadomestljivega človeka, našega dragega sina, brata in strica, Marka Pogorelc. Marko! Počivaj v miru in bodi z nami tem med angeli. Družina Pogorelc KRSTE V VRSTI Poglej, koliko krst je v vrsti! Koliko svežih grobov! Pa ni bilo nobene vojne, ne potresa, ne poplav, ne vulkana, le katastrofe vsakdanjega življenja, ki so prelivale sveto kri. Poglej koliko krst je v vrsti! Koliko krst, belih kot sneg! Kot bi smrt se bala, da sušna prihajajo leta in mora s svojo košnjo, naenkrat napolniti svoje hrame. Poglej koliko križev! Koliko novih imen! Ta bil mi je znanec, s tem še pred mesecem skupaj sva pila, ta zvesti prijatelj, al' zadnji, zadnji od nekdaj mi kakor brat. Poglej koliko križev! Koliko novih je ran! Tolažijo te, kakor ti druge, da jih zacelil bo čas. Kako le! Tudi ko bodo le še brazgotine, bodo v duhu obujale spomine. Andrej Debeljak Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in solza večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice TEREZIJE ZAKRAJŠEK Iz Lužarjev se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času njenega bivanja v Kompoljah obiskovali in ji delali družbo. Hvala sosedom za nesebično pomoč ob njeni zadnji uri. Hvala gospodu župniku za redne mesečne obiske. Hvala dr. Zdravku Mariču za zdravstveno oskrbo. Iskrena hvala vsem vaščanom Kompolj, sorodnikom in prijateljem, ki ste jo v tolikšnem številu kropili, izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za svete maše. Hvala pevcem iz Ribnice in pogrebnemu zavodu Zakra- jšek za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter zanjo molili in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni. Misli Šele v najhujši zimi sem spoznal, da v moji notranjosti vlada nepremagljivo poletje. Albert Camus Srce je bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupuje, marveč daruje. Flaubert Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Antoine de Saint Exupery Srce ima svoje razloge, ki jih razum ne razume. To se kaže v tisoč stvareh. Blaise Pascal 34 Iz naslednje številke april 2008 V majski številki Našega kraja ^ • Obsežna čistilna akcija v Občini Dobrepolje • Salamijada v Podgori • Skupščina Gasilske zveze Dobrepolje • Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin: LEPO JE POMLAD' NA SVET Zmagovalci Salamijade v Podgori Nabralo se je ogromno smeti Karoserija tovornjaka v gozdu Naša streha ne potrebuje strehe nad glavo. Ne pozna Botoxa, ne plastičnih operacij. O kakšnih sončnih kremah z zaščitnim faktorjem seji še sanja ne. Pa vendar skozi desetletja ostaja takšna kot je... večno mlada! nielfo Lahke Jeklene strešne kritine N"aj njen izgled v vaših očeh ustvari vtis bitumenske, lesene ali opečne kritine, je pač stvar vaše izbire. Da je lepa, ni nobenega dvoma. Bistveno pri vsej stvari pa je, da je kritina Metro lahka in izjemno vzdržljiva. Zaradi svoje dovršene jeklene osnove in trpežnega mineralnega posipa, vse omenjene strehe po trajnosti krepko prekaša. Trajnost pa je tisto, za kar pri strehi poleg estetskega videza sploh gre. Z ato ne bo odveč, če vas opozorimo, da boste z nakupom J strešne kritine Metro vsaj pol stoletja brez skrbi. Dobra streha pa si seveda zasluži tudi dobrega krovca. Zato METROTILE in MIX priporočata posebej v ta namen izšolane strokovnjake, ki bodo iz vaše strehe, v skladu s specifikacijo proizvajalca METROTILE, iztisnili največ: m Generalni zastopnik v Sloveniji: MIX d.0.0., Stegne 15,1000 LJubljana Tel.:01/513 1340, Fax:01/513 1349 http-y/www.mix.si,e-mail:info@mix.5Í LEJO - ILIJAZ krovstvo, kleparstvo d.o.o. Stegne 15 >1000 Ljubljana Telefon: 041/632 500 OdkrlJI« novo Opt I Za f Ero. la vas družinski avto, ZO družino po spodní emsfcsvAinicA - vizimm »mi nmu^ LIPA15, STRUGE, TEL. 01/787 00 90 ^M « T V ^^ ■ ■ ■ m^ -«M ■ ■ Najboljša pot do odličnega avtal Male Lošče 105, Ot 7881 999, 041 611 9Z(} Oifpefnlf je Je M liflSŮÉUĚ. 1 Hfalllt KM Ofit U,Ul««t|llkllIVlF«VgHUllEM IWllM] - h- UU ikiH iDtL Ť ikiAdiVkATUMbi^.HttTt^ AHVI^^K^A^I^tMttOaIn Nudimo vam več kot30 vrst različnih pic. Za vas pečemo vsak dan, razen ponedeljka, od 14. MKC do 22. mkc. Vsakteden vam nudimo akcijsko pico tedna. mí&mmmm© mě^IM Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan MIRO s.p. - polaganjevsehvrststeklenih, stropnih in talnih oblog - manjša popravila - montaža lesenih stopnic in pohištva - dobava in montaža vseh vrst oken invrat Miroslav Erčulj Zagorica 63, 1312 Videm Dobrepolje GSM: 041 714 098 ^TiiSr^C^. pooblaščeni prodajalec in monter © ' " PRIBAŠTEFANCfrCO.,d.n.o.AI PRODAJNO RAZSTAVNI SALON - C. LJuMJanîHi Ulgade Í3A. IDDII Lublliiu. OtTrtM 780, DtllU; 334. w: OUiTO SS 3D. ru: Olffil 9 SS 11. .-mali: PVC OKNA, VRATA t SbsI toiraiii [UH • Šmna pt[^a7cin ■ TrnjuD • Odlčna irotna in tnp^Dlna izDiBcijd • Razlii;iE tćfVB ■ F^nChlcmnc olimiE NEDSVINCIN fflCfll «mto . STej(LO Up.lJ,7 Wím', NOVO i.nBL d.1. Au: pou - p.«, Bn - 13r, Uh - ITh PVC, ALU in LESENA OKAiA, VRATA VHODNA VRATA GARAŽNA VRATA • l'EL'jrfkDWlÛ zadBpân[fl • VarfiDstJii itn L UjukD • Fadifni Micrci H NÛVÛ . ST£*LO . urna ROLEIE, SENČILA, NOTRANJE ZUNANJE POLICE PrtolMbKlCK.b IZOU^CUSKO STEKLO 4JIII. Uulftnnau-MsûTlaJK um L^b^ Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.