okusa. Za to ne zadostuje sama pobožnost in globoka vera, je še nekaj neizrazljivega, ki vodi pero, in besed, ki služijo Najvišjemu, ne vodi ne jezik, ne oko in ne uho. Mati Elizabeta se tega ni povsod zavedala. Tako se mi vsaj zdi, ker me mestoma motijo izrazi in razne primere, ki jih mučno prenesem.
Toda za take posameznosti obilo odškodujejo pesmi, kakor  »Pustite  me  domov!«
Kako  je meni zemlja tuja, njen dih kak mrzel in leden: četudi solnce  cvetje vzbuja, nikdar nasičen grob ni njen. Nad zvezdami, nad zvezdami, tam   slutim  jaz  življenje  večno, neskončno  blaženo  in srečno — pustite me  domov!
Pomlad zelene vence vije, jesen jih kruto vrže v prah; prepeva majnik melodije, molčeč je listopad in plah. Nad zvezdami, nad zvezdami, tam nikdar ne zamrje cvetje,
nikoli ne utihne petje-------
pustite me  domov!
Ta zemlja mrzla in nestalna, utiska srcu svoj pečat, sveta ljubav je voda kalna, ki ne  prodre  je žarek zlat. Nad zvezdami, nad zvezdami, tam slutim jaz ljubezen zvesto, tam čaka Jezus me nevesto —
pustite me domov!               (Str. 52.)
In še in še je takih. Zato v celoti pesmi brez pridržka priznam in sem prepričan, da bo mati Elizabeta dobila hvaležen krog bravk in bravcev, ki ji bo v uri zbranosti sledil in bo deležen balzama svetega čuvstvovanja.                  Joža Lovrenčič.
William Shakespeare: Julij Cezar. Žalo-igra v 5 dejanjih; poslovenil Oton Župančič. — Druga*, izpremenjena izdaja. Nova knjižnica 7. — Izdala in založila Nova založba v Ljubljani 1922. Z Župančičevimi prestavami se rad ukvarjam, ker me zanima pogled v njegovo delavnico, ne samo v delavnico Župančiča-prevajavca, ampak tudi Žu-pančiča-poeta, oblikovavca jezikoslovnega izraza. Kdor bo pisal svoj čas študijo o Župančiču kot mojstru jezika in o njegovi umetniški rasti, se ne bo mogel izogniti natančnemu študiju njegovih prevodov. Kajti ti prevodi so obenem dokumenti njegovega notranjega zorenja, vsak nov izraz je plod doživetja ali občutja doslej nejasnega pojma. Če bi mi delo ne nudilo tega velezanimivega pogleda v delavnico našega pesnika, bi radi malenkostnega dlakocepstva nad tem ali onim izrazom ne pomakal peresa v črnilo. Kar sem uvodoma povedal v poročilu o Beneškem trgovcu (D. in sv. 1922, str. 407), velja v polni meri tudi za ta prevod. Napredek napram prvi izdaji je ogromen, giblje se v smeri jedrnatosti in določnosti izraza na eni, na drugi v smeri osvoboditve od gotovih vplivov nemškega prevoda, ki je ku-moval prvi izdaji, v smislu približanja druge iz-
daje k določnejšemu in samostojnejšemu tolmačenju angleškega teksta. Sled svoječasne odvisnosti od nemškega originala pa se da vseeno še pogosto konstatirati in borba s temi sledmi se mi zdi, da je bila najtežja stran predelovanja prevoda za drugo izdajo. V sledečih opazkah bom navedel nekaj pripomb, ki bodo vsebovale po-udaritev te ali one prednosti ali eventuelno pomanjkljivosti prevoda; v splošnem pa smatram med dosedanjimi prevodi prevod Julija Cezarja za najpopolnejšega; odlikujejo se posebno težka mesta, n. pr. Antonijev govor in mesta, kjer se v razgovoru krese bistroumje enega ob bistroumnost  drugega.
Pri presojanju sem rabil obe slovenski izdaji, angleško izdajo, ki je bila tiskana 1801 pri Turn-eisenu v Bazlu, in nemško Schlegel-Tieckovo, Berlin 1. 1852. Pri citatih bom zaznamoval slovenski izdaji z I. in II., angleško z a., nemško z n. Omejujem se samo na mesta, kjer sem zasledil redko res kako netočnost ali pa kjer se mi zdi važno poudariti razmerje do nemškega prevoda. V I. 11. je bil prevod »Kakšnih vjetnikov je pri-vedel v Rim in jih na voz je svoj v okras privezal?« napravljen po n. 6. (und fesselt sie zur Zier an seinen Wagen), ki ne poda pravega smisla originala, dočim je pravilno v II. 6. »da bi v vezeh krasili voz njegov«. a. 16. »dar'st thou« je prestavljeno I. 18. in II. 13. »ali hočeš«, kar omili resnični smisel, ki je »ali si upaš«, »ali tvegaš«.
a. 25., n. 20., I. 28., II. 21. »thy honourable metal may be wrought from that it is dispos'd,« smisel: častivredna (= poštena) kovina tvojega značaja (čudi), bi se dala prekovati v smislu, protivnem svojemu razpoloženju; v prvi izdaji je bilo to mesto pod očividnim vplivom nemškega prevoda (dein lobliches Gemtit kann seiner Art entwendet wer-den) prav nerodno in nepoetično prestavljeno: »Tvoja narava vzorna spravi se lahko na drugi tir.« Nova prestava pa je našla še vedno pod gotovo nezavednim vplivom nemške prestave res vzoren, po smislu paralelen prevod: »Tvoja poštena čud bi dala premakniti iz svoje se smeri.« a. 26., n. 21., I. 29., II. 22. »brougt yon Caesar home?« je prevedeno očividno po nemškem (kommt ihr her von Caesar?) z »bili ste pri Cezarju?« v resnici pa slovi vprašanje: Ali ste Cezarja domov spremili? a. 26. »Why, saw yon any thing more wonderful?« Prestava I. 29. in II. 22. »In videli več čudnih ste reči?« se mi ne zdi točna in nemška (Ja, saht ihr jemals wundervoll're Dinge?«) bolj zadene pravi pomen.
Nemška prestava (n. 21.) »sie flammte wie 20 Fackeln a u f e i n m a 1« je povzročila nesporaz-umljenje v slovenskem I. 29. »in vzplamtela je naenkrat (kar je dobesedno po nemškem in v pravem pomenu te besede vzeto pravilno) kot 20 plamenic,« v II. 23. pa čitamo: »in zagorela je hipoma (dokaz, da je auf einmal = naenkrat v svoji dvoumnosti med skupno in hipoma zapeljalo v napačno prestavo).« Original namreč pravi (a. 27.): »did flame like 20 torches join'd,« torej kot združenih 20 plamenic, kot n a e n k r a t 20 plamenic.
a. 30. »why old men fools (glag.!), and children calculate« je prestavljeno prvič po nemškem (n. 23.: und Greise f ase In, Kinder prophezeien) pravilno z (1.32.) »b 1 e b e č e starec, dete proro-kuje«; v novi pa popolnoma krivo (II. 25.) z »zakaj modruje starec, dete, b 1 a z n i k (ker je bil glagol zamenjan s samostalnikom)«. Za faction (a. 44.) se mi zdi smislu najbolje odgovarjajoč izraz »zarotniki«. Nemška prestava (n. 31.) »Bundesbriider« je vodila preko dobesednega I. 41. »zavezni bratje« k II. 33. »zavezniki«, kar je dobesedno pravilno, a smisel, mislim, da moj predlog bolje zadene.
II. 44. »Ste res bolni?« ne dosega a. 59. »Vould yo\v were not sick!«, ki vsebuje željo, da bi oni ne bil bolan, kar je dobro podano v n. 41. »wart ihr doch nicht krank!«
II. 59. »Operimo zdaj v Cezarjevi krvi si roke vse do lehti! Opašimo si meče!« Original pravi samo »namažimo«, slovenska prestava je zelo srečna; zdi se pa, da je nastala po nemški pobudi (Farbt die Schwerter!).
Mesto II. 64. »O svet, ti bil si gozd jelenu temu, in on, o svet, bil gozdu je ponos« bi potrebovalo opazko, da je vsebina originala obsežnejša kot prestave, kajti v originalu sloni izraz na besedni igri hart (jelen) in heart (srce), ki se enako izražata, tako da dobimo pomen: srce sveta je bil Cezar. II. 88. »trdo pregnali ...« je po nemškem 85. »hart verdammt«, a se mi v slovenskem ne zdi dobro. II. 104. »Sovražnik bliža v blesku se sijajnem« je po originalu, dočim je bila I. 124. »v sklenjenih se vrstah« po nemški prestavi.
II. 104. »V trenutku mora nekaj se storiti« se mi zdi za »immediatelv« (= takoj) originala nerodno in je zopet pod vplivom nem. prestave (102.) »und etwas muB im Augenblick geschehen«. Na vprašanje: »Besedo pred udarcem: ne, rojaki?« odgovarja Oktavi j: »Not that we love words better, as you do« (ne da bi mi bolj cenili besede kakor vi); prestava II. 105. se mi zdi nezadostna, ker po mojem zavaja v originalu neodgovarjajoče pojmovanje: Ne da bi mi cenili bolj besede kot dejanja (udarce); odgovor ima namen, zbosti nasprotnika. II. 112. je v Kasijevih besedah Pindarju za »Sem, dečko!« izpuščeno »Na Partskem sem ujel te in prisegel si mi...«. Ali ni tega stavka izbacnil mogoče tiskarski škrat?                                  Frst.
F. Kočevar. Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Šesti natis. Založila Goričar in Leskovšek v Celju. 1922. Ferdinand Kočevar je napisal že po letu 1900 svojo ljudsko povest, ki je prav gotovo edina svoje vrste v Slovencih. Doživela je že šest izdaj. Poljudna krajevna snov in stari vzgojno nazorni način pripovedovanja brez vse umetniške želje in sposobnosti ji je pomogel do priljubljenosti pri skrajno neizobraženem občinstvu, predvsem pri nedoraslih in otroških bralcih. Knjiga je — blago, poučno in vzgojno in zelo plehko romantično blago. Šesti natis je zlata resnica, da hoče naše ljudstvo brati, pa nima več pripovednikov kakor je bil en sam in še eden: Jurčič in Andrejčkov Jože,                                                  Dr. I. P.        59

S o p h o k 1 e s : Kralj Ojdipus. Tragedija v petih dejanjih. Prevedel Anton Sovre. Založila in izdala »Nova založba« v Ljubljani. 1922. Sovretov prevod pomeni novo dobo v prevajanju starogrške drame pri nas, pa tudi pri Hrvatih. Saj so nam Slovencem doslej trije marljivi filo-logi že marsikaj prevedli iz starogrške drame (M. Valjavec Ajanta v Janežičevem Cvetju, K. Perušek Ojdipa na Kolonu v Kraj cevi biblioteki, Fr Omerza pa v Mentorju Filokteta, kralja Ojdipa, Ajshilovo trilogijo, Aristofanov Mir; Hrvatom je K. Eac prevedel vse tri tragike celotno), vendar pa je Sovretovo delo nekaj novega v tem slovstvu. Najprej že predgovor, ki je žgoča satira na moderno gonjo zoper staroklasični humanizem. II v o d (str. 9—33), resda kratek, je pisan tako, da paznemu čitatelju odpre vrata v hram staro-atiške drame v poglavjih: Izvor drame (komedije in tragedije); namen in snov tragedije; nje razvoj; trilogija; kako in kje so tragedijo uprizarjali. Seznanimo se tudi z življenjem Sofoklejevim ter z njegovimi reformami starogrškega gledališča. Posebno zanimiva pa je analiza prevedene tragedije (z grafično predočbo dejanja). Tu izvemo, da je bil Sofokles globokoreligiozen človek in da je ideja tragedije ta: »brez pobožne vere je človek ničes; Kralj Ojdipus je tragedija ničevosti človeške sreče.« (Str. 29.) In potem pride prevod (str. 35—120) z opazkami (str. 121—127). Dobrodejna je čisto moderna razdelitev v dejanja in prizore ter pojasnila za režiserja in igralce. V prevodu pa se na vsakem izmed 1530 verzov izvirnika poznata znoj in um prevajalca. Nobena pesniška lepota grškega jezika, nobena metafora, tudi obledela ne, mu ni ušla; šel je za njo tako dolgo, da jo je ujel in izrazil. (N. pr. v. 68 ima za grški r&.cjLov Tac;', v ;;ivr,v Fr. O.: »Razmišljal sem v skrbeh in e n o sem dobil, ki vodi nas iz zla...« A. S. pa konkretno: »Zvesto iščoč nalete! sem edinorešni 1 e k ...« ali v. 681 jaccet , ima S. »grize sum in skli«, dočim ima Fr. O. samo: »že sum boli«.) Nobene važne besede izvirnika ni S. prezrl. En zgled: v. 181 ima izvirnik tudi besedo ftava-csfpa; Fr. O. je verz prevel (Mentor, 1917/18): »Otrok leži na tleh bolan«, besedo 0-/ izpustil; Rac je prevel »...leži svijet na tlih i smrču nam p r i j e t i«, a Sovre je povedal vse, kar tiči v grški besedi: »šireč otrova izparine, leži po tleh mrličev ti op.« Skrajna zvestoba napram izvirniku torej! V našem prevodu dalje nisem našel niti enega nejasnega mesta; vse je stilistično skrbno izglajeno. Primerov nebroj. Dočini n. pr. pri Fr. O. 677 ni umljiv, tam, ko Kreont pravi razsrjenemu Ojdipu: »Že grem. Ti motiš se nad mano, isti sem pri teh«, ima A. S. »Grem; a vedi: ti me ne poznaš; v očeh rojakov pa sem poštenjak na vek.« S posebno slastjo čitamo mesta, kjer govore ljudje iz preprostega naroda; že Sofokles je realistično označil njih govorjenje; in tako tudi naš prevod. N. pr. str. 83, ko kraljica vprašuje sla iz Korinta, ali prinaša novic, odgovarja dobro-voljni možiček: »Novic, kakopak; pa še kakšnih! Sreča za moža in celo žlahto.« (Izvirnik v. 934: »'AYa&a oov.c.c tž. %a\ icosst tw a(o, -fivat.« Fr, O. ima: »Da, žena, dobro vest za dom in za moža.«)