in
m
SO TUDI TOKRAT NAJBOLJŠI PADLI ?
NEDELJA 15. (EPTEMBRA
od 17.00 do 24.00 NA SVETILNIKU
Pogled v preteklost BALINCANJE, PANDOLO, PAILO (ALKA) ZURA & FRIŠNI KALAMARI, FARAONI Sardele na vse načine, brodet, ribji namazi
Pogled v prihodnost BIG BAND, GRAFFIT BAND Pohod "MANDRAČ”
SAMO ZA IZOLANE IN NJIM PODOBNE
Un anno c’ un periodo relativamente breve per trarre delle conclusioni possibil mente obiettive, comunque abbastanza lungo per trarre almeno qualche insegnamento. 11 Mandracchio c’ nato su iniziativa della Comunità locale c con l’immediata adesione di un gruppo di giornalisti professionisti, abitanti di Isola c abbastanza idealisti per lavorare gratis, per una causa che va molto al di la di ogni possibile interesse materiale. Partiti con l’intento di colmare un certo vuoto informativo di portata "micro-locale” abbiamo ora un foglio che copre in pratica tutto il comune c per il quale c’c’ interesse anche altrove. Siamo testimoni - cd il bello c’ che ci fanno presente il fatto amici di Lubiana - di un fenomeno assai singolare. Siamo diventati una specie di coscienza pubblica. Ce lo dimostrano le lettere che giungono, la gente che ci ferma per strada indicandoci problemi aperti, i bambini, si anche i bambini che in un caso specifico vogliono che il loro problema venga trattato dal nostro mensile c che in questo numero anche trattiamo. Ce lo confermano i cittadini che protestano per non aver ricevuto l’ultima edizione. Visto che a Isola vivono anche appartenenti alla comunità’ italiana, il Mandracchio che e’ davvero bilingue, c’ anche in un certo senso il foglio di questa comunità’ italiana che finora forse non e’ riuscita o non ha voluto esporsi come invece potrebbe o dovrebbe. Il Mandracchio, e questo lo abbiamo costatato all'ultima riunione redazionale, e’ giunto ad una svolta. Visto che, gra-
Oprosti mi, dragi bralce Mandrai a, da ti na tem mestu jemljem dragocen čas in Sc bolj dragocen časopisni prostor za nekakšno uvodno besedo ob prvi obletnici tega našega mini časopisa. Toda, na sestanku uredništva smo me določili za prostovoljca in zdaj sem prisiljen povedati besedo ali dve. Dobro, naj bosta dve:
Prvič: Mandrač je ena najboljših in najresnejših zabav, kar sem jih imel v svojem življenju. Nastal je spontano ( po ideji KS Staro mesto ), potem pa je bil, že zaradi samokritičnosti, iz številke v številko boljši. Izolani smo ga sprejeli, morda prav zato, ker imamo radi te vrste zabave, in danes je že dobrodošel prijatelj osamljenih in nesrečnih, zabavnih in težaških, srečnih in treznih. Mandrač je dober gost vsake klape.
Drugič: Mandrač si ni nadel strankarskih očal. Imamo le tista, ki ka žejo stvari takšne, kot v resnici so. Komentarje in razlage prepuščamo drugim. Zato smo ponosni, da nismo nasedli na takšne in drugačne finte, da nam je italijanščina enako blizu kot slovenščina. Izola je še vedno kraj, kjer je najpomembneje biti človek, Nacionalno cuforgo prepuščamo tistim, ki so na človeka že pozabili Pa še tretja (ki nima veze s prejšnjjma ): V nedeljo 15. septembra bomo naredili fešto po našem okusu. Vabilo je natisnjeno tu zraven , z moje strani pa še povabilo izolanom in nam podobnim. Zabavajmo se to nedeljo in vse slabe misli pustimo, vsaj za eno popoldne doma. Boste videli, da nam bodo v ostanku sveta spet zavidali Saj je Primorska vendarle dežela z nekaj več soli Na zdravje in vse najboljše !
Drago Mislej
zie alle inserzioni, c' possibile stamparlo in cinquemila copie e coprire le altre spese (non viene pagato il lavoro giornalistico!) c inoltre qualche soldo rimane nelle casse della Comunità’ locale, il Comune ha semplicemente tagliato parte dei mezzi destinati alla Comunità’ locale.. Vi pare una cosa giusta e onestaZ A noi no. Visto inoltre che il foglio viene fatto da un’equipe di professionisti c che il futuro del nostro fondatore (la Comunità’ locale) non ha grandi prospettive dato che cambicranno le disposizioni di legge in merito abbiamo deciso (il comitato redazionale) di fondare una S.rJ. che potrà’ in seguito trasformarsi in S.pia. ”11 Mandracchio” che continuerà’ a stampare il faglio e si occuperà’ inoltre di altre attivila’ legate all’editoria, alla cultura ecc. 11 Mandracchio diventa dunque una cosa scria e professionale. Anche in futuro cercherà’ di mantenere la propria autonomia c il proprio indirizzo programmatica Visto l’interesse anche di alcune altre località’ apriremo delle rubriche nuove c non c’ detto che rimarremo un mensile comunale. Le nostre ambizioni vanno più’ avanti. Diventare un bimensile, un settimanale e poi - si vedrà’. La buona volontà’ c’e’, c’c’ anche la nostra determinazione ad andare avanti e a svilupparci ulteriormente - ma sempre rivolti a chi ci legge: a voi.
A. Sumenjalc
Adriatic'
zavarovalna družba d.d.
assicurazioni s.p.a.
i>.
io I ŽALOSTI
(VO) V Izoli, kjer se zasebna po nudba širi, so najemniki družbenih poslovnih prostorov ob prejemu polož pic pozeleneli. Kako je mogoče, da so se najemnine v avgustu povečale, tudi za 150 odstotkov? Za enak odstotek bi rporali zasebniki dvigniti tudi cene 'zdelkom v prodaji. Ta pa ne raste, cmvcč pada. Zato vseh stroškov ni toč prevaliti na kupce. Breme teh da iatev pa naj bi nosili privatniki - no-ilei dejavnosti. Nekatere izmed njih smo pobarali kako bodo ukrepali:
MAJDA MARINŠEK, trgovina IH AMI: ”Doslej od Stekla, ki je lastnik lokala račun za najemnino
Giscm dobila. Trenutno plačujem za 7 m2 prostora 9.200 din in 65 odstotkov porabe elektrike, ki jo trošim skupaj z njihovim poslovnim prostorom. Imam žarnice oni stroje. no vsej verjetnosti bi mi zaračunali ovo ceno, te dni pa sem dobila 1poved uporabe prostora. Tu naj bi novem Steklo prodajalo stavbno pohištvo. Po skoraj treh letih bom morala znova začeti. Zal za mojo idejo ni v Izoli primernega prostora.”
CARMEN PAEISKA, MERENDINA ”Po novem naj bi plačala za 150 odstotki» več, kot mesec prej. Sprašujem se, kaj je stanovanjska vložila v poslovni prostor, da lahko zaračunava takšne tarife. Vemo, da nič. Pritožila sc bom.
OLGA JEVŠNIK, FORMA: ”Z vse mi stroški tekočega poslovanja, ki inevno naraščajo in z novo najemni no je sploh vprašanje ali bomo zmogli še naprej delati. Umetnost se bo prilagoditi, saj od te dejavnosti dejansko živimo.”
Podobna razmišljanja pa tudi negodovanje nad nepričakovano visokimi podražitvami sem lahko beležil povsod. In kot je dejal eden od anketirancev, ki ne želi javno povedati svojega imena, je edina rešitev pred visokimi družbenimi apetiti, skupni nastop na občini, ki bi se ob odpovedi obratovalnic morala zamisliti. Pred meseci javno izrečene lepe obljube o hitrejši širitvi zasebne inicijative tudi na račun olajšav, so danes prekrite s pelinom.
eNI so ZA
Najemnina za poslovne prostore se obračunava po Pravilniku o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem sprejetem na IS SO Izola, dne 16.04.1991, Uradne objave, št. 16291)
Pred sprejetjem obravnavanega pravilnika IS so bile upoštevane tudi vse pripombe, ki jih je imel predstavnik Obrtnega združenja.
Višina najemnine - edini sporni element - izračunana po tem Pravilniku je v primerjavami z višinami najemnin drugih občin na Obali, v večini primerov nižja ali enaka.
Tako pridobljena sredstva se uporabljajo izključno za vzdrževanje in prenovo stanovanjsko poslovnih objektov. Če hočemo obdržati vsaj tak nivo vzdrževanja, prenove,ureditve fasad in objektov v celoti, je nujno obdržati po omenjenem Pravilniku izračunane najemnine, ki skupaj z drugimi prilivi (stanarina, soinvestitorstvo) omogočajo navedeni trend vzdrževanja, razvoja in revitalizacije mesta.
Glede na ekonomsko in družbeno stanje tako v občini Izola, kot v celotni državi, je razumljiv revolt posameznih najemnikov, vendar je ta revolt tudi odraz nepoznavanja potreb in razvoja mesta, nepoznavanja ekonomskih in tržnih zakonitosti in seveda tudi odraz premajhne kritičnosti do lastnega dela,premajhne fleksibilnosti glede ponudbe. V takem stanju, kot je danes naša družba, je potreben dvojni napor in trud, ne pa zgolj razbremenitve, ki na drugi strani pomenijo osiromašenje spet istih občanov.
Seveda pa se ekstremne stiske posameznih najemnikov, ki izhajajo iz sedanjega družbenega stanja, lahko tudi posamično rešuje pri ustreznih službah (oprostitev najemnine, socialna služba in podobno )
Skratka, želim povedati, da so takoimenovani "družbeni apetiti” pravzaprav skrb za razvoj mesta, ki služi tudi najemnikom, ki so prav tako pomemben del te družbe.
Olajšave za hitrejšo širitev zasebne iniciative bi prav gotovo lahko zagotavljale ustrezne službe z bolj fleksibilnim delom, s spremembami različnih predpisov, določil in zakonov, ki danes še onemogočajo ( namesto, da bi podpirali ) hitrejšo podjetniško iniciativo.
Igor Maraž
OFF
Če bi ne bilo vseh križev in težav, ki spremljajo izolski urbanizem in stanovanjsko politiko, bi bilo v tem našem mestu zagotovo bolj dolgočasno, kot je. Kar brez nakladanja poglejmo nekaj primerov:
- O povišanih najemninah za poslovne prostore že govorimo na tej strani. Za primer povejmo, da je Godina Danilo doslej plačeval najemnino v višini 18.595,15 din, po novem izračunu pa znaša najemnina 33.519,83 din. Iskra servis je plačeval 10.886,60 din, po novem pa najemnina znaša 19.231,40 din. Marija Kralj je plačevala 2.665,05 din, nov izračun pa je 4.804,07 dinarjev. Seveda so ti izračuni za čas od 1.7.1991, IS in Zavod za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve pa bosta najemnine mesečno usklajevala z rastjo industrijskih cen. Hvala jim.
- Posebna veselica so najemnine za javne površine. Najemnine so različne glede na lokacijo javne površine ( Najvišje so na Kidričevem nabrežju, Velikem trgu in v Kopovem parku ) in glede na namembnost ( najvišje so za občasne prireditve, zabaviščne parke, cirkuse in podobno, le nekoliko nižje so za gostinsko dejavnost ). Na zdravje!
- Zasebniki, ki plačujejo takšne najemnine so se sicer sestali pred kratkim, vendar se kaj dosti niso dogovorili Pokazalo se je le, da večino zanima odkup poslovnega prostora. Le zakaj ?
NEPISMENIM VSTOP PREPOV EDAN
Kaj se pravzaprav dogaja z izolsko marino. Za boljše razumevanje, ( ali večjo zmedo ) bom skušal povzeti tisto, kar vem, kar sem prebral in kar slutim. Seveda se ni treba strinjati z mojimi predvidevanji, če pa ne držijo trditve, prosim odgovorne, da jih javno pojasnijo.
Dejstvo je, da gradnja marine trenutno stoji zaradi dogovora, da med turistično sezono gradnjo valobrana ustavijo. Valobran je že delno zgrajen ( seveda v prvi fasi zasipanja ), kar kaže tudi fotografija na prejšnji strani, najbolj zadovoljni pa so lastniki plovil ob Gostinski šoli, saj delno že varuje njihove priveze. Gradnjo bi morali nadaljevati te dni.
Nesojena izolska marina pa je postala zanimiva zaradi njene "obdelave” na republiški zakonodajno pravni komisiji. Seveda tja ni prišla po svoji volji, temveč po volji župana g. Grahka, ki je republiškemu javnemu pravobranilcu že decembra lani naslovil pismo in ga pozval, naj preveri zakonitost odprodaje družbenega zemljišča Marinvcstu. Ker se po prvem pismu ni zgodilo nič pretresljivega, je župan pred kratkim poslal novo pismo, javni pravobranilec se je zganil, prav tako pa poslanec Marjan Starc in "mineštra” je začela vreti.
Pri Marinvcstu sc niso pretirano razburjali zaradi tega, saj so bili prepričani, da delajo pravo stvar in, da je vsa ta godlja lahko rešljiva, saj so vse akcije vodili v dogovorih na občinski ravni. Toda, kmalu se je pokazalo, da vse le ne bo šlo kar tako mimo.
Pri oddaji zemljišča ( seveda ne gre za pravo oddajo, temveč za prodajo na daljši rok ) so naredili napako, saj ustrezna zakonodaja pravi, da se lahko odda le komunalno urejeno zemljišče, kar v tem primeru seveda ni.
Republiška komisija je na seji sprejela sklep, naj vsi zainteresirani za ta primer predložijo gradivo s celotno dokumentacijo, po pregledu le-tc pa bodo odločali o tem, ali bo sodišče odločalo o razveljavitvi pogodbe.
Nadaljevanje zgodbe je seveda lahko zelo razburljivo, saj je tež ko pričakovati, da bodo vsi zainteresirani skušali rešiti problem že na občinski ravni, saj je, recimo, župan pisal navedena pisma brez vednosti predsednika Izvršnega sveta, čeprav sta njuni pisarni ena nasproti druge. Predsednik IS pa je, med drugim, zastopnik občinskih interesov v upravnem odboru Marinvcsta s pravico veta na vse sklepe.
Kolikšna je v vsem tem vloga političnih strank je seveda delikatno vprašanje. Dejstvo pa je, da bo razpletanje na občinski ravni možno le z dogovorom na tej ravni. Se vedno so namreč glasni številni Izolani, ki menijo, da je marina škodljiv projekt za Izolo in zaliv v celoti. Kako vpliven bo njihov glas pa bo v marsičem odvisno tudi od nosilcev projekta, ki bodo morali enkrat za vselej dokazati občanom, da bodo zares spoštovali vse pametne pripombe, ki so v preteklosti letele na račun te investicije.
Sicer pa se zdi, da je čas njihove nekritične samozavesti za vedno mimo. To pa je, v izolskih razmerah, že veliko.
Drago Mislcj
Zanimivo je bilo oni dan v Livadah. Na javno parkirišče je namreč pripeljal tovornjak s kioskom, ki naj bi ta del mesta v bodoče oskrboval s časopisi, tdvakom in podobnim. Lastnik je seveda imel vse potrebne papirje, vendar stvari niso potekale tako, kot je pričakoval.
Na parkirišču so ga namreč pričakali nezadovoljni stanovalci iz bližnjih blokov in onemogočili postavitev kioska na parkirišče, ki je bilo namenjeno invalidom. Pred tem je na tistem mestu stal kontejner za odpadke, z njegovo prestavitvijo pa so stanovalci dobili dodatni parkirni prostor.
Jeza je bila na obeh straneh, zraven so bili tudi miličniki, končalo pa se je tako, da so kiosk postavili na bližnjo zelenico. Krajani pravijo, da tudi takšna rešitev ni primerna, odgovor ustreznih služb pa še sledi
Se izolski marini ponovno obeta neslaven konce ? V začetku tega leta so, po 20 letih napovedovanj, le zahrumeli stroji, zdaj pa jim že grozi, da bodo delo končali pred koncem. In medtem, ko potekajo formalnopravna nategovanja o tem, kdo je komu kaj dal in ne prodal, velja spomniti na bistvo dvomov o upravičenosti gradnje tretje marine na Slovenski obali. Eden temeljnih pomislekov je namreč ekološki. Kaj se bo zgodilo z izolskim zalivom in kako zagotoviti, da zaliv ne bo umiral še hitreje kot doslej ?
Investitorji so že v začetku lanskega leta, med drugim, dobili študijo diplomiranega inženirja gradbeništva, prof. dr. Rudija Rajarja z naslovom: IZRAČUN TOKOV V MARINI IZOLA. Ugledni strokovnjak je s pomoč jo posebnega matematičnega modela predstavil minimalne pogoje za kolikor toliko normalno gibanje vode v bodoči marini
Sredi lanskega leta se je s tem izračunom pozabaval tudi mag. Vlado Malačič z Morske biološke postaje iz Pirana in avtorju projekta ponudil v razmislek nekaj svojih ugotovitev in kritik. Najpomembnejša je bila ta, da bi bilo treba takšne analize dati v preverbo tudi drugim strokovnjakom, predvsem iz tujine, saj jih pri nas dejansko ni.
Vic kaže, da je ta reakcija imela določen učinek, saj je dr. Rajar decembra lani investitorju dostavil nekoliko dopolnjeno analizo, ki v zaključkih vztraja predvsem pri naslednjem:
1. Poleg glavnega vhoda v marino in prehoda za veslače
( na začetku valobrana, ki ga ravnokar gradijo ) je treba obvezno narediti odprtino še v starem pomolu, v novem pa vgraditi dodatnih pet propustov s premerom 2 metra. Takšna rešitev naj bi zadostovala namesto dražjih zapornic ali celo črpalk.
2. Vsi razbrcmenilniki ( kanalizacija itd. ) morajo biti speljani v morje izven marine, prepovedati pa je treba vsakršno uporabo sanitarij na plovilih v marini
3. Vic to naj ne bi poslabšalo stanja voda v starem mandraču, prehod na starem pomolu bi lahko celo prispeval k čiščenju te vode.
Tako torej strokovnjaki. Na Marininvestu študijo seveda poznajo, javnost pa vc o njej bolj malo. Gradnja ekološko tako zahtevnega projekta pa vsekakor zahteva tudi nadzor javnosti.
Zdaj vemo nekaj več. Velja si zapomniti, mar ne?
UTR 11X1 DOLŽIN : 100 m
D PROPUSTI en m 3-1- »m -1^
ODPRTINA ZA VESLAČE 1« a 4
cca 33.0
ceo 10 ml
PRILOGA 6
Marina Izola
KONČNA PREDLAGANA REŠITEV RAZPORED ODPRTIN V VALOBRANIH
, 1.12} ' érimx *•
£<
KATÀstrof rePORT
(KG) V prvem polletju tega leta je v gospodarstvu Izole prišlo do velikih sprememb . Te spremembe se nanašajo predvsem na zasebna podjetjajti jih je iz meseca v mesec več. Ob zaključku 1990 jih je bilo 31, do sedaj pa jih je že 50. Seveda pa gre predvsem za mala podjetja, saj zaposlujejo vsega 2,3 odstotka delavcev, kar ne prispeva kaj dosti k zmanjšanju brezposelnosti v občini Konec junija je bilo v občini 1153 brezposelnih delavcev.
Sicer pa je v Izoli 62,3 odstotka delavcev za-poslnih v gospodarstvu, v negospodarstvu pa kar 37,7 odstotka. Konec leta 1990 je bilo to razmerje 70,55 proti 29,45 odstotka. V gospodarstvu je največ zaposlenih v industriji (39,9 %) in v ribištvu (30,5 %). V zasebnih podjetjih je zaposleno 54 delavcev ali vsega 2,3 odstotke vseh zaposlenih v gospodarstvu. Na eno zasebno podjetje pride 1,08 zaposlenega delavca. Od skupno 50 zasebnih podjetjih ima zaposlene delavce vsega 21 podjetij.
Nova zasebna podjetja se večinoma ukvarjajo s trgovino in le manjši del s proizvodno dejavnostjo. Od 50 zasebnih podjetij vsega 21 zaposluje od 1 do 9 delavcev, ostali pa ne zaposlujejo dodatne delovne sile. Zato ni pričako vati, da bi na račun zasebnih podjetij zaposlili tiste, ki so na Zavodu za zaposlovanje vsled stečajev in prestruktuiranja gospodarstva v občini	V tem polletju je v stečaju Me-
hano, ki je imel 1434 zaposlenih, Ladjedelnica
2.	oktober s 374 zaposlenimi delavci Ferro-tehna s 136 zaposlenimi in Gabiano z 22 delavci To so seveda podatki za leto 1990. Tte nutno pa je v teh podjetij zaposlenih skupaj 898 delavcev, oziroma manj kot polovica. Vsa omenjena podjetja so v stečaju od 30.4.1991, Gabiano pa že od prej. Od skupno 75 podjetij v družbeni in zasebni lasti je 30 podjetij poslovalo z izgubo. Celotna izguba v lem polletju pa znaša :	v gospodarstvu
327.038.000.00 dinarjev in v negospodarstvu
74.896.000.00 dinarjev. V negospodarstvu praktično nihče ni posloval z dobičkom, izgu be pa niso prikazali le : Gostinska šola, Srednja ekonomska in kovinarska šola in Dom upokojencev.
V gospodarstvu so izgubo pridelali : Mehano, Ladjedelnica 2.nktnbcr, Oprema, Iplas Poli mer, Gabiano, Steklo, Galeb, Ferrntehna, Simonov zaliv, in Belvedere.
V negospodarstvu imajo izgubo: OŠ.Vojka Smuč. (is Dante Alighieri, Matična knjiž niea, Zdravstveni dom. Bolnišnica, Vzgojno varstvena organizacija, Počitniški dom upoko jencev SRS in Center za socialno delo.
Izvoz? Skupno smo izvozili za 176.182.000,00 din ali 14.1 % vsega prihodka. Po podatkih narodne banke Slovenije je izvoz v Mehanu padel v obdobju Januar-Maj 1991 celo za 79 odstotkov.
Kaj pa plače? Čisti povprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu znaša
7.377,00	in v negospodarstvu 8.802,00 dinarjev.
( Podatki so povzeti o poročilu IS SO Izola. Komentar prepuščamo bralcem.)
Kakorkoli obrnemo, ribiški praznik je dogodek. O dogodkih pa imamo ljudje, seveda, različna mnenja. Tudi z ribiškim praznikom, ki je sicer že nekaj let deležen različnih kritik, je tako. Nekateri člani uredništva so ob tem zapisali svoje ugotovitvf m razmišljanja, tukaj pa so izvlečki iz teh zapisov.
...Zdi se, da številne kritike za takšno in drugačno organizacijo letijo na napačen naslov, na Turistično olepševalno društvo. Kdo se sploh skriva za pomembnim naslovom ? Verjeli ali ne, štirje upokojenci, zanesenjaki, ki jih je v času dveh praznikov (praznik pomladi in ribiški praznik) moč najti v prostorih društva od dopoldanskih do večernih ur. Računajo, sprejemajo prijave, svetujejo. Brez plačila ali honorarja. V vsebino praznikov se neradi vključujejo, saj ugotavljajo, da jih je čas prerasel. O vsebini bi morali odločati na občini, vendar vse kaže, da tudi tam ni pravega človeka za te stvari...
Vlado Ostrouška
...Dogodek ne more biti priložnost za srečanje ali prijateljski klepet; strnjena reka ljudi v obe smeri tega ne dopušča! Vrste v slaščičarnah in pred blagajnami prilož nostnih stojnic kaj hitro odženejo manj vztrajne; takim tudi zmanjka volje za iskanje praznega stola. Pa bi morda še šlo, če bi človek ne izgubil vsega dobrega razpoloženja ob pogledu na razstavljeni špalir ponujenega blaga. Preprosto težko je razumeti, kako lahko najdejo prostor na takem tradicionalnem krajevnem prazniku prodajalci tolikega neokusnega blaga! Ali res sodijo v tako praznovanje kavbojke in sintetične bluze ? Pa igre na srečo - bolje igre za lahko roko in še lažjo pamet ? Nam gre res že tako slabo, da je v občinsko blagajno potreben tudi denar s takimi davščinami ? In vrtiljak, v vseh možnih oblikah in hitrostih ? Lahko, toda ne na osrednjem prireditvenem prostoru! Tja bi vendarle kazalo postaviti kaj drugega, da bi narodno zabavnemu ansamblu v narodnih nošah ne bilo treba čakati, da utihne glasba s 'ciganodroma’, ki sicer ničkolikokrat preglasi njihovo izvajanje.
Mirjam Muženič
...Letošnjega sem se po portoroški tragični nezgodi bala, zaradi nasilja, ki si v takšnih masovkah' z lahkoto utira pot med povsem nedolžne ljudi. Na enem svojih domala vsakodnevnih sprehodov in postankov po mestu sem sc spraševala, čemu ga sploh potrebujemo, ko pa imamo brez tega od Lonke do Svetilnika čisto dovolj vsega, kar domačini in gostje skupaj potrebujemo. Odlično morsko hrano že takoj na začetku obrežja, pri Delamarisu, dovolj prostrano sprehajališče in ob njem dovolj jedače in pijače za žejne in lačne vse do Punte, pa muzike za vsak okus, hkrati pa še dovolj možnosti za mirno in intimno použivanje vsega tega.
Zakaj torej nek oguljen praznik, ki kakovost vsega tega bistveno poslabša ? Zaradi nekaj stojnic s suho robo in drugimi banalnimi stvarmi, ki sodijo na običajno sobotno dnevno tržnico, nekatere pa nikakor v mesto, ki da kaj nase ? Za nekakšen luna park, ob katerem stoje začudeni otroci z žetoni v roki, ki jim ne uspe priti do avtomobila, ker so odrasli hitrejši. Zaradi gneče, ki pomeni, da ne moreš^ do spodobnega stola, da moraš za pladenj rib stati v vrsti in da potem ugotoviš, da 'sardel na žaru ni, ker je preveč dela” ? Da na obhodu po rivi ne srečaš niti enega znanca, s katerim bi pokramljal ? Da zaman iščeš prostor za avto in si ogleduješ žalostno podobo poteptanih zelenic, ki so se spremenile v parkirišča ?
Neva Zajc
...Dobrih dvajset let nazaj, se mi je zdela izolska fešta nekaj veličastnega. Pa ne zato, ker sem imel občutek, da sem tam nekje videl simpatijo, ampak zato, ker se mi je zdela tako domača. Res domača fešta. Potem, ko je simpatija postala moje dekle, nato zaročenka in končno moja boljša polovica, in ko sem postal Izolan, sem si lahko ogledal vse naslednje fcšte, ki so rasle, rasle, postale biznis, da bi končno izgubile svoj prvotni čaz Do zadnje, ki bi po besedah nekaterih prijateljev morala res biti zadnja Ne vem sicer zakaj bi naj izgubili takšen praznik. Morali pa bi gotovo vanj vložiti mnogo reč truda Ne samo tisti entuzijasti iz turističnega društva, na katere potem letijo kritike. Vsi skupaj! Kje smo bili z našo pristno ponudbo ? Kar poglejte, kaj je bilo na volja Ne bi niti govoril o tistih kičarijuh, ki so jih prodajali ob glavni cesti: od svetlečih obročkov do tipično orientalskih pisanih sladkorčkov. In kdo je dal dovoljenje vsem tem krošnjarjemZ Če ne bi bilo 'Alpen Liebe", kot prisrčno pravim alpski koči Delamarisa na ’Lonki", kjer pa vendarle pripravijo resnično odlično morsko hrano in če ne bi bilo kioska Delamarisa r starem mandraču, bi vse skupaj bilo kot po navadi: roštilj in kotel, ki resda nimata prav nič skupnega s tem delom Istre, pa tudi z Istro nasploh ne...
A. Sumenjak
(MD) Iz krajevne skupnosti Korte poročajo o gradnji telefonskega omrežja v KS. Iz poročila je moč razbrati, da akcija gradnje poteka normalno. Zaradi vojne in drugih težav, v katerih se nahajamo, se je celotna zadeva rahlo zavlekla. Zamude so tudi pri plačilu prispevka krajanov, ki bi moral biti po pogodbi zbran do konca avgusta, vendar je do zamude dveh obrokov prišlo tudi zaradi nepravočasno poslanih položnic. V kratkem pričakujejo izdajo gradbenega dovoljenja in s tem zeleno luč izvajalcu, Telemont iz Kopra, za začetek del na primarnem omrežju. Medtem so pospešeno izvajali dela na sekundarnem omrežju v naselju Korte, ki jih bodo nadaljevali po programu v drugih naseljih. Predstavniki PTT Koper zagotavljajo, da bo projekt telefonije v kortežanski krajevni skupnosti zaključen v dogovorjenih rokih. Iz krajevne skupnosti so še obvestili, da je še sprejemajo prijave za pridobitev telefonskega priključka.
Ker pa je "ablast” le oblast bo še najbolje, da stopite do KS in se na lastne oči prepričate, kaj se zares dogaja.
MI S HRIBA...
Takšen je naslov podlistka, avtorice Nade Morato, ki ga bomo začeli objavljati v naslednji številki Mandrača, Vsebine seveda ni treba posebej napovedovati, za pokušino pa morda le odstavek:
...Dolga leta smo se potegovali, da bi nam vrnili stara imena, Cetore pa že tri leta, odkar so jim odnesli stare kažipote, nimajo svoje table. Tudi Dvore srečujemo še ponekod...
IZOLA OKUPIRANA ?
Naslov primeren za vojne čase, članek pod njim pa skorajda poziv na linč. In kaj je tisto, kar ogroža Izolane in jim odteguje Bele skale - njihovo zadnje pribežališče ? To je Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Strunjan, ki sta ga konec leta 1989 na pobudo Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, sprejeli izolska (ur. obj. 3-90) in piranska (ur. obj. 5-90) skupščina. Del Krajinskega parka je tudi Naravni rezervat Strunjan. Ta se razteza od plaže hotelskega kompleksa Belvedere do (in vključno z njim) rta Strunjan, obsega pa klif, posamezne erozijske grape in tudi pripadajoči 200 metrski pas obalnega morja. Omenjeni odlok predvideva tudi označitev rezervata ter ponazoritev osnovnih omejitev oziroma prepovedi. Zal je prišlo pri oblikovanju napisa do neljube napake (namesto Izola se je tudi na tistih tablah, ki so na območ ju občine Izola, zapisal Piran), ki je globoko ranila domoljubna čustva zavednih Izolanov in za kar se iskreno opravičujem. In zakaj Naravni rezervat Strunjan ? Obala je enkraten, bogat, občutljiv in obenem zelo oblegan prostor Gospodarjenje in uporaba tega prostora sta zaznamovana z nenehnimi konflikti in nasprotujočimi si zahtevami varovanja okolja in potrebami tj. razvoja. Tudi priobalni podvodni svet je bil do nedavnega in je pravzaprav v veliki meri še danes, bolj ali manj zanemarjen, pretirano izkoriščan in kar je najslabše, obravnavan kot nekakšno priročno odlagališče vseh vrst odplak in odpadkov. Viri konfliktov so predvsem sledeči: - velika gostota prebivalstva in temu primerna količina neprimerno obdelanih komunalnih odplak, - industrija in druge dejavnosti (npr. luka), ki bodisi zasedajo in spreminjajo obalno črto ali pa so vir onesnaženja, - turizem, ki se zaradi nekritične obravnave neomejeno širi (gradnja bivalnih kapacitet, marin ipd.), - ribištvo nasploh, predvsem pa tisti načini, ki zelo radikalno spreminjajo morsko dno (koče, ramponi). - pretiran razvoj mari-kultur. Povedano velja v veliki meri tudi za slovensko obalno morje oziroma za celoten Tržaški zaliv, kjer sta degradacija in uničevanje morskega okolja vsakdanja procesa. Rezultati kategorizacije obalne črte na osnovi stopnje naravne ohranjenosti (Svetličič &. Križan, 1985) kažejo visok odstotek urbanizirane obale (/ 75%) in zelo nizek odstotek bolj ali manj naravne obale (prbl. 18%). Vsemu navkljub pa se je v zadnjih letih, deloma zaradi višje ekološke zavesti, predvsem pa zaradi vidnih sprememb (npr. cvetenje alg, anoksije ipd.), odnos do morja nekoliko spremenil, kar se kaže tudi v intenzivnejšem zavzemanju (velikokrat le besednem) za njegovo varovanje. Pomemben način varovanja morskega okolja, predvsem pa ohranjanja naravne dediščine v njem, je ustanavljanje različnih zavarovanih območij : parkov, rezervatov in drugih varstvenih kategorij...
Naravni rezervat Strunjan predstavlja skorajda edini del slovenske obalne črte, ki se je izognil urbanizaciji ter tako v veliki meri ohranil svojo prvobitnost. Kljub svojim skromnim dimenzijam predstavlja pomemben prispevek k varovanju naše naravne dediščine.
Osnovni vzroki ogroženosti rezervata so naslednji: - nabiranje morskih organizmov, predvsem školjk (pri nabiranju morskega datelja prihaja tudi do uničevanja in degradacije življenskih prostorov številnih drugih organizmov), - neomejen ribolov, - težnja po urbanizaciji Strunjanskega polotoka (turizem, stanovanjska izgradnja idr.), - intenzivna izraba v rekreativne namene v poletnem času oziroma njeni stranski učinki (plovba, sidranje, odpadki, kurjenje ipd.), - onesnaž evanje akvatorija Izolskega zaliva in Tržaškega zaliva nasploh. V smislu varovanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih biotopov oz. varovanja poslednjih območij nedotaknjene narave je namen prepovedi in omejitev, ki so navedene v odloku in nekatere med njimi tudi prikazane na inkriminiranih tablah, zmanjšati motnje, ki jih v okolje s svojo prisotnostjo prinaša človek na najmanjšo možno mero. Ustanovitev naravnega rezervata torej ne pomeni prepovedi kopanja, tudi ne prepovedi plovbe in ne prepovedi ribolova, pomeni pa vzpostavitev takšnega varstvenega režima, ki omogoča istočasno ohranitev naravnega okolja in obenem razvoj določenih kompatibilnih dejavnosti.
Natančen pregled omejitev nam pokaže, da je na območ ju rezervata prepovedano odlaganje odpadkov ter povzročanje hrupa, kar najbrž ni sporno, nabiranje vseh vrst morskih organizmov ter lovljenje z izjemo trnkarjenja, kar je veijetno sporno za vse tiste, ki menijo, da lahko v morju vsakdo počne kar se mu zahoče in da lahko pač vsi neomejeno lovimo, nabiramo itd. in da to pač nima nikakršnih posledic. Neomejena plovba in sidranje med rtoma Ro-nek in Strunjan bi zaradi vedno več jega števila plovil, ki se tam zadržujejo v poletnem času (dodatno nevarnost predstavlja novonaslajajoča marina), lahko povzročila nepopravljivo škodo na podvodni vegetaciji. Tudi kurjenje ima negativne posledice tako zaradi odpadkov, ki ostajajo na kurišču, kakor zaradi organizmov, ki živijo v tleh in nenazadnje zaradi nevarnosti, da se ogenj razširi na rastlinje, ki mestoma raste do vznožja klifa.
To so torej te omejitve, ki so povzročile to silno reakcijo novinarjev Mandrača in pa seveda nekaterih Izolanov, ki so nemudoma krenili v akcijo in sporne prepovedi spremenili tako, da so s tabel odstranili znake za prepovedi, tudi tistega, kjer je ponazorjena prepoved odmetavanja odpadkov. Njihova reakcija je skladna s sedanjim načinom človekovega delovanja, podrejenim zgolj kratkoročnim ciljem in interesom in katerega posledica je pravo pravcato razdejanje v smislu izumiranja vrst in degradacije ter uničevanja različnih ekosistemov. Devedeseta leta so morda zadnje desetletje, v katerem bi bilo še mogoče s konstruktivnimi in kreativnimi odločitvami, investicijami in aktivnoslimi doseči, da bo večina vrst in ekosistemov ohranjenih, ra-
SVET jadra V IZOLO
Potem, ko sta Mef in Vlado svetu predstavila Izolo in lani, med svetovno jadralno srenjo, našemu mestecu uspešno izborila svetovno prvenstvo v jadralnem razredu Evropa za leto 1992, se je pri nas zgodila vojna.
Le nekaj dni pred konfliktom med Slovenijo in JLA smo v Izoli imeli tudi ”mednarodnega opazovalca”. Gospod Knut Moberg je z daljne Norveške prišel v Izolo iz dveh razlogov. Nejprej, da vidi kje in kako smo, pa tudi zato, da nas prepriča, da bi bilo bolje imeti prvenstvo po in ne pred Olimpijado. Vendar za ta predlog ni imel dovolj močnih argumentov, zato pa je pred dnevi, na letni skupščini tega jadralnega razreda, o Izoli natresel toliko pohval, da se je še nam ”milo storilo”.
To se je namreč dogajalo na Nizozemskem, kjer smo :	Slavko
Žbogar, Vojko Kokošar, Vlado Barbarič in jaz preverjali utrip posameznih delegatov glede bodočega svetovnega prvenstva v Izoli. Vse je kazalo na katastrofo. Kako tudi ne, ob vsakodnevnih naslovnicah lokalnih časopisov, ki so bile, malodane v celoti, posvečene krvavim dogodkom v Jugoslaviji. Nič čudnega torej, če je večina delegatov s strahom razmišljala o Balkanu. Ko pa so nam, le nekaj ur pred letno skupščino, na sestanku s predsedstvom, ponudili ” časten umik” in prestavitev prvenstva na leto 93, smo bili še bolj poparjeni. Staknili smo naše trmaste glave in se, prav po slovensko, odločili, da se kar tako že ne damo. Predsedstvo smo obvestili, da bomo naše delo in načrte vseeno predstavili ter, da se bomo o odložitvi prvenstva odločili šele po razpravi na skupščini.
Ko smo delegatom dodobra ”naložili”, kaj vse lepega jih čaka v našem malem ribiškem mestecu, se je začela živahna razprava. Začuda smo z vojno in politiko opravili zelo na hitro. Kar naenkrat jih ta ni več zanimala. Dovolj je bilo, da smo delegatu iz Belgije povedali, da pri nas trenutno ni proste hotelske sobe ter, da je vojna za nas že zgodovina. Seveda upamo, da je res tako. Ko so našo kandidaturo ponovno dali na tajno glasovanje pa nam je vseeno bilo tesno pri srcu. Toda na naše veliko presenečenje in veselje je za prvenstvo glasovalo kar 15 delegatov, osem jih je bilo proti, eden pa se je vzdržal. Ob sprejemanju čestitk smo vsi štirje Izola ni kar žareli. Domov smo krenili takoj po skupščini, okrog polnoči, saj se nam je mudilo povedati, da smo delo uspešno opravili. Ko smo po 17 urah vož nje prispeli v Izolo smo, ob hladnem pivu, ugotavljali, da je imel norveški opazovalec kar prav.
Izolani bomo tako, julija naslednje leto, imeli priložnost, da se svetu predstavimo v najlepši luči.
Matija Gorjan
ziskanih in uporabljenih (in ne izrabljenih) za bodoče nove smeri razvoja.
Naravni rezervat Strunjan omogoča izkoriščanje prostora na način, ki postavlja zahteve in potrebe narave in človeka v enakovreden položaj ter tako pomeni miselni zasuk in prehod na umno izkoriščanje naravnih resursov, povečuje možnosti za ohranitev živega in pestrega Tfžaškega zaliva ter omogoča Izolanom (in vsem nam ostalim) ohranitev njihovega zadnjega pribežališča.
Robert Turk
Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran
A, B, AB, 0
Iz pisma transfuzijske postaje Izola OO RK Izola, Koper, Piran, Ilirska Bistrica, Sežana...
Za nami je avgust, ki že vrsto let velja na transfuziji kot ”najtežji” mesec. Ponovno se srečujemo s skoraj praznim hladilnikom in ne vemo, kaj bomo lahko dale pacientom., še zlasti, če bodo potrebovali več jo količino krvi njihove krvne skupine, da se jim ohrani zdravje. Zal živimo v napetih, nemirnih časih, kar se pozna tudi v vedno pogostejših medsebojnih obračunavanjih, pri čemer se vse pre-rado seže po nožu, strelnem orožju... Ostane pa težka telesna poškodba, grožnja smrti, borba za življenje za zidovi bolnišnice, trepetanje svojcev za dobro najbližjega.
Tako smo samo v avgustu, v nekaj nočnih urah, izdali 21 doz krvi za mladega fanta s hudo vbodno rano, 20 doz krvi za moža z več strelnimi ranami. In še mnogim drugim. Takim, ki čakajo na operacijo, ki so obnemogli, ki krvave zaradi notranjih krvavitev, poškodb, pa ponesrečencem v prometu, materam ob porodu... Pozna pa se nemirni čas, razočaranja, padec standarda, izguba delovnega mesta tudi v tem, da pozabljamo na humanost, na nesebično pomoč sočloveku s tistim, kar zdrav človek lahko brez škode za svoje zdravlje daruje, pomaga pa bolniku vrniti zdravje, ohraniti življenje. Tako na oddelku za transfuzijo opažamo iz meseca v mesec manj krvodajalcev.
Do danes jih je v tem letu prišlo le 2575, v enakem obdobju lani pa 2923 krvodajalcev. V času od 1.
ZBIRNI cENTER ?
Vrtec v Drevoredu I. maja se vse bolj spreminja v nekakšno pribežališče brezdomcev. K sreči tokrat ne gre za begunce s Hrvaške, pač pa za brezdomce iz osnovne šol Vojke Smuč in vrtca z italijanskim učnim jezikom.
V največji osnovni šoli r Sloveniji je namreč zmanjkalo prostorov za tri razrede, zato so jih morali namestiti r prostorih vrtca, kjer je zaradi manjšega vpisa otrok nekaj prostih zmogljivosti. Podobna selitev grozi tudi italijanskemu vrtcu, saj je mala šola doslej gostovala v prostorih osnovne šole Dante Alighieri, tam pa prostora sploh ni več.
I. POHOD ”MA1\DRAČ” 15. 9. 1991
PR UMEK_____________________
IME_________________________
LETNIK______________________
ŠTARTNA ŠT. ________________
Ce boste sodelovali na pohodu izrežite ta okvirček. Enake kartončke bomo delili tudi na Startu pohoda. Vabljeni !
avgusta do danes, so naši bolniki potrebovali 388 doz krvi, na odvzem v istem terminu jih je darovalo kri le 298. Razliko smo uspeli premostiti s pomoč jo izrednega odziva v dneh naše skupne borbe za samostojnost in deloma s pomoč jo iz Ljubljane. Ne vemo pa, kaj bomo storili jutri, pojutrišnjem. Kaj bomo res pustili,da bomo v dneh, ko je potrebno stisniti zobe za boljši jutri, ostali naši bolniki, naši sosedje, sorodniki, znanci, skratka vsak izmed nas, ki za svoje zdravlje potre buje to nenadomestljivo tekočino, brez nje. Do sedaj v vseh tridesetih letih obstoja oddelka za transfuzijo, ni bilo še nobenemu pacientu potrebno prekiniti zdravljenja zaradi pomankanja krvi, še nihče ni izgubil življenja zaradi premajhne količine krvi. In med nami jih (ali nas) je na tisoče, ki ste jim krvoda jalci, na da bi vedeli ne komu ne kdaj, pomagali s tistim, kar je največ vredno, s svojo krvjo. In prepričana sem, da bo tako tudi v prihodnje, le da zdaj, ko je vsem hudo, ne smemo pozabiti na vse, ki nas potrebujejo. Vsi, ki ste zdravi in pripravljeni pomagati sočloveku, oglasite se na oddelku za transfuzijo v torek ali petek med 7 in 11 uro in darujte svojo kri.	Kramar	dr.	Irena
Iz pisma direktorju komunalnega podjetja Izola
Rada bi vam sporočila, da v vseh letih, kar hodim na dopust v Izolo (od 1971 leta), plaža ni bila nikoli tako čista kot letos. Res je tudi letos marsikaj postorjenega tudi po mestu in je povsod čutiti skrb za čistočo, vendar gre gospe, ki na plaži skrbi za WC prostore vsa pohvala za njen trud. Ta gospa dela s tako vnemo, kot bi delala na svojem dvorišču. Zasluži si posebno priznanje. Upam, da bo drugo leto tudi tako.
Ždim vam mnogo uspehov !
Slavica N.
r O\ GRAISUM SALIS
”11 savio ascolterà' e accrescerà il suo sapere (re Salmone)
C e’ chi sostiene che l'istruzione costi troppo. Quello, sicuramente, non sa quanto costi l’ignoranza. Re Salmone ebbe a dire: ”Gli stolti disprezzano la sapienza e l’istruzione.” Sacrosanta verità’! Oggi, in molti paesi del mondo, i giovani, commettendo un gravissimo errore, entrano nel campo del lavoro con una preparazione inadeguata. La qual cosa compromette loro la possibilità’ di una carriera. Di conseguenza risultano frustrati e di carattere alquanto fragile; si accorgono, quasi sempre quando e’ già’ troppo tardi, di non poter andare a passo col tempo. E fatalità' vuole che questi giovani siano portali a smarrire la diritta via.
Ma sono veramente i giovani i soli colpevoli del loro incerto futuro ? Certamente, no. La famiglia e la scuola hanno un loro peso. Soprattutto quest’ultima. Ed e’ per questo che ci risulta incomprensibile che alla soglia del Duemila possano accadere certe cose nel mondo scolastico, cose come quelle che sono sulla bocca di gran parte dei cittadini isolani, senza che nessuno prendesse dei provvedimenti.
Eoi il fatto che la scuola non sappia più' a quale santo voltarsi per uscire dalla penosa situazione finanziaria in cui versa in questi ultimi tempi, crediamo che non abbia bisogno di commenti. l’ero' vogliamo ricordare ai responsabili di questa situazione, che chi oggi possiede una buona istruzione si garantira’ il successo domani. Non vorremmo proprio finire come quel nobile decaduto, che costretto a vendere uno dopo l’altro i quadri della collezione di famiglia ha voluto conservare i chiodi alle pareti.
Gianfranco Siljan
GARFIELD
nova trgovina v Muščevi ul.3
TOBAK - ČASOPISI -SOLSKE POTREBŠČINE SPOMINKI
odprto že od 5.30 do 20 ure ob nedeljah in praznikih od 7 - 12 ure
JE, kar JE
Zaradi vojne, ki že dalj časa traja na Hrvaškem je tudi v Izoli nekaj druž in, ki so pobegnile iz svojih domov s področij, kjer divja vojna. Družine, v glavnem matere z otroci, so nastanjeni pri svojih sorodnikih in znancih. Republika Slovenija zaenkrat še ni organizirala posebnih zbirnih centrov za begunce iz sosednje Hrvaške, če se bodo razmere še poslabšale je možno, da bodo taki zbirni centri organizirani tudi v Sloveniji.
Beguncem, ki se sedaj nahajajo na območju naše občine bodo koristile naslednje informacije, in sicer:
- Vsi begunci naj sc prijavijo na sedežu Rdečega križa v Izoli, Ob starem zidovju 17, kjer bomo vodili evidenco, usklajeno z Rdečim križem Hrvaške. Prav tako morajo
biti prijavljeni na matičnem uradu občine Izola.
- Center za socialno delo in Rdeči križ. iz Ruj, bosta za vse begunce organizirala razgovore in svetovanje za premostitev trenutnih težav. Sestanek bo v petek, 13.09.1991 ob 10.30, na sedežu RK Izola.
- Odbor za pomoč beguncem iz Hrvaške zbira materialno pomoč vsak dan na sedežu RK Izola.
- Vse ostale informacije dobite na sedežu RK Izola.
Anton Juriševič
Analiza” tržno-ekonomskega oglasa
KUPITE, KUPITE..
knjigo ”10 dni vojne za Slovenijo”!
Zakaj prav to knjigo in ne naprimer kakšne druge na isto temo ?
1. ZATO, ker ( citirano iz ekonomsko tržnega oglasa ): - Vse druge knjige o vojni imajo le črno-bele fotografije, ”10 dni vojne za Slovenijo” pa premore BARVNE. ( Razumete, Izolankc in Izolani ; slike bodo BARVNE, kar pomeni, da kri na njih ne bo videti ”samo” siva, temveč bo lepo in kot sc spodobi -rdeča! Torej, skoraj original ! )
2. ZAIO, ker ( citirano iz istega oglasa) : - ”10 dni vojne za Slovenijo” bo cenejša od knjig, ki so že izšle, (kar je seveda navadna tržna finta, lei kaže, da je trenutno na tržišču med ”tcmi izdelki” huda konkurenca, biznismenom pa sc prekleto mudi ( kajti, kuj ž. elezo dokler je vroče ) da bi na račun mrtvih čimveč pokasirali. Da pa bi pokasirali čimprej, obljubljajo kupcem..
3. (citirano iz oglasa) - Prvim tisoč prednaročnikom bomo podarili 1 x 1,4 m velik plakat gorečega tanka. Tu pa jim je tudi
DESET
VOINE
 ZA---------------
SLOVENIJO
biznis-žilica nekoliko odpovedala, kajti lahko bi kupcem podarili mnogo bolj sugestiven plakat, na katerem bi bili, naprimer, obrazi tankistov v trenutku, ko je granata predrla oklep tanka in je v njem nastala vročina približno 3000 topinj Celzija. Te plakatc-ob-razc (barvne!) bi si lahko kupci obesili v dnevno sobo poleg TV, ali pa v spalnico nad posteljo, kjer bi lahko uživali v očitnem porazu sovražnika..
IS. Oprostite Izolankc in Izolani, da vam jemljem apetit, toda so stvari, nad katerimi bi sc morali, vsaj v našem mestu, zamisliti, če jim je že tam v (vedno bolj oddaljeni) beli Ljubljani odpovedal vsak čut za etiko.
Dimitrij Kralj
HOME, SWEET HOME
Na oddelku za notranje zadeve so od 1. julija, ko je začel veljati nov zakon o državljanstvu, prejeli c ca. 250 vlog za okoli 500 bodočih drl avljanov R Slovenije. Pred tem pa jih je bilo približno enako, tako, da lahko ocenimo, da bo moral slovensko državljanstvo pridobiti skoraj vsak deseti fzolan.
Razlogov za takšno število je seveda veliko, saj gre državljanom drugih republik prišteti vse tiste Istrane, ki so v Izoli že od "velike povojne migracije”. Prav njim je tudi najtežje, ko morajo vlagati prošnje za državljanstvo, za razliko od tistih, ki so se s Slovetje preselili pred letom ali dvema. In ker ne gre drugače, se jezijo na plačilo takse v višini 600 dinarjev.
Sicer pa za vsako vlogo na izolski občini potrebujejo približno 10 dni, Iz. Ljubljane pa je treba odgovor čakati kakšne 3 mesece. Na uradu so pripravili tudi pismena obvestila za zainteresirane, zato nikar ne bodite na KS, saj je celotno delo prevzela občina.
In ne pozabite : 25. december je vse bliže.
Kdo se ne spominja Lovca na jelene in drugih i aloslnih filmov o usodah vojnih veteranov iz Vijetnama. Tudi mi smo jih to poletje videli nekaj med dopustovanjem pri nas. Prišli so, s slovenskim grbom na tajvanskih majicah in neizmernim občutkom zmagovalcev v glavah, pa se soočili z dejstvom, da okolica kaj malo da na ta njihova novodobna odlikovanja. Gostilničaiji so se bali njihovih veteranskih pijank, ženske so imele v mislih zgodbe o ruskih osvoboditeljih v drugi svetovni vojni.
Pa tudi sicer se "zmagovalcem” ne godi najbolje. Dogaja se namreč, da v nekaterih podjetjih kaj malo dajo na to ” rekreacijo” in celo g razijo z odpusti ( 2. oktober ), prekinjajo pogodbe o delu ( TV Koper ) in jim izplačujejo zmanjšane osebne dohodke ( brez variabilnega dela ), čeprav zakon govori o trimesečnem povpreč ju. Nič čudnega, če vse bolj negodujejo ob pozivih na vaje in se jim celo izmikajo. Lepo je biti vojni veteran, še lepše je živeti človeka vredno življenje.
Tudi po vojni ni lahko biti teritoijalec.
PEPELKA JE POSTALA PRINCEZA
Marsikdo nas dolgo ni jemal resno, češ da smo zgolj počitniški dom slovenskih upokojencev. Mi pa smo se trudili in danes se lahko ponosno postavimo ob bok ”uglednim” hotelom na slovenski obali. Še več. S pravim kadrovanjem in dolgoročnimi poslovnimi potezami smo si zagotovili goste tudi v tej, z vojno ogroženi, turistični sezoni. Veseli pa smo tudi zato, ker smo dobili ”domovinsko pravico” v Izoli in, da ste Izolani naši pogosti,
cenjeni gosti.
HOTEL DELFIN Izola	V"	pričakujemo	v naši nZZERUI
DELFIN, v BAZENU z ogrevano morsko vodo, na glasbenih večerih z ALEKSANDROM JEŽEM, v salonih za PEDIKURO in MASAŽO, pa tudi v posebnih prostorih za več je družbe in še kje. Kajti, z našo ponudbo znamo presenetiti.
ŽAREK MED SENCAMI
Se spominjaš tiste fotografije, kjer se učiš kotalkati? Taka si kot mlin na veter, si rekla, in se smejala. In se spominjaš tistega časa, ko smo vsak dan lovili ribe, pa nikoli nič ujeli? Tudi takrat si se smejala. In knjige Hanta Jo, ki si jo rada brala? Se spominjaš? Toliko stvari si imela rada, tolikim stvarem si se znala smejati. Takrat! Se spominjaš uhanov, ki sem ti jih v pismu poslala v neko daljno vas, kjer gotovo nihče, razen tebe, ni nosil uhanov? Tam so vsi samo pasli ovce, si rekla, ti pa si bila vesela drobnih uhanov. Daleč so tisti uhani, tvoj smeh, neulovljene ribe in vse druge tvoje male radosti.
Vse iz tistega časa je tako daleč. Bil je letošnji april, ko sem te spet srečala. Nisi se smejala, v tebi je bil nemir. Tvoje oči, kot jih nisem poznala, niso več znale počivati. In tvoje roke, polne sledi igle, polne še nezaceljenih rdečih pikic, ena poleg druge. Tuje so bile tvoje besede aprila, nisem jih več prepoznala. Govorila si, pripovedovala o neznosni potrebi, o iskanju, o robi, o začaranem krogu, o nemoči. Največ o nemoči. Naj ti pomagam, si želela, samo stoj ob meni, si govorila, da moraš končati s tem, se odvaditi, da hočeš ostati živa, si rekla. Tudi, če sama hočeš, še tako močno ž eliš, tvoj svet so le še tisti ljudje, ki iščejo, kupujejo, in tisti, ki prodajajo. Vrgla sem v smeti vrečko z iglo, žličko ...in
verjela tebi in sebi,ko si se vsa tresla in potila, da bo kriza pač nekako že minila, štela sem s tabo ure, minevale so tako preveč prepočasi, in spet verjela s tabo vred, da boš morda že jutri, pojutrišnjem kar pozabila na heroin. Pa nisi. Nisi mogla. Vsa sem ga polna, bolj kot sem mislila, si govorila, ves čas je v moji glavi, ne pusti mi niti spati. In če zaspim, sanjam o njem, zbudim se z njim v mislih.
Naslednji dan najbrž nisi več verjela. Sedela si tam, kjer te nisem želela srečati, tam, kjer ne bi smela biti. Z novo rdečo pikico na roki. In za sosednjo mizo še dva, s podobnimi očmi. Tudi onadva sta vedela, kam priti, tako , kot ti sta vedela, koga morata počakati. Par v BMW-ju z nemško registracijo ju je kmalu odpeljal. Za njima je ostala moja osuplost, pomešana s strahom. In spoznanje, da se to ne dogaja nekje daleč, v nekem drugem daljnem mestu, to vse se dogaja tu, sredi Izole. Nisem te srečevala več, spet si odšla v tisti svet, ki pozna samo eno vrednoto, ki ima en sam namen, eno samo pot za en sam cilj, eno samo iluzijo, tja, kjer vladajo sence. Danes si v bolnišnici, kjer zdravijo odvisne. Odvisne od heroina. Ko boš prišla nazaj, pridi taka, kot si bila nekoč. Želim ti, najmočneje ti želim, da zmagaš. Da zase in za vse tiste, ki mislijo nate, postaneš žarek, Id je zmogel ubežati sencam.
M.T. Izola
DROGA vs. DRUŽINA
Ob branju zadnje številke Mandrača sem se odločil za krajši odgovor gospe N.N., ki opisuje svoj "grozljiv občutek nemoči”, da bo ta odgovor vreden objave v Mandraču.... Ker je Mandrač ”naš” časopis, sem se ob branju čutil izzvanega in sedaj vam odgovarjam.
Naraščanje pojavov, kot so alkoholizem, narkomanija, samoumori, kriminalna dejanja in razne oblike asocialnega vedenja mladih, postaja vse večji in večji problem, ki ga družba vse težje obvlada. V boj so vključene najrazličnejše plasti družbe od zdravstvenih organizacij do socialnih društev; z njimi se ukvarjajo zdrav niki, sociologi, psihologi....in navsezadnje policaji. Te ljudi se na takšen ali drugačen način poskuša "obdelati” in izolirati od okolja v katerem živijo. Na ta način je družba pred njimi zaščitena, problem je "rešen” Toda trplenje teh ljudi ostaja. In ne samo to: preden je rešen en "primer”, že so tu novi in novi problemi. Družba izgublja ta boj. Vsi ti ljudje ostajajo sami. Z njimi trpijo le njihovi najbližji, dostikrat pa še ti obupajo.
Bolj ko razmišljam, bolj se zavedam, da imajo vsi ti problemi nekaj skupnega. Imajo skupno izhodišče. Izhajajo iz NEUREJENIH DRUŽIN. Iz motenega družinskega okolja. Naj navedem samo nekaj značilnosti takih družin: alkohol, telesno nasilje, neprestane napetosti in prerekanja, daljša časovna obdobja ko starši trmasto ne govorijo med seboj, starši katerih pogledi ali vrednote si močno nasprotujejo, oče ali mati ki nista sposobna vzpostaviti tesnejšega odnosa z drugimi družinskimi člani pa se jih zato zavestno izogiba, krivdo pa vali na drugega, izredno toga merila glede denarja, dela, spolnosti, športa, politike, vere.... V takih družinah so DOBRE ODNOSE ZAMENJALA "PRAVILA IGRE”, ki se jim vsi pokoravajo. Vse je na videz v najlepšem redu, dokler se nenadoma-na veliko začudenje domačih in okolice-nekomu ne "utrga”. Ta nekdo so običajno mladoletniki. Zato bi čestital materi, ki je uspela izpovedati svojo nemoč. Rad bi ji pomagal, pa ji vendar ne morem reči nič drugega, kot: "Poskrbite, da se bo vaša hči vrnila v "novo” okolje. Izkoristite ta čas, ko je ona na zdravljenju, da tudi vi uredite odnose v vaši družini. Kajti vaša moč lahko izvira le iz močne družine. Naj vaša hči ob vrnitvi domov začuti, da se je vrnila v novo okolje-okolje urejene družine.” Kolikor bolj sočustvujem s to materijo in z vsemi tistimi, ki morajo sami reševati take probleme, toliko bolj obsojam vse tiste, ki smo jih (na volitvah) izbrali, da vodijo in usmerjajo našo družbo. Vse tiste od države pa do krajevne skupnosti.
Namesto njih zato predlagam, da v okviru občine organiziramo ciklus predavanj (ali okroglih miz) na temo "Z urejeno družino v boljši jutri.” Naslov navsezadnje niti ni pomemben. Pomembno je, da se v ciklusu obdelajo vse tiste tematike, ki danes razbijajo ali pa povezujejo družino. Mislim, da premoremo na Obali dovolj strokovnjakov, ki bi to nalogo lahko uspešno opravili. Naj se sestavi program za celo leto in o temah redno obvešča v časopisju in radia Predlagam celo, da naj Mandrač prevzame "pokroviteljst vo” nad temi predavanji. Lahko se odločite za nekakšne "MANDRACEVE DNEVE”, ki bi bili posvečeni aktualnim družbenim problemom v Izoli (predavanja, okrogle mize, informativne brošure...) Gospodje v uredništvu sprejmete ta izziv ?
S.	R. (naslov v uredništvu)
Droga na naših dvoriščih
Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila, da mlada generacija od 10. do 24. leta starosti nikoli ni bila bolj zdrava in bolj izobražena kot danes. Nikoli pa tudi ni bila tako ogrož ena zaradi zlorabe drog ali alkohola. Najbolj se narkomanija širi med šolsko in študentovsko mladino, predvsem v starosti od 15 do 20 let. V zadnjih letih je ta meja, žal, pomaknjena še proti mlajšemu naraščaju, saj je zdaj najbolj kritično 15. leto. To lahko pojasnimo s tem, da je to obdobje odločilno za oblikovanje mlade osebnosti. Zaradi svoje radovednosti in svoje sugestibilnosti so mladi v teh letih izpostavljeni različnim vplivom.
Žal opažamo tudi v naši širši soseski tiste značilnosti, ki so lahko znak, da posameznik ali skupina uživa droge. Tak mladostnik začne hitro vzbujati pozornost, še bolj pa se razlikuje od svojih vrstnikov, ko zaradi nakopičenih težav, povezanih z uživanjem droge in svojih karakternih lastnosti zapusti krog svojih prejšnjih prijateljev. Njegovi stiki z družino se trgajo, zapade v začaran krog, ko svoje notranje stiske duši z drogo. Toda, mar lahko obstaja še večja nesreča kot je ločitev od brata in sestre, očeta in matere in drugih ljudi ? Zaradi nenehne skrbi v zvezi z nabavljanjem droge, ki jo spremljajo materialne težave, živijo narkomani mučno življenje, polno strahu pred vzdržnostjo ali zdravstvenimi komplikacijami. Kot rizično skupino jih resno ogroža potencialna nevarnost okužbe z AIDS-om.
O tej in drugih nevarnostih mladi, še preden so prišli v stik z drogo, niso bili ustrezno informirani, saj narkomani v redkih trenutkih Iskrenosti izjavljajo, da ne bi droge nikoli uporabili, če bi že prej vedeli, kaj jih čaka. Toda pot iz tega je zelo težka in dolga. Zato danes o tem govorimo z vami starši, z vašimi otroci, vas seznanjamo s problemom narkomanije in vas obenem prosimo, da nam v tem boju pomagate.
Do sedaj smo o narkomaniji razmišljali drugače, bila je daleč od nas, mislili smo, da nas to ne more doleteti tako prepričanje imamo tudi v zvezi z AIDS-om (saj se meni to ne more zgoditi), zavedati se moramo, da temu ni tako, dokaz je narkomanija, ki nas je neprijetno presenetila. Kaj smo do sedaj naredili na tem področju ? V tem šolskem letu smo imeli predavanja in razgovore za učence vseh osmih razredov, za v bodoče smo se odločili, da bomo to starostno mejo znižali in sicer bomo zajeli že pete razrede osnovne šole ter starše. V eni od srednjih šol je bila speljana anketa, učenci so pisno oddali vprašanja o narkomaniji, s tega je bilo razvidno, da je narkomanija med izolskimi otroci žal že prisotna. Organizirali smo okroglo mizo in se z učenci pogovorili o tem problemu ter jim prikazali film. I’o sedmih enotah Zdravstvenega doma so panelke, na katerih so bili tri mesece plakati, članki, opozorila o drogah. l*o čakalnicah so bila organizirana predavanja in delitev letaka "Napotki za starše v boju proti narkomaniji". Zdravniki Zdravstvenega doma so dali pobudo na Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo, da bi se pristopilo k celostnemu reševanju problemov (povezanih z narkomanijo) na vseh nivojih družbe. Na Obali se je osnovala posebna komisija za boj proti narkomaniji Do sedaj smo po svojih najboljših močeh skušali blažiti ta problem, toda sedaj pozivam tudi vas starše, da nam pri tem pomagate. Kako ? Letak "Napotki za starše v boju proti narkomaniji".
Ref. za zdr. vzgojo pri ZD Izola -Vida Orbanič, VMS
Gobbo	story
Za dve stvari gre : Prvič da je pripis uredništva v Gobbo story nekoliko na nepravem mestu. Znanci me namreč sprašujejo, kaj za enega hudiča sem vendar napisal proti g. Gobbotu, da si ne upate objaviti. In vendar sem prepričan, da je bila to le malenkostna pomota, saj sc prvi del nanaša na uganko, ki ste jo objavili. ( Končno, to niti ni bila uganka, saj niste spraševali kdo sc je okopal v umetnem bazenu pri telovadnici, pač pa koga bi okopal, to pa je že anketa ). Torej bi to, če ste že napisali, morali napi-
sati v prostoru odmerjenemu za uganko.
Druga, mnogo pomembnejša zadeva pa je moja prošnja do ras vseh r uredništvu. Zanima me namreč način delovanja računalniške obdelave tekstov. Moja prošnja je v tem, da prosim, če bi si to delovanje lahko nekoliko ogledal. Udejstvujem sc namreč v prevajanju letalske literature, doslej seveda na klasični način, zato hi sc v tem smislu rad tudi sam nekoliko moderniziral. Rad hi, da mi po možnosti omogočite vpogled v ta, zame še tuj svet.
Anton Pavlovčič
Ginn Gnhhn story - part ^
Spodaj podpisani, kot neposredni udeleženci, imamo nekaj pripomb na Gino Gobbo story, predvsem na tisti del, ki se nanaša na barvanje in tiskanje ter na prilogo gospoda Pavlovčiča. Pa bomo šli kar po vrsti.
1. Barvanje razgibanih in profiliranih površin lokomotiv in vagonov smo v šestdesetih letih rešili z uporabo elektroformira-nih šablon, ki so se točno prilegale in tesnile na površini izdelkov.
2. Serijsko barvanje ne bi bilo mogože brez posebnih naprav, ki so hitro in natančno nameščale šablone pri barvanju.
3. Nalepke smo uporabljali samo pri prvi seriji.
4. V začetku smo rešili tiskanje z uvedbo sitotiska, ki je bil specialno prilagojen za to delo. Za sitotisk smo uporabljali zelo majhne kovinske okvirje s tankimi stenami, debeline izpod enega milimetra. Na okvir smo pritrdili sito z elektroformiran-jem, kar je bilo v tistem času popolna novost. Omenim naj še, da je bila notranja površina sita velika tudi samo dva kvadratna milimetra.
5. Za tiskanje vagonov cistern smo razvili večvaljčni strojček, v katerem je bil glavni valjček za nanos barve na cisterno, izdelan iz želatine.
6. Ker z nalepkami in sitotiskom nismo mogli doseči tako drobnega tiska, kot smo želeli, je direktor iskal in dobil vezo preko firme Ricci s firmo v Italiji, ki je oskrbovala trg z uslugami tamponskega tiska. Z njimi je bil sklenjen dogovor, na osnovi katerega smo si lahko ogledali njihov obrat. Skrivnost je bila v tem, da pri tamponskem tisku dosežemo prenos barve z deformacijo polokroglega elastičnega tampona iz želatine, medtem, ko pri valčnem tisku dosežemo isti efekt z vrtenjem valjčka. V obeh primerih je prenosno sredstvo želatina.
Na tem mestu bi želel opozoriti na napako v Gobbo story, kjer je navedeno, da smo za tiskanje uporabljali gumijaste tampone, medtem, ko smo v resnici uporabljali želatinaste. Iz Italije smo tako prenesli domov tehnologijo izdelave tamponov iz želatine ter fotokemično izdelavo jeklenih klišejev. Naj omenim še to, da so bili ”v glavnem zanič ” tamponi iz želatine švicarski izum in jih je Mehanotehnika uporabljala vse do konca sedemdesetih let, ko so jih začeli nadomeščati tamponi iz silikonske gume firme Tampoprnt iz Zahodne Nemčije. Receptura izdelave je bila seveda patentirana in tako popolnoma nedosegljiva celih deset let. Silikonsko gumo firme Wacker smo sicer uporabljali za druge namene, vendar ni bila primerna za tiskanje s tamponi predvsem zato, ker ni prenašala barve s klišeja na komad.
7. Na koncu bi spomnil še na nekaj marljivih fantov, ki so sodelovali pri obdelavi in nastavitvi naprav: Bertalanič, Bre-zovnik, Sosič, Šukljan. Pozabiti ne smemo tudi prispevka orodjarne in njihovega šefa Pirjevca, ki so nam večkrat priskočili na pomoč. V tedanjem času je bila uvedba tamponskega tiska za Mehanotehniko življenjskega pomena Omembe vredno pa je tudi dejstvo, da smo bili na tem področju v Jugoslaviji pionirji.
Iz navedenega se vidi, da so bile nekatere stvari "rahlo” drugačne, kot pa so si jih posamezniki predstavljali.
Pižent Vladimir, dipl.ing. Toncetič Bruno, str. teh.
Vrtec - budilka
Stanovalci F Marušiča I in 3 v Livadah smo se na zadnjem sestanku dogovorili, da oglasimo v Mandraču.
Gre za prometni rc/.im v tej ulici pred gostilno v Salati in pred VVZ-Livadc. Kljub prometnemu znaku, ki prepoveduje vožnjo za vsa prometna vozila v obe smeri, je tukaj vsak dan, od 5.30 do 22.00 ure, pravi prometni kaos. Najhuje je, ko starši pripeljejo otroke v vrtce, od 5.30 ure naprej. Ropoti teb avtomobilov z vključenim radiom so nas privedli do tega, da se s tem pismom obrnemo na predsednika Izvršnega sveta SO Izola.
12. 08. 1991 smo bili pri komandirju postaje milice Izola. Obljubil je, da bodo poostrili kontrolo, toda do danes je prometni režim takšen, kot je bil poprej pred to pritožbo. Zato vas prosim, da kaj storite s pomoč jo odgovornih.
HIŠNI SVET (sledijo podpisi)
Resnična čakula o laž n j ivi čakuli
Najprej sc vam predstavim. Sem iG, tisti, o katerem piše čakula v zadnjem Mandraču, ki je iz/tel izrecno za KS Jagodje-Dobrava. Čakula navaja: (citiram)" Na cesti Jagodje - S Šared je zmanjkalo nekaj gramoza. Odpeljal ga je J.G Vse prizadete obveščamo, da se to v bodoče ne bo ponavljalo. Občina za vzdrževanje podeželskih cest, zaradi obubožanega proračuna, ne bo več namenjala denarja." Sedaj pa takole Ker sem v neposredni bližini kraja tega dogixlka edini z začetnicama J.G. sodim, da se piSc o meni. Avtor čakulc torej obsoja mene za to dejanje. Sprašujem se, če se je avtor te Cakule prepričal ali je Sh za gramos ah za ponton in, kam ga je IG. peljal, ter za kaj ga je porabil? Avtor tega ne omenja, ker ni preveril in ne ve, vem pa jaz in zato bom to povedal Pred 32 leti se je IG prischi na kupljeno posestvo, kjer Se danes Živi. Da je lahko nemoteno prihajal do svoje hiSe, najprej z malim vozom, kasneje z avtomobilom, je moral iz stare, ozke stezice narediti prevozno cestišče in vse to s svojimi rokami, brez mehanizacije. Po tej cesti zdaj dnevno vozi devet strank, ki so si tukaj uredile hiSe, vikende ali barake za svoje ljubljence-Živah, pa tudi neznani Šoferji, ki zaidejo do moje hiSe, saj naSa KS nima denarja za smerokaz za Šared Ob tej cesti majhni kupi pon Iona Zc nekaj let čakajo, da se jih lotijo Sc kakSnc druge pridne roke. Ta neurejena cesta je hkrati dober izgovor za delavce PTT, ki so zdaj, po tohkih letih, ukinih dnevno dostavo poStc tako, da jo moramo zdaj hoditi iskat v izpostavljen predalčnik na Šaredu. Sicer pa je to druga zgodba, o kateri bi lahko pisah v Mandraču, ah kje drugje.
Natančno povedano. Moj odcep ceste se priključi na parcch St. 5462 in na tem odcepu je avtoprevoznik, Dobrilovič iz Lucije, razloZ.il 1 kubični meter pontona, ko je obračal na mojem dvorišču. Povedal mi je, da je tisto razložil za moj del ceste Tega pontona sem se posluževal 4-5 let, na koncu ga je ostalo okrog 0. 40 m3, ki sem ga porabil prejšnjo zimo. To pa je postalo kamen spotike pri mojih sosedih - vikcndaSih, kljub temu, da sem pred mnogimi leti sam vložil denar za najmanj 25 m3 pontona , kar lahko potrdita takratna avtoprevoznika, Dušan Gregorič in Marjan Kocjančič. To ima povedati JG, le da ga nihče ni dal v časopis, ko je lastnoročno naredil 300 metrov ceste.
Sedaj pa tako: Zahtevam, da sc moj dopis v celoti objavi v naslednji StcviHd Mandrača ( za katerega upam, da ga bom dobival tudi jaz ), Se posebej pa zahtevam, da se neprevidni pisce teh nesramnih in lažnjivih čakul javno opraviči v Mandraču Opozarjam ga, da se bo v nasprotnem primeru zagovarjal na sodiSču v Piranu, zahtevam pa tudi javno opravičilo, ki naj 30 dni visi na vidnem mestu na oglasni deski pral našo KS. Drugič pa naj raje premisH, kaj čakula.
Jože Gustinčič, Jagodje 92
Pripis uredništva: Hvala za prijazno pismo g Jože Morda bo prav, da veste, da je čakula "zrasla" v vaSem koncu občine, zato se boste morah kaj več pozanimati v vaSi KS. Tudi opravičili bi se vam, če ne bi bilo nekaj podrobnosti, ki smo jih zdaj prvič izvedeli Najpomembnejša pa je ta, da, po zagotovilu avtorja, sploh ni šlo za vas, niti za isti kup peska, ampak za drugo osebo z istimi inicialkami in drugi kup peska. Se pač zgodi Zdravo.
Z JORDANOVEGA SUFITA
So ljudje, ki radi brskajo po podstrešjih ( svojih ) in odkrivajo stvari, ki so jih predniki hranili po kantonih, v prepričanju, da čez 7 let vse prav pride. Eden takšnih je Jordan Krašovec, ki ima to srečo, da ima na voljo za raziskave kar nekaj podstrešij. Tako je odkril marsikatero zanimivo stvar, ki je vredna žc zato, ker nosi zanimivo letnico. In ker Jordan nima muzeja nam je ponudil, da nekatere od "najdenih” stvari pokaže nam v uredništvu. Tega materijala se je zdaj nabralo žc za nekaj nadaljevanj, glede na pomanjkanje gotovine v naši mladi državi, pa smo za danes izbrskali 10 lir, ki jih je natisnil neznani zavod ( na bankovcu sicer piše Denarni zavod Slovenije ), zanimivost pa pride z zadnje strani tega istega bankovca.
Vse namreč kaže, da je denar ponaredil kateri od naših okupatorčkov, saj je na zadnjo stran zapisal, da je denar vreden ravno toliko kot prazne obljube iz Moskve in Londona. Če kdo ve o teh bankovcih kaj več, naj nam sporoči, da bomo lahko v miru spali.
T5
N
-J
J3
POLICIJA TRENIRA STROGOST
V Mandraču je bila tako ali drugače večkrat omenjena policija, nazadnje v prispevku občana, ki se je dotaknil vprašanja droge. Cela vrsta stvari je, ki so povezane
7.	našo občinsko službo za varnost, kopica vsakodnevnih problemov in vprašanj, n katerih je dobro slišati tudi mnenje tistih, ki za varnost skrbijo. Besedo smo dali komandirju izolske postaje Milošu Žulovcu.
Najprej o problemu droge. Kaj lahko storite za preprečevanje in ustavljanje zla, ki ga prinaša droga?
To je velik problem, število uživalcev narašča, starostna meja pa se niža. To potrjuje tudi eden zadnjih primerov skupinskega uživanja marijuane v šoli. Kar zadeva podatke o preprodajalcih, jih imamo le toliko, kolikor smo jih uspeli zbrati Z gotovostjo lahko govorimo o številkah le tedaj, ko imamo dovolj argumentov za izvedbo postopka. Na osnovi suma števila ne moremo določiti. Zato ne vemo, ali je v Izoli 3o ali loo preprodajalcev in posest nikov ali jih je več ali manj. Vedeti je treba, da je tu veliko temnega polja, kamor	policija ne more
prodreti, saj preprodajalci niso naivni in znajo poskrbeti za svojo varnost. Dobimo jih lahko na podlagi informacije, ki pa jo je treba preveriti Včasih gre pri bolj "znanih” ljudeh lažje, a se lahko zgodi, da količine droge, ki jo najdemo, niso velike, kar pomeni, da gre za prekršek, ne pa za kaznivo dejanje. Včasih jih dobimo po naključ ju, ob običajni legitimaciji, ko miličnik nekaj posumi in se odloči za delni pregled. Dokazati, da se nekdo ukvarja s preprodajo, je težje, saj ga je po zakonu treba dobiti večkrat Za takšne postopke je zadolžena posebna služba. Res je, da imamo nekaj pravih preprodajalcev, obstaja tudi seznam za tiste, za katere smo prepričani, da se s tem ukvatjaja Rad bi povedal še to, da smo mi le en segment varnostne službe, da med naše naloge sodi tudi spremljanje ljudi, za katere sumimo, da se ukvarjajo z mamili da pa to ni naše edino opravilo in da se s tovrstnimi nalogami ukvarjajo druge, posebej za to usposobljene službe. Kdor misli, da je odkrivanje serijsko in hitro delo, se moti, rezul tati so, razen izjem, skromni...
Ribiški praznik se je z vašega zornega kota dobro iztekel, saj ni bilo nobenih incidentov, kakršnih smo lahko bali po portoroškem tragičnem dogodku. Cernu lahko pripišemo miren izid?
Eden pogojev, da se prireditev dobro izteče je, da se nanjo dobro pripravimo. Drugo, kar se mi zdi, da velja v tem primeru, pa je odnos ljudi do praznika, ki se ga udeležijo. Morda je to še najpomembnejše. Gotovo si nihče ni želel prepirov in kršitev javnega reda, vključno z mladimi, ki jih ni bilo malo. Pomembno je tudi spoštovanje predpisov o točenju alkohola in zapiralni čas. S tem nismo imeli problemov.
Takšnih masovnih prireditev sc najbrže najbolj bojite. Kaj menite o njih?
Nič slabega ne vidim v tem, če je vsebina
namenjena rekreativnim dejavnostim	in
zabavi. Konec koncev so bile vedno potrebne. Glede na razmere, v kakršnih živimo in ko smo ljudje boj in bolj razdražljivi, ko pride lahko že ob najmanjšem povodu do neredov, je tveganje večje in naša služba si najbolj oddahne, ko je prire ditev mirna Rekli ste, da so se lastniki in upravljalci lokalov letos držali reda. Eden	od
problemov, s katerimi imate opraviti predvsem v poletnem času, je gotovo hrup, ki ga povzročajo v nekaterih lokalih v mestu. Imate veliko dnevnih opozoril o kršitvah in kako ocenjujete to	plat
mestnega reda?
V Izoli imamo ta problem. Velik je, če pri tem mislimo na posamezne ulice, v celoti pa je naše mesto relativno mirno. Tudi dalj časa odprti lokali delajo, ne da bi bile potrebne naše vsakodnevne	intervencije
zaradi pretepov, razbijanja ali podobnega. Te žava je v tem, da se nekateri gostinci ne dr žijo odloka o zapiralnem času. Z vsemi smo imeli sestanek in se dogovorili, da lahko sami najbolje poskrbijo za	red, jim
posredovali kritične pripombe občanov in mislil sem, da bo to sezono drugače, saj so se strinjali z opozorili. Zal so nekateri pojedli besedo : v lokalu Fredi, pod	Stadionom,
Kadičevi pri Simončku. Klici občanov niso vsakodnevni, pojavljajo se ob koncu tedna ali kakšen drug dan. Za ribiški praznik ni bilo klicev, medtem ko jih je bilo veliko za praznik pomladi. Menim, da nam bodo gostinci najbolj pomagali s tem, da bodo sami voljni skrbeti za red in mir.
Ali kršitelje lahko kaznujete?
Lahko, za vsako kršitev na javnem mestu, tako kot predvideva odlok, vendar je žal teh ukrepov premalo. Za veliko kršitev pa niti ne zvema Postopek je, najbrž zaradi obilice dela sodnika, dolgotrajen, kar izgubi učinek. Menim, da je edino hitro in učinkovito reševanje posameznih primerov, ki se konča pri sodniku za	prekrške,	smiselno in
učinkovito.
Prepričana sem, da vas kot šefa izolske postaje glava boli tudi zaradi prometnih težav: parkiranja v mestu, prekrškov, ki jih Izolani poznajo	in sami	tudi počnejo,
zatrpanih ulic itn... Kako rešiti ta problem? Najprej bi odnos do cestno prometnih predpisov morali spremeniti vozniki, ki so prvi krivci za nered v mestu. Poiskati bi morali primerno	parkirišče,	tisti, ki ne
stanujejo daleč od središča pa bi lahko prišli peš. Mesto ne	zmore prenesti hitro
naraščajočega števila vozil, saj razen centralnega parkirišča in nekaj površin, ki smo jih uredili pred kratkim, nima dovolj parkirišč. To je velik problem in če mu pripišemo še nespoštovanje predpisov, imamo nered, kakršnega poznamo. Policisti pa se ob tem srečujejo še s težavami, ko ljudje, ne samo da ne zanikajo prekrška, temveč so nqevoljni, ker jih miličniki ovirajo pri "nujnih” opravilih, l,ani smo kaznovali vsakega drugega voznika ( statistično gledano), pa nič ne pomaga. Razmišljanje vaznikov-
kršiteljev je povsem drugačno, ko sedijo v skupščinski klopi, na kakšnem sestanku ali drugje, ko neprizadeto ocenjujejo prometni položaj. Če bi hoteli imeti red, bi morali imeti v vsaki ulici vsaj dva policista, kar pa je nemogoče. Pajka nimamo, dobimo ga na posodo, red, ki ga dela pa je le začasen. Dvomim, da bi bilo bolje, če bi ga imeli. Problem	parkirišč	bo	morala	reševali
občinska vlada, ljudi ni' bomo zlahka spremenili, saj je zavesi zelo prilagodljiva stvar, še	o enem	problemu bi želela
slišali vaše mnenje. O motoristih, o hrupu, ki ga povzročajo in n divjanju po niestu.
S tem problemom se srečujemo tudi mi. Ta kategorija	voznikov	je tudi v cestnem
prometu vse pogosteje udeležena v nezgodah, kot povzročitelji in kot poškodovani. Kaže se še v objestnih vožnjah, vožnji brez čelad, s tehnično vprašljivimi vozili zaradi domačih predelav, ki povzročajo hrup in motijo ljudi Veijemite,	da poskušamo	vse, da	bi ta
problem	zajezili.	Opravljamo skupinske
nadzore prometa, tedensko odvzamemo nekaj koles, vendar je tega še vse preveč. Najbrž bo treba razmisliti še	o	drugih	ukrepih.
Skupine se	zadržujejo	na	različnih koncih
mesta in pozno v večer povzročajo hrup. Mi bomo vztrajali pri nadzoru in ukrepali bomo proti vsakemu vozniku:	obveščali bomo
starše, kadar gre za mlado letne voznike, zoper kršitelje bomo uvedli postopke in v skladu s pravili tudi odvzeli motorno kolo, dokler ne bo razsodil sodnik za prekrške. Ob tem moram povedati še to, da bi k zmanjšanju hrupa in objestnega obnašanja lahko prispevali veliko tudi starši. Mnogi sploh ne vedo za otrokovo početje, ne vedo, s kakšnim vozilom se otroci vozijo in če bi vsaj občasno pogledali otrokov motor in vedeli, kje je zvečer, bi bilo veliko bolje, še to bi želel reči: predelave povzročajo hitro obrabo posameznih delov, ki jih solidarnostno zamenjujejo, če te možnosti ni, pa se na pohodih po mestu lotevajo kraje potrebnih delov. Za mnoge postaja to stalna praksa, na smetiščih, v morju in v bližini stanovanjskih hiš potem najdemo oropane motoije. Računamo na pomoč občanov, na hitro in sprotno obveščanje, poleg tega pa bi morali tovrstne težave obravnavati tudi sami v okoljih, kjer živija To je edini način, da lahko omilimo tovrsten hrup. Starši pa naj le razmislijo o moralni odgovornosti, ki jo imajo, ko otroku kupijo motorno kolo.
Neva Zajc
Ko smo ravno pri resnih stvareh. Načelnik oddelka za notranje zadeve občine Izola, Vinko Pristov, ( po neuradnih vesteh ) zapuSča to delovno mesto in se vrača na delo v Koper. Lahko bi rekli, da je bil razmeroma neopazen a hkrati dovolj učinkovit in uspcScn. To dokazuje tudi eden od pozivov v redakcijo Mandrača. Nek občan je namreč predlagal, da bi pohvalili delavce tega oddelka ( Liljano, Dragico, Crcgorja itd. ) za uspešno delo in odnos do strank.
Njim gre torej pohvala. Sefu pa dobre Zelje za Sc boljSc delo.
I99L leto je v mnràCcm posebno! PeCat mu: .dajejo, če ostanemo le ob polletnih dogodkih, j vojno dogajanje, tako slabi rezultati gospodarskega lin poslovanja v družbenih dejavnostih, kot že idolgo nc.~ Tekoče teto pa je belane prikrajšalo tudi za nagrajence ob občinskem prazniku. Vzrokov za to ne poznamo, vemo pa, da je med nami veliko posamaznikov, skupin ljudi, ki bi jim morali vsaj družno reči glasni 11VALA: Predlagamo in izbiramo - predlagajte in izbirajte ! To bi lahko biS prihodnji občinski nagrajenci- s soglasjem občanov bole !
■ Osebje dispanzerja za /ene v l/oli: de L. Miloševič, obe medicinski sestri za dolgoletno skrb in pomoč ženam, materam in dekletom, za vso toplino in prijaznost pri strokovnem delu ini iskrenem nasvetu, za organizacijo dispanzerskega dela' brez nepotrebnega čakanja in pogoste] uradniške brezbrižnosti v sorodnih službah.
- Nadja 'Bizjak, učiteljica Osnovne Sok Vojke Strazza že tri desetletja dolgo učenje izolskih trctjcSokev - z vso prizadevnostjo, toplino in vstrajnostjo; za vzgojo Sterilnih mladih generacij, s\ požrtvovalnostjo in ljubeznijo, ki ostaja V; spominu, pa tudi za dolgoletno gojenje slovenske narodnozabatme glasbe in narodnega izročila. 3
Kdo so 'KRIVCI” !
Da, tudi otroci znajo izraziti svoje ogorčenje. V eni od prejšnjih številk smo, ob sanaciji TVubatjeve ulice zapisali, kako so uničili otroško igrišče. Opozarjali smo, da so sicer obnovili del starega jedra, na avtomobile, ki jih bodo s seboj pripeljali novi stanovalci, pa enostavno pozabili. In tako je en problem povzročil drugega. Bivše otroško igrišče med Trubarjevo in Aškerčevo ulico je postalo, natanko to, kar smo napovedovali: divje parkirišče in vir nesnage za vse prebivalce, ki ob njem stanujejo. Ko so stanovalci pri ustreznih "organih” protestirali, so dobili odgovor, da bodo, točno tako, kot je bilo obljubljeno pred začetkom sanacijskih del, stvari urejene glede na zahteve stanovalcev in sicer, da bodo prostor, kjer je igrišče, asfaltirali, uredili zelenico in samo igrišče. Vendar jim je bilo rečeno, da bodo na to morali počakati še malo, toliko, da uredijo še nekaj bližnjih stavb. Cas teče, otroci se hočejo igrati - le teh je tod okoli kakih 20 - igrišče pa je postalo deponija za pločevino.
Kako lepo bi bilo, če bi gospod občinski inšpektor malo pogledal k nam, saj sc še vedno spominjamo njegove učinkovitosti, ko je bilo treba odstraniti stare avtomobile in (ncjzapuščenc prikolice s prostora za cerkvijo. Danes je tam tako kot je bilo pred akcijo, pa tudi ob sami cerkvi samevajo uboge, v nebo vpijoče razbitine in čakajo na pajka, ki bi sc jih usmilil. Kje ste zdaj dobri gospod Rozman? Seveda se vsega tega zavedajo tudi otroci, ki bi sc spet radi igrali tam, kjer so sc desetletja pred tem. Pa tudi stanovalci bi radi enkrat imeli mir pred to množico priseljenih avtomobilov (saj jih ljudje niti najmanj ne motijo). Med avtomobili so tudi takšni, ki sc niso premaknili že nekaj mesecev ali pa takšni, ki vžgejo šele po dvajsetem poskusu ( To sc dosledno dogaja zgodaj zjutraj ). Da sploh ne govorimo o mač ji drhali, ki se neovirano razmnožuje (mislim, da je tod zdaj kakih 30 mačk...) in o ubogih nervoznih psih, ki jih ljudje spuščajo kar na igrišče, ki je postalo tudi pasji WC.
Pred dnevi so tam otroci urejali nogometno igrišče. Ko sem jih prosil, naj pazijo na prah, ki sc dviga v oblakih in vdira v stanovanja, so s tragičnim izrazom pripomnili, da jih spet podimo... Umaknili so sc pred garaže (katerih vrata so na sosedovo žalost večkrat tarča žog) in glej ga zlomka, pojavil sc je sam lastnik, ki Jih je seveda nagnal. In tako vsi po vrsti.
V pogovoru z delegacijo otrok (saj vedo, da pišem v Mandrač ) sem moral obljubiti, da bom pisal tudi o tem, "njihovem” problemu, hkrati pa sem naivno predlagal, naj zaenkrat, dokler ne bodo stvari urejene, hodijo k svetilniku. Pa sem dobil odgovor "Mi tja med tiste drogirancc nočemo !!! Tam so igle in tam je droga.” Otroške blodnje ali fantazija? Morda pa so res kaj videli.
Kaj, če bi naši fantje postave, ki nam sicer dajejo velik občutek varnosti, ko tako lepo oboroženi hodiju po Izoli, tudi kaj storili na tem področju. Lahko bi nas vsaj nekoliko pomirili, da sc otroci ne bodo bali nekaterih krajev.- Pa brez zamere. Relata rcfcro...
A. šumenjak
NEKATERIM JE USPELO
”Kaj hodiš, saj vidiš	da imam delo", se je	tudi name	obregnila Celestina.	Kljub
temu, da sva bila	le	predhodno dogovorjena,	sem počakal. Ura je bila	že	preko
20.00,	ko si je Celestina vzela pol ure časa za klepet, seveda v njeni hiši v Jagodju. In v pogovoru, ki se je zavlekel za dodatnih 30 minut, sem lahko spoznal bistvo življenja in	dela	branjevke z najdaljšim	stažem na	izolski tržnici.
Letos teče že 23.	leto	odkar se je Celestina	"zapisala"	izolski piaci. V	teh	dolgih
letih, pravi, sc stvari niso v ničemer spremenile. Spremenili so sc le ponudniki, saj so namesto domačih kmetov, ki jih je na tržnici iz leta v leto manj, njihovo mesto zavzeli prodajalci iz drugih delov Jugoslavije. O konkurenci ne bi govorila, pravi Celestina, saj mi še vedno uspeva ponuditi veliko izbiro sadja in povrtnine, tu pa je odgovor, da mi kupcev ne manjka. In ko smo že pri kupcih, je zanimiva njihova razvrstitev : 70 odstotkov je stalnih strank, 20 odstotkov nevoščljivih, ostalih 10 odstotkov pa je nezanimivih, pravi izolska branjevka. Najraje "zabrusim" znanim strankam in upam, da mi ne zamerijo. Tudi to je način ljubezni in spoštovanja. Celestina se je prodaji tržnih viškov zapisala že v zgodnjem otroštvu. Težke razmere so zahtevale veliko odrekanja in tudi izjemno energije. Vic do leta 1980 je Celestina opravljala kar 4 dela: redno delo v Delamarisu, na tržnici, njivah (skupaj 3 ha zemlje), čistila pa je tudi stopnišča izolskih stolpnic. Delovni dan od 5 zjutraj pa do 23. ure, je za Celestino značilen tudi danes. Poleg skrbi za prodajo, je ostali del dneva predan z mislimi vezanimi na kmetijsko delo, saj njive zahtevajo celega človeka. Sreča je, da Celestini v kmetijski proizvodnji pomagajo plačani delavci. Celestina ne razmišlja o upokojitvi, saj brez ljudi ne bi mogla. Tržnica ji ne pomeni prostor za nemoteno opravljanje poklica, pomeni ji vsebino in smisel življenja. In če bom po 15-tib letih čakanja le prišla do primernih prostorov (zaprtega tipa,
o.p.) potem sem v življenju dosegla vse.
S to željo in željo, da preko Mandrača, katerega zvesti bralec je tudi naša Celestina, pozdravim njene stalne in občasne kupce, sc končuje tudi utrinek iz življenja in dela najstarejše izolske branjevke.
Vlado Ostrouška
Izvršni svet SO Izola , GIP Stavbenik Koper in Društvo arhitektov obale (DAO), razpisujejo slovenski, splošni, javni, anonimni, anketno-programski
NATEČAJ
za programsko urbanistično ureditev območ ja mesta Izola med Prešernovo cesto in Drevoredom I. maja ter za zasnovo ureditve Prešernove ceste v mestno ulico.
ROKI
Za pričetek natečaja, dvig natečajnih podlog in oddaja natečajnih nalog bodo naknadno objavljeni v časopisu Dela
Vse informacije in dvig natečajnih podlog po pošti ali preko skrbnika natečaja:
DAO, Kidričevo nabrežje 2, 66330 Piran, tel. 066 76-225
po vplačilu kavcije 1.500,00 din v gotovini
ali na Z.R. št. 51410-601-18124 s pripisom "NATEČAJ".
NAGRADE
1. Nagrada	200.000,00	din
2. Nagrada	110.000,00	din
3. Nagrada	80.000,00	din
Strokovna komisija lahko po svoji presoji nagradni fond deli v drugačnem razmerju, vendar med največ šestimi udeleženci.
Kond /.a odškodnine	50.000,00	din
Nagradni fond ho do dneva izplačila obrestovan 3 mesece pri SB Koper.
zvišan kot vezana sredstva nad
ČLANI OCENJEVALNE KOMIS
1. Alojz ZORKO, dipl. ing. gr.
2. Marjan JOVANOVIČ, dipl. oec.
3. Milan KUKOVEC, dipl, oec., dipl. ing. st.
4. Icopold GORJUR dipl. ing. gr.
5. Dario BARILI.K, dipl. oec
6. Aleksander BIZJAK, dipl. ing. arh.
7. Matjaž GARZAROLI, dipl. ing. arh.
IS SO Izola
Sklad stavbnih zcm. SO Izola KS Izola II.
GIP Stavbenik GIP Stavbenik DAO DAO
Poročevalec: Jana GOJANOVIČ-PURGER, dipl. ing. arh.
Zavod za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve SO Izola Skrbnik natečaja: Nebojša VRANEŠIČ, dipl. ing. arh.
Društvo arhitektov obale
Ob letošnjem ribiškem prazniku so sc nekateri "dobro obveščeni trohni" spraševali, kaj imajo z. Izolo opratiti konji, ki so paradirali skozi niesto. Njim r znanje objavljamo ta kratek (štirinožni) sprehod skozi izolski čas:
Leta 1766 - je bilo v Izoli 123 glav goveje Živine, 1131 ovac, 126 konj, 1 mula in 138 oslov.
Leta 1886 - je bilo v Izoli 28 kmj, 37 mul, 103 rogate živi ne, 9 koz, 1 ovca, SO 'stelimrjev in 522 oslov.
Leta 1916 - je bilo v Izoli 14 konj, 142 volov in krav ter 213 ovc in koz. (O oslih ni podatkov).
Leta 19)2 - jc bilo v Izoli 155 glav Živine, 210 prašičev ter okrog 130 oslov.
Vprašanje za bralce "Mandrača"; koliko oslov in konj je v Izoli leta 1991 7
Podatki so vzeti iz. (prelepi) knjige Janeza Kramarja " Izola, mesto ribičev in delavcev .
PS, Na prvi "Trki na prstenac" v Durbanu je pred nekaj manj kot 500 leti zmagal Izolan s priimkom Quelleri. Nekam znano zveni,
ŽIVETI je ZDRAVO
(nanizanka)
Vest dneva, da je Občina ( iz sredstev za modernizacijo poslovanja ) končno kupila lastni službeni avtomobil Citroen ZX je pretresla izolsko javnost. Za nakup ni bilo odločilno dejstvo, da občinskih predstavnikov nekajkrat niso pustili na rezervirana parkirišča pri republiški skupščini. Problem je bil v tem, da so podložniki hitreje od oblasti stopali v nove čase, saj se vozijo z dobrimi avtomobili, oblast pa z avtobusi.
Zadnja seja občinske skupščine je bila 18. julija. Predsedstvo skupščine se je dogovorilo, da bo naslednja seja 10. avgusta, a so strokovne službe ugotovile, da ne bo sklepčnosti. Predsednik IS je zato sklical sejo za 29. avgust, predsedstvo pa je bilo proti in določilo nov datum - 12. september. Predsednik IS je kmalu zatem določil nov datum - 19. september. Zdaj je na servisu spet predsedstvo.
Stepanovi, hote ali nehote, oblikujejo Izolo. Starejši je narisal stavbo sedanje pošte, mlajši Stepanov pa zazidalni načrt tržnice za pošto. Gospa Stepanova se medtem ukvarja z nekam oporekano ureditvijo vrtičkov v Šolski ulici.
Izolski Rdeči križ dela velik biznis s pridobivanjem krvodajalcev. Ko je pred dnevi nastopila kriza s krvjo so štirim krvodajalcem poslali telegram, naj se zglasijo na transfuzijski postaji. Za telegrame so plačali skupaj 200,00 dinarjev, za uslugo pa so dobili plačilo 60,00 dinarjev. Očitno je kri cenejša od pošte.
Mladoletni dirkači protestirajo, ker se Drofenik Veliki naokrog prevaža brez čelade na glavi. Prizadeti je zatrdil, da je edini razlog v tem, da tako velikih čelad pač ne delajo.
Naša predsednica, Zorka Sosič se je invalidsko upokojila za 4 ure. Na žalost skupščinskega vodstva ta upokojitev ne velja za njeno poslansko delo.
Trudapulno poletje gre v franže. SITPA se je lep čas uspešno maski- ral v uniformo TO in je bil ves čas neprepoznan! Glede na totalno razsulo, ki grozi državi Izola, če SI TPA spet ne spravi na papir nadaljevanje svojega umotvora v pomoč Svetu modrih, je normalno, da berete kar berete.
Poleg svetlobe - sonca je človeku nujno potrebno tudi gibanje - aktivnost.
Poznamo več vrst gibanj:
Premikanje SDOdniih udov (podoblika je hoja po ulici Oktobrske kontrarevolucije, kjer noga sama od sebe išče pločnik, ki ga kljub obnovi asfalta še vedno ni, medtem, ko oko zre v hiše, ki čakajo dovoljenje Sveta modrih za adaptacije preden se podrejo ali vsaj do leta 2000)
Premikanje /.eorniih udov (podoblika le tega je trkanje s kazalcem na čelo ob poslušanju občinskih parlamentarnih razprav)
Premikanje bokov (podoblika je hoja brez ene visoke pete po tlaku starega mestnega jedra)
Utripanje /. vekami (podoblika je utripanje pri ogledovanju plačilne kuverte); Premikanje glave na vratu (podoblika je nejeverno nihanje v levo in v desno ob poslušanju skrajno nepreverjene novice, da občinska dacarija mojim TO soborcem - obrtnikom ni odložila plačila davščin, si pa je za to kupila nov avto, verjetno katrco, iz razvojnih denarjev davčne uprave)
Premikanje snodnie čeljusti (podoblika je premik navzdol in mirovanje za četrt ure, ko si lastnik barke in bodoči najemnik priveza ogleduje pogodbo Komunale, kjer je naštetih kup dolžnosti srečnega kapitana, pozabljeno pa je na njegove pravice oz. na dolžnosti Komunale)
Premik ušes in riti (podoblika je striženje Z ušesi, da bi zaslišali novico o odprtju kakega novega delovnega mesta, kar se zadnjice tiče pa kakor vam drago in po potrebi)
Neusmiljeno jasno je, da Svet modrih v redkukaterem mestu zna tako dobro poskrbeti za telesnogibalni blagor svojih podanikov kot je to v Izoli. Naj končam s približnim citatom iz Voltairovega Candida: ta svet (Izola) je najboljši izmed vseh možnih svetov. That’s all folk! ( se nadaljuje)	SI	TPA	l.r.
Da più parti abbiamo avuto segnalazioni che ”il mandracchio” viene letto, soprattutto, perche’ e’ un giornale fresco... Si, special-mente d’estate quando nasce sotto i frondosi ippocastani del giardino
del”Buffet Doro”.
Perciò’ in questo numero del primo anniversario sentiamo il dovere di esprimere un sentito grazie
ai due simpatici gestori del locale, Anna c Franco, e non solo per averci offerto gentilmente la sede redazionale estiva, ma anche, e soprattutto, per quanto si sono premurati a spegnere in noi i languori nelle calde serate e notti
d’estate.
La redazione
NEDELJA 15. SEPTEMBRA
od 17.00 do 24.00 ure
NA SVETILNIKU
OB 1. OBLETNICI IZHAJANJA
14.00 POHOD "MANDRAC ” 17.00 BALINCANJE ”PO DOMAČE” 17.30 BIG BAND ORCHESTRA 18.00 PANDOLO 18.30 GRAFFITBAND 19.00 PAILO ( ALKA )
19.30 ZURA & FRIŠNI KALAMARI 20.30 FARAONI Animator : GUIDO MERLOT
Poleg bogate ponudbe klasičnih jedi in pijač še Specialitete iz domače kuhinje”: pohane sardelice, ribji namazi, brodet, polži itd.
VABLJENI IZOLANI in tisti, ki se tako počutite
Na skici je trasa POHODA ”MANDRAC” s kstcrim bi Izolanc radi povabili na ogled našega lepega mesta. Pot je že preizkušena in jo boste zmogli vsi, ker ni veC jib vsponov jo lahko prebodimo r uri in pol zmerne hoje. Če vam je kaj do zdravja, dobre volje in svežega zraka pridite v nedeljo od
14.00	do 15.00 ure pred Kulturni dom. S seboj pripeljite zakonskega sopotnika, otroke, taščo itd, skupaj se bomo podali na pot in jo končali na osrednjem prizorišču ( Svetilnik ). Tam nas bo čakalo okrepčilo in morda ceh nagrade za : najštevilčnejšo družino, najmlajšega in najstarejšega pohodnika, najtežjega in tudi najsrečnejšega izžrebanca med pohodniki. Saj veste En kihmeter na dan pelje zdravnika stran".
PANDOLO
Save’ tutti cos’che xe sta roba ? Ma che domanda. Per voialtri che lo giogavivo non ghe xe problemi, ma per sti altri, penso proprio che si._ Del resto anche sta lingua, no la xe proprio quella del bon Dante, ma piuttosto quella del bon Carlctto e noialtri la capimo ben, no xe forse sacrosanta verità’ ? Ma parlemo piutosto del Pandola sto zogo che nassi chissà quando. Gl se difondi chissà dove. De sicuro se sa che d xe sta do sempre abastanza famoso per le nostre contrade. In tempi, vateli a pescai; el ga solca’ l'oceano approdando in America, dove quei mati de americani i lo batcsa "baseball” (no xe una beste-mia, xe proprio el suo nome). La, con qualche picia modifica ale sempre incerte regole, el diventa presto un zogo nazianaì Sia in America che per le nostre contrade el jera, el xe e anche el resterà un zogo ri-scrvado ai giovanotì dai 7 ai 77 ani.
LE REGOLE DEL PANDOLO ( versione MANDRACIO )
I REQUISITI: - una massa dai 30 ai 50 centimetri (fatta da un manigo de scova de legno dure} - el pandolo (un tochcto de manigo de scova, sempre de legno duro, corto intorno ai 10 centimetri e apuntido a cono ai due lati) - la base (un bel pieron
0 un bel zoccc}
LE SQUADRE: Omini pici e grandi dai 7 ai 77 ani con meno de tre litri de vin in stomigo, sensa o con ociai e almeno un po vest idi (no nudi!). La squadra poi gaver da uno a più’ componenti. Più* che ghe ne xe mqo xe, pero’ bisogna zcrear de no esser più’ che in cento perche* dopo no se sa chi xe i zogadori e chi el publica.. Bel saria die le squadre fossi dei vari rioni.
LE REGOLE DEL PANDOLO ( variante MANDRACIO )
Bisogna premeter che el pandolo ga tante c diverse regole. Parlando coi superstiti de questo nobile zogo, gavemozercado de meter insieme el mqo del mqo. Eco cos’ che scmo riussidi a meter insicme:
Ogni squadra manda in campo el proprio rappresentante (uno per squadra, se intende). Prima de cominciar i arbitri tira a sorte per veder chi che sara’ alla base e chi che zcrchcra de beccar el pandola Dopo la scelta el batidor va alla base, el mette el pandolo sulla base e discndo:	"PANDOLCE
PANDOLO, PANDOLO zero" el zerca de darghe un colpcto per brio saltar e dopo d ghe da una bda svcntolada con la massa zcrcando de farlo svolar via quanto più’ lontan. El componente ddl’altra squadra zcrca de ci aparlo in man.
Se ghe ri esc allora el gha el diritto de tirarghc alla base. L’altro, alla base, d zerca de sbatter el pandolo via. Se el pandolo va a locar la base avien el cambia Se invese el pandolo noi loca la base alora dove che el se ferma el batidor poi darghe un colpetto per farlo saltar dopo de che el ghe da de novo una bela sventola per farlo svolar quanto più’ via. L’avcrsario zerca de fermarlo (ciaparlo in man - el pandolo!).
Se al primo tiro del batidor l’aversarìo non ricssc a fermar el pandolo, el batidor poi darghe al pandolo un altro colpetto per poi farlo svolar via, mentre
1 aversar io zcrca de novo de ciaparla Dopo che el
pandolo xe casca’ per tera opur se el batidor di se che noi ghe da el secondo colpo, el batidor zcrca de indovinar quante masse ghe sta fra la base e el pandola L’aversario poi dir che va ben, in quel caso el batidor torna alla base c el ripete l’opcrazian battendo sulla base e discndo: "PANDOLO; PANDOLO, PANDOLO (per esempio) 45" (se la distanza con-cardada jera 45 masse). Se in veze l’avcrsario di se che noi xe d’acardo sulla distansa, se procede ala misura - cola massa. Se xe meno masse de quanto dito dal batidor, alora i due se cambia. Xe l’omo dell’altra squadra che va a bater. E cussi’ tufo da capo. Se el caposquadra decide, che va un secondo ziogador a ricever i colpi, avien el cambia Ulto dipende dal caposquadra che in questo caso per la squadra el diventa el Padrctcrna
LE PRESENTI REGOLE LE XE INSINDACABILI. POSSIBILI RICORSI I POL ESSER ESPOSTO SOLO ALA STAZION DE POLIZIA E NO PRIMA DELE ORE 23.59 DEL GIORNO 15 SETTEMBRE 1991.
IN CONSIDERAZION VEGNERA’ CIOLTI I RICORSI DE QUEI PARTECIPANTI AL TORNEO CHE AL ALCOLTEST I RISULTERÀ’ FORTEMENTE POSITIVI, PERO' DI MOSTRANDO DE GAVER ANCORA ALMENO QUALCHE TRACIA DE SANGUE NEL ALCOL.
comitato prò pandolo Isola
rAPsnttšrjo
Brenčič Drago Izola, Tomažičeva 18
PRIHAJA JESEN STE PRIPRAVLJENI NANJO? iz starega Vam lahko naredimo novo
Oidpito od 7-15, ob sobotah od 8-12
S & D
Silva Filipič Davorka Luša
KNJIGOVODSKI SERVIS
IZOLA, Plerrčičeva 3 TEL. (066) 63-222
1+1=2 Mi pa vemo še več!
PIZZERIA
NAPPA
PRED 20 LETI SMO SPEKLI
PRVO PIZZO V SLOVENIJI
POTEM SO BILE IZ LETA V LETO BOLJŠE ZDAJ VESTE, ZAKAJ SO DANES TAKO OKUSNE.
Pripravljamo pa tudi različne vrste testentin, sipe v omaki in še kaj
PIZZERIA NAPPA
Verdijeva ulica ( OB MANDRAČU )
MANDRAC je mesečnik krajevnih skupnosti občine Izola Uredništvo : Zorka Sosič, Anton Juriševič, Neva Zajc, Mirjam Muže-nič, Andrej Sumenjak, Gianfranco Siljan, Vlado Ostrouška, Dimitrij Kralj, Vlado Vidrih, Drago Mislej
Oblikovanje : Davorin Marc Fotografije : Danijel Novakovič Rač.obdelava, laserski izpis: GRAFF1T Tisk : Tiskarna Piran CENA : 0 dinarjev naročnine, miloščine in podkupnine ne sprejemamo_____________________________
GROSIST	PRODAJA ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ NA DEBELO IN DROBNO WWWVWWVVWV i 4a 4a &a 4a6aaa 4 a aa lì & A
BAJT MILOVAN	* . Ml SE SPOZNAMO 4" À NA *0
IZOLA, Dantejeva 2	TEKOČE STVARI *4
Tel. 62-721	òV - Aa
	.4. A. A. A. A. A. A. A. A.
CVETLIČARNA
I lis:! tsm     n m
POROČNI IN DARILNI ŠOPKI - IKEBANE - VENCI - POGREBNI ŠOPKI - LONČNICE - VEZANO CVETJE
Po naročilu prinašamo cvetje tudi na dom.
Kristanov trg 4, tel. 61-606
GOSTILNA TRATTORIA
PRIJETEN KRAJ V PRIJAZNEM MESTU TEL. 62-439
ELITE
dancing dud ČKopesi
Pozdravljena generacija Kameleonov in Paul Anke ! Pozdravljeni v klubu, kjer boste lahko dokazali, da notna zabava ni le privilegij mlade generacije. Pozdravljeni v elegantno urqenem a prijaznem zatočišču zabave Zeljnih trideset, Štirideset in
kitarah, nepozabnih pesmih in z Zeljo po srečnem Življenju v svetu miru. Dobrodošli v klubu, kjer ni nevarnosti, da bi se srečali na plesišču z lastnimi otroci.
Dobrodošli v klubu, kjer nc priznamo besc-
____________________________________de	”odpisana generacija”.
Vrata našega nočnega hrama odpremo vsak ČETRTEK, PETEK, SOBOTO in NEDELJO ob 21. uri, zapremo pa jih tam po tretji uri zjutraj. Ob prihodu vas bo sprejel receptor in vam zagotovil prostor v povsem preurejenem lokalu, disc jockey bo poskrbel za sodobno plesno glasbo, pa tudi za glasbo ob kateri smo zrasli. Glasba ne bo motila vaših pogovorov, osebje pa vam bo postreglo z izbrano pijačo in hladnimi prigrizki. Vstopnine NI, razen ko pripravimo posebne programe z izbranimi gosti - glasbeniki in plesalci.
Na večer sprejmemo po 150 obiskovalcev, če pa boste prišli v večji skupini najavite svoj prihod na telefon 066-23998. Vsak večer za zabavo izžrebamo tudi nekaj nagrad in sploh skrbimo, da nikomur ni dolg čas.
DBUnfiE rtM, Carpacciov trg 6 ( ob Hotelu Triglav ) v Kopru.
DOBRODOŠLI!
SPREJEM OGLASOV ZA MANDRAC Tel. 61-483
ZDAJ, KO ZE VESTE,
DA IMAMO NAJBOLJŠE ZAŠČITNE FOLIJE ZA STEKLO
vam lahko izdamo še naš naslov
KONSOL d.0.0. Senčna 3 Tel. 63-350
VČASIH SO JI REKLI
IN TUDI DANES JE TO TRGOVINA, BREZ KATERE PREPROSTO NE GRE
(M oZolptu 5 3zola
SUDKOP
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Izola, B. Kraigherja 14 Tel. 066-63522
nudimo več vrst
( tudi surove ) ter druge prehrambene izdelke po zelo ugodnih cenah
Obiščete nas lahko VSAK DAN od 8 - 20 ure OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH od 8 - 12 ure
Zakaj bi hodili po kavo v Trst, če jo lahko pri nas dobite še ceneje.
ISCETE PRALNICO, KJER BODO ZNALI POSKRBETI ZA VAŠEGA ŽELEZNEGA LJUBLJENCA ?
NAS ZE POZNATE, MARINA 2 /	A	ZDAJ	SMO SPET NOVI
Izola ^gplip-'	IN	ŠE	KVALITETNEJŠI.
PO PRANJU BOSTE ZADOVOLJNI VI IN VAŠ AVTOMOBIL Čc ste za tradicijo sc lahko odločite tudi za ročno pranje
GRAMIK
PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM
utm
( več kol ptc.Mia &ofa)
OBVEŠČA
Zadnji teden v septembru se bomo spet srečali na ZAČETNEM in NADALJEVALNEM tečaju
za MLADE in ODRASLE Informacije in vpis GRAFFIT Izola ( 62-022 )
IZOLANI !
Ali že veste, da je spet odprta MALOPRODAJA, trgovina z živilskimi izdelki v Dantejevi ulici št.12 ( pri Sv. Roku ) ?
Prodajamo vse izdelke Droge Portorož, Delamarisa in Ribe iz Izole, pa tudi kaj drugega se bo še našlo.
Naša posebnost so CENE, saj so NIŽJE kot v diskontnih trgovinah. Po izredno ugodnih cenah prodajamo poškodovane izdelke Droge in Delamarisa. Z veseljem vas bomo postregli vsak dan od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure, v soboto pa od 8.00 do 11.00 ure.
Lep pozdrav !
MALOPRODAJA Izola
&
.v>
,o
Ljubljanska 24 Izola tel. 61 - 403
EXPRESS OPTIKA
Računalniška določitev dioptrije, pregled in računalniška izdelava točnih očal, kvalitetni moderni okvirji, dioptrije vseh vrst s posebnimi zaščitnimi postopki. Specialno stanjšana stekla za visoke miopije in vse vrste kontaktnih leč.
EXPRESS FOTO .
Fotousluge od A do Ž - SVETOVANJE
Vsakdan od 9-12 in od 16-19 ure. Poleti od 17-20 ure
V NASLEDNJI ŠTEVILKI :
Izola je proletarsko mesto majhnih Ijué. Nie čudnega torej, da v tem mestu živi tudi najmanjši sesalec na svetu.,
zito pa imamo Bolnišnico z največ pmi težavami v Deželi.. ..JCončuje se Gobbo story.j.aienja zgodba o mar ini,.o najstar rcjSib ribičih,.
,,da ne pozabimo na NMM (Neodvisni Mladinski Mandrač)., in tečaj igranja kitare, ki ga piše Stanislav Bakan,pa podlistek o Kortah.,vcst o črnih gradnjah
Dobrodošli
na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju !
Vse,
ki se bodo na celjski sejem
pripeljali s kasko zavarovanjem, sklenjenim pri zavarovalni družbi Adriatic, čaka Adriaticova majica.
Obrtnikom	,
obiskovalcem Mednarodnega obrtnega sejma v Celju nudimo v septembru 1991 pri sklenitvi 3 zavarovanj 15 % popust
S posebnim popustom boste zavarovanje sklenili v vseh Adriaticovih poslovnih enotah in predstavništvih.
Dobimo se v naših sejemskih prostorih
na tribuni hale A !
Adriatic'
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
ljubljanska cesta 3a, 66000 koper tel.: ( 066 ) 33-llS, 33-131 fax.: ( 066 ) 38-200 telex: 34-163 YU adriko
poslovne enote in predstavništva
poslovna enota ljubljana tržaška 118, 61000 ljubljana tel: ( 061 ) 273-175, 273-288
poslovna enota cclje titov trg 6, 63000 celjc tel.: ( 063 ) 27-711, 27-729 fax.: ( 063 ) 26-840
sr
poslovna enota pula rade končara 28.52000 pula tel.: ( 052 ) 44-560 fax.: ( 052 ) 33-140
predstavništvo sežana partizanska 17, 66210 sežana tel: ( 067 ) 73-707
predstavništvo buzet IL istarske partizanske brigade 2, buzet tel.: ( 0531 ) 61-701
PRIMORSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
FIBA
d.o.o. Koper
N
O
V
E
O
B
R
E
S
T
N
E
M
E
R
E
VARČEVANJE - ZIRO RAČUNI - PIAČII.NI PROMET - PIAČILNA KARTICA MOŽNOST KREDITIRANJA - FINANČNO IN DAVČNO SVETOVANJE
HRANILNE VLOGE
AVISTA - NA VPOGLED 98 %
VEZAVA ZA 1 MESEC	180 %
VEZAVA ZA 2 MESECA	185 %
VEZAVA ZA 3 MESECE	190%
VEZAVA ZA 6 MESECEV	195 %
VEZAVA ZA 12 MESECEV	200 %
TEKOČI RAČUNI AVISTA - NA VPOGLED	9»%
DOVOLJEN LIMIT NA TEKOČEM RAČUNU do 10.000,00 DIN	180%
nad 10.000,00 DIN	do 25.000,00	DIN	187 %
nad 25.000,00 DIN	do 40.000,00	DIN	194%
NEDOVOLJEN LIMIT NA TEKOČEM RAČUNU 265%
NOVE OBRESTNE MERE VELJAJO OD 1. SEPTEMBRA 1991 Garancija za hranilne vloge in tekoče račune Nova banka d.d. Ljubljana
POZOR
Ponovno smo sprostili prodajo deležev za OSNOVNI KAPITAL hranilnice. Deleže lahko vplačate v dinarski protivrednosti 200 DEM po zadnjem borznem deviznem tečaju.
VSE INFORMACIJE: Koper,Ob ogrlici ali tel 06« - 38010
V
Na fotografiji je eden od bodočih izolskih upokojencev. Karlo je trenutno na dopustu, po poslovilni fešti pa bo postal član najštevilnejšega slovenskega društva.
V zvezi z njim morate odgovoriti na dve vprašanji:
1. Kaj je oseba na fotografiji po poklicu ?
2. Koliko mesecev delajo ribiči za priznano 1 leto službe 7
Odgovore pošljite na naš naslov oz. jih oddajte v katerokoli trgovino v Koprski ali Ljubljanski ulici.
Nagrada: Walkman
UGANKA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE :
Na fotografiji v izredni številki Mandrača je bil narodnozabavni ansambel Ottavia Brajka . Humorist tega ansambla pa je Giovanin. Prejeli smo ceh množico pravilnih odgovorov, nagrajence pa bomo objavili v naslednji številki Mandrača. Brez skrbi, 3 LP plošče so že v uredništvu in čakajo, da jih dodelimo izžrebancem.
k
I Iv M/IH D K /l € € Il IO