Najboljši trije z ekipnega državnega prvenstva v kolesarstvu na zmagovalni stopnički: Sava Na kvalifikacijskem vaterpolskem turnirju v letnem bazenu v Kranju je med šesterico moštev Kranj, M.C. Zagreb in Rog Ljubljana. — Foto: H. Jelovčan drugoligašev skupine A največ pokazal prav kranjski drugoligaš. Z veliko razliko v golih je opra- vil z vsemi petimi nasprotniki, (—-h), Foto: S. Hain Leto XXX. - Številka 53 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE Z Kranj, torek 12. 7. Cena: 3 din 1977 L J U D S T List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Opozorili na težave TRŽIČ - V petek, 8. julija, so obiskali tržiško občino in se pogovarjali o problematiki gospodarjenja podpredsednik skupščine SRS Vladimir Logar, vodja slovenske delegacije v zvezni skupščini inž. Marko Bule, republiški sekretar za delo Pavle Gantar in predsednik zbora združenega dela republiške skupščine Štefan Neme. Gostje so se pogovarjali z najodgovornejšimi predstavniki tržiške skupščine in izvršnega sveta, delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij. Tržičani so se na razgovoru natančneje seznanili z razvojno usmeritvijo Slovenije in Jugoslavije ter panogami, ki jim nameravamo dati v prihodnje Se po^bno pozornost. Mednje sodijo sifflfflfe, energetika, transport, hrana nekatere pa- 4. STRAN: Največja naložba Podlubnik noge. Posebna pozornost bo veljala tudi planiranju, kjer disciplina še ni na zadovoljivi ravni. Kar 25 slovenskih delovnih kolektivov nima srednjeročnih programov, čeprav je v vsakem zaposlenih več kot 500 ljudi. Tržičani pa so goste iz republike opozorili na težave pri investicijah in zmanjšano reproduktivno sposobnost gospodarstva, na problem odpravljanja nočnega dela žensk, na velike obremenitve in zmanjševanje dohodka, na prepičlo pomoč organizacijam, ki veliko izvažajo, ter na organizacijam, ki veliko izvažajo, na problem uvoza opreme in še vedno prevelik vpliv administracije ter na težave pri združevanju dela in sredstev. Zato kaže vse oblike potrošnje spraviti v racionalne okvire in financirati le dogovorjeno in najnujnejše. Prav tako morajo delegati občin, čeprav so iz tako majhnih kot je trži-ška, pogosteje opozarjati na probleme in jih vsestransko osvetliti. V pogovoru so prav tako opozorili na nujnost prožnejšega bančnega sistema, na oblikovanje internih bank in grajali uvoz nekaterega blaga, čerpav ga imamo doma dovolj. Gostje in gostitelji so si bili enotni, da je treba bolje spoštovati sporazume in dogovore ter hitreje uresničevati zakon o združenem delu. (jk) — Foto: F. Per-dan Svojci talcev, pridite na komemoracijo! 17. julija slavi krajevna skupnost Selca v Selški dolini svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti namerava skupaj s pokroviteljem industrije pohištva Alples Železniki, organizirati več prireditev, od katerih velja na prvem mestu omeniti žalno komemoracijo pri Plečnikovem spo-spomeniku v Dolenji vasi, združeno s kulturnim programom. Komemoracija bo v nedeljo, 17. julija, ob 9. uri dopoldne, nanjo pa so še posebej vabljeni svojci, znanci in prijatelji žrtev. V Selcih imajo v načrtu tudi pro-menadni koncert, ki bo na predvečer praznika, v soboto, 16. julija, ob 20. uri pred gasilskim domom. Sodelujejo mešani pevski zbor KUD Janez Luznar iz Selc, pihalni orkester iz Škofje Loke in folklorna skupina Podblica-Nemilje. Poseben pečat daje prazniku 80-letnica domačega gasilskega društva. Za ta pomembni jubilej se je GD skrbno pripravilo. V preteklih tednih je temeljito obnovilo gasilski dom, v nedeljo, 17. julija, ob 14. uri pa bo njemu na čast povorka gasilskih enot iz vse škofjeloške občine. Najzaslužnejšim članom društva bodo podelili odlikovanja. Po zaključku programa bo veselica. tnes ii&ica DOGOVORIMO SE Velik oddelek za dojenčke — dojenčkova oprema — otroški vozički • — otroške posteljice — avtomobilski sedeži za otroke Bogata izbira oblačil za mlade do 18 let Celovec — ^-^BBBB^BB.»-B^^-BBB— 5. STRAN SEJA VSEH ZBOROV RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Danes objavljamo izvlečke oziroma povzetke gradiva za 29. skupno sejo vseh zborov radovljiške občinske skupščine, ki bo v sredo, 20. julija. To bo zadnja seja vseh zborov skupščine pred tako imenovanim poletnim premorom. Sledila bo le še slavnostna seja občinske skupščine ob občinskem prazniku 5. avgustu, na kateri bodo med drugim podelili priznanja in pohvale občinske skupščine za letos. Za prihodnjo sredo napovedana seja vseh zborov pa je pomembna predvsem zaradi sprejetja odloka o določitvi prispevne stopnje za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti od 1. avgusta do 31. decembra letos. Gre za določitev prispevnih stopenj za tiste organizacije zdručenega dela in delovne ljudi v občini, ki še niso sprejeli samoupravnih sporazumov, ki so bili v javni razpravi od 6. do 24. junija. Objavljamo pa tudi povzetke dfugih točk dnevnega reda. Srečanje borcev Prešernove brigade — Nedeljsko pripravili, je spregovoril ge Žirovski vrh srečanje borcev Prešernove brigade na Javorču na Žirov-skem vrhu v Poljanski dolini je izzvenelo v nadvse prisrčnem vzdušju in snidenju vseh tistih, ki so preživeli najtežje trenutke v brigadi, ki ni poznala umika, temveč je udarno in hrabro sprejemala borbe včasih premočnega sovražnika. Sestali so se nekdanji borci in borke, da bi kar najbolj svečano proslavili šti-ridesetletnico ustanovitve udarne Prešernove brigade in tudi vsi tisti, ki so »prešer-noveem« pomagali. Na Javorču, na Žirovskem vrhu je brigada komaj mesec po ustanovitvi, avgusta 1943 doživela enega najhujših nemških napadov, a tudi oslabljena ni klonila. Še z večjo borbenostjo je nadaljevala boj za osvoboditev in svojo neustra-šenost dokazala v vseh ostalih bitkah, tudi v bitki za Turjak. Na nedeljski slovesnosti, ki so jo ob letošnjih jubilejih partije in Tita še posebno skrbno neral-podpolkovnik Dušan Švara, nekdanji komandant Prešernove brigade. Gostom: Mihi Marinku, Francu Leskov-šku-Luki, Janku Smoletu, ge-neralpolkovniku Rudolfu Hri-berniku-Svarunu in nekaj tisočem udeležencem je spregovoril o junaški poti brigade, obsodil pa je tudi politiko avstrijske vlade, ki si prizadeva zatreti slovenski jezik na tistem območju, kjer žive Slovenci in kjer je jezik živ in prisoten. Hrabra brigada, ustanovljena leta 1943, v času nemškega terorja in nasilja, si je izbrala ime po človeku, ki je jezik in slovenstvo cenil nadvse in ki je dokazal, da slovenščina ni le jezik hlapcev in dekel. Štiridesetletnico Prešernove brigade so tako nekdanji borci in številni drugi udeleženci proslavili nadvse slovesno, tudi s prijetnim družabnim srečanjem v prelepem naravnem okolju Zirovskega vrha. Spomini Prešernovcev Premik je bil izdan .. . Žirovski vrh nad Poljansko dolino — Vzdušje na slavju borcev Prešernove brigade, ki je bilo v nedeljo, 10. julija, na prijazni domačiji na Javorču v Zirovslcem vrhu je bilo zares prisrčno. Prešernovci tako snidenje pripravljajo po različnih krajih njenih borb vsako leto. Tokrat so se spomnili prav ene najtežjih borb, ki so jo vodili na dolgem hrbtu med Gorenjo vasjo in Zirmi. Na Javorču so se že od zgodnjih jutranjih ur zbirali gostje iz vse Slovenije, prišli so domačini, prišli so mladinci, da bi obiskali kraj, kjer so bfli strašno bitko L, 2. in 3. julija 1943, ko je bila brigada komajda ustanovljena pri kmetu Špehu v Davči nad Selško dolino. Pokazalo se je, da je na preteklih srečanjih še vedno ostalo mnogo nedorečenega. »Po ustanovitvi Prešernove brigade pri kmetu Špehu smo najprej krenili proti Magušarju in nato proti Selški dolini,« pri- Nadaljevanje na 20. strani ISF It ■ XXVII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 5. DO 15. AVGUSTA MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM iNJ T ■ijilžiSfc- Naročnik: Delavska kontrola Zbori skupščine SR Slovenije so sprejeli predlog, da se izda zakon o samoupravni delavski kontroli. Zakon naj bi dal ustrezno pobudo združenemu delu za usladitev sedanjih aktov o delavski kontroli z zakonom o združenem delu. Pri delu samoupravne kontrole morajo večjo vlogo dobiti sindikati. Brez zamud Medtem ko ne moremo biti zadovoljni s hitrostjo gradnje nekaterih energetskih objektov, pa se lahko pohvalimo s hitro gradnjo plinovoda od Hromca na avstrijski meji proti središču republike. Dela potekajo hitreje kot so načrtovali. Traso za plinovod te dni pripravljajo v Lukovici, cevi pa polagajo v Prekopi. Tudi gradnja plinovoda od Kidričevega proti Lendavi teče po načrtih, te dni pa bodo začeli graditi tudi odcepa od Žalca do Raven in od Slovenske Bistrice v Zreče. Jeseni pa bodo plinsko omrežje »vlekli« že proti Jesenicam. Učni načrti Po razpravah na treh sejah, ki so se zvrstile v dobrem mesecu dni, je strokovni svet za vzgojo in izobraževanje S RS pretekli teden sprejel še zadnji del učnih načrtov za usmerjeno izobraževanje bodočih pedagoških delavcev v 3. in 4. letniku gimnazije. S tem je bilo opravljeno pomembno delo, ki je še toliko večjega pomena, ker pomeni prvi resnejši korak v usmerjeno izobraževanje. Dubrovniške igre Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc se je kot odposlanec predsednika Tita v nedeljo udeležil slovesnega začetka dubrovniških poletnih iger. V atriju palače Sponza pa je odprl reprezentativno tematsko razstavo Tito — Dubrovnik — Dubrovniške igre«. Dolanc je v nagovoru dejal, da so Dubrovnik in dubrovniške igre že dolgo povezane s Titom in njegovim delom, saj je Tito že 23 let pokrovitelj teh kulturnih prireditev. Tito obiskal SZ Predsednik SFRJ Josip Broz Tito bo na povabilo centralnega komiteja SZ in prezidija vrhovnega sovjeta SZ v drugi polovici avgusta odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Elektrika do Bara Del proge Beograd—Bar, od Titovega Užica do Bara je od sobote pod stabilno električno napetostjo, tako da je že mogoča električna vleka vlakov po tej železniški magistrali. Prva električna lokomotiva bo po njej zapeljala v prihodnjih dneh, redno pa bodo električni vlaki zamenjali dizelske septembra. . Varstvo „ pred požari Pretekli teden je bila v Ljubljani ustanovna skupščina zveze SIS za varstvo pred požarom. Ta dogodek je bil še toliko bolj pomemben, ker se z rastjo družbenega premoženja pomen požarne varnosti vse bolj krepi in postaja sestavni del pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov. Umrl narodni heroj V 59. letu starosti je nenadoma preminil narodni heroj, eden od organizatorjev vstaje v Črni gori, generalpolkovnik JLA Danilo Jaukovič. Umrl je na Bogotovem kuku, kamor sije odpravil s skupino planincev, da bi pozdravil planince, ki so se po stezah svobode odpravili od Sutjeske proti Durmitor ju. Dela pri urejanju cest v Stražišču dobro napredujejo. Pred nekaj dnevi so zaropotali stroji tudi v Krožni ulici. Asfaltirajo cesto proti vrtcu. —Foto: F. Perdan Titova pot TRŽIČ - Tržiško območje so v letih po prvi svetovni vojni, ko je bila Komunistična partija v ilegali, precej razgibali udeleženci oktobrske revolucije, ki so se Izvajanje zakona o združenem delu Radovljica — Izvršni odbor predsedstva občinske konference .socialistične zveze je izdelal program obiskov predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine v organizacijah združenega dela v občini. Izbrali so šest delovnih organizacij, ki so jih obiskali ta teden in se s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v podjetjih pogovarjali o uresničevanju zakona o združenem delu. Ocenjevali so tudi vzroke za morebitne kršenje oziroma prepočasno izvajanje družbenega dogovora o uresničevanju občinskega družbenega plana. Prav tako so ocenjevali razprave in sprejemanje samoupravnih sporazumov SIS v občini. Razpravljali pa so tudi o kadrovski politiki, štipendiranju, izobraževanju ob delu, merilih za delitev dohodka in o pripravah na volitve v prihodnjem letu. Občinska komisija bo sklenila ugotovitve obiskov in pripravila oceno za razpravo v vseh občinskih družbenopolitičnih organizacijah in v skupščini. JR Medkrajevni svet mladih Podnart — Osnovne organizacije ZSMS Iskra Otoče, Podnart, Ljubno in Brezje so imele 25. junija v kulturnem domu v Podnartu konferenco medkrajevnega sveta mladih Sava. Sprejeli so pravila o delu in se dogovorili, da bodo organizirali skupna predavanja. Še posebno skrb bodo posvečali prav idejnopolitič-nemu izobraževanju. Skupno pa bodo pripravljali tudi različne proslave, prireditve in organizirali različne akcije in športna tekmovanja. Za predsednika medkrajevnega sveta so izvolili Janeza Vidica, za podpredsednico pa Marjano Bešter. \ C. Rozman Tržiški sodniki porotniki Tržič - Ker je leta 1975 izvoljenim sodnikom porotnikom občinskega sodišča Kranj iz kranjske in tržiške občine potekel mandat, sta obe skupščini na predlog občinskih konferenc SZDL izvolili nove. Kranjska skupščina izvoli za občinsko sodišče 49, tržiška pa 27 sodnikov porotnikov. Zbori tržiške občinske skupščine so to dolžnost zaupali Antonu Ahačiču, Mirku Brejcu, Janezu Brzinu, Antonu Dobrinu, Mariji Eržen, Mariji Faganel, Jerneju Jezersku, Jožefi Kralj, Riku Primožiču, Francu Radonu, Borisu Roble-ku, Magdi Slapar, Ludviku Sokliču, Franciju Šarabonu, Francki Som, Janezu Šmidu, Francu Štucinu, Ladu Brzinu, Ferdu Špendalu, Olgi Rener, Albinu Plantanu, Julki Koz man, Tonetu Stritihu, Anici Arbiter, Darku Trudnu, Ivanu Valjavcu in, "A^iićl Žttl6*afftK»: * ~ ~-* — • *Jf * vračali na svoje domove. Partija je prav po njihovi zaslugi imela precej članov. Ker pa se tržiško območje nahaja v neposredni bližini meje, so se tod razvili tudi ilegalni kanali za vzdrževanje stikov s Centralnim komitejem KPJ v tujini. Tako je leta 1934 enega izmed teh kanalov izkoristil za prehod prek meje tudi Josip Broz. Tedaj ga je pokrajinski komite KPJ za Hrvatsko poslal na Dunaj, da bi tam Centralnemu komiteju KPJ poročal o razmerah v domovini. Tržiški komunisti so ga sprejeli na Mahavovem griču pri Sebe-njah, od tod pa sta z vodnikom krenila prek Kofc čez Škrbino in naprej prek Borovelj in Celovca na Dunaj. Že dalj časa so se pojavljale ideje, da bi to pot, ki jo je tedaj prehodil tovariš Tito, primerno obeležili, a je bil natančen potek do prvih mesecev letošnjega leta neznan. Takoj, ko je občinski komite ZKS Tržič dobil ustrezno gradivo, so se začeli pripravljati na slavnostno otvoritev te nekdaj ilegalne poti. Pripravljalni odbor prizadevno dela kljub počitniškim dnem. Ob tej priložnosti . pa naj bi odkrili tudi spomenik na izhodni točki, vsa pot pa naj bi bila primerno obeležena. Ob otvoritvi bo pohod po tej poti, pripravlja ga mladinska pohodna enota Kokrški odred, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS Tržič. Prireditev ni pomembna le za tržiško občino, dobiva tudi širši pomen, saj se bodo slavja udeležile vse gorenjske občine in tudi občinske konference ZSMS bodo poslale svoje udeležence. Tako se bo v dneh od 27. do 28. avgusta letos sklenil dokaj širok krog prireditev in praznovanj ob letošnjih jubilejih partije in Tita. M. K. Obiskali bodo Belo Krajino Kranj — Društvo invalidov Kranj vsako leto 22. julija, za dan vstaje pripravi srečanje svojih članov pri obeležjih NOB. Letos so se odločili, da obiščejo Bojanjo vas v Beli Krajini, kjer bo 22. julija odkritje spomenika ob 35-let-nici požiga vasi. Obisk v Bojanji vasi pa bo še slovesnejši, saj bo ob tej priliki Društvo invalidov Kranj podpisalo listino pobratenja z Društvom invalidov Maribor, s katerim že nekaj časa izmenjujejo izkušnje. Svečanosti v Bojanji vasi se bo tako udeležilo po 100 članov društev invalidov iz Maribora in Kranja, ki bodo tudi obdarili stanovalce vseh 40 hiš v Bojanji vasi. Salvnostni govornik na svečanosti ob otvoritvi spomenika bo Niko BelopavloviČ, v programu pa bodo potem nastopili tudi člani društva invalidov Kranj, ki bodo razen tega poskrbeli še za ozvočenje na proslavi. Izleta v Bojanjo vas se bodo iz Kranja udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, Centra za socialno delo in skupnosti socialnega skrbstva Kranj. Društvo invalidov Kranj vabi člane, da se v pisarni društva prijavijo za izlet in proslavo v Bojanji vasi. Iz Kranja bodo invalidi odpotovali z dvema avto-husonia. A. Z. JESENICE V četrtek, 14. julija, ho redna seja komiteja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri bodo razpravljali in sklepali o izreku vzgojnopolitičnih ukrepov članom osnovne organizacije ZK Univerzah ocenili uresničevanje sklepov 8. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v občini Jesenice in ocenili vlogo in položaj upravnih organov skupščine občine Jesenice ter vpliv osnovne organizacije ZK v njih. Na seji bodo obravnavali tudi nekatera druga vprašanja. Danes, (12. julija) bo ustanovna skupščina kluba samoupravljalcev Jesenice, na kateri bodo razpravljali o poročilu predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev kluba samoupravljalcev, izvolili organe kluba samoupravljalcev, spregovorili o programu dela in o finančnem načrtu. Seja bo v sejni dvorani Kazine. TRŽIČ Danes, (12. julija) bo v sejni dvorani skupščine občine redna seja zbora združenega dela, na kateri bodo razpravljali o predlogu odloka o prispevnih stopnjah za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini za čas od 1. avgusta do 31. decembra letos ter o delegatskih vprašanjih. Po javni razpravi je izvršni svet skupščine občine ugotovil, da so vsi samoupravni sporazumi o temeljih plana družbenih dejavnosti za obdobje 1976 do 1980 veljavni, saj jih je podpisala večina zaposlenih. Ker nekatere delovne organizacije še niso podpisale samoupravnih sporazumov, je zanje potrebno sprejeti odlok o prispevnih stopnjah, da bo dovolj denarja za dejavnost interesnih skupnosti in za njihove programe za leto 1976. O veljavnosti samoupravnih sporazumov in o prispevnih stopnjah bodo razpravljale tudi skupščine interesnih skupnosti ter sprejele ustrezne sklepe. D. S. Delegatski zbori tržiške občinske skupščine so na skupnem zasedanju, ki je bilo v četrtek, 30. junija, potrdili spremenjen predlog o gradnji in financiranju zaklonišč v tržiški občini. Marca je skupščina omenjeni odlok že sprejela, vendar je republiški sekretariat za zakonodajo Tržičane opozoril, da je 22. člen že sprejetega odloka odveč, saj o kaznih za nespoštovanje predpisov s tega področja govori že zakon o ljudski obrambi. Skupščina je predlog upoštevala ter sprejela spremenjen odlok. Na zadnji seji občinske skupščine so delegati izvolili komisijo za ugotavljanje katastrskega dohodka. V komisijo za ugotavljanje katastrskega dohodka so izbrali Albina Plantana, člana izvršnega sveta, ki bo obenem tudi predsednik, Zlato Urh, Božidarja Demšarja, Janeza Brzina in Karla Pečnika. Da bo delo komisije čim popolnejše in realnejše, bodo v tržiški občini vanjo vključili tudi predstavnike krajevnih skupnosti. Razen tega so tržiški delegati na tem zasedanju izvolili Marka Šorlija in Tatjano Hernja-Šušteršič za sodnika občinskega sodišča v Kranju, Kristino Kobal pa so razrešili dolžnosti javnega pravobranilca v Kranju. jk Mladi in prosti čas Kranj — Prosti čas in mladina oziroma koristno izkoriščanje ur, ko niso v službi ali v šoli, je bila glavna tema problemske seje, ki jo je kranjska občinska konferenca ZSMS pri- ZAVOD SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO razpisuje za organizacijsko enoto Kranj prosto delovno mesto tajnika za nedoločen čas Pogoji: srednješolska izobrazba administrativne ali ekonomske smeri. Stanovanja ni. Nastop službe 1. septembra 1977. Kandidati naj vložijo ponudbe v 15 dneh po razpisu na naslov: Zavod SR Slovenije za šolstvo — Razpisna komisija Ljubljana, Poljanska 28. EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER KRANJ, Komenskega 4, vpisuje kandidate v večerno ekonomsko srednjo šolo za odrasle Informacije: telefon št. 064-21116. pravila pretekli četrtek. Na seji so kritično ocenili delo občinske konference pri organizaciji dejavnosti mladih v prostem času in ugotovili, da je bila premalo aktivna. V zvezi s tem so spregovorili tudi o delu družbenih organizacij in društev, ki združujejo mladino. Društva in organizacije so skoraj vsa zelo aktivna, vendar pa povezava med občinsko konferenco in kolektivnimi člani mladinske organizacije še ni stekla tako kot bi morala. Zatajil je delegatski sistem in koordinacijski odbor za organizacije in društva pri občinski konferenci, zato delo pogosto ni potekalo usklajeno, več organizacij in društev ter še OK so načrtovali enake akcije, vendar vsak zase, vsak po svoje je združeval mladino itd. Temu so kranjski mladinci sklenili stopiti na prste. Zato so tudi sklicali problemsko konferenco in se tam dogovorili, da mora predvsem zaživeti koordinacijski odbor za organizacije in društva pri občinski konferenci. V njem bodo delegati vseh organizacij in delegati občinske konference, vodil pa ga bo Zvonko Zorč s Kokri-ce. Vse organizacije in društva, ki še niso uskladileJpM|tov in delovnih programov s %t^om in akcijsko-političnim programom ZSMJ in ZSMS, naj to takoj naredijo. Zmotna je namreč trditev, da je OK ZSMS dolžna združevati in vključevati mlade samo na političnem področju, družbene organizacije in društva pa po svojih strokah. Le s skupno akcijo, z enotnim nastopom v okviru ZSMS, bodo lahko povezali mladino na vseh področjih in jo zaposlili tudi v urah, ko je prosta. Več pozornosti so sklenili posveti' ti tudi mladinskim plesom, ki naj bi bili res organizirana oblika zabave mladine, ne pa mesto zaslužkarstva in pijančevanja. Spregovorili so tudi o mladinskem prestopništvu, ki se pojavlja predvsem pri neorganiziranih mfadtfi ljudeh in mu je eden od vzrokov tudi nepravilna izraba prostega časa. L. Bogataj Odbor za medsebojna razmerja Splošnega gradbenega podjetja GORENJC RADOVLJICA razglaša prosto delovno mesto samostojne KV kuharice ali kuharja za nedoločen čas Poskusno delo traja dva meseca. Prijave sprejema kadrovska služba organizacije 15 dni pO objavi. Posojila za stanovanja Kranj — Pretekli teden so se sestali delegati zbora samoupravne enote za graditev stanovanj pri samoupravni stanovanjski skunosti. Sklepali so o odobritvi posojila za nakup stanovanj v blokih in to občanom in organizacijam združenega dela, o dodelitvi posojila delavcem, ki dograjujejo standardno stanovanje v individualni stanovanjski hiši, delavcem, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnikih in gradijo hišo in razpravljali so o gradnji samskega doma na Planini. Za nakup stanovanj v bloku se je prijavilo 36 OZD, ki so jim odobrili 39,995.000 dinarjev posojila, kar je skoraj polovica manj od »vsote, za katero so vložili zahtevke. Največ posojila so dobile največje kranjske organizacije Planika, Iskra in Sava. Obrestna mera za omenjeno posojilo je 4-odstotna, po preteku 10 let od pričetka plačevanja posojila pa se poveča za neodplačani del posojila na 6 odstotkov. Odplačilna doba pa se za vsako organizacijo posebej določi v skladu z razpisnimi pogoji, to je glede na višino OD, višino združenih sredstev itd. Vsa stanovanja, za katera je bilo odobreno posojilo, bodo vseljiva letos. Posojilo za nakup stanovanj v etažni lastnini so odobrili 36 prosilcem, vsem, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Ker so anuitete za vse, ki kupujejo stanovanje, sorazmerno visoke, so delegati predlagali, da bi vsem tistim, ki so dobili najvišjo možno posojilo, odobrili odplačevanje na 20 let. Posojilo je bilo odobreno 58 delavcem, ki gradijo standardno stanovanje v lastni hiši, 12., ki grade montažno hišo ali obnavljajo staro. Posojilo morajo porabiti do 30. 9. 1978, odplačevati pa ga bodo začeli 1. 10. istega leta. Obrestna mera za to posojilo 3,5 odstotka, po preteku 10 let pa se poveča za neodpačani del posojila na 5,5 odstotka. Odplačilna doba je najkrajša 5 in najdaljša 18 let. Stanovanje, za katerega je namenjeno posojilo, mora biti zgrajeno do konca leta 1979. Potrdilo o vselitvi v stanovanje lahko izda krajevna skupnost. Posojilo za gradnjo stanovanja v lastni hiši so odobrili tudi dvema delavcema, ki sta zaposlena pri zasebnih obrtnikih. Pričakovali so, da bo odziv večji, vendar so dobili le dve prošnji. Za nakup ležišč v samskem domu, ki naj bi že letos začeli graditi na Planini, pa so se prijavile le tri organizacije: Gradbinec, Sava in Eksoterm. Kupile bi komaj polovico ležišč. Ker pa imajo samske delavce tudi druge organizacije in je znanno, da jih večina živi v nevzdržnih razmerah, so delegati predlagali naj sindikat organizira širšo politično akcijo. Njen namen bi bil spodbuditi vse delovne organizacije, da bi začele razmišljati tudi o življenjskih pogojih samskih delavcev in s tem tudi o potrebi gradnje samskega doma. O gradnji tega objekta se razpravlja že več kot štiri leta, vendar se zadeva še ni premaknila. L. B. Osiromašen tržiški proračun Kolikšen bo tržiški občinski proračun, bo znano šele jeseni, do takrat pa bo proračunsko financiranje začasno — Republiška skupščina seznanjena s problematiko — Kolikšen prispevek republike v občinski proračun — Denar le za delovanje delegatskega sistema in organizacijam SZDL v krajevnih skupnostih za uresničevanje nalog pri volitvah, medtem ko bo financiranje krajevnih skupnosti urejeno kasneje GKZ Kranj - TZE Tržič objavlja razpis za prodajo 300 litrskega bazena mleka dveh 18 tonskih prikolic Odprodaja bo 21. 7. 1977, od 9. do 11. ure. Ogled in informacije lahko dobite na dan odprodaja od 7. do 9. ure. Osnovna dola Kokrškega odreda Križe razpisuje prosto delovno mesto računovodje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: ustrezna kvalifikacija (ekonomska srednja šola) Prednost imajo kandidati s prakso na podobnem ali enakem delovnem mestu. Nastop službe 1. 9.1977. Prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa. TRŽIČ - Čeprav v odloku o letošnjem tržiškem občinskem proračunu piše, da bodo dosegli dohodki 16.961.000 dinarjev, od katerih jih nameravajo v občini zbrati dobrih 13 milijonov, razliko pa naj bi po ustaljeni navadi in preteklih kriterijih pokril republiški proračun, te številke letos niso tako trdne kot pretekla leta. Kolikšen bo v resnici občinski proračun, bo znano jeseni, ko bodo v republiki oblikovali kriterije, kako in v kolikšni meri pomagati takšnim občinam kot je tržiška. Če bo ta pomoč prišla, bo občinska skupščina sprejela rebalans proračuna, če pa bodo republiška sredstva pičla, utegne v tržiški proračunski potrošnji krepko zaškripati. Dohodki, zbrani v občini, so prepičli in utegnejo biti letos celo manjši kot lani. Z omenjeno problematiko je bila seznanjena tudi republiška skupščina. Delegati so se zato odločili, da bodo uporabniki proračunskih sredstev dobivali letos enake zneske kot lani, povečane za 10 odstotkov, kolikor dopušča resolucija. Zato bosta nujni disciplina in varčnost pri trošenju denarja iz proračuna. Kljub temu so se letos v Tržiču pri razdeljevanju sredstev proračuna odločili za nekatere novosti. Krajevnim konferencam SZDL je bilo dodeljenih 70.000 dinarjev za uresničevanje nalog pri bližajočih se volitvah. Prav tako so krajevne skupnosti dobile sredstva za delovanje delegatskega sistema. Osnovna vsota je bila za vse skupnosti enaka, 40 odstotkov dodeljene vsote pa je odvisne od števila volivcev v krajevni skupnosti. Tako je bilo krajevnim skupnostim razdeljeno 730.000 dinarjev. Kako pa krajevnim skupnostim zagotoviti denar za druge, predvsem komunalne potrebe še ni znano. O tem bo govora na eni prihodnjih sej občinske skupščine. Do takrat bodo znane tudi spremembe kategorizacije cest, katerih vzdrževanje je za skupnosti najdražje. Brez dvoma bo moral pri financiranju komunalne dejavnosti krajevnih skupnosti odigrati pomembnejšo vlogo prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki se že nekaj let ni spremenil. Določene naloge, mogoče za začetek pri financiranju javne razsvetljave po skupnostih, pa bo morala sčasoma sprejemati tudi interesna komunalna skupnost. J. Košnjek Ocena razprav o samoupravnih sporazumih Radovljica - Predsedstvo občinske konference socialistične zveze in družbenopolitični zbor radovljiške občinske skupščine sta na skupni seji 22. junija ocenila javne razprave na zborih delavcev in v temeljnih organizacijah združenega dela ter Kako do ih delegatov Delegat, ki ravnodušne dviguje roko, je prav tako slab kot tisti, ki se seje ne udeleži, menijo v Škofji Loki Prav nič nam ne bo koristilo, če bomo zatiskali oko pred slabostmi, ki spremljajo prvo obdobje uveljavljanja delegatskega sistema. Zavzeto jih moramo odkrivati in o njih razpravljati, ker se bomo le tako lahko z. njimi odločno spoprijeli in zagotovili, da bodo nove delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti delovale bolje in učinkoviteje. Tako je mogoče kratko strniti razpravo članov predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka, ki so 5. julija razpravljali o pripravah na volitve v aprilu 1978. Ugotoviti so morali, da te tako v krajevnih skupnostih kot tudi v OZD precej kasnijo. Največja slabost je, da v številnih primerih ne izhajajo iz ocene dosedanjega uveljavljanja delegatskega sistema v določenem okolju in vloge, ki jo ima pri tem posamezen delegat. To pa bi edino lahko bila prava pot do oblikovanja dobrih novih delegacij. Pri tem se ne gre zamisliti le nad delegati, ki se sej ne udeležujejo, ampak tudi nad tistimi, ki so do obravnavanih zadev ravnodušni in jim ni kaj dosti mar, za kaj dvigujejo roke. Takih delegatov je zelo veliko, delno pa je to tudi posledica tega, da delegacije še niso dobro vraščene v celotni politični in samoupravni sistem in so često prepuščene same sebi. V škofjeloški občini imajo okoli 3400 članov delegacij. Na seji predsedstva so se strinjali, da bi jih morali zamenjati polovico, ker bi tako zagotovili stalnost dela delegacij in njihovo ustrezno obnavljanje. Dobiti toliko ustreznih novih imen seveda ne bo lahko, zato pa je toliko manj opravičila za sedanje odlašanje. Na torkovi seji so evidentirali tudi 15 prvih kandidatov za regijske, republiške in zvezne organe ter začeli razpravo o vodilnih funkcijah v občini, za katere bo potrebno pridobiti nove kandidate. — M. Sosič delovnih skupnostih o samoupravnih sporazumih o temeljih srednjeročnih planov družbenih dejavnosti za obdobje 1976 do 1980. Ugotovili so, da je do 21. junija sprejelo samoupravne sporazume od 120 TOZD 78 TOZD, v katerih je 7120 delavcev, kar je 64 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Največ pripomb na sporazume so imeli delavci v Almiri, Iskri Otoče, Plamen Kropa, v Zdravstvenem domu — enota Radovljica; delovna skupnost Inženiring Bled pa je podpis samoupravnih sporazumov celo zavrnila. Sicer pa so domala v vseh temeljnih organizacijah združenega dela izrekli vrsto kritičnih pripomb, ker so republiške samoupravne interesne skupnosti prepozno uskladile programe in stopnje prispevkov. Delavci so se zavzeli tudi za ustanovitev skupnih služb za vse samoupravne interesne skupnosti v občini. Tako bi se pocenila in zmanjšala administrativno tehnična služba. Prav tako so v večih delovnih organizacijah opozorili, da se mora skupna poraba gibati v resolu-cijskih okvirih in rasti počasneje od rasti družbenega proizvoda. Zato naj vse samoupravne interesne skupnosti varčujejo s porabo denarja in ne financirajo manj pomembnih dejavnosti in nalog. Domala v vseh TOZD pa so se tudi zavzeli, naj se plačevanje prispevkov preneha takoj, ko bodo zbrana vsa predvidena sredstva za SIS za letos. Te in še nekatere druge pripombe in stališča sta predsedstvo in družbenopolitični zbor podprla in opozorila, da jih morajo spoštovati občinska skupščina, vse SIS, regija in republika. V nadaljevanju seje pa so se zavzeli za enotno prispevno stopnjo za financiranje zdravstvenega varstva na Gorenjskem; zavrnili pa so morebitne zahteve za zvišanje stopenj prispevka za zdravstveno skupnost. JR Za sejemski red V Sloveniji imamo 30 sejemskih prireditev letno, večinoma ob enakem času in enake vsebinske zasnove — Iniciativni odbori po območjih za sejemski red in dogovarjanje, za kvaliteto in ustrezno sodelovanje organizacij združenega dela Kranj — Tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji se v zadnjem času kopičijo sejemske prireditve, saj je samo v Sloveniji v raznih krajih 30 sejmov letno, ne upoštevajoč tudi vse tiste, ki so po manjših slovenskih krajih. Nihče nad njimi ne bdi, porajajo se ob pobudi posameznih sejemskih delovnih organizacij, ki imajo svoje sejme večinoma za mednarodne, čeprav to niso, jih označujejo za specializirane, čeprav so bornih in dvomljivih kvalitet; med sejmi je tudi stalna nelojalna konkurenca, zato pravzaprav niti ni čudno, da se gospodarstvo često za sejme ne zanima in se od njih odmika. Na pobudo slovenske Gospodarske zbornice, ki je ugotovila popoln sejemski nered, se po posameznih območjih Slovenije že ustanavljajo iniciativni odbori za sejemske organizacije. Le-ti naj bi na osnovi zakona o združenem delu poskrbeli za organizacijo na samoupravnih temeljih, za usklajevanje sejemskih prireditev, za kategorizacijo sejmov, skratka, vsi odbori oziroma interesne skupnosti naj bi s svojo dolgoročno politiko usmerjali in usklajevali zato, da bi ustvarili sejemski red tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji. Le s tako organiziranostjo v okviru Gospodarske zbornice je zagotovljena tudi kvaliteta, specializacija in sodelovanje tako proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov. V Kranju deluje delovna skupnost Gorenjskega sejma, ki priredi šest sejmov letno. Sejemski prostor zajema 7200 kvadratnih metrov notranje površine, 8000 kvadratnih metrov zunanjih prostorov, 9000 kvadratnih metrov prostorov za gostinske in druge organizacije in 10.000 kvadratnih metrov parkirnih prostorov. Veliko prostora, ki pa je izkoriščen le 60 dni v letu, zato naj bi bila naloga tudi kranjskega, pravkar ustanovljenega iniciativnega odbora, da poskrbi, da se poiščejo ustrezne oblike dejavnosti tudi v dneh, ko sejma ni. 27-letna tradicija kranjskega sejma z idealno lego, z živimi sejemskimi dnevi, ob katerih se povečuje tudi maloobmejni promet je porok, da so kranjski sejmi vsekakor nujni in potrebni. Sejemski prostor pa naj bi bil, po mnenju članov iniciativnega odbora in delovne skupnosti sejma, namenjen ne le sejemski, temveč tudi redni dejavnosti (organizacija raznih vzorčnih razstav delovnih organizacij in razne druge poslovne dejavnosti). Gorenjski sejem je zaslovel z organizacijo nekaterih specializiranih sejemskih prireditev, tako kmetijskega sejma, še posebno pa zadnjega sejma opreme in sredstev za civilno zaščito. Nikakor ni umestno, da bi že uveljavljene in priznane sejme prevzela druga mesta, so poudarili člani iniciativnega odbora, potrebna je delitev dela med sejemskimi organizacijami, usklajevanje in dogovarjanje. Sejme, tudi specializirane in predvsem te, naj bi nujno popestrili tudi s spremljajočimi oblikami, tako s simpoziji, obiski, razstavami. Številni obiskovalci prihajajo na sejme in zaželeno bi bilo, ko jim ne bi nudili zgolj sejemske prireditve, temveč še kaj več. Nič manj pa ni pomembno tudi dejstvo, da se ob vsem sejemskem neredu v državi — v Jugoslaviji je letno več kot sto sejmov, Slovenija pa s tridesetimi in več vodi — ob razmeroma nizki kvaliteti odvračajo delovne organizacije, ker ne vidijo več svojega interesa. Sejemske prireditve pa morajo obdržati gospodarsko dejavnost, saj je konec koncev namen sejma, da poveže proizvodnjo, trgovino in potrošnjo. Vsekakor je z ustanovitvijo iniciativnega odbora Gorenjskega sejma, ki bo po svojem dolgoročnem programu dela usmerjevalec in usklajevalec zagotovljen nadaljnji trdnejši razvoj tudi same delovne organizacije Gorenjskega sejma, predvsem pa se na samoupravnih temeljih uresničujejo prizadevanja za razumno in smotrno politiko organiziranja kvalitetnih sejemskih prireditev po vsej državi. D. S. Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosti delovni mesti: 1. avtomehanika v avtomehanični delavnici v Škofji Loki 2. poslovodje mesnice na Češnjici delna zaposlitev Pogoji za sprejem: pod tč. 1.: poklicna šola avtomehanske stroke, 3 leta delovnih izkušenj, poskusna doba 2 meseca, pod tč. 2.: izučen mesar — sekač (možna je tudi zaposlitev upokojenca) Rok za prijavo je 14 dni od objave razglasa. Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti je treba poslati na sekretariat zadruge. Svet delovne skupnosti osnovne šole Matija Valjavec razpisuje naslednja prosta delovna mesta za vrtec Preddvor: 1. varuhinje Pogoj: šola za varuhinje — nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. pomočnika računovodje pogoj: ekonomski tehnik — nedoločen čas s polnim delovnim časom 3. PK kuharske pomočnice za nedoločen čas s polnim delovnim časom 4. PK kuharske pomočnice za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom 5. snažilke polni delovni čas za nedoločen Čas 6. snažilke — kuharice polovični delovni čas za nedoločen čas v podružnični šoli Kokra Prijave sprejema svet delovne skupnosti osnovne šole Matija Valjavec Preddvor v 15 dneh po objavi razpisa. Največja naložba Podlubnik r Delovna organizacija Loka praznuje 25-letnico trgovske dejavnosti s kopico zanimivih načrtov Po nedavni uspešni dograditvi blagovnice v Železnikih, ki se ponaša z izredno dobrim prometom, velja največja pozornost delovne organizacije Loka pripravam na gradnjo potrošniškega centra v novem škofjeloškem naselju Podlubnik. Loka bo pri tem sodelovala z več drugimi investitorji, ki bodo skupaj poskrbeli za vrsto lokalov, ki so potrebni v sodobno urejenem stanovanjskem naselju. Poleg samopostrežne trgovine bo imela tudi prodajalno za prodajo blaga v večjih količinah in originalni embalaži proizvajalcev po občutno znižanih cenah. Razen tega namerava .tu graditi restavracijo za potrebe naselja. V Loki trdno upajo, da bo center do konca tega leta pod streho, čeprav imajo trenutno preglavice s pridobivanjem potrebnih dovoljenj. Druga pomembna naloga je blagovnica v Zireh, ki bo skoraj enaka kot v Železnikih, torej bo imela samopostrežno trgovino za prodajo blaga dnevne potrošnje ter prodajalno tekstila. Prizadevali si bodo, da bi jo lahko začeli graditi še letos, lahko pa se zatakne, ker še ni pripravljena urbanistična dokumentacija kraja. V okviru pokrite tržnice v Škofji Loki namerava zgraditi manjšo trgovino za živila, ki jih gospodinje kupujejo vsak dan sproti. Razen tega v Loki razmiš- iz glasil delovnih organizacij TERMIČAR DOPUSTI ZA DELAVCE Tudi v Ljubljanski Termiki, ki ima tri svoje obrate v škofjeloški občini, so se odločili za organiziran dopust svojih delavcev. Nakupili so več avtomobilskih prikolic ter jih namestili v Puli in Pri-moštenu, na Pašmanu, nekateri pa imajo možnost letovanja tudi v črnogorskem Primorju. Navdušeni ljubitelji zimskega •porta pa odhajajo prek vse sezone smučat na Kanin. NOVA PROIZVODNA DVORANA Delovna organizacija Termika gradi v Poljanah v Poljanski dolini novo veliko Sroizvodno dvorano. Gradbena dela izvaja GP Tehnik iz Škofje Loke. Zdaj je nova tovarna že pod streho. Tako so Skofjelo-čani skupno z velenjskim Vegradom končali dela precej pred rokom. Tako bo nova dvorana odprta nekaj mesecev pred rokom. 2ELEZAR KANDIDATI ZA AVTO SOLO JESENICE — Avto-moto društvo Jesenice šteje 1207 članov, ima pa 14 šolskih vozil. Društvo pestijo kadrovski in prostorski problemi, saj se bo moralo društvo izseliti iz sedanjih prostorov zaradi obnovitve in razširitve Železarsko izobraževalnega centra. Trenutno čaka 300 kandidatov za avto-šolo, društvu pa primanjkuje inštruktorjev. Čakalna doba se je tako podaljšala za leto dni. JESENIŠKI GODBENIKI MED BRIDADIRJI JESENICE — Člani pihalnega orkestra jeseniških železarjev so se s svojim novim programom predstavili na zvezni mladinski akciji v Posočju. Koncert je organiziral koordinacijski svet ZSMS Železarne, ki je pokrovitelj letošnje brigade jeseniško-bo-hinjski odred v Posočju. Koncert je bil v Kobaridu, poslušalce pa je najbolj navdušila skladba Desant na Drvar, ki so jo jeseniški godbeniki že uspešno izvedli na nedavnem republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov, kjer so prejeli najvišje priznanje. ljajo o možnostih dograjevanja osrednjih prostorov, saj bo potrebno zgraditi novo pekarno in večja skladišča. Zunaj matične občine delovna organizacija pravkar modernizira prodajalno v Medvodah, zgraditi pa namerava še samopostrežne trgovine na Preski, ter v naseljih Šentvid-Podgora in Tacen-Brod. To so najpomembnejši izmed načrtov, s katerimi Loka te dni vstopa v drugo četrtletje svojega obstoja. Začetek pred 25 leti je bil prav skromen: osem manjših prodajaln in tovornjak s poldrugo tono nosilnosti. TOZD Trgovina, ki praznuje 25-letnico, je lahko z razvojem podjetja, katerega jedro je, nadvse zadovoljna. Loka v sestavu SOZD ABC-Pomurka se je z naložbami in združevanjem manjših organizacij razvila v močno proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje s tremi TOZD, ki vključujejo 60 prodajaln, 12 gostinskih obratov, pekarno za proizvodnjo kruha in peciva ter pražarno in pakirnico. Zaposlenih ima 710 delavcev, ki bodo letos ustvarili okoli 700 milijonov celotnega dohodka. Delovna organizacija Loka na veliko prodaja po vseh Gorenjski ter delu Primorske, Zasavja in Dolenjske, prodajalne ima še na območju Ljubljane, Tržiča, Ribnice in Tolmina, gostinske obrate pa na območju občine Kranj. M. Sosič Škofja Loka - Delovna organizacija Loka - TOZD Trgovina praznuje te dni 25-letnico svojega obstoja. V soboto je proslavila srebrni jubilej s slavnostno sejo delavskega sveta, skupnim obiskom spomenika v Dražgošah in zborom kolektiva s kulturnim in zabavnim programom na Loškem gradu. Na sliki: Blagovnica v Železnikih s samopostrežno trgovino ter prodajalno tekstilnega in tehničnega blaga je doslej največja pridobitev jubilejnega leta. Čeprav obratuje šele nekaj mesecev, promet v njej močno presega pričakovanja. Loka bo enako blagovnico gradila tudi v Zireh. —M. S. -Foto F. Perdan Prihranek jeseniških inovatorjev Domači gost rešuje turizem Obeta se slabši obisk tujcev — V vsebinsko bogatejših programih tudi več sestav morja in alpskih krajev — Nujno takoj delati za zimo in prihodnje poletje Že lani smo ugotavljali manjše zanimanje tujih gostov za počitnice v naši državi, letos pa se to nadaljuje. Po podatkih republiške gospodarske zbornice je bilo v Sloveniji v 5 mesecih tujih gostov za 3 odstotke manj, njihovih nočitev pa za 5 odstotkov manj kot lani v istem času. Na Gorenjskem je bilo tujcev celo za 18 odstotkov manj. Medtem se je v slovenskem merilu obisk domačih gostov povečal za 18 odstotkov, v gorenjskem pa celo za 32 odstotkov. V tujini zlasti izrazito upada zanimanje za skupinsko organizirane počitnice. Po podatkih, ki so jih minuli petek navajali udeleženci tiskovne konference republiškega komiteja za turizem in republiške gospodarske zbornice, v Veliki Britaniji ugotavljajo skoraj za 50 odstotkov nižje zanimanje za Jugoslavijo kot lani, v Zahodni Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem pa za 10 odstotkov. Vzoporedno se zmanjšuje število turističnih letalskih prevozov — na brniškem letališču celo za dobro petino. ' V Veliki Britaniji je del tega nazadovanja mogoče pripisati gospodarskim težavam, na splošno pa gre v tujini verjetno za to, da naša turistična ponudba ni dovolj prodorna, da bi bila dovolj privlačna ob zanimivih novih možnostih v drugih sredozemskih državah. Dosti prigovorov je na visoke cene za slabo kakovost storitev, zlasti pa še na pomanjkanje posluha za urejanje številnih drobnih zadev, ki so največkrat nezahtevne, a pogoj za dobro počutje gostov. Turistični industriji, ki »obdeluje« goste kot predmet na tekočem traku, se torej slabo piše. Direktor zahodnonemške firme Neckermann, ki je med največjimi organizatorji počitnic Nemcev v Jugoslaviji, je našemu predstavniku na pol v šali na pol zares dejal: »Bodite pripravljeni na to, da se bo z letalom pripeljalo 100 gostov in, da bo vsak želel videti in doživeti kaj drugega.« Med možnosti za popestritev ponudbe so tudi počitnice V več različnih krajih. Izkušnje kažejo, da so turisti zlasti navdušeni, če so lahko nekaj dni ob morju, nekaj dni pa na Bledu, v Bohinju ali Kranjski gori. Za zimo ima Slovenija nove možnosti za pridobivanje gostov v ZDA, kjer vlada veliko zanimanje za zimske počitnice v Evropi. Tudi v Kranjski gori pričakujejo prihodnjo zimo 400 ameriških turistov, čeprav za naše kraje ni bilo še nobene prave propagande. Predvsem bi nujno potrebovali slovenski zimski prospekt, ki je že zdavnaj pošel. Gorenjska ima v slovenskem zimskem turizmu velik delež, enakovredno močna naj bi bila tudi pobuda in odgovornost za to, da se propagandni stroj premakne prej, kot bo do kraja prepozno. M. Sosič Jesenice — V letih po osvoboditvi so jeseniški inovatorji uvedli v proizvodni proces že več kot 2300 zelo koristnih in uspešnih izumov, tehničnih izboljšav in inovacij. Vsako leto so prinesle delo.vni organizaciji velike in vedno večje, prihranke in koristi, ki presegajo milijonske vsote, ki se često izražajo tudi v devizah. S tehničnimi in tehnološkimi inovacijami se aktivno ali občasno v jeseniški železarni ukvarja več kot 350 visoko kvalificiranih članov kolektiva, tehnikov, analitikov, tehnologov, inženirjev, proizvodnih in vzdrževalnih asistentov, vodij temeljnih organizacij in drugih strokovnjakov. Inventivna dejavnost je v železarni posebno leta 1975 in lani, v prvem in drugem letu tehnoloških in tehničnih inovacij, zajela širši krog delavcev, povečalo pa se je tudi število izboljšav; nadvse razveseljiva pa je tudi ugotovitev, da so se povečale tudi koristi. •Leta 1975 so jeseniški inovatorji prihranili organizaciji združenega dela s 63 izboljšavami 14 milijonov 871.000 dinarjev. Avtorjem je bilo za te koristi in prihranke izplačanih 389.520 dinarjev ali 2 odstotka spodbudnih inovacijskih odškodnin, akontacij in rent. V naslednjem letu je bilo ocenjenih in nagrajenih 66 inovacij s 23 milijoni 716.000 dinarjev. Ti dosežki so dvignili delovni in ustvarjalni polet železarjev. V prvem polletju letošnjega leta pa so dosegli še večje rezultate, ko so gospodarski odbori v 21 temeljnih organizacijah obravnavali in ocenili 42 tehničnih in tehnoloških izboljšav 90 prizadevnih in uspešnih avtorjev. Za inventivne dosežke v višini 15 milijonov 521.000 dinarjev je bilo avtorjem izplačanih 346.000 dinarjev odškodnin, akontacij in rent. Jeseniški inovatorji bodo v letošnjem letu najbrž presegli 30 milijonov dinarjev letnih inovacijskih dohodkov in prihrankov, kar je vsekakor lep in velik prispevek k stabilizaciji organizacije združenega dela. Inventivno delo postaja tako bogata last jeseniških plavžarjev, marti-narjev, elektro jeklarjev, valjavcev in vseh drugih neposrednih proizvajalcev. U. Z. r Skupnost za zaposlovanje Kranj Štipendija in njen družbenoekonomski pomen Vsaka družba želi, da bi ljudje v čimvečjem obsegu pridobivali različna znanja in poklice, zavedajoč se, da je to eden izmed temeljev obstoja kulture in pomemben element družbenoekonomskega razvoja. Hkrati pa znanje pomeni tudi zmanjševanje socialnih razlik oziroma odpravljanje neenakosti. Ta njegova vloga se pojavlja med izobraževanjem, posebno če so v Jtrocesu pridobivanja znanja prisotni družbeni regulatorji kot e n.pr. štipendijska politika. Naša socialistična samoupravna družba se je tega zavedala in že leta 1970 uredila področje štipendiranja z družbenim dogovorom. Kvalitativno novi temelji štipendijske politike so bili vneseni v družbeno življenje leta 1975 s sprejetjem družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. V teh dokumentih je utemeljen in poudarjen družbenopolitični, razredno socialni in kadrovski pomen štipendije. Izvrševanje tako začrtane politike je neločljivo vtkano v začeti proces uresničevanja z ustavo in dokumenti zadnjih kongresov ZK zasno- vane preobrazbe srednjega in visokega šolstva v celovit sistem usmerjenega izobraževanja, ki bo tvorno vključen v združeno delo. Po družbenem dogovoru, ki so ga podpisale družbenopolitične organizacije Slovenije, poleg njih pa še IS SRS, Gospodarska zbornica, skupščine občin in združenja vzgojno izobraževalnih ustanov v Sloveniji, je politika štipendiranja opredeljena kot del vlaganja v družbeno reprodukcijo in instrument kadrovske politike. Poleg tega pa na osnovi solidarnosti izloča negativne vplive. Dogovor vsebuje tudi vrsto načel, po katerih se štipendijska politika izvaja v praksi. Z izvajanjem družbenega dogovora smo v Sloveniji in tudi na Gorenjskem dosegli nekatere pomembne uspehe. Uveljavljeni so enotni kriteriji pri podeljevanju štipendij, ki veljajo tako za »kadrovske« štipendije, podeljujejo jih organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti, kot tudi za »solidarnostne, ki jih dobijo prosilci iz združenih sredstev. Začeli so se krepiti samoupravni odnosi tudi na področju izvajanja štipendijske politike. Povečalo se je število štipendistov iz delavskih in kmečkih družin. Prišlo je do večjih in bolj izenačenih možnosti vseh pri nadaljnjem izobraževanju. Seveda ima izvajanje te politike tudi nekatere slabosti. Po sprejetju družbenega dogovora opažamo padec števila »kadrovskih« štipendij. Solidarnostno prelivanje sredstev še ni popolnoma izpeljano. Tudi strokovne službe, ki opravljajo strokovno, tehnično in finančno delo za skupne komisije podpisnic, še niso enotno organizirane. Kljub pozitivnim vplivom družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, je štipendijska politika, predvsem v drugi polovici leta 1976, zašla v krizo. Število štipendistov, ki so prejemali štipendije iz združenih sredstev, je hitreje naraščalo, kot pa za to potrebna finančna sredstva. Združena sredstva niso več zadoščala za vsa izplačila in štipendisti so prejemali štipendije tudi z večmesečno zamudo. Tudi sam dotok sredstev preko solidarnostnega sistema zbiranja in distribucije nazaj v občine je bil nereden. Situacija je postala kritična in je naravnost terjala, da se izvedejo določene spremembe in dopolnitve družbenega dogovora, ki bodo odpravile negativne pojave pri izvajanju štipendijske politike, in uvedeni sistem v največji možni meri izboljšale. Slavko Kalan . .," j , ;--% v t ' ., " . -5—i- J Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12 odbor za medsebojna razmerja razpisuje prosti delovni mesti: 1. knjigovodje — administratorja Pogoji: končana ESŠ in 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu 2. snažilke za delo v delovnih enotah Pogoji: dokončana ali nedokončana osemletka Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Poskusna doba po določilih samoupravnega sporazuma. Stanovanja ni. Prijave z dokazili je treba poslati 15 dni od dneva objave na upravo podjetja Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trgl2. Central gostinsko in trgovsko podjetje z n.sol.o. Kranj začasno želimo zaposliti več delavcev v strežbi in na drugih delovnih mestih na Gorenjskem sejmu v času prireditev od 5. 8. do 15. 8. 1977. Interesenti naj se zglase osebno ali pismeno. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja, Maistrov trg 11, Kranj. Dne 1. 8. 1977 ob 15. uri bo v splošnem sektorju podjetja informativni razgovor s prijavljenimi interesenti za delo. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj TOZD Maloprodaja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. KV mesarja — sekača 2. 2 KV prodajalcev Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: KV mesar-sekač — 1 leto delovnih izkušenj; pod 2.: KV prodajalec — 1 leto delovnih izkušenj Delo za objavljena prosta delovna mesta se združuje za določen čas, za čas nadomeščanja rednih letnih dopustov. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba po-slata v 15 dneh po objavi delovnih mest kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj — Cesta JLA 6/IV. ® Radovljica Poročila samoupravnih interesnih skupnosti 29. SKUPNA SEJA zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica sreda, 20. julija 1977, ob 16. uri velika sejna dvorana skupščine občine Radovljica, Gorenjska cesta 19 Na zadnjo sejo pred tako imenovanim poletnim skupščinskim premorom so predložile poročila o delu za minulo leto tudi nekatere samoupravne interesne skupnosti in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini Radovljica. Poročila so predložile kmetijsko zemljiška skupnost, samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, samoupravna stanovanjska skupnost, samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka gorenjskih občin, samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom in kot že rečeno svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Objavljamo krajše povzetke iz poročil. Dnevni red 29. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil in odobritve zapisnika Prejšnje skupne seje vseh zborov občinske skupščine in poročila o izvršenih sklepih ter odgovorov na delegatska vprašanja s prejšnje seje so na dnevnem redu se naslednja vprašanja: — obravnavanje in sprejemanje odloka o določitvi prispevne stopnje za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za čas od 1.8. do 31.12.1977 — obravnavanje in sprejemanje odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje obveznih nalog samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom — obravnavanje in sprejemanje odloka o potrditvi zazidalnega načrta za Posavec — poročila za leto 1976: a) kmetijske zemljiške skupnosti občine Radovljica, b) samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, c) samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica, d) samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka gorenjskih občin, e) samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, 0 sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Radovljica — obravnava predloga za podelitev občinskih priznanj — razrešitev in imenovanje — delegatska vprašanja Imenovanje Ker je dosedanjemu ravnatelju osnovne šole A. T. Linhart v Radovljica Ivanu Vodopivcu potekel mandat (želi se tudi upokojiti) je bil aprila objavljen razpis za to delovno mesto. Na razpis se je prijavil le 35-letni predmetni učitelj Srečko Toman, ki izpolnjuje pogoje in so za njegovo imenovanje že dali soglasje vsi potrebni organi in skupnosti. Zato komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve predlaga vsem zborom skupščine, da se dosedanjega ravnatelja Ivana Vodopivca razreši dolžnosti ravnatelja šole v Radovljici, na njegovo mesto pa Hiienuje Srečka Tomana iz Lesc. KMETIJSKO ZEMLJIŠKA SKUPNOST je v minulem letu posvečala še posebno skrb uresničevanju sklepov druge konference zveze komunistov Slovenije o kmetijstvu in nadaljnjih nalogah v kmetijstvu, nadalje uresničevanju zemljiške in prostorske dejavnosti (predvsem oblikovanju stališč glede primernosti zemljišč za počitniško gradnjo), urejevanju skupnih pašnikov in planin, opredelitvi kmeta glede na zakon o kmetijskih zemljiščih in razpravam o zaščiti kmetij po zakonu o dedovanju kmetij in kmetijskih zemljišč. Skupnost je dajala soglasja k posameznim urbanističnim in zazidalnim načrtom tudi k posameznim lokacijam. Odločila se je tudi za aglomeracije 550 hektarov nižinskih in višinskih pašnikov. To so pašniki Draga, Goška planina in Rakovnik na območju KZK TOZD Kooperacija Radovljica, Selo, Bodešče, Polj-šica, Ribenska in Belska planina na območju KZ Bled; Bohinjska Bistrica, Stara Fužina in planina Uskov-nica, Praprotnica in Konjščica na območju zadruge v Bohinju. Za prihodnje delo pa skupnost predlaga, naj bi se položaj oziroma status kmeta določal po sedanjih merilih, zavzema se za kontrolo nad obdelavo kmetijskih zemljišč. Status kmeta bi bilo treba odvzeti vsem, ki zemljo zanemarjajo ali jo dajejo drugim v najem. Predlagajo tudi, da bi pri kontroli obdelovalnih zemljišč morale aktivno sodelovati tudi krajevne skupnosti. Skupnost pa bo predlagala na podlagi javne razprave še odlok o zaščitenih kmetijah. Nazadnje je v poročilu predložen tudi program sklada za pospeševanje kmetijstva za letos, kjer predvidevajo financiranje pospeševalne službe (2 pospeševalca), izobraževanje kmetov in sofinanciranje pospeševalnih akcij, sofinanciranje nabave plemenjakov in urejanje pašnikov v skupni vrednosti 795.000 dinarjev. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO gozdnogospodarskega območja Bled je bila ustanovljena januar- Denar za dogovorjene pravice Ker nekatere delovne organizacije in delovni ljudje še niso sprejeli samoupravnih sporazumov, je treba sprejeti odlok o prispevnih stopnjah V delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v radovljiški občini so od 6. do 24. junija potekale javne razprave o samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje od 1976. do 1980. leta. Samoupravne sporazume so sprejele vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Ker pa nekatere delovne organizacije in delovni ljudje v občini še niso sprejeli samoupravnih sporazumov, je treba za te delovne organizacije in delavce sprejeti odlok o prispevnih stopnjah. Odlok bo namreč zagotovil, da bodo sredstva za dejavnost samoupravnih interesnih skupnosti dotekala od 1. avgusta do 31. decembra letos. Tako pa bo omogočeno tudi uresničevanje dogovorjenih programov SIS za letos. Izvršni svet občinske skupščine je v začetku tega meseca obravnaval predlog odloka in ga delegatom vseh treh zborov predlaga v potrditev. Odlok določa naslednje prispevne stopnje: za skupnost otroškega varstva Radovljica in zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije 4,25 odstotka od bruto osebnih dohodkov; za uresničitev programa občinske izobraževalne skupnosti 5,39 odstotka; za občinsko kulturno skupnost Radovljica 0,83 odstotka; za telesnokulturno skupnost Radovljica 0,39 odstotka; za občinsko zdravstveno skupnost Radovljica 6,13 odstotka od bruto osebnih dohodkov in iz dohodka 1,31 odstotka (osnova je bruto osebni dohodek); za skupnost za zaposlovanje Kranj 0,46 odstotka iz dohodka (osnova je bruto osebni dohodek); za izobraževalno skupnost Slovenije 10,6 odstotka iz dohodka (osnova je korigirana davčna osnova); za raziskovalno skupnost Slovenije 2,96 odstotka iz dohodka (osnova je korigirana davčna osnova); za skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Sloveniji 12 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, 0,80 odstotka (osnova je bruto osebni dohodek) in iz dohodka 1,27 (osnova je poslovni sklad). Za uresničitev programa samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v Sloveniji pa je določena prispevna stopnja iz dohodka za temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezani za davek iz dohodka in občani, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali negospodarsko dejavnost 0,73 odstotka (osnova je korigirana davčna osnova). Temeljne organizacije združenega dela, ki niso zavezanci za davek iz dohodka pa 0,26 odstotka od bruto osebnih dohodkov. ja 1975. Ves čas je sodelovala v razpravi gradiva o urbanizaciji in prostorskem planu občine, izvršni odbor pa je dajal soglasja k posegom v gozdni prostor, k načrtom, spremembam in dopolnitvam načrtov gozdnogospodarskih enot. Sicer pa je glavni cilj te skupnosti ohranitev in gojitev gozdov, usklajevanje interesov med gozdnim, lesnim in družbenim gospodarstvom, nadalje gojitev gozdov, ohranjanje biološkega ravnotežja in urejanje drugih vprašanj, ki se nanašajo na varovanje gozdov. Skupnost bo še naprej med drugim dajala predloge za razlastitev gozdov za varovalne ali gozdove s posebnim pomenom. Odbirala bo površine gozdov, na katerih se lahko opusti odkazo-vanje gozdnega drevja ali pa poenostavi postopek glede tega. Sodelovala in odločala pa bo glede na pristojnost tudi pri vseh drugih posegih v gozdove. Dokaj obširno in predvsem popolno je tudi poročilo SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI, ki ugotavlja, da je bilo lani končano prejšnje srednjeročno obdobje. 1971. leta je bilo v občini 8254 stanovanj, od tega v družbeni lastnini 1389. Do konca leta 1976 pa je družbena stanovanjska gradnja narasla za 722 stanovanj, zasebna pa za 205;' skupaj je bilo torej zgrajenih 927 stanovanj v petih le^h. V naslednjem sredrr^ročnem obdobju do 1980. leta je predvideno, da bo v občini zgrajenih 724 družbenih stanovanj in 310 zasebnih; skupaj torej 1034. Sporazum tudi predvideva za letos izločanje sredstev v višini 6,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Iz poročila je tudi razvidno, da je samoupravna enota za graditev stanovanj lani temeljnim organizacijam združenega dela in delavcem v teh organizacijah dodelila za gradnjo in nakup stanovanj ter komunalno opremljanje 7,385.000 dinarjev posojil. Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini je lani gospodarila že s 1779 stanovanji v skupni vrednosti prek 170 milijonov dinarjev. Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pa je lani zgradila oziroma kupila 52 solidarnostnih stanovanj, od tega 26 v Radovljici, 4 v Bohinjski Bistrici, 7 v Kropi in na Jesenicah (kreditiranje rešitve stanovanjskih problemov iz Soteske) 5 stanovanj. Posebno skrb pa je posvečala tudi problemom zaradi potresa in med drugim sodelovala tudi pri gradnji doma upokojencev. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO ZRAKA GORENJSKIH OBČIN je bila ustanovljena julija lani. Ima regionalni značaj. 2e na samem začetku je bilo ugotovljeno, da je na Gorenjskem več strokovnjakov in naprav za merjenje onesnaženosti zraka, ki pa niso primerno izkoriščeni. Ugotavljajo tudi, da bi bilo treba urediti kataster onesnaževalcev oziroma dobiti seznam najhujših onesnaževalcev. Sodelovala je skupnost tudi pri lokaciji komunalnih smetišč in odlagališč industrijskih odpadkov in sprožila akcijo o popisu onesnaževalcev ter porabo virov v posameznih enotah. Največ težav pri delu pa je skupnost imela zaradi finančnega poslovanja in administracije. Skupnost namreč nima strokovnjaka, ki bi bil zaposlen samo za potrebe varstva zraka. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM V OBČINI je lani zabeležila tri pomembne dogodke: sprejem zakona o varstvu pred požarom, ustanovitev samoupravne interesne skupnosti v občini in vzgoja delovnih ljudi za varstvo v Sloveniji. Danes je v občini 31 teritorialnih gasilskih enot in štiri industrijske enote v podjetjih (Elan, Veriga, LIP - TOZD Rečica in TOZD Tomaž Godec). Vsa društva povezuie občin- ska gasilska zveza, ki ima sedež na Bledu. Sicer pa so v občini organizirana tri centralna gasilska društva (Radovljica, Bled, Bohinjska Bistrica) in štirje podcentri (Begunje, Gorje, Stara Fužina in v Kropi, ki je še v ustanavljanju). Najbolje dela center Bled. Gasilske enote v občini so dodobra obnovile tehnično opremo. Niso pa opremljene za reševanje in gašenje visokih stanovanjskih stolpnic. V občini je 1199 operativnih članov gasilskih organizacij, 330 ostalih članov, 221 mladincev in 238 pionirjev. Nezadovoljive pa so v občini vodne razmere. Imajo le 48 požarnih vodnih bazenov. Občinska gasalska zveza je društvom nabavila nujno potrebno opremo (ročnike, trojake, delovne opasače, reševalne vrvi, brentače, ročne gasilne aparate, hidrantne nastavke, razne spojke in drugo). Društva pa so sama s pomočjo občanov in zbiranjem prispevkov nabavila več motork, avtomobilov, orodja, osebne in druge gasilske opreme. V prihodnje bo požarna skupnost skrbela za nadaljnji razvoj gasilskih društev in teritorialna društva do leta 1980 oskrbela z najnujnejšo gasilsko opremo. Sicer pa bi v štirih letih potrebovala za uresničitev programa 12,620.000 dinarjev, od tega v drugi polovici letos blizu 1,5 milijona dinarjev. Nazadnje v poročilu ugotavljajo, da je občinski načrt varstva pred požarom že zastarel in ga je treba dopolniti in uskladiti z zakonom o varstvu pred požarom. Nova organiziranost SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU se je začela pred štirimi leti, ko ga je občinska skupščina ustanovila kot posebno telo. Svet ima komisijo za prometno vzgojo v šolah, ki je lani organizirala šolska prometna tekmovanja pod naslovom Kaj veš o prometu. V akciji je sodelovalo 130 razredov in 3200 učencev. Organizirala je tudi prometno vzgojo učencev srednjih sol, za predšolske otroke pa so predvajali 14 filmov o varnosti v cestnem prometu. Komisija za prometno varnost se je med drugim zavzemala za odpravo črnih točk v občini. Vendar pa v večini primerov ni bilo še nič narejenega (naloga republiške skupnosti za ceste!). Lani je na slovenskih cestah umrlo 587 oseb, hudo poškodovanih pa je bilo 3419. Med vzroki prometnih nesreč je bila na prvem mestu neprimerna hitrost in neupoštevanje hitrostnih omejitev (29,5 odstotka) sledijo pa neupoštevanje prednosti (16,2), nepravilnosti pešcev (13,1), vpliv alkohola voznikov in drugih udeležencev v prometu (11 odstotkov). V Sloveniji je lani v prometnih nesrečah umrlo 64 otrok in mladoletnikov. Od 101 prometne nesreče lani v občini pa je bilo sedem smrtnih. Konec minulega leta je bilo v občini 8939 voznikov motornih vozil in voznikov kmetijskih traktorjev (75 odstotkov moških). Vseh motornih vozil (osebni avtomobili, tovornjaki, motorna kolesa, mopedi) pa je bilo registriranih 9295. *- Občinska in javna priznanja za leto 1977 Komisija za odlikovanja in priznanja občinske skupščine je 8. julija pregledala in obravnavala predloge za podelitev občinskih javnih priznanj za letos. Podelili jih bodo ob občinskem prazniku 5. avgustu. Na podlagi razpisa so poslali predloge občinska konferenca SZDL , kulturna skupnost, oddelek za ljudsko obrambo in osnovna organizacija ZK Matevž Langus v Kamni gorici. Na podlagi kriterijev komisija predlaga vsem zborom občinske skupščine, da se za leto 1977 podelijo priznanja občinske skupščine Francu Jeretu (Radovljica), Ivanu Fabijanu (Bled), Jožetu Ostermanu (Bled), Janezu Strgovšku (Lesce) in Jožetu Poljancu (Bled). Javna priznanja za dosežene uspehe pa predlagajo za Postajo gorske reševalne službe Bohinj, Godbo na pihala Gorje, Kemično tovarno Podnart in Zavod Matevža Langusa iz Kamne gorice. Obvezni prispevek za varstvo pred požarom Delegatom vseh treh zborov bo na seji v sredo, 20. julija, predložen tudi odlok o določitvi obveznega prispevka za financiranje nujnih nalog samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Radovljica za drugo polletje letos. Odlok predvideva, da delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani plačujejo prispevek za financiranje nujnih nalog programa samoupravne' interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini. Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Osnova za izračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka oziroma za občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po osnovah, določenih z družbenim dogovorom o merilih in načinu ugotavljanja osebnega dohodka občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve. Prispevek znaša 0,30 odstotka od bruto osebnih dohodkov iz rednega in dopolnilnega dela ter dela upokojencev. Zazidalni načrt za Posavec Na seji bo delegatom vseh treh zborov občinske skupščine predložen v potrditev tudi odlok o zazidalnem načrtu za Posavec. Zazidalni načrt je izdelal Zavod za urbanizem Bled. Sestavni del zazidalnega načrta je tudi pravilnik in idejni načrt komunalnih sredstev. Po srednjeročnem programu stanovanjske izgradnje naj bi do 1980. leta v občini Radovljica zraslo novih 1000 stanovanj. DOGOVORIMO SE Hruščanska godba z bogato tradicijo r Skromni začetki in »zlato« obdobje v povojnem času — 1500 koncertov in nastopov — Resne težave pred polstoletnim jubilejem rani družbenih organizacij na Hrušici. Po letu 1965 se je število zmanjšalo. Zdaj nas je dvaindvajset, le redko pridemo vsi skupaj, kajti težave so zaradi večizmenskega dela posameznih godbenikov. Potrebovali bi nove instrumente, veseli bi bili, če bi izpolnili obljubo, da bomo dobili instrumente jeseniške godbe, ki se je nedavno tega opremila z novimi. Poleg denarja so težave še s kadri, mladim ni toliko za igranje. Mladinska organizacija bi morala bolj spodbujati mlade, da bi se vključevali v godbeni odsek.« Eden izmed številnih nastopov hruščanske godbe na pihala HRUŠICA - Godba na pihala DPD Svoboda Hrušica ima v tem kraju dolgoletno tradicijo. Prvi zametki te kulturne zvrsti segajo v leto 1929, ko so se hruščanski godbeniki začeli zbirati v gostilni pri Krivcu. Naslednje leto je bila godba uradno ustanovljena in malokdo je tedaj verjel, da bo postala eden izmed stebrov kulturne dejavnosti Hrušice v predvojnem, posebno pa v povojnem obdobju. Ob ustanovitvi je godba imela dvanajst članov, najbolj množična pa je bila po osvoboditvi, ko je bilo tudi trideset članov. To je bilo nekako »zlato« obdobje hruščanskih godbenikov, ki je trajalo nekako do leta 1965. V najbolj uspešnih letih so imeli tudi po več sto koncertov letno. Danes je pravzaprav že kar redkost, da ima manjša krajevna skupnost svojo godbo. Na Hrušici so lahko ponosni, ker godbeniki vztrajajo. Sedaj jih je dvaindvajset, med njimi nekaj mladih. Kljub dolgoletni bogati tradiciji pa imajo nekaj težav, saj dobivajo od DPD Svobode skromna sredstva, med mladino pa ni dosti zanimanja za godbo. Največ zaslug za uspehe ima dolgoletni vodja Štefan Preželj: »Prva leta ob ustanovitvi smo imeli težave s prostori. Najprej smo se zbirali v gostilni pri Krivcu, kjer so nas gostoljubno sprejeli. Prve instrumente smo kupili sami, starejši godbeniki smo vzgajali mlajše. Moj prvi učitelj je bil oče, ki je bil vojaški godbenik. Prvič smo nastopili po letu 1930 na Dovjem oziroma v Mojstrani. Eden naših prvih in zelo pomembnih nastopov je bil ob otvoritvi Železniške postaje v Podkorenu. Nastopili smo na paradi, nato pa na postaji imeli koncert. Redno smo nastopali tudi doma. Po vojni smo se godbeniki spet zbrali in nadaljevali z delom. Vadili smo v gasilskem domu. V tem obdobju je bila godba najbolj številna, imeli smo veliko koncertov. Igrali smo doma in po gorenjskih krajih. Ko smo leta 1960 pristopili k DPD Svoboda, smo bili še dokaj aktivni. Tega leta smo imeli prvi koncert v še nedokončani dvo- Štefan Preželj vodi hruščansko godbo vse od njene ustanovitve ... Tako razmišlja Štefan Preželj, ki je kljub sedmim križem še vedno »srce« hruščanske godbe. Ta godba je samo v povojnem času imela več kot 1500 koncertov in drugih nastopov. Štefan Preželj je prepričan, da se bo tradicija godbe nadaljevala ob dobri volji in družbeni pomoči. Predvsem vArajevni skupnosti bi se morali zavzeti, da njihova godba še naprej ohrani in nadaljuje uspešno izročilo preteklosti. J.Rabič Razstava Ive Šubica v Kranju Razstava slik s partizansko tematiko akademskega slikarja Ive Šubica nas na današnji stopnji prijetno vznemirja. Če se spomnimo na žolč-ne napade pred približno tridesetimi leti, ko so Ive Subic in še nekateri drugi slikarji skušali pretrgati z vsiljenim socrealizmom in so pričeli slikati partizansko motiviko na svoj način, lastnemu likovnemu izrazu odgovarjajoče slike, kjer je bila na prvem mestu dana vsa značilnost slikarjevega osebnega rokopisa, ne da bi bila podrejena motiviki, potem je do današnjega dne slikar preživel razvoj umetnika s silno ustvarjalno močjo, ki je prenesel svoje izkušnje, pridobljene v vojnem času, v povojni in današnji čas. V vsem tem času je znal vtisniti svojski pečat občečlo-veške umetnosti z osebnim prvin-skim značajem v domači zemlji globoko zakoreninjenega ustvarjalca, ki se je šolal v najtežjih pogojih vojnih dni, in to ne v svetlem ateljeju, temveč v temnih bunkerjih partizanskih tehnik in tiskarn. Kar je bilo mladeniču globoko vsajeno, to sedaj zreli umetnik pripoveduje po svoje in preoblikovano s posebnimi potezami, ki bi jim mogli iskati izvor v razpoloženjskem izročilu vse od slovenske pobaročne in ljudske umetnosti do tiste težko določljive poteze, ki jo vtisne kri Poljanca, trdno zakorinjenega v domači zem- rji. Partizanska motivika je prav tako prežeta z domačo zemljo in domačim človekom in vtisi iz mladosti še danes žive v Šubičevih partizanskih slikah: partizan je kmečki človek iz domače doline, s težkimi pestmi, okorne postave, s povaljanim klobukom na glavi. Nepozabne so postave partizanov v snegu, ogrnjene še čez glavo z odejo, ki jim nahrbtniki maličijo postave; so kot privid pa vendar tako resnične, o čemer se lahko prepričamo s primerjavo z znano Petkovo fotografijo. Te njegove upodobitve partizanov so hkrati resničnost in so privid. Ni se ustrašil poseči v zakladnico evropske umetnosti in s prvinami surrealizma naslikati npr. kurirja, lebdečega v zraku, ter podobne teme. Še nekaj je važno: ko se je spopadal z novimi slikarskimi problemi in jih osvajal ter prenašal v svoje slike, je vedno ohranjal tudi določeno mero pripo- vednosti, ki je posebno v partizanski motiviki dosegla vrhunec, podoben baladni in epski pesnitvi. Ta enkratna združitev slikarskih prvin s pripovednimi je izrednega pomena, kajti slikar vedno ohranja na prvem mestu slikarske prvine, čisto likovno* govorico, kar je še posebno vidno v najnovejšem delu, v mozaiku za spomenik v Dražgošah. Ob tem Šubičevem delu lahko trdimo, da nas je umetnik popeljal v svoj svet gledanja, da nas je naučil gledati in sprejemati umetnikovo sporočilo. Ko danes pregledujemo na tej razstavi, ki je seveda fragmentarna, dosežke Subičevega slikarstva s partizansko tematiko, ugotavljamo, da je mogel trdno izgradnjo likovnega prostora pridobiti le s študijskimi ekskurzijami v svet kubizma, ki še danes močno odseva a je v tem trenutku to samo še Šubičev osebni slikarski rokopis, ki ga ne moremo zamenjati z nobeno drugo likovno usmeritvijo in ne reči drugače kakor: to je Ive Šubic. Razstava je, kot že rečeno, ozek izsek iz likovne tvornosti umetnika, ki je res preozka, da bi mogli spoznati vse dragocenosti njegove umetnosti. Toda že samo po tem izseku lahko dojamemo umetnost, polno življenjske sile, izvirajoče iz domače zemlje in iz izkušenj, pridobljenih v času narodnoosvobodilne borbe. A. Pavlovec SLOVENSKA PESEM V TOSCANI S posredovanjem slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu, s katerim že več let uspešno sodeluje komorni zbor KUD Stane Žagar iz Krope, so na željo italijanskih občinskih vodstev v toskanskem mestecu Fivizzato in Castelnuovo od 2. do 4. julija gostovali na vsakoletnem pevskem festivalu tudi pevci iz Krope. V obeh krajih so bili zares prisrčno srejeti, še posebej pa so poslušalce navdušile naše partizanske pesmi, ki so jih vključili v program počastitev praznika dneva borca. Za uspešen nastop in zastopstvo na tem festivalu gre poleg vodje zbora Egija Gašperšiča zahvala tudi našemu rojaku iz Tržaškega Mauru Zerjalu, ki je skrbel za stike. JR FILMI V KLUBU SKK Kranj — V sredo, 29. junija, je klub kulturnih delavcev Kranj v prostorih kluba skupine kranjskih kino amaterjev pripravil predvajanje treh filmov; Karpa Ačimoviča-Godine Piknik v nedeljo in Zdravi ljudje za razvedrilo ter animirani film Dušana Vukotiča Ars Gratia Artis. Klub kulturnih delavcev namerava jeseni v sodelovanju z zagrebško filmoteko redno predvajati kratke in celovečerne filme. M. Jenšterle Obisk grških literatov Škofja Loka — V teh dneh se je mudil na obisku v Škofji Loki znani grški dramatik, pesnik, komponist in režiser Dinos Tahiarhis. V Slovenijo je prišel na povabilo Zveze kulturno prosvetnih organizacij- Slovenije, v Skofjo Loko pa na povabilo njegovega velikega prijatelja, prevajalca grških literarnih del v slovenščino Marijana Tavčarja ter seveda občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij. V Škofji Loki ga je sprejel tudi predsednik ZKPO občine Škofja Loka Peter Finžgar ter njeni predstavniki. »Rojen sem bil leta 1919 in zdaj že vrsto let živim v glavnem grškem mestu Atenah,« mi je pripovedoval pred dnevi ob svojem obisku v Škofji Loki Dinos Tahiarhis. »Pisati sem začel že dokaj zgodaj. Doslej sem napisal kar petnajst obširnejših dramskih in drugih literarnih del.« Dinos Tahiarhis pa je tudi začetnik med pisci eksperimentalnih dramskih del v Grčiji. Svoje prvo tako delo je izdal že leta 1964. V raznih gledališčih v Grčiji - od Aten do Soluna — je bilo doslej odigranih prek petindvajset enodejank. V glavni vlogi vedno nastopa žena Eli Zulovič, po rodu iz Maribora. »Moja dela pa igrajo tudi marsikje v tujini,« pristavlja znani grški dramatik. »Leta 1963 sem začel pisati tudi za takoimenovano .gledališče enega'. Vem, da so takrat moja dela predvsem zaradi velikih zaslug prevajalca literarnih del iz grščine v slovenščino Marijana Tavčarja izvajali tudi mnogi vaši priznani umetniki ih dramski igralci Stane Sever, Andrej Kurent ter Janez Hočevar-Rifle. Še posebno vesel pa sem, da so se za moja dela navdušili tudi člani beograjskega gledališča .Atelje 220'. In ne nazadnje: mnoga moja dela so bila predstavljena že tudi v gledališčih v ZR Nemčiji, na Poljskem, Franciji in še kje drugje.« V zadnjem letu je Dinos Tahiarhis napisal še dva izredno uspela romana. Zaradi svoje naprednosti je znani grški pisatelj dosegel še en velik uspeh. Romana »Kapitalist in komunist«, ki obravnava usodo ljudi v prvi in drugi svetovni vojni v nekako fantastičnem stilu, ter »Kdo se boji fašistov«, delo, ki obravnava špansko državljansko vojno, sta izredno iskana in brana. »Največje uspehe pa sem dosegel z deloma ,Ženska z ogledalom' in .Služkinja',« pravi Dinos Tahiarhis. »Še posebno vesel pa sem, da je bilo že toliko uprizoritev mojih del v Sloveniji. Sem namreč oboževalec Slovenije in vaših ljudi. Zato sem tokrat že drugič tu. Moram pa povedati, da je tudi v naših revijah vse več prevodov vaših pesnikov. Omenim naj samo najbolj brane Kovica, Znidaršiča in Pibernika. Pa tudi to me veseli, da se na odrih vaših gledališč pojavlja vse več del grških dramatikov. Moram reči, da je zdaj pri nas v Grčiji nastal pravi preporod, da imamo pisatelji veliko svobodo. In upam, da bo tako tudi v prihodnje.« Poleg Dinosa Tahiarhisa pa je Škofjo Loko obiskala tudi grška pesnica Stellina Knykoyni, ki je doma iz mesta Halkide na polotoku Evbeji. Mlada pesnica je izdala svojo prvo pesniško zbirko »Prvi val« lani, zdaj pa pripravlja, drugo. Posebna značilnost njenih pesmi je vedrost, vendar pa vsa njena dela dajejo vzdušje in navdih melanho-ličnosti. J. Govekar TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ m za vroče* t r i g 1 a v Nastop tržiške folklore S preselitvijo v staro osnovno Jolo heroja Bračiča se bodo delovni pogoji'tržiške folklorne skupine Karavanke zboljšali, medtem ko pa materialni položaj še ni rešen Tržič — Pretekli teden se je več kot 100 članov, mladincev in pionirjev folklorne skupine Karavanke iz Tržiča predstavilo na celovečernem nastopu, prirejenem v počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita. Polna dvorana Cankarjevega doma je bila najlepša nagrada za prizadevno folklorno skupino, ki je slavila lani 10. obletnico delovanja. Na prireditvi sta nastopila tudi kvintet Bratje Zupan in glasbeni ansambel Karavanke, ki že vsa leta sodelujeta v programu folklorne skupine. Karavanke so uigrana kulturna skupina, vešča kvalitetno zaplesati znane gorenjske, belokranjske in prekmurske plese, plese iz Posavine, Podravine in Šumadije ter plese s slovenske Koroške. Tržiški plesalci pa svoj program zadnje čase dopolnjujejo z bloškimi in bunjevački-mi igram ter makedonskimi plesi, v katerih nastopa le ženski del plesne skupine. S tem Karavanke zaokrožujejo svoj program, v katerem so zastopani plesi vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Za plesalce folklorne skupine Karavanke do jeseni ne bo počitka. 2. julija 80 nastopili na osrednji prireditvi ob krajevnem prazniku Bistrice pri Tržiču, v ponedeljek, 4. julija, pa v glavnem delu kulturnega programa Slov« nskega izseljeniš-kega piknika v Škofji Loki. 29." julija Tržičani odhajajo na pet dni trajajoči folklorni festival v Italijo, kjer bodo nastopale folklorne skupine iz Benečije in Julijske Krajine. 13. avgusta bodo folkloristi obiskali graničarje v tržiški občini in sodelovale na osrednji prireditvi ob 15. avgustu, dnevu graničarjev, v Radovljici. Za 7. september načrtujejo Tržičani celovečerni nastop na Bledu, teden kasneje pa bodo odšli tržiški plesalci v Timočko Krajino, kjer bodo gostje železničarskega in brodarskega kulturnega društva. Na poti domov se bodo 18. septembra ustavili v Beogradu, kjer bodo skupno s folklorno skupino Branko Cvetkovič iz Beograda pripravili nastop za beograjsko občinstvo. Povedati velja tudi, da so junija tržiški folkloristi obiskali tudi brigadirje v Suhi Krajini. Glede prostora za vaje se folklorni skupini Karavanke obetajo boljši časi. Člani upajo, da se bodo kmalu iz dotrajane sindikalne dvorane preselili v*prenovljeno staro osnovno šolo heroja Bračiča v Tržiču. Žal pa vzporedno s tem ne bo rešeno vprašanje financiranja skupine. Pomanjkanje denarja ne teži le Karavank, temveč tudi drugih 18 amaterskih kulturnih skupin v občini-Vsem skupaj je na voljo 18 starih milijonov dinarjev, za normalno delo pa bi jih trŽiška amaterska kultura potrebovala vsaj 30. Folklorni skupini ostaja komaj toliko denarja, da plača vaditelje in glasbenike. Vsa ostala opravila, ki jih m malo, pa opravijo člani izvršnega odbora in plesalci brezplačno, Izredno se obrestuje odločitev folklorne skupine Karavanke, da pomladi svoje vrste. Lani septembra je na primer prišlo do precejšnje generacijske zamenjave. Ce ne bi bilo mladih in novih plesalcev, bi utegnila folklorna skupina razpasti-Tako pa ostaja kvaliteta na zavidlji' vi ravni. Zelja vodstva in plesalcev je, da bi Karavanke še naprej ostale v kvalitetnem vrhu amaterskih folkornih skupin v Sloveniji. J. Košnjek _ Irski problem D v zgodovinski luči Ob petju, glasbi in trpljenju so minevala leta ... Zlatoporočencema Mariji in Rudolfu Ahačič iz Tržiča so za jubilej zapeli, zaigrali, zaplesali in Čestitali tudi citraši, godba na pihala, pevci in folkloristi ter upokojenci Tržič — Po petih desetletjih skupnega življenja sta pred tržiške-ga matičarja preteklo soboto ponovno stopila Marija Ahačič, rojena leta 1908 v Podbrezjah, upokojena* uslužbenka tržiške Glasbene šole, in Rudolf Ahačič iz Tržiča, rojen leta 1890, upokojeni delavec Bombažne predilnice in tkalnice. Zlatoporočencema v pozdrav je zaigral tržiški pihalni orkester, katerega prvi kapelnik je bil Rudolf Ahačič ob ustanovitvi leta 1927, zapeli so jima pevci, ki so pogosto poslušali napotke Rudolfa, zaigrali so citraši, saj je mnoge med njimi učil prav Ahačič, zaplesali folkloristi in čestitali upokojenci, saj je Rudolf med najstarejšimi člani društva. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da sta bila glasba in petje stalna spremljevalca Ahačičeve družine. To velja še danes. Mama Marija je zaljubljena v petje in glasbo, oče Rudolf pa kljub 87 letom krepko poprime za kitaro in zapoje zraven, se usede za klavir ali ubira strune na citrah. Pa tudi skrivnosti igranja na trobento in harmoniko mu niso tuje. Znanja ni nikdar skrival zase, temveč ga je leta in leta prenašal na mlajše v tržiški Glasbeni šoli in drugje. Danes je kljub zavidljivi starosti učitelj trži-ških citrašev. Mama Marija je otrokom Marjeti, Vitalu, Cilki, Mariji in Anki vcepljala ljubezen do učenja in šole, oče Rudolf pa do glasbe in petja. Hčerka Marija, poročena Pollak, je bila pevka v ansamblu bratov Avsenik, sin Vital eden najbolj znanih slovenskih harmonikašev, ki igranja še ni opustil, Anka je učiteljica glasbenega pouka, Cilka zna igrati citre, Marjeta pa se je zaljubila v violino in klavir. Nič čudnega ni, če je bilo slavje zlatoporočencev Ahačič prežeto s pesmijo, veseljem in glasbo. Življenje Ahačičeve družine pa ni bilo le pesem in glasba. Obilo trpljenja se je zneslo nadnjo. Oče Rudolf je preživljal težka leta v ruskem ujetništvu. Ko se je vrnil, se je pridružil borcem za koroško severno mejo. Pred tem in po vrnitvi s Koroške je bil navdušen telovadec in nastopal tudi na številnih tujih tekmovanjih. Posledice telovadbe Aha-čiča še danes ohranjajo pri močeh. Leta 1927 sta se Marija in Rudolf kot delavca v predilnici spoznala in kmalu poročila. Le 19 let je imela mama in zato so ji morali dati starši posebno dovoljenje. Bila pa je brhko dekle. »Pomujati sem se moral, da sem jo dobil,« pravi v šali Rudolf. »Pa se je splačalo, saj sem dobro natrofil...« Leta 1941 so Nemci Rudolfa Aha-čiča zaprli, 3. julija, na 14. obletnico poroke, pa izselili v Valjevo. Štirje majhni otročički so morali na iz-gnansko pot in štiri leta živeti v eni sobi. V rodni Tržič se je Ahačičeva družina vrnila 21. julija leta 1945. »Pa so leta vendarle tako hitro minila,« pravita Ahačičeva zlato-poročenca. »Čeprav se človek raje spomni prijetnejših trenutkov, trpki tudi tako hitro ne zginejo iz spomina. Najhuje je bilo v Valje-vu, v izgnanstvu, čeprav so nas ljudje sprejeli razprtih rok in odprtih src. Za naprej pa si želiva zdravja, potem bo vse drugo vse samo od sebe prišlo ...« J. Košnjek BOMBAŽ, BOMBAŽ, BOMBAŽ Živite zdravo, izbirajte bombažna oblačilal Bogata izbira desenov vTEKSTILINDUSOVEM Informativno prodajnem centru v hotelu CREINA v Kranju Črtomir Zoreč Pri Slovencih ob Rabi (6. zapis) Nadaljujem pot od vasi do vasi — vendar tako, da najprej obiščem največje, za porabske rojake pač najpomembnejše — saj vse štejejo vsaka posebej čez 500 prebivalcev — v glavnem seve slovenske krvi. »NARODNOSTNI DAN« Naključje je hotelo, da je bil prav letos za zaključno prireditev »narodnostnega dneva« v Železni županiji izbran slovenski Dolnji Senik. Od 1. do 5. junija je bil organiziran splet srečanj in prireditev v okviru vsakoletnega »narodnostnega dne« Železne županije v Porabju. Prireditve so se začele v Monoštru, nadaljevale po raznih vaseh, končale pa v Dolnjem Seniku. Ta »narodnostni dan« je že nekaka tradicionalna zunanja manifestacija položaja narodnosti na Madžarskem in njihovega sožitja z večinskim narodom. Zaključna prireditev je bila v nedeljo, 5. junija, pri kulturnem domu v Dolnjem Seniku. Poleg bogatega kulturnega programa je bilo Razumljivo je, da se je ves srd v deželi najprej obrnil proti velikim angleškim lastnikom irske zemlje. Marx je tedaj zapisal: »Ta srd je treba izkoristiti, kajti zemljiško vprašanje je za veliko večino irskega ljudstva vprašanje življenja in smrti. Utrdbo angleške zemljiške aristokracije, ki jo predstavlja Irska, je treba uničiti. Irska ni le glavni vir njenega materialnega bogastva, ampak tudi njene moralne moči. V posesti Irske ohranja angleška aristokracija tudi svoje gospostvo v Angliji. S tem padcem bi bil izpolnjen prvi pogoj za pro-letarsko revolucijo v Angliji.« Zato je stopil Marx v stik z Zvezo fenijcev, katere program je bil osvoboditi Irsko z oboroženo silo izpod angleškega jarma in ustanoviti irsko demokratično republiko, v kateri bi bila zemlja družbena^ last. Marx in Engels sta se v časopisih zavzemala za fenijce, ki so trpeli v ječah. Generalni svet Internationale je nekajkrat sprejel resolucije o irskem vprašanju in se je zavzemal za agrarno revolucijo v Irski ter za njeno osvoboditev. Irsko vprašanje pa se je reševalo sila počasi in le postopoma, ker je bilo premočno povezano s koristmi angleške aristokracije. Z mrtve točke se je premaknilo šele 1868. leta, ko je v Angliji prevzel vlado voditelj liberalne stranke Gladstone. Že naslednjega leta je bil pod njegovo vlado sprejet zakon, po katerem irskim katoličanom od tedaj ni bilo treba plačevati desetine anglikanski duhovščini. Nato so prišli na vrsto Gladstonovi agrarni zakoni, ki so določili bolj pravično zemljiško zakupnino za Irce, varnost zakupnega odnosa in so končno irskim zakupnikom tudi omogočili nakup veleposestniške zemlje. V ta namen jim je angleška vlada dala 30 milijonov funtov posojila, ki so ga- odplačevali v dolgih rokih. Tudi konservativna angleška vlada je šla po isti poti pri reševanju irskega zemljiškega vprašanja. Tako je število irskih kmetov hitro naraščalo. Da bi dvignili njihovo zaostalo strokovno znanje, so ustanovili na Irskem nekaj kmetijskih šol in začeli uvajati zadružništvo. Z nastopom 20. stol. je angleška vlada nadaljevala s svojo agrarno politiko na Irskem. Že leta 1903 so dobili Irci celo 100 milijonov funtov za nakup zemljišč. Posojilo naj bi plačali v 68 letih. Že leta 1911 je bilo na Irskem 64 odstotkov vseh kmetij v rokah irskih kmetov. Irsko agrarno vprašanje pa je angleška vlada rešila v korist angleških veleposestnikov. Kakor je bilo že omenjeno, je vlada prevzela financiranje vsega zemljiškega odkupa na Irskem. Irske kmete so pri tem močno opeharili. Zemljo so morali plačevati po 12 odstotkov višji ceni, kakor je bila njena tržna vrednost. Vlada' v Londonu je angleškim veleposestnikom plačala celo vsoto naenkrat. Vladi oziroma veleposestnikom pa so dali denar angleški in irski davkoplačevalci! Ker je cena zemlje med odkupom poskočila, so morali mnogi irski kmetje zanjo odšteti še več denarja. Po tako visoki ceni je dobil irski kmet po 250 letih nazaj svojo zemljo. Perečega agrarnega vprašanja svoje domovine pa Irci niso rešili sami s svojim legalnim parlamentarnim in ilegalnim revolucionarnim bojem, ampak so jim pri tem veliko pomagale ZDA. Okoli leta 1870 se je ta država povzpela na prvo mesto v pridelovanju žita na svetu. V naslednjih 20 letih so pridelek žita v ZDA celo početvorili. Vse to so dosegli s hitro napredujočo kmetijsko mehanizacijo — s svojimi industrijskimi farmami, ki so proizvodne stroške v tej poljedelski panogi močno znižale, in so tako znižali tudi ceno žitu. Velika konkurenca ameriškega žita je v Evropi zmanjšala vrednost zemlje. Zato so angleški veleposestniki radi prodajali pod tako ugodnimi pogoji svoja veleposestva na Irskem in so denar naložili v renta-bilnejša podjetja. Razumljivo je, da je bil položaj irskih kmetov v takih razmerah vse prej kakor dober. Če temu dodamo še to, da je pred prvo svetovno vojno živelo na Irskem okrog 80.000 ljudi v ilovnatih kočah brez oken, ki so obenem služile kot hlev in da je v začetku prve svetovne vojne 50 odstotkov kmetov na Irskem imelo manj kot 6 hektarjev zemlje in da je bilo v tistem času samo 10 odstotkov orne zemlje, se nam šele v pravi luči pokaže vsa beda takratnega irskega kmeta. , V ospredje je sedaj stopilo vprašanje irske samouprave, ki ga je postavila na dnevni red irska liberalna buržoazija, ki je 1873 ustanovila Home Rule ligo (Isak But, O'Donnell, C. St. Parnell). Toda angleška veleposestniška in buržo-azna reakcija je zahtevo po irski samoupravi uspešno zavračala okrog pol stoletja. Končno pa je le morala popustiti pred močnimi nasprotniki. Irska revolucionarna organizacija Bratovščina republikanskih Ircev, ki je pripravljala vseirsko vstajo, se je hitro širila tudi med irskimi kmetskimi množicami in je med njimi krepila nacionalno zavest. Obilno pomoč je dobivala od Ircev iz ZDA. Irsko osvobodilno gibanje je v začetku 20. stol. dobilo močnega in zvestega zaveznika v angleškem prole- tariatu, ki je s svojimi množičnimi stavkami pomagal vreči 1905. leta z vlade konservativno stranko. Toda Zgornji dom parlamenta, v katerem so imeli večino konservativci, je irsko samoupravo še naprej odklanjal. Zato je bil zakon o irski samoupravi sprejet šele 1914. leta, tik pred prvo svetovno vojno. Ta samouprava je bila močno omejena. Podkralj, ki ga je postavila angleška vlada, je imel pravico veta na zakonske predloge irskega parlamenta. Isto pravico je imel tudi angleški parlament. Angleži v Ulstru so takoj nastopili proti samoupravi in so izjavili, da ne bodo nikdar prestopili praga irskega parlamenta. Proti zvezi z Irsko je Edvard Carson organiziral v Ulstru prostovoljce, ki so grozili celo angleškemu kralju, da ga bodo vrgli s prestola, če bo podpisal zakon o irski samoupravi. Tu je začetek najnovejših napetosti med Ulstrom in Irsko. Irci so odgovorili s svojimi prostovoljskimi enotami. Do oboroženih akcij pa tedaj ni prišlo, ker je v tem izbruhnila prva svetovna vojna. Angleži v Ulstru so se z navdušenjem odzvali pozivu angleške vlade na vojno. Anglija je namreč uvedla splošno vojaško obveznost šele leta 1916. Od 720.000 za orožjt sposobnih Ircev jih je stopilo v angleško vojsko le okrog 80.000. Na pritisk angleškega prebivalstva v Ulstru je angleška vlada 18. 9. 1914. leta izvršitev zakona o irski samoupravi odložila. Irci, zlasti njihovi voditelji, so se zato upravičeno čutili ne samo izigrane, ampak tudi ogoljufane. Vodstvo irske republikanske stranke je na tako odločitev odgovorilo z uporom v Dublinu pomladi 1916. Čas za upor ni bil ugoden. Angleži so tedaj ne le dohiteli, ampak celo prehiteli nemško vojno tehniko z uvedbo novega orožja — tankov. Irske kmetske množice se uporu niso pridružile. Tudi irski ujetniki v Nemčiji se niso odzvali. Zato je imel upor v Dublinu le obrambni značaj. Samo obramba, je dejal V. I. Lenin, je pa grob revolucije. Tako se je tudi zgodilo. Irski uporniki so se utaborili v najlepšem delu mesta. Angleška vojska pa ni pokazala nobenih obzirnosti. S topovi in tanki je napadla. Prve tanke so Angleži uporabili prav proti Ircem. Upor je bil kmalu zadušen. Vsi podpisniki irskega republikanskega razglasa so bili obsojeni na smrt in ustreljeni. Med njimi je bil tudi voditelj upora znani irski pesnik Patrick Pierce. Pomiloščen je bil edinole De Valera in nato interniran. CiriJ Jezeršek na zborovanju slišati več izjav najvišjih zastopnikov oblasti. Tako je med drugim govoril tudi predsednik županijskega sveta dr. Gy6rgy Gonda. H krepitvi narodnostne kulture in ohranjanju materinega jezika vseh treh narodnosti v Železni županiji je v zadnjih nekaj letih veliko prispevalo vedno bolje urejeno šolstvo in varstvo otrok. Blizu 1200 učencev se v osnovni šoli uči materinega jezika, v dvanajstih od devetnajstih vasi, kjer živijo Slovenci, Hrvati in Nemci, je organiziran pouk v materinem jeziku tudi v otroških vrtcih. Ker po šolah in vrtcih še vedno primanjkuje učiteljev in vzgojiteljev, ki bi obvladali jezik narodnosti, bo potrebno še več naporov za izobraževanje teh potrebnih kadrov, seve v sodelovanju z večinskim narodom. Prav sodelovanje z večinskim narodom je ena od najpomembnejših zapisanih nalog uresničevanja narodnostne politike na Madžarskem; Dr. Gonda je kot primer dobrega sodelovanja navedel dolgoletne in tesne stike s Slovenijo in Pomurjem, kjer živi veliko število Madžarov. Praznovanje »narodnostnega dne« v Porabju je bilo povezano še s številnimi drugimi kulturnimi prireditvami. Tako so v Gornjem Seniku pripravili literarni večer, v Slovenski vesi so se bralci Narodnih novin pogovarjali z uredniki tega glasila Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem, v mono-štrskem Klubu prijateljstva narodov so razpravljali sekretarji področnih demokratičnih zvez. — V Dolnjem Seniku so na predvečer zaključne proslave »narodnostnega dne« odprli razstavo krajinskih fotografij Porabja. Le to bi sedaj mogli reči za rojake ob Rabi: ne bojih odplavilo! DOLNJI SENIK Za razliko od Gornjega Senika, ki leži v bolj gričevnatem svetu, je Dolnji Senik ravninska vas na desnem bregu Rabe. Tudi rečico, ki teče skozi kraj, imenujejo kar Dolnjeseniški potok. Le-ta pa privre izpod Hartmanovega brega že blizu naše državne meje. V okolici vasi so lepi borovi in bukovi gozdovi. Kraj sam ima svojo faro in šolo. Kot drugje, tudi tu cerkev in šola predstavljata središče vasi. Tu živi 680 prebivalcev, ki so vsi v bistvu kmetje, četudi jih precej dela v bližnjem Monoštru. A se posvete zemlji, čim se vrnejo z dela v tovarni — plača in kmetijski pridelki prebivalstvo kar lepo preživljajo. Tista beseda o ubogih polproletarcih je najbrž že zastarela. Kar poglejmo na precejšen standard naših ljudi okrog industrijskih središč — lepe nove hiše, avtomobili, udobna, sodobno opremljena stanovanja itd. Tudi Dolnji Senik, ki leži precej više, bolj severno od Gornjega Senika, ima po ledinskih imenih še povsem slovenski značaj (Podrastek, Komlovje, Janine ipd.). Določeno narodnostno barvo dajejo nekemu kraju tudi priimki prebivalcev (te najlaže zveš v šoli ali pa na pokopaliških nagrobnikih). Tako najdemo v Senikih priimke: Bukovec, Martinjak, PojbiČ, Polanšček, Žalik, Koren, Zavec (t. j. Zajec) idr. Socialna struktura v Dolnjem Seniku je nekoliko drugačna kot v Gornjem Seniku: tu je zemlja bolj razdrobljena, velikih domačij je manj, le štirje kmetje premorejo čez 20 oralov zemlje. SLOVENSKA UČITELJICA Da bi vnesel spremembo v te krajepisne pripovedi, naj povem še besedo, dve o slovenski učiteljici, porabski Slovenki, Eriki Glanz. Poučuje na osnovni šoli v Gornjem Seniku, kjer obiskuje ure slovenščine kar 211 otrok. Erika — nekaj čez trideset let ji je, le kdo bi vpraševal za leta — je končala učiteljišče v Budimpešti, pedagoško akademijo pa v Pešcu, kjer si je pridobila diplomo profesorja kemije. Slovenščino poučuje v 2., 3., 4. in 5. razredu, v vsakem po štiri ure. »Rada poučujem slovenščino, saj je to moj materin jezik,« še bolje pa bo šlo od rok učiteljem slovenščine, ko bodo imeli priložnost za izpopolnjevanje na seminarjih, ki jih bo prirejala mariborska pedagoška akademija. Erika Glanz je tudi aktivna družbena delavka. Pred leti je celo pol dneva predsedovala kongresu madžarske delavske partije v Budimpešti. Sedela je med Janošem Kadarjem in Brežnjevom! Skušal bom dobiti posnetek spominske fotografije, ki kaže mlado slovensko porabsko učiteljico med dvema tako pomembnima politikoma. Erika Glanz, slovenska učiteljica v Porabju (Gornji Senik) Bivšo gostilno Valburga bodo do konca leta preuredili v vzgojno varstveno ustanovo, v kateri bo prostora za 40 otrok, kar bo zadostovalo trenutnim krajevnim potrebam. Preureditev bo veljala 2,6 milijona dinarjev, ki jih bo prispevala SIS za otroško varstvo občine Ljubljana-Siska. -fr TEKMOVANJE KOSCEV IN GRABLJIC STARI VRH - Aktiv mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi Škofja Loka je v sodelovanju s škofjeloško kmetijsko zadrugo prejšnjo nedeljo pripravil tradicionalno tekmovanje koscev in grabljic. Prejšnja leta je bilo le-to v Poljanah, letos pa je bilo na Grebljici pod Starim vrhom. Bilo je odlično pripravljeno, prvouvrščeni tekmovalci pa so za dosežene uspehe in rezultate prejeli lepe nagrade. Po končanem tekmovanju so namreč vsi obiskovalci še zarajali na bližnjem plesišču. Rezultati: kosci — 1. Franc Miklavčič (Zabrekve), 2. Franc Miklavčič (Dolenja ravan), 3. Janez Frlic (Vinharje); grabljice: 1. Nada Logonder (Grenc), 2. Milena Debeljak (Jarčje brdo), 3. Apela Tavčar (Poljane); plezanje na mlaj: 1. Franc Miklavčič (Dolenja ravan), Iztok Sajcvec (Škofja Loka), 3. Bogdan Gantar (Malenski vrh). -jg ČRNI RIBEZ JE OBRAN GORJE - Kot je znano so na območju Gorij precejšni nasadi črnega ribeza. Ce je spomladi kazalo, ko je že sneg pobelil ozelenele nasade, da bere sploh ne bo, se je sedaj pri obiranju pokazalo, da je nekaj le ostalo. Sicer je bilo ribeza le okoli ene petine od lanske letine, toda nekaj je le. Nekateri nasadi so bili popolnoma prazni, drugi pa povprečni. Črni ribez ima tri sorte in sicer: rozental, holandar in goljat, in ker vse sorte niso enako odporne proti pozebi in tudi cvetijo ne hkrati, so nekateri imeli povprečen pridelek, drugi manj ali pa nič. Zelo ugodne so bile letos odkupne cene in to po 22. - din za kg. Tudi pridni obiralci so prišli na dober račun, saj so dobili za kg obranega ribeza po'7. — dinarjev, kar ni malo. Jože Ambrožih PROSLAVILI DAN BORCA RADOVLJICA — 4. julij-dan borca so proslavili v raznih krajih radovljiške občine. Tako je bilo vsakoletno srečanje borcev in nekdanjih gorenjskih aktivistov na Mlaki pri domačiji yinka Berceta pod Radovljico. Pod Lipanco v triglavskem pogorju so pri obnovljenem spominskem obeležju padlim borcem pripravili spominsko slovesnost, na kateri so nastopili učenci osnovne šole bratov, Žvun iz Gorij. — V Kihnem pri Bledu so hkrati s proslavo 75-letnice ustanovitve gasilskega društva počastili tudi praznik borca. — Prijetno »srečanj«- so pripravili tudi na Homu nad Zasipom. — Komorni zbor KUD Stane Žagar iz Krope je za praznik gostoval v toskanskem mestecu Fivizzato na povabilo levičarske občinske uprave, ki jo vodijo socialisti in komunisti tega italijanskega kraja. Dan borca so počastili s partizanskimi pesmimi, ki so jih domačini navdušeno pozdravili. JR Jesenice — Te dni so na prometnem križišču na Plavžu uredili tudi avtobusno postajališče. Zasadili bodo še okras.no grmičevje in rože, tako da bo izgled lepši. —' Foto: J. Zerdin MARTULJEK — Gozd Martuljek je kraj v gornjesavski dolini, ki postaja vedno bolj turistično privlačen. Prebivalci Martuljka so zelo lepo poskrbeli za okolico svojih domov, gradnja pa je v polnem razmahu. Na sliki: nove hiše, postavljene v obliki stopnic na zahodni strani Martuljka - B. B. TRŽIŠKI UPOKOJENCI NA IZLETU TRŽIČ — Društvo upokojencev iz Tržiča organizira pogosto za svoje člane izlete, za katere vlada precejšnje zanimanje. 11. junija so odšli Tržičani na izlet na Štajersko. Ob tej priložnosti so obiskali tudi Velenje, kjer je bila ta dan revija slovenskih upokojenskih pevskih zborov. Na reviji je nastopil tudi tržiški zbor. V ponedeljek, 4. julija, pa so odšli tržiški upokojenci na Dolenjsko. Izleta se je udeležilo 43 članov društva. Obiskali so Turjak, Velike Lašče, Ribnico, Kočevski Rog z bazo 20, Dolenjske Toplice in Krko. Do konca leta pripravlja društvo še več izletov. -jk PETROL PREUREDIL DETELJICO TRŽIČ - Konec junija je začela v Bistrici pri Tržiču oziroma na Deteljici obratovati preurejena restavracija, ki jo je imel do nedavna v najem Kompas, sedaj pa jo je prevzel Petrol. Restavracija na Deteljici je izredno vzorno urejena in je odprta vsak dan med 7. in 23. uro. S tem uresničuje Petrol načelo celovite ponudbe, ki se začenja na bencinskem servisu in končuje pri gostinskih in turističnih objektih. Preurejena restavracija Petrola v Bistrici pri Tržiču ima 170 sedežev v restavraciji, na vrtu in v posebni sobi. Pretekli teden je začela obratovati tudi menjalnica. Obisk je bil v prvih dneh obratovanja zadovoljiv. K mizam vedno pogosteje sedajo tujci, ki prihajajo ali se vračajo prek Ljubelja, številnejši pa so tudi domačini. — jk S slavnostno povorko in kulturnim programom so 3. julija dopoldne tudi v Kamni gorici v radovljiški občini proslavili dan borca. ,0b tej priliki so razvili prapor krajevne organizaciji' ZZB NOV. Mladi pa so v počastitev praznika pripravili prireditev pod naslovom 26 ur nogometa v Kamni gorici. Na sliki: razvitje prapora. - F. Debeljak Škofja Loka — Stanovanjska gradnja v Podlubniku je v polnem zamahu. Po zazidalnem načrtu bodo zgradili nekaj več kot 500 stanovanj v stolpnicah in nekaj nad 300 v zasebnih stanovanjskih hišah. Pogled na dve že vseljeni stolpnici in dve, ki sta v gradnji. — Foto: B. Blenkuš Jesenice — V krajevni skupnosti Plavž je bil ob cesti Kranjska gora—Ljubljana tudi tale avto. Turistična sezona je na višku in prav i bi bilo, ko bi lastnik avtomobil odstranil na drugo primernejše mesto. — Foto: J. Zerdin Jesenice — Občinska gasilska zveza Jesenice je v nedeljo. 26. junija, pripravila občinsko tekmovanje aktivnih članov prostovoljnih gasilskih društev. Vsaka desetina je morala opraviti mokro taktično vajo in trodelni napad. l'o skupni oceni so imeli največ uspeha gasilci iz Zabreznice. Na sliki: zmagovalci in člani tekmovalne komisije. - Foto: B. B. KOZOROG IN KMETJE Kokra - Kmetje v Kokri se že nekaj let pritožujejo zaradi vedno večje škode, ki jo povzroča divjad, vendar so do sedaj pri Zavodu za zaščito divjadi Kozorog v Kamniku, naleteli na gluha ušesa. V nedeljo pa je bil v osnovni šoli prvi sestanek prizadetih kmetov, predstavnikov KS in Kozoroga. Pogovorili so se o ukrepih za preprečevanje škode, oziroma odškodnini. Predstavnik Kozoroga pa je petini najbolj prizadetim kmetom poklonil napajalnega elektro pastirja. Vseh spornih zadev na tem sestanku res še niso rešili, vendar je bil narejen prvi korak pri reševanju spora med kmeti in Zavodom za zaščito divjadi. F.Senk TRŽIČ - Takšna je bila ugotovitev delegatov tržiške občinske skupščine, ko so razpravljali o pobiranju in trošenju kanalščine v tržiški občini. Ta prispevek je bil v tržiški občini vpeljan leta 1974 in je v treh letih skupno dosegel le 1,237.423 dinarjev, kar pa je premalo za vzdrževanje kanalizacije in njeno modernizacijo ter širitev. Tržičani so še posebno na tesnem pri denarju za gradnjo osrednjega trži-škega kanalizacijskega kolektor j a Kanalščina ne sledi problemom s čistilnimi napravami. Komunalno podjetje, ki želi sicer z deli pohiteti, nima denarja, razen tega pa zaradi že najetih posojil novih ne more več vzeti. Zavlačevanje pri gradnji kanalizacijskega omrežja v občini in kolektorja s čistilnimi napravami pa tudi ni koristno. Zato je bilo na skupščini slišati predloge, da bi morali kanalščino pobirati v vsej občini in ne le tam, kjer je kanalizacija urejena. Marsikateri kilometer je bil zgrajen s prostovoljnim delom in samoprispevkom. Razširitev plačevanja kanalščine na vse Tržičane bi bolje polnila fond za izgrajevanje kanalizacijskega omrežja v občini. Obenem pa bo slej ko prej treba razmišljati tudi o ceni, saj je sedanji tržiški prispevek 0.90 dinarjev med najnižjimi v republiki. O problemu kanalizacije in kanalščine bo govora najverjetneje že na septembrskem zasedanju skupščine. -jk Jesenice — Desetletna Mirica, članica Gobarske družine Jesenice, je našla v jeseniških Rovtih kilogram težkega jurčka, poleg njega pa še tri manjše. Ko seje pred nedavnim vrnila na mesto, kjer je zrasel, jih je našla še šestnajst. Tako velik jurček in tako obilna gobarska bera je za mlado gobarko res izredno doživetje. — J. M. Reševalci na Ledinah Ledine — Postaja gorske reševalne službe iz Kranja je pod vodstvom reševalcev in inštruktorjev Emila Herleca, Toneta Langerholca in Jožeta Zvoklja organizirala v soboto, 3. in v nedeljo, 4. julija na področju Ledin nad Jezerskim gorskore-ševalno vajo, ki je bila združena z obvezno letno obnovo znanja gorskih reševalcev. Kranjski reševalci so v soboto in nedeljo preučili možnosti reševanja z Ledin v najrazličnejših vremenskih razmerah s pomočjo helikopterja ali žičnice in v skrajni sili tudi na klasičen način. Ledine namreč obiskuje vedno več ljudi, vzporedno s tem pa se večajo tudi možnosti gorskih nesreč. Teoretični del vaje so reševalci opravili na Jezerskem, praktični del pa na Ledinah. Vaja je bila vsestransko koristna, saj je praktično ugotovila možnosti reševanja na tem področju, obenem pa so reševalci ,utrdili praktično in teoretično znanje. V nedeljo pa so se reševalci in številni drugi planinci zbrali pod Ledinami ob spominski plošči dr. Gorazdu Zavrniku, Francu Štajerju in Francu Grudnu, ki so se s helikopterjem smrtno ponesrečili leta 1975. O liku ponesrečenih je govoril predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar. Kranjski gorski reševalci so se dogovorili, da bodo odslej vsako leto komemoracijo ob plošči ponesrečenim planincem in reševalcem združili z vajo v gorskem reševanju. -j k Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti Carinarnice Jesenice razpisuje naslednja prosta delovna mesta 6 delavcev s srednješolsko izobrazbo Pogoji: končana ekonomska srednja šola, gimnazija ali odgovarjajoča srednja tehnična šola, z znanjem enega svetovnega jezika. V poštev pridejo samo moški kandidati zaradi kontinuiranega in nočnega dela. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v Odloku o posebnih pogojih za sprejem v carinsko službo (Uradni list SFRJ štev. 64/74 od 13. 12. 1974). Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje, bodo pred sprejemom testirani. Prošnje z življenjepisom, kolkovane z 2 din državne takse, pošljite ali oddajte osebno v Odseku za splošne zadeve Carinarnice Jesenice, 64270 Jesenice, Cesta maršala Tita št. 37. Razpis velja 15 dni od dneva zadnje objave. Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj, čestita vsem poklicnim šoferjem in avtome-hanikom, članom in nečlanom, njihovim svojcem in sodelavcem k stanovskemu prazniku 13. juliju, da bi se še naprej prizadevali za uspešen in varen cestni promet. Izvršni odbor Odbor za medsebojna razmerja KOVINSKE DELAVNICE BLED razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. računovodje vodilno delovno mesto 2. knjigovodje 3. tehnologa Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri da ima najmanj 2 oz. 5 let prakse na vodstvenih delovnih mestih finančne stroke, da je moralno in politično neoporečen; pod 2.: da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v finančni stroki; pod 3.: da ima srednjo tehnično šolo strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj. Pismene prijave in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Kovinska delavnica Bled, Se-liška cesta. Za delovno mesto pod točko 1. velja razpisni rok 15 dni po objavi, za delovni mesti pod 2. in 3. pa do zasedbe delovnega mesta. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam dolgo, belo poročno OBLEKO (št. 42). Sajovic, Predoslje 67, Kranj 4716 Prodam PSE bernardince in TELIČKO frizijko. Noč, Selo 27, Žirovnica 4817 Zaradi selitve poceni prodam kompletno SPALNICO ter vitrino * vse »orehova korenina«. Naslov v oglasnem oddelku 4818 Prodam TRAKTOR DEUTZ 13 KM s kosilnico. Potočnik Damijan, Rova 22, Radomlje 4819 Prodam KASETE za nemščino 2000 S. Sp. Brnik 31 4820 Prodam 300 bukovih BUTAR. Udir Alojz, Sp. Besnica 155 4821 Prodam RDEČ RIBEZ. Cena 20 din za kg. Rotar Franc, Cankarjeva 26, Tržič 4822 Prodam žito za krmo (PŠENICA, JEČMEN). Spenko, Bukovica 1, Vodice 4823 Prodam večjo količino domačega ŽGANJA. Resman, Zgoša 44 4824 Prodam šotor za 4 osebe z dnevnim prostorom in baldahinom. Ogled v četrtek popoldne od 16. ure dalje. Tenetiše 4 4825 Prodam AJDO za seme. Čirče 24 Prodam dvoredni pletilni stroj Regina in večjo količino športnih znamk. Telefon 25-975 popoldan VALILNICA NAKLO RAZPRODAJA 12 tednov stare jarčke v sredo, 13. julija 1977, od 8. do 11. ure in od 15. do 17. ure v vzrejališču Podbrezje. Cena: 45 din. GKZ TZE Naklo Prodam aluminijaste RADIATORJE Gorenje Velenje različnih velikosti, 12 kub. m tervola debeline 3 cm, žaluzije za okna 120 x 170 - 7 kom., 140 X 140 - 2 kom., vrata Jelovica mahagonij 10 kom, vrata Jelovica pleskana 5 kom. vse velikosti 200 x 81. Ponudbe oddati pod »Ugodna cena« 4828 Prodam rabljeno strešno OPEKO kikinda in cementni folc. Jagodic, Selca 25, Šk. Loka 4829 Prodamo PETELINE stare 6 tednov za dopitanje. Prezrenje 4, Podnart 4830 Prodam po 25 kg težke PRAŠIČKE. Velesovo 35, Cerklje 4831 Prodam pol suhe smrekove PLOHE 50 mm. Šenturska gora 26, Cerklje 4832 Prodam varilni APARAT Uljanik — skoraj nov. Potočnik Vinko, Stirpnik 15, Selca 4833 Prodam GLISER Elan - GT 400, motor Johnson 40, prikolico. Lakota, Gregorčičeva 29, Bled, tel. 77-664 kupim Kupimo vrtne MIZE in STOLE dolge 2 m - lahko tudi samo podstavke. Turistično društvo Smlednik Kupim ELEKTRO MOTOR 7 ali 10 KM. Vasca 11, Cerklje 4835 Kupim avto PZ 125, AUSTIN 1300, FORD TAUNUS 17 ali 12 m, po možnosti tudi na posojilo. Tel. 064-21-589 4846 Kupim karambolirano ZASTAVO 750. Ponudbe pod »Kupec« 4847 Kupim APN-4 moped ali pony express. Radovljica tel. 75-693 4848 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, v voznem stanju, neregistriran. Krajnik, telefon 064-60-959 4762 Prodam zaradi odhoda k vojakom odlično ohranjen SPAČEK, letnik 1966. Jugovic, Sv. Duh 2, Šk. Loka, tel. 064-60-252 4763 Ugodno prodam OPEL Re-KORD, letnik 1964, dobro ohranjen. Tomažič Frankovo naselje 52, Šk. Loka 4764 Poceni prodam FIAT 1300. Kokri-ca, Grosova 21 4767 Prodam AMI 8, letnik 1973, odlično ohranjen. Ogled po 15. uri Aljan-CiČ, Naklo 142 . 4849 Zelo ugodno progam FIAT 850 Iidjja ČP Olu, Kranj, Ulica Mote PIJ .dej. 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tiak: Zdruleno podjetje LJudaka pravica, LJubljana, Kopitarjeva S. — Naalov uredništva in uprava 11«ta: Kranj, Moae Pij .dej a 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51S0O-6O1-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-841, uredništvo Jl-835, novinarji 21-860, malo- 3lasni In naročniški oddelek ■141. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, eena aa 1 številko i dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/73. šport coupe, Oman Srečko, Gradni-kova 75, Radovljica. Ogled popoldan Poceni prodam FIAT 750, letnik 1965. Ogled vsak dan popoldan. Cesta Kokrškega odreda 21, Kranj 4851 Prodam motor APN 4. Ogled od 15. do 16. ure. Mraz Brane, Pot na Jošta 25 4852 Prodam FAP kiper s 130 KM, 7 t nosilnosti v voznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 4853 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Novak pod bivšo gostilno na Klancu, Medvode 4854 Prodam NSU 1200 C, letnik 1972, Gruden Janko, Vincarje 35, Šk. Loka 4855 Prodam SIMCO 100 GSL. Hlebce 20, Lesce 4856 zaposlitve Sprejmem VAJENCA za priučitev kovino strugarja. Slatnar Peter, Cerklje 50 4857 Iščem VARUHINJO za 14 mesecev starega otroka. Doles, Gorenjskega odreda 4, Kranj 4858 posesti Zazidljivo PARCELO za vikend ali hišo prodam po ugodni ceni. Relacija Tržič —Begunje. Ponudbe oddati pod: »ugodna prilika« 4859 stanovanja Mlada družina išče STANOVANJE v Tržiču ali okolici. Predplačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4795 Zakonca brez otrok iščeta ENO-SOBNO STANOVANJE na relaciji Kranj —Ljubljana. Ponudbe oddati pod: »Kranj—Ljubljana« 4860 Prodam takoj vseljivo STANOVANJE v bližini Jesenic. Ponudbe oddati pod »Ugodno« 4861 izgubljeno Izgubil sem REGISTRSKO TABLICO KR 63-575. Sp. Brnik 31 4862 Izgubil se je PES črne barve pasme cocer spaniel. Kdor bi kaj vedel naj javi na naslov: Vunšek, Pot za krajem 20, Orehek, Kranj 4863 Dne 26. junija 1977 se je izgubil PES mešanec — bel z rjavimi lisami, sliši na ime Lesy, kdor ga najde naj sporoči na naslov: Tratnik, Češnjica 10, Podnart 4864 BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ Majstrov trg 12 obvešča cenjene stranke, da bo brivsko frizerski salon v Kranju, Šorlijeva 18 (Vodovodni stolp) zaradi adaptacije zaprt od 13. do 25. julija 1977. najdeno V četrtek, 7. julija, sem našla DENARNICO na ul. XXXI. divizije. Naslov v oglasnem oddelku. 4865 prireditve Hotel »Alpe-Adria« Radovljica vas vabi vsako soboto na SENČNI VRT. Zabaval vas bo ansambel »Spectrum«. Nudi dobro kapljico in specialitete na žaru. Vabljeni! 4866 obvestila EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan. 4536 V stanovanju vam bujni cvetovi rož ustvarjajo ugodno razpoloženje — brezskrben dopust, vikend, potovanje in vsakodnevno zalivanje odpade. To vam zagotavlja VLAŽI-LEC LONČNIC (samozalivalnik); dobi se v vseh kranjskih cvetličarnah podjetja KŽK. 4804 Obveščava, da imava NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO 24-493. Avtoprevozništvo Satler Jože —Drago, Oldhamska 14, Kranj 4807 Po zelo ugodni ceni izdelujem BAVARSKE FASADE in ostale. Vprašati pri Jevšek, Britof 209 4808 Hlebš Rudolf steklarstvo Kranj vljudno sporoča, da bo delavnica od 8. do 30. julija ZAPRTA zaradi letnega dopusta. 4809 žen i t ve Samski FANT, zaposlen, z manjšo kmetijo, želi spoznati preprosto dekle z dežele. Drago dekle, oglasi se mi prosim pod šifro: »Ti si skrita kakor zvezde za gorami.« 4867 Kmetovalci! Obveščamo, da smo dobili iz izredne serije večje število traktorjev TOMO VINKOVIĆ 30 KM Traktorje lahko kupite v Kranju pri KŽK, Cesta JLA 1. z takojšnjo dobavo in pod ugodnimi kreditnimi pogoji z minimalno udeležbo. Ker je število traktorjev omejeno priporočamo, da se najkasneje do četrtka 21. julija odločite in izkoristite izredno priložnost. Po tem roku bo dobava zopet po vrstnem redu predplačil. Naročila pa sprejemamo za traktorje TOMO VINKOVIĆ 24 KM, 21 KM, 18 KM in 15 KM Na zalogi imamo motokultivatorje DIESEL 15 KM in 18 KM Redno držimo zalogo vseh rezervnih delov, v prvi vrsti za proizvode TOMO VINKOVIĆ, z novo organizirano servisno službo, s posebej usposobljenimi mehaniki, pa v najkrajšem času opravljamo vse servisne usluge za tovarno TOMO VINKOVIĆ po vsej SR Sloveniji, za drugo kmetijsko mehanizacijo pa za območje Gorenjske. Obvešča: Kmetijsko živilski Kombinat Kranj - Agromehanika Trgovina kmetijskih strojev, Cesta JLA 1 tel. 23-485 Trgovina rezervnih delov, Koroška cesta 25 tel. 24-786 Servisna služba, Cesta JLA 11 tel. 24-372 Za najetje kredita predložite zemljiško knjižni izpisek ali odločbo o odmeri katasterskega dohodka in dva žiranta s potrdili kot veljajo za kupca, ali pa potrdilo, da je v delovnem razmerju. Vse ostalo uredimo sami. TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Model MANIKA Barva: rdeča modra Cena: 333,35 din nesreče Gorske nesreče JESENICE - Pred dvema letoma, leta 1975, se je v gorah smrtno ponesrečilo 27 gornikov, lani jih je bilo nesrečnih 13, letos pa, ko se prava poletna turistična in planinsko alpinistična sezona ni še niti prav začela, pa so gore terjale že 16 smrtnih žrtev. To je srhljivo, resno opozorilo, da morajo obiskovalci gora imeti vedno primerno opremo in znanje, da se bodo lahko uprli stoterim nevarnostim, ki grozijo v gorah. Več skrbi in sredstev bomo morali nameniti prvenstveno šolanju in vzgoji gornikov in še posebej plezalcev in alpinistov, če hočemo preprečiti vedno bolj številne nesreče. Gore morajo postati visoka šola znanja in uspehov, ne pa pokopališče. Le pogum v gorah ne pomeni veliko, če se mu ne pridruži iskrena ljubezen in previdnost ter primerna, popolna oprema. U. Z. Popravek Pri razpisu prostih delovnih mest Vodnogospodarskega podjetja Kranj, ki je bil objavljen v GLASU v petek, 8. julija, popravljamo kvalifikacijo mehanika: iščemo VK mehanika in ne KV, kot je bilo pomotoma objavljeno. Vodnogospodarsko podjetje Kranj Utonila v Bohinjskem jezeru V nedeljo je skupina delavcev podjetja Ciciban iz Nove Gorice prišla na izlet v Bohinjsko Bistrico. Pri hotelu Zlatorog so imeli piknik, potem pa so se razšli, nekateri na krajše izlete, drugi k Bohinjskemu jezeru. K jezeru so se odpravili tudi Nevenka Humar, roj. 1961, Silvan Orčon, roj. 1956, Ljubica Leban in Marija Jakopič. V kampingu Zlatorog so najeli čoln in se z njim vozili po jezeru, se zibali, peli in se veselili. Zaradi prekomernega zibanja se je čoln prevrnil. Lebanova in Jakopičeva sta se sami rešili, Humarjevo je zaman poskušal rešiti Orčon, vendar je omagal in bi še sam utonil, če mu ne bi pomagali turisti, ki so se vozili po jezeru. Iskali enega, našli drugega V nedeljo je 22 gorskih reševalcev iz Bohinjske Bistrice, Radovljice in z Jesenic nadaljevalo z iskanjem pogrešanega planinca Štefana Jelar-ja iz Brnika 2, ki je odšel v triglavsko pogorje v začetku meseca in se ni vrnil. Reševalci so ga iskali že v četrtek in petek. V nedeljo so pregledali celotno območje Triglava nad Kredarico, Planiko, doline Krme, Bevsko dolino in dolino nad Doličem, vendar je bilo iskanje brezuspešno. Približno ob 10. uri pa so dobrih 200 metrov pod kočo Planika našli posmrtne ostanke, nahrbtnik, zdravstveno in planinsko izkaznico pogrešanega planinca Zeljka Štengla, roj. 1940, iz Zagreba, ki se je ponesrečil 1. septembra 1972. L.B. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tete Ane Krek Zvajštrkove mame se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom in vsem ostalim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za izpete žalostinke. Žalujoči: sin in hčere z družinami Stari dvor, Hotovlje, 7. julija 1977 OTROK PRED AVTO Grad — V petek, 8. julija, je Jožef Zupin, roj. 1954, iz Apna peljal s fičkom skozi Grad. Pri hiši št. 8 mu je pred avto pripeljal z veliko hitrostjo osemletni kolesar Tomaž Žargaj iz Gradu. Kljub temu, da je Zupin močno zaviral, nesreče ni mogel preprečiti in je otroka zadel in' ga zbil po cesti. Tomaž se je pri tem hudo ranil in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. PREUTRUJEN VOZNIK Podvin - Na cesti med Radovljico in Podvinom se je v petek, 8. julija, pripetila prometna nezgoda zaradi preutrujenosti voznika. V nesreči so se trije laže ranili, gmotne škode pa je za 40.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Dra-giša Kovovič, roj. 1949, iz Krivaje v Srbiji, je vozil iz ZRN, kjer je na začasnem delu, proti domu. Na ovinku je zaradi preutrujenosti za trenutek zadremal. Zapeljal je na desno na makadamsko pot, zadel smerno tablo in obcestni kamen, zapeljal v breg in se prevrnil na streho. Pri ten^ so se on, njegova žena Zlata in hčerka Katarina laže ranili, avto pa je uničen. Voznik je bil pripet z varnostnim pasom. Žena in hčerka pa sta sedeli zadaj. VOZIL VINJEN Zalilog - V soboto, 9. julija, približno ob 19. uri je Sink Ferdinand, roj. 1957, s Križne gore peljal od Podrošta proti Železnikom. V vasi Zalilog ga je v ostrem ovinku in na mokri cesti zaneslo v stopnišče hiše št. 5, kjer je obstal. Pri trčenju so se voznik in sopotnika Filip Kavčič roj. 1956, iz Dražgoš in Iztok Mohorič. roj. 1958, iz Železnikov, huje ranili in so jih odpeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Vozniku so vzeli tudi kri za preiskavo, ker j< bil vinjen. Na avtomobilu pa je z«. 20.000 dinarjev škode. PEŠEC UMRL Tržič - V petek, 8. julija, približno ob 22.30, se je na magistralni cesti v Zvirčah smrtno ponesrečil pešec. Jože Kuhar, 1946, iz Pivke pri Naklem, je peljal od Tržiča proti Podtaboru. V bližini žvirčevskega podvoza mu je z desne strani stopil pred avto pešec Edvard Kaštrun, 1947, iz Kovorja, z namenom, da bi ga ustavil. Kuhar je pešca prepozno opazil in ga je kljub zaviranju in umikanju v levo zadel. Pešec je umahnil na pokrov motorja in z glavo udaril v streho in vetrobransko steklo in po približno 40 metrih padel na tla. Rane so bile tako hude, da je takoj umrl. L. B. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ljubega očeta, moža in sina Jožeta Murnika se najlepše zahvaljujemo sindikalni organizaciji Elana in sodelavcem za venec in poslovilni govor, vsemu kolektivu Elana za denarno pomoč, delovnemu kolektivu Zarje Jesenice za venec in denarno pomoč, dr. Rojčevi, dr. prof. Ravniku in bolniškemu osebju bolnic za nesebično zdravstveno pomoč in nego, pevcem za žalostinke, g. župniku s Koroške Bele in g. župniku iz Begunj za pogrebni obred ter vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, hčerka Miranda, sin Jože, hčerka Andrejka, ata, mama in ostali sorodniki Koroška Bela, 8. julija 1977 Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da nas je v 70. letu starosti zapustila naša dobra mama Štefka Smolej Pogreb naše mame bo v torek, 12. julija 1977 ob 16. uri od domače hiše na Lužah 22. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist izgradnje onkološkega inštituta ali pa v korist Društva SRS za boj proti raku. Luže, 11. 7. 1977 Žalujoči otroci: Tinka, Mici, Franci, Marjan in Lojze z družinami VA VIATOR VIATOR LJUBLJANA Kaj je lepše kot to, da vam kdo pripravi kosilo! Prav s tem vam želi ustreči hotel Park na Bledu, ki vam v svoji samopostrežni restavraciji nudi bogato izbiro jedi po zmernih cenah. SOZD ALPETOUR Škofja Loka, Titov trg 4 b DO RTC Krvavec objavlja naslednji prosti delovni mesti 1. vodje računovodstva 2. samostojnega knjigovodje — analitika Pogoji za zasedbo: pod 1.: popolna srednja šola ekonomske smeri in 5 let prakse s področja finančnega poslovanja in poznavanja osnovnega knjigovodstva in gospodarskega prava ter predpisov s področja finančnega poslovanja, poskusno delo 60 dni; pod 2.: popolna srednja šola ekonomske smeri in 3 leta prakse s področja knjigovodstva in analitike ali nepopolna srednja šola ekonomske smeri in 5 let prakse iz področja knjigovodstva — analitike, poskusno delo 60 dni. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Kranju, Koroška 5,10 dni po objavi. SUKNO Zapuže Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb objavlja razpis za: 1. vodjo prodjanega sektroja 2. vodjo splošno-kadrovskega sektorja Pogoji: 1. višja ali visoka šola ustrezne smeri 2. tri leta prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu 3. smisel za delo z ljudmi in moralno politične vrline Razpis velja 15 dni po objavi. Tovarna obutve Tržič, n.sol.o. Razpisna komisija TOZD - PRODAJNA ORGANIZACIJA MREŽA razpisuje v smislu določb statuta prosto vodilno mesto individualnega poslovodnega organa Vodje TOZD - prodajna organizacija mreža Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoje: — diplomirani ekonomist s petimi leti delovnih izkušenj ali ekonomist komercialist z devetimi leti delovnih izkušenj — imeti mora opravljen preizkus znanja iz varstva pri delu, pogoje za opravljanje zunanje trgovinskih poslov po veljavnih predpisih ter aktivno znanje enega svetovnega jezika — imeti mora smisel za organizacijo dela, smisel za delo z ljudmi, biti moralnopolitično neoporečen. Razpisna komisija TOZD - PROIZVODNJA OBUTVE OBUTEV razpisuje v smislu določb statuta prosto vodilno mesto individualnega poslovodnega organa vodje TOZD proizvodnja obutve Obutev Kandidat mora poleg splošnah pogojev izpolnjevati še pogoje: — diplomirani inženir tehnične smeri, diplomirani ekonomist ali diplomirani inženir organizacije dela s tremi leti delovnih izkušenj ali inženir tehnične smeri, čevljarski inženir, inženir organizacije dela s sedmimi leti delovnih izkušenj — imeti mora opravljen preizkus znanja iz varstva pri delu ter — smisel za organizacijo in vodenje dela, smisel za delo z ljudmi, biti moralnopolitično neoporečen. Prijave kandidatov, ki morajo imeti tudi priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev, sprejema razpisna komisija TOZD do vključno 31. julija 1977. Delo bosta izbrana kandidata združila za nedoločen čas, z reelekcijsko dobo štirih let. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od zaključenega prijavnega roka. Državno člansko prvenstvo v kolesarstva za posamični in ekipni naslov Najboljša Rakuš in ekipa Save B. Petrič 21-krat prvi na prvenstvu SRS Kolesarji kranjske Save dokazali, da so eni vodilnih kolesarskih kolektivov v Jugoslaviji — Najvišjo državno lovoriko ponovno osvojil Mirko Rakuš — Savčani ekipni zmagovalci brez prave konkurence — Organizacija obeh dirk na najvišjem nivoju — Izbrana članska državna reprezentanca za nastop na balkanskih igrah 22-letni Blejec Mirko Rakuš je že drugič zapored oblekel majico državnega prvaka v cestni vožnji. Pravi, da je uspeh sicer po tihe m pričakoval, čeprav se športna sreča lahko vsak hip obrne. Z osvojitvijo državnega naslova je Mirko pridobil tudi status tekmovalca zveznega razreda. O svojih načrtih pa je dejal: »To in prihodnje sezono nameravam še tekmovati, potem pa se bom moral resneje lotiti študija ...« V soboto, 9. julija, so se na 175 km dolgi krožni progi Kokrica-Golnik-Križe-Duplje-Naklo— Kokrica borili za naslov najboljšega v državi vsi kolesarji, ki trenutno nekaj pomenijo v jugoslovanskem kolesarskem športu. Tako se je na startu zbralo 48 kolesarjev, med njimi celotna ekipa, ki je nastopila na dirki Po Jugoslaviji. Ze v prvem krogu se je od glavnine odcepila skupina šestih kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Savčana Mirko Kraker in Bojan Udovič. Prednost okoli treh minut so držali vse do četrtega kroga (skupaj so jih morali prevoziti sedem), ko jih je ujela zasledovalna skupina. Mirko Kraker je že pred tem doživel pravo športno tragedijo: kaže, da je postal »napoti« Rogovcu Zakotniku, ki ga je hotel na vsak način izločiti iz tekmovanja. Mirko je padel in odstopil. Sodniški zbor zato predlaga disciplinski komisiji KZ Slovenije, da zaradi nešport-nega obnašanja proti Janezu Zakotniku uvede disciplinski postopek. V četrtem krogu je torej druga skupina ujela prvo. V zadnjem krogu je naprej »skočil« Rakuš, ki ga je v vzponu ujel še drugi Savčan Bojan Ropret. Skupaj sta vozila dalje, vendar je imel v ciljni ravnini več moči Mirko Rakuš, ki je tako prvi privozil v cilj in s tem že drugič zapored osvojil državni naslov v cestni vožnji. V zvezi s tem se je po končani dirki slišalo nekaj različnih mnenj o tem, kako naj bi si in kako si pomagajo med seboj klubski tovariši. Vendar pa menimo, da to v tem primeru niti ni pomembno, saj so gledalci navdušeno pozdravili državnega prvaka — Savčana! S prvo večjo skupino sta prišla v cilj tudi ostala dva Kranjčana; Bojan Udovič, ki je vseskozi vozil na čelu, in veteran med kolesarji Jože Valenčič, ki mu je bila to, kot je kasneje zatrdil, poslovilna vožnja. Pohvala pa ne gre samo »našim« kolesarjem. Z izredno borbenostjo so se izkazali tudi tekmovalci iz ostalih klubov, ki so delovali nekako Sagadin in Jesenovčeva v državni reprezentanci NOVA GORICA - Najboljši letošnji rezultat na svetu v skoku v daljavo (827 cm), štirje državni in več republiških rekordov, zanimive borbe, muhasto vreme in dobra organizacija — to so glavne značilnosti letošnjega 33. posamičnega prvenstva Jugoslavije v atletiki za člane in članice, ki je bilo v soboto in nedeljo v Novi Gorici. Nenad Stekić je še enkrat imel fantastično serijo skokov v daljavo. V dopoldanskih kvalifikacijah in popoldne v finalu je opravil 8 skokov, pri najkrajšem so sodniki izmerili 799 cm. Odličen je bil tudi Piculin (Gorica), ki je s 755 izboljšal absolutni rekord SRS (prej Milek 749). Slavko Udovč (Triglav) seje s 695 cm uvrstil na 11. mesto. Od Kranjčanov se je najbolje odrezal Janez Sagadin v teku na 100 m. Zanesljivo se je uvrstil v finale, kjer je presenetil z odličnim tretjim mestom. S tem si je zagotovil mesto v državni reprezentanci, ki bo v soboto in nedeljo nastopila v Londonu na polfinalu Atletskega pokala Evrope. V državno reprezentanco se je uvrstila tudi Leonida Jesenovec s četrtim mestom v teku na 100 m. Že jutri bo nastopila v Italiji na troboju mladinskih reprezentanc Bolgarije, Jugoslavije in Italije. Na zelo dobro četrto mesto se je uvrstil tudi Vučkovič v troskoku r najboljšim letošnjim rezultatom ]5,19 m, Reja pa je bila v teku n« 800 m tustu s časom 2:18,51. kot »osamljeni bojevniki«, saj niso mogli pričakovati pomoči od nikogar. Rezultati: 1. Rakuš, 2. Ropret (oba Sava) 4.-18,22, 3. Horvat (Astra), 4. Colig (M.C. Zagreb), 5. Hukič (Partizan Beograd), 6. Valenčič (Sava), 7. Bulic (Siporex Pulj), 8. Udovič (Sava), 9. Arsovski (Skopje) vsi 4:21,46, 10. Bobovčan (M.C. Zagreb), 11. Frelih (Rog), 12. Kahlina (M.C. Zagreb), 13. Matić (OBK Beograd) vsi 4:27,14. Gledalci 80 imeli (udi v nedeljo, ko so kolesarji tekmovali za ekipni državni naslov, kaj videti. Proga (Primskovo— Visoko — Cerklje — Brnik —Primskovo) je sicer ves čas tekla po ravnem, vandar zato ni bila nič manj naporna. Tekmovalci so morali čim bolj urno vrteti pedala, nikakršno taktiziranje ni prišlo v po-Štev. Gledalci so športno bodrili vsako ekipo, ki je »privršela« mimo, za kar tudi oni zaslužijo pohvalo. Ko smo že pri pohvalah, nikakor ne moremo mimo ekipe kranjske Save. Udovič, Ropret, Kraker in Rakuš so vozili kot dobro utečen stroj, lepo menjavali položaje in na koncu zmagali z dobrimi šestimi minutami prednosti pred drugim favoritom Metaliacommercom iz Zagreba. Rezultati ekipne vožnje (90,8 km): 1. Sava (Ropret, Udovič, Rakuš, Kraker) 1:59,25, poprečna hitrost 45,600 km/h, 2. Metnliacnmmorce Zagreb (Bobovčan, Bo-dekovič, Colig, Kahlina) 2:05,49, 3. Rog Ljubljana (Zakotnik, Frelih, Velikonja, Kolenc) 2:07,33, 4. OBK Beograd 2:08,18, 5. Radnički Kragujevac 2:11,23, 6. Partizan (Beograd) 2:11,46, 7. Astra (Ljubljana) 2:12,31. Po končanih prvenstvih je zvezni kapetan Dragi.ša Ješić takole ocenil dirki: »Vesel sem, da je bilo državno prvenstvo prav v Kranju, kjer imate najboljše tekmovalce v Jugoslaviji. Organizacija dirk je bila odlična, prav tako sta bili dobro izbrani tudi stezi. Do izraza je prišla, prava vrednost vsakega tekmovalca, saj je bila proga zelo zahtevna.« Dragiša Ješić je določil tudi 10-člansko državno reprezentanco, ki bo konec tega tedna nastopila na balkanskih igrah v Bukarešti. Poleg šesterice udeležencev dirke Po Jugosla-.viji — Ropret (Sava), Frelih (Rog), Bobovčan (M.C. Zagreb), Arsovski (Skopje), Hukić (Partizan Beograd) in Marinkovič (Avala Beograd) — bodo jugoslovanske barve zastopali še Bulic (Siporex Pulj) ter kar trije Savčani: Udovič. Kraker in Rakuš. Podatek, da je v ekipi SFRJ skoraj polovica Kranjčanov, menimo, da ne potrebuje komentarja. Je — poleg osvojitve obeh državnih naslovov — le ponoven doka/ 0 visoki kvaliteti kolesarjev Save. Besedilo in slike: H. Jelovčan Med favorite za osvojitev državnega ekipnega naslova so poleg kolesarjev kranjske Save sodili tudi člani zagrebške Metaliacommerce. Žal pa so Zagrebčani številne gledalce razočarali, saj so za Kranjčani zaostali za dobrih šest minut. V Športniki Bistrice za krajevni praznik V okviru številnih prireditev v počastitev krajevnega praznika in dneva borca je bilo v preteklem tednu v Bistrici pri Tržiču tudi več srečanj športnikov. Tako so pripravili atletsko prvenstvo tržiške občine, pa tekmovanji v streljanju z zračno puško in v šahu. Skupno je na vseh tekmah nastopilo bilizu 100 športnikov in športnic. V streljanju je bil med moškimi najboljši Milan Rustja, med ženskami pa Tončka Zaplotnik, medtem ko je v šahu med ekipami prvo mesto osvojila ekipa KS Bistrica, med 18 posamezniki pa je bil najboljši Dušan Bor-štar. Še najmnožičnejše je bilo na atletskem tekmovanju, ki sta ga skupaj organizirali TTKS Tržič in športna komisija pri OK ZSMS, izvedla pa ga je ekipa kriških tabornikov. Preglejmo rezultate najboljših treh v vsaki tekmovalni panogi: tek - 100 m: 1. Gosar (OKG Križe) 11,2; 2. Japelj (Bistrica) 12,0; 3. Spik (OKG Križe) 12,0; 1500 m: 1. Božnik (Bistrica) 4:08,2; 2. Bohinc (OKG Križe) 4:19,8; 3. Globočnik (Klub študentov) 4:40,0; daljina: 1. Japelj (Bistrica) 628; 2. Gosar (OKG Križe) 588; 3. Majcen (Postaja milice) 577; višina: 1. Gradišar (OKG Križe) 180; 2. Kraševec (Pristava) 168; 3. U zar (Peko) 165; met krogle: 1. Vester (Bistrica) 11,35; 2. Valjavec (Peko) 10,84; 3. Homan (TTKS) 10,71;štafeta 4x100 m: 1. OKG Križe 48,8; 2. Bistrica 49,0; 3. Pristava 50,8; Najboljši posamezniki iz treh disciplin: 1. Gosar (OKG Križe) 1754 točk; 2. Japelj (Bistrica) 1739; 3. Gradišar (OKG Križe) 1709; 4. Majcen (Postaja milice) 1552,5 in 5. Pehare (Pristava) 1547. Ekipno: 1. OKG Križe 6607,5; 2. Bistrica 6195,5; 3. Pristava 5749; 4. Peko 3283,5; 5. Postaja Milice 2890,5 itd. J. K. ■■■■■■■■ BOMBAŽNA PREDILNICA IN ■ TKALNICA TRŽIČ, n.sol.o. objavlja javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. OSEBNI AVTO MERCEDES tip 220 D, letnik 1968 - registriran in v voznem stanju Izklicna cena je 60.000 din; 2. TOVORNI AVTO FAP tip 6 GGF-J — nosilnost 7 ton — v voznem stanju Izklicna cena je 40.000 din; 3. TOVORNI AVTO TAM tip 4500 — nosilnost 4,5 tone — v voznem stanju Izklicna cena je 20.000 din. Licijatacija bo 21. julija 1977, ob 8. uri dopoldne v BPT Tržič, Cesta JLA 14 — na parkirnem prostoru. Davek v izklicni ceni ni vračunan. Ogled osnovnih sredstev je možen 14. in 15. julija 1977, od 11. do 13. ure pred garažo BPT Tržič. Vse stroške prepisa lastništva, davek in ostale stroške plača kupec. Udeleženci morajo plačati kavcijo v višini 10 % začetne cene na sedežu DO. Predstavniki DO morajo predložiti pooblastilo. Z enako ponuđeno ceno ima družbeni sektor prednost. Izlicitirana osnovna sredstva morajo biti plačana in odpeljana v 10 dneh od dneva licitacije. TRBOVLJE - Na letošnjem republiškem prvenstvu v plavanju za člane in mladince je sodelovalo 100 plavalk in plavalcev iz 12 klubov. Rezultati so bili le poprečni ter zabeleženi le trije rekordi. Med rekorderje se je vpisala Kranjčanka Sekir-nikova, kije popravila državna rekorda za ml. pionirke B na 100 m in 200 m hrbtno z rezultatom 1:22,26 in 2:56,86. Po pričakovanju je bil daleč najboljši na prvenstvu Borut Petrič, ki je osvojil kar 21 prvih mest. Med ženskami pa seje iz vrst Triglava najbolj odlikovala Štembergarjeva. Boljše uvrstitve Kranjčanov — mladinci: 100 m kravi: 1. B. Petrič 57,35, 100 m prsno: 1. B. Petrič 1:15,79, 400 m mešano: 1. B. Petrič 5:08,07, 3. Jerman 5:29,38, 400 m kravi: 1. B. Petrič 4:16,98, 100 m hrbtno: 1. B. Petrič 1:05,14, 100 m delfin: 1. B. Petrič 1:01,56, 200 m kravi: 1. B. Petrič 2:07,94, 200 m prsno: 3. Jerman 2:53,58, 200 m hrbtno: 1. B. Petrič 2:22,37, 200 m delfin: 1. B. Petrič 2:23,49, 1500 m kravi: 1. B. Petrič 15:53,33, 200 m mešano: 1. B. Petrič 2:18,98, 3. Jerman 2:33,61; mladinke: 100 m prsno: 1. Stembergar 1:22,67, 400 m prsno: 1. Stembergar 4:53,03, 200 m kravi: 1. Stembergar 2:24,20, 200 m prsno: 1. Stembergar 2:59,14, 800 m kravi: 2. Štem- Novice iz avto-moto športa SLOVENSKIM DIRKAČEM LETOS NE GRE Tudi na četrti dirki za hitrostno prvenstvo Jugoslavije v Slavonski Požegi slovenski dirkači niso imeli preveč uspeha. Tako kot na prejšnjih dirkah so jim tudi tokrat odpovedali motorji ali pa so zleteli s proge. Edino zmago je dosegel Jane/. Milavec (AMD Škofja Loka) v razredu do 1150 cem (skupina L), njegov klubski kolega Djaniš je bil v razredu do 785 cem deseti, medtem ko je Drago Lazič že na treningu s formulo super VW zletel s proge in sploh ni nastopil. Pred pričet kom dirk pa sta imela z avtomobilom VW sciroceo (1600 cem) ekshibicijski nastop Drago Regvart in Dagmar Suster. Ta dva dirkača s tem avtomobilom nastopata na dirkah za evropsko prvenstvo turističnih vozil in sta trenutno na odličnem četrtem mestu. Poskušala sta izboljšati rekord proge v SI. Požegi, vendar jima to ni uspelo. Vozila sta »samo« 173 km/h, Alihožič pa je s formulo super VW prevozil progo za približno 10km/h hitreje. Vrstni red za državno prvenstvo po štirih dirkah je naslednji, do 785 cem: 1. Ačimič 42 točk, 2. Hlača 32, 3. Kustec 31, 4. Leniček 28, 5. Katunarič 16, 6. Georgijevski in Božič 15, 8. Slavkovič 11, 9. Zurka Djaniš (AMD Škofja Loka) 10; do 850 cem: 1. Lončar 57. 2. Merlič 30, 3. Mujič 24, 4. Nekič 23, 5. Vlah 22, 7. Božič 14, 10. Hribar (oba Slovenija avto) 6; do 1000 cem: 1. M ilova -nović 46, 2. Vidmajer 37, 3. Bukvič 32, 4. Macukič 30, 6. Dragoj 18; do 1150 cem (skupina 1.): 1. Šikloši 42, 2. Komnenovič 35, 3. Lučič 24, 4. Milavec (AMD Škofja Loka) 20, 5. Dordevič 17, 9. Podboj 13, 10. Jordan (oba Slovenija avto) 11; do 1300 cem: 1. Herceg 45, 2. Atanackovič 33, 3. Rudelič 32, 4. Rojtinič 28, 5. Kuvalja in Horo 20, 7. Urbančič (Slovenija avto) 1«; formula super VW: 1. Gluhak 37, 2. Kom-nenovič 28, 3. Lang 23, 4. Dobrotov 16, 5. Alihodžič 15, 6. Lazič (AMD Škofja Loka) 14; ekipna uvrstitev: 1. Dinamo 527, 2. Beograd 176, 3. Crvena zvezda 120, 4. Zastava 103, 5. Bečo Lazovič 66, 7. Slovenija avto 53, 9. AMD Škofja Loka 52; republiška uvrstitev: 1. Hrvaška 660, 2. Srbija 460, 3. Slovenija 113, 4. Bosna in Hercegovina 78, 5. Crna Gora 66, 6. Makedonija 15. TRETJA ZMAGA ANDRETTIJA V Dijonu (Francija) je bila deveta dirka za svetovno prvenstvo formule 1. V izredno razburljivi dirki je že tretjič v letošnji sezoni zmagal Američan Mario Andretti na lotusu. Vse do zadnjega kroga je vodil Watson (brabham), v zadnjem ovinku pred ciljem pa ga je prehitel Andretti in zmagal z malenkostno prednostjo. Andretti in VVat-son sta vozila izredno hitro saj je tretje-uvrščeni Hunt (melaren) za njima zaostal že več kot minuto. Na četrto mesto se je uvrstil Nilsson (lotus), na peto Lauda (ferrari) in na šesto z zaostankom enega kroga Reutemann (ferrari). Vrstni red za svetovno prvenstvo je naslednji: 1. Lauda (Avstrija, ferrari) 33 točk, 2. Andretti (ZDA, lotus) 32, 3. Scheckter (JAR, vvolf) 32, 4. Reutemann (Argentina, ferrari) 28, 5. Nilsson (Švedska, lotus) 16, 6. Mass (ZRN) 14, 7. Hunt (Anglija, oba melaren) 13, 8. Depa-lier (Francija, tvrrell) 10, 9. VVatson (Irska, brabham) 9, 10. Lafitte (Francija, lieger) 8. Med moštvi vodi Ferrari z 52 točkami pred Lotusom 43, VVolfom 32 in Mclarnom 25. •fp Šahovske novice V množičnem dvoboju proti šahistom i/. Domžal in Kamnika so Gorenjci zmagali z rezultatom 44:32. Na obe strani je nastopilo po 38 šahistov in sicer: 4 seniorji (Kaše-Sonc 2:0, Sterle-Milič 0,5:1,5), 20 Članov (Zorko-Ivačič 1:1, Mali-Karnar 0,5:1,5; Mazi-Vavpetič 0.2) 4 članice (Petek-Dedič 2:0, Pongrac-Jelen 0:2). 4 mladinci in 3 mladinke ter 3 pionirji. Dogovorili so se, da bodo dvoboji tradicionalni z vključevanjem čimveč mladih igralcev. Šahovska zveza Gorenjske je tretjič organi zirala srečanje in turnir vcteianov gorenjskega šaha. Srečanja se je .udeležilo 20, turnir je pa igralo 13 veteranov. Najboljši so bili: Kalan, Jazbec France, Sesek. Korošec, llrovat itd- Odbor za pionirski šah regionalne šahovske zveze je ob koncu šolskega leta razdelil vsem pionirjem udeležencem občinskih pionirskih pr-venstev šahovsko značko. V poletnih mesecih bo odbor pripravil materiale za bilten pionirskega šaha in šahovske steočasc /a vse osnovne šole ria Gorenjskem. Šahovsko društvo Lesce ne bo mirovalo tudi v poletnih mesecih. Četrtič bo organiziralo mednarodni moštveni nagradni hitropotezni turnir pri Šobcu, ki je že postal tradicionalen. Društvo si želi s tem turnirjem poživiti šahovsko življenj« v poletnih mesecih ne samo na svojem ožjem področju, temveč tudi v širšem slovenskem in prispevati svoj delež razvoju duhovne kulture. Turnir bo pod pokrovuteljstvom TOVARNE VERIG LESCE v nedeljo, 31. julija 1977. Razpis bo pravočasno dostavilo vsem šahovskim in sindikalnim organizacijam in ga *oWav+lo v dnevnem časopisja, a .% a a a * • V.P bergar 10:05,20, 200 m mešano: 1. Stembergar 2:41,86; člani: 100 m kravi: 1. B. Petrič 57,35, 100 m prsno: I, B. Petrič 1:15,79, 400 m mešano: 1. B. Petrič 5:08,07, 400 m kravi: 1. B.Petrič 4:16,98, 100 m hrbtno: 2. B. Petrič 1:05,14 100 m delfin: 1. B. Petrič 1:01,66, 200 m kravi: 1. B. Petrič 2:07,94 , 200 m hrbtno: 1. B. Petrič 2:22,37, 200 m delfin: 1. B. Petrič 2:23,49, 1500 m kravi: 1. B. Petrič 15:53,33,, 200 m mešano: 1. B. Petrič 2:18, 98; članice: 100 m prsno: 2. Stembergar 1:22,67, 3. Dvoržak 1:25,83, 400 m kravi: 2. Stembergar 4:53,03, 200 m prsno: 2. Stembergar 2:59,14, 3. Dvoržak 3:02,90, 200 m delfin: 2. Praprotnik 2:45,73, 800 m kravi: 3. Stembergar 10:05,20, 200 m mešano: 2. Stembergar 2:41,86. J. Javornik Kvalifikacijski turnir II. vaterpolske lige, skupina A Najboljši Triglav KRANJ — Letni bazen v Kranju je bil prizorišče tridnevnih bojev vaterpolskih drugoligaških ekip Crvene zvezde iz Beograda, Jedinstva Zadar, 2AK Kikinda, Vojvodine Novi Sad ter Kopra in domačega Triglava. Po tekmovalnih pravilih dobi prvouvrščeni s kvalifikacij pravico za vstop v I. zvezno ligo. Ekipa Triglava je dokazala, da je najboljša, saj je premagala vse svoje nasprotnike z visokimi rezultati. IZIDI - 1. KOLO: Crvena zvezda : Vojvodina 8:7, ŽAK : Jedinstvo 4:4, Koper : Triglav 1:14: 2. KOLO: Jedinstvo : Vojvodina 10:3, ŽAK : Koper 12:2, Triglav : Crvena zvezda 12:2; 3. KOLO: Jedinstvo : Koper 8:4, 2AK : Crvena zvezda 8:8, Triglav : Vojvodina 14:2; 4. KOLO: Koper : Vojvodina 10:9, Jedinstvo : Crvena zvezda 10:0, Triglav : ZA K 14:3, 5. KOLO: Koper : Crvena zvezda 6:11, ŽAK : Vojvodina 12:6, Triglav : Jedinstvo 17:5. Lestvica: Triglav 5 5 0 0 71:13 10 ŽAK 5 2 2 1 39:34 6 Jedinstvo 5 2 2 1 37:38 6 Crvena zvezda 5 2 2 1 39:42 6 Koper 5 1 0 4 23:57 2 Vojvodina 5 0 0 5 27:54 0 M. Zivulović Začetek tekmovanj v slovenski ligi V soboto, 9. julija, se je s srečanjem ekip Kamnik in Renč v Kamniku začelo tekmovanje v slovenski vaterpolski ligi. S