Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 ,, ,, „ 2 „ ,f ,, ,, 3 „ Pri večkratnem tiskanji sena primerno zmanjša. Rokop lil so ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev 9, II. nad-»tropji. Političen list za slovenski n a r o fl. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — , Za eetrt leta . 2 „ 50 '„ V administraciji vetja: Za celo leto . . 8 gl. 40 Za pol leta . 4 „ 20 , * Za eetrt leta . . 2 „ 10jj% ' V Ljubljani na dom pošiljal velja 60 kr. veo na leto. VredniStvo na velikem trgu h št. 9, v II. nadstropji. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Državni zbor. Z Dunaja, 5. decembr?. Državni zbor se je danes sošel k prvi seji, ki je bila v marsikterem pomenu znamenita. Precej v prvi Beji izročil je namreč državni minister zbornici proračun za 1. 1883. PotrebSčine bo 491,881.215 gld. dohodkov pa 460,218.710 gld, tedaj bede primanjkovalo 31,662.405 gld. Ako se pa pomisli, da se je v proračun prihodnjega leta postavilo več zneskov, potrošenih v tekočem letu in sicer: za Bosno 6,165.768 gld., za železnice pa 19,178.518 gld., tedaj znaša pravi primanjkljej Bamo 6,818.119 gld. V primeri z letošnjim primanjkljejem, ki je znašal 38,799.178 gld., Be je toraj denarno stanje zdatno zboljšalo, in je upati da se bode polagoma posrečilo vladi vravnati državni proračun. Daljna primera z letošnjim proračunom kaže, da so letošnji stroški za 14,995.272 gld. višji, dohodki pa za 19,485.787 gld. manjši od prihodnjeletnib. Državni prihodki so se povikšali pri col-nini za 12,943.612 gld., pri tabaku pa za 3,348.000 gld. Tudi pri raznih davkih se kažejo čedalje višji doneski in ako Bog državo obvaruje pesebnih nesreč, sme se pričakovati, da Be bodo z 1. 1884 dohodki in stroški precej poravnali. Radostno je bilo Bprejeto naznanilo g. ministra, da si bode vlada po vsej moči prizadevala zmanjšati bremena revnejših ljudi, na drugi strani pa prijeti take, ki zarad obil- n h dohodkov davke tudi veliko laglje plačujejo. Denarni minister v ta namen predlaga štiri postavne načrte namreč : o pridobitnem davku iu progresivnem prihodninskem davku. Ako se ti davki primerno vravnajo, ae bode državni dohodki tako pomnožili, da ne bodo le odstranjen prmanjkljej, ampak da bode tudi še kaj ostajalo, zlasti ako si bodo ob enem prizadevali tudi varčnim biti in odpraviti VBe nepotrebne stroške. Prva seja b la je dalje znamenita tudi zarad tega, ker je ministerski predsednik prav obširno zborn ci razložil neizmerno škodo, ki so napravile letošnje povodnji na Tirolskem in Koroškem. VI nister ni Bicer predložil še nobenega postavnega načrta, pač pa je obljubil, da hoče vlada po vsej moči podpirati v*p, kar bi bilo za zmanjšanje silne nesreče potrebno, ter pozneje zbornici staviti primerne predloge. Ministrov govor bil je sprejet z živahnim odobravanjem, zlasti ko je omenjal velikodušnih darov, ki so jih cesar podarili prizadttim. Pomenjljiva je bila prva seja pa še v tretjem oziru. Na dnevnem redu je stala obrt-nijska postava, ki pa levičarjem ni nič kaj po volji. Omenjal sem že večkrat, kako so jej nasprotovali v cdseku, in koliko so se še v zadnjem trenutku napenjali, da bi jo uničili. Ker pa to ni šlo, izmislili so si predlog, ki so ga danes stavili v zbornic', in č gar namen meri na to, da naj poseben odsek 36 udov kakor hitro mogoče pretresa, ktere socijalno- politične postave bi bile potrebne glede razmer med obrtniki in delavci, glede omejitve dela otrok, mladih ljudi in žensk, glede skrbi za zdravje delavcev, glede fubriških nadzornikov, glede podpore bolnih in onemoglih delavcev itd. Da koncu priporočajo levičarji, naj se »kličejo strokovnjaki, ki naj odseku razlože svoje misli. Levičarji so menda celo leto spali io raznih predlogov ne poznajo, ker ne vedo, da je vlada že zdavnej vse tukaj omenjene reči izročila zbornici in jih bode obrtnijski odsek precej pretresal, ko bodo dovršeni od njega sklenjeni oddelki obrtnijske postave, kterih obravnava bb je imela danes pričeti. Pa kaj je njim mar za vse to, oni hočejo pravo vspešno delovanje le zavirati, in v ta namen jim je dobro vsako sredstvo. V današnji seji storili so tudi nekteri na novo izvoljeni poslanci obljubo, med njimi tudi poslanec ljubljanski g. Grasselli slovenski. Ker je bila silno doiga vrsta raznih naznanil, sklenil je g. predsednik dr. Smolka sejo nazna-nivši, da se obravnava obrtnijske poBtave prične v jutranji seji, in da se je za postavo vpisalo 12 govornikov, zoper njo pa 3. Oglasilo se jih bo pa gotovo še nekaj in hoče desnica pripustiti, da se splošnja obravnava kolikor mogoče raztegne, in ne bode nikdo imel prilike pritoževati se, da mu je bila odrezana beseda. Spomini na veliko slovansko romanje v Rim i. 1881. (Spisuje M. Mihaeljev.) (Konec.) Prebiraje iste časnike semtrtje, dojdemo srečno ob 3. uri popoludne v Benetke. Dolgi most iz Mestre v Benetke je naredila še Avstrija pred 1848 I. Tačas je bil v puntu toliko podrt, da ni bilo moč v mesto, ne vun iz mesta. Res „unicum" na svetu so te čudne Benetke, akoravno bi se meni prav nič ne do-padalo v njih bivati. Ptujce v „hotelih" strašansko odirajo. Ko sem prašal pri ,,Sand-wirthu", odkod tolika dragina? Kaj mi odgovori ta nemški gospodar? „Mein Herr, \vir leben am VVasser, nicht auf dem Lande". Tudi dober izgovor za oderuštvo! Na stenah iste nemške gostilnice vite velike slike r. Viktora Emanuela in Humberta pa Margarite in drugih laških slavnih oseb. Tudi pomenljivo za nemško gostilnicol Po kosilu gremo naj pred v zvonik sv. Marka zastran lepega razgleda po vaem mestu in beneških lagunah. Z „Cicero-nom" se zmenimo za plačilo ter gremo gor po napetem hodniku prav lehko. Pravijo, da je r. Napoleon I. gor jahal, a po polževih ovinkih soditi, je moral imeti le majhnega konjiča. Na viBoki zvonik dospevši, zagledamo dva požarna stražnika, ktera bijeta namesto ure z žvenkljem na zvonove, kedar slišita biti zdolej uro, ki je nasproti na zvoniku imenovanem: ,,torre del orologio". Giedala sta nas kaj grdo in pisano. Ta „Cicerone" nama je toraj razkazoval mesto, imeli smo seboj daljnovid; ter marsikaj pravil o homatijah, ki so se godile 1848-49 ravno pod zvonikom in na velikem trgu sv. Marka. N. pr. kako je Madžar feldmaršallejtnant Zicby izdal vso orožnico in vojaštvo in mesto Ma-ninu in puntarski vladi, pa potem je tudi sam pobegnil. Tudi on sam (Cicerone) je bil avstrijski vojak, pri polku Leopoldu, (zdaj We-berju) pa je z vsimi ostalimi Benečani pobegnil k puntarjem za dobro plačo. Ko so se pa morale zopet Benetke Radeckemu podati, so bili VBi ujeti begunci le s tim kaznovani, da so morali v armadi nekaj dalj časa služiti. (Pač premiloatljivo ravnanje!) Se ve, da za vojskini čas je boljše biti brez takih vojšča-kov, kakor se je to pokazalo v novič pri laških polkih 1859 in 1866, ko bo trumoma pobegnili k sovražuiku. Vse to je nam zbujalo v novič grenke spomine na preteklo zgodovino Avstrije, kteri so bili Lahi povsod le na škodo. Ko gremo zopet dolj in stopimo na trg sv. Marka, tirja ta laška „čenča" od nas naj mu v drugič plačamo. Pa zastonj, šla sva naprej, če je ravno za nama vpil. Hotia sva si ogledati zdaj blizo stoječo že po fasadi krasao cerkev sv. Marka, mestnega patrona. Ali bila je ta čas zaprta; a drugi dan je nismo mogli viditi, ker smo „morali1' zarad previdnosti še tisti večer proč v Trst. Rekel sem „morali", zakaj pa? Žvedla je namreč laška vedno k hrupu nagnjena brezverska drubal, da smo bili pri sv. Očetu, in to jo je vjezilo. — Romarjev nas je došlo h kratu čez 200 v Benetke. Semtrtje začnejo zaničevati po mestu hodeče romarje, v malem dvorišču „hotela Bauer", kjer smo šli na pivo, so tako jezno zijali Lahoni v nas, da so nam šli Bkoraj lasje po konci I Zatorej gremo kar brž preč, naprosimo vodstvo Lojdovo, da naj nas pusti brž na pa-robrod, ki je imel tisti večer ob 11 '/s. uri oditi v Trst. Uradniki našega Lojda so bili uljudni ter nam dovolili v prošnjo. Tisti, ki smo se ekazali z romarskimi biljeti, smo tudi le polovico vožnje plačali. Še vozoče se na parnik „Trie8te" nas zmirja v čolnih laška druhal z „prekleti rabeljui", kakor imenujejo Avstrijance in drugimi psovkami ter voščilom, da naj nastane takšna nevihta, da bi se vsi potopili I A oslovskih voščil ne VBliši Bog, ter vkljub malemu pa kratkemu viharju dojdemo srečno po 8 urni vožnji v Trst in od tod domft 11- julija 1881. Hvala Bogu in bv. Cirilu in Metodu! — Nova obrtnijska postava. Z Dunaja 7. docombra. Omenjat sem že zadnjič predloga, ki bo ga t prvi eeji državnega zbora stavili levičarji, in čigar namen je bil zavleči obravnavo o novi obrtnijski postavi. Državni zbor se je pa za ta predlog zmenil toliko, kolikor za lanski sneg, ter je včeraj pričel obravnavo obrtnijske po-stave. Da se ljudstvo jako zanimiva za to reč, pričale so galerije, ki so bile čez in čez na tlačene. Poročevalec grof Bele redi pričel je ob ravnavo s kratkim govorom, v kterem so je Bpominjal žalostnega stanja malih obrtnikov in njih opravičenih tožba, ter povdarjal važnost nove obrtniško postave, rekši, da gotovo vsi poalanci brez razločka pripoznavajo potrebo malim obrtnikom pomagati po poBtavnej poti. Za njim je poprijel besedo kupčijski minister baron P i n o. Dal je kratek zgodovinski pregled obrtnijske postave potem pa omenjal, da je vlada privolila v to, da se za zdaj nekteri deli obrtnijBke postave obravnavajo, ker bo za trdno nadeja, da bodo skoraj prišli na vrsto tudi Se druga ostala poglavja zlasti o pomočnikih in fabriških nadzornikih. MiniBter je dalje omenjal raznih obrtnijskih shodov, kterim je vlada sledila z vso pozornostjo, ter se prepričala, da nasveti poročevalca obsegajo mnogo koristnih reči in se v marsikteri zadevi popolnoma ozirajo na želje in potrebe obrtnij-akega stanu. Zato je vlada sklenila pridružiti se poročevalčevim nasvetom. MiniBter je sklepal Bvoj govor z željo, naj bi obrtnijski odsek kakor hitro mogoče v pretreB vzel Se druge oddelke, zlasti poglavje o obrtnijskih pomočnikih, da bode tudi ta oddelek dovrSen v sedanji sesiji. Ako se to zgodi, potem je storjen važen korak za preustrojo obrtnijske, postave. To prebivalstvo pričakuje in potrebuje. (Dobro!) Za ministrom oglasil se je prvi zoper postavo poslanec Mačeko. Njegov govor bil je enako prazen, njegovi dokazi enako puhli, kakor pri obravnavah v obrtnijskem odseku, kjer je ta gospod govoril mnogo, Bamo da je obravnave zadrževal. Menda je čutil tud sam, da je njegov govor brezvspešen in neslan, zato ga je hotel zasoliti s surovim napadom na poročevalca grofa Belcredija. Oziral m oziral ae je na poročevalcev aedež, ki je bil pa — prazen. Kje je poročevalec, ai misli Mačeko, morda jo je popihal celo iz zbornice na mostovže in se tamkej raje kratkočasi s smodko, kakor da bi mene posluša). Z veliko srboritoBtjo toraj pravi: „Vidim, da se gosp. poročevalec ze moje današnjo razprave ravno tako malo zanima, kakor za moje besede v odseku, ker ga So tukaj ni." — „Tukaj sem, odgovori grof B e 1 c r e d i, ki je tik govornika sedel in si prav marljivo zapisoval njegove ugovore , da bi jih zamogel v končnem svojem govoru primerno zavrniti." A! pardonl izgovarjal se je Mačeko, kateromu se je zbornica na vob glas krobotala! In kaj jo bil konec tako dolgega besedovanja? Izgovor, da mil postava sicer ne dopada, da bode pa vendar glasoval za posebno obravnavo! To so vam možje! Za njim je za poBtavo govoril češki poslanec Adamek, ki je zlasti opisoval slabe nasledke obrtnijske svobode rekši, da je ta svoboda rodila Bocijalizom. Pričakovali bo zlatih gradov od te svobodo, pa sad njen j e b i I t a k o s I a b, da je vse začelo tožiti zoper to svobodo in zahtevati njeno skrčenje. Dalje govornik zagovarja potrebo dokaza, da se je obrtnik učil obrt-nijstva, in pa potrebo obligatoričnih zadrugi bodo obrtnij8tvo branila pred kapitalom (— prav za prav oderuštvom Pis,). Včerajšnji predlog levičarjev priča, koliko se je g:ed6 obrtnijetva zamudilo, in silno potrebno je, te zamude po praviti. Skrajni čas je, da se obrtnijstvo reši propada, in ker to nova postava namerava, zato bode glasoval za posebno obravnavo. Zadnji je včeraj govoril bukovinski po slanec Sochor zoper poBtavo. Vzroki Blabega sttima obrtnijstva so po njegovem mnenji razne znajdbe in delavsko vprašanje. Tudi primanjkuje delavcem razdelitev dela. Potrebno bi toraj bilo to vprašanje študirati, kar naj bi bil storil žo odsek. Odpraviti hočejo konkurence), pa kako? Govornik tudi vladi očta, da ni sklicala strokovnjaške čikete, in priporoča zbornici, naj vsaj ona to stori in nemuioma skliče tako euketo. Konečno pa tudi on, kakor prej Mačeko zagotovlja, da bode glasoval za prestop v posebno obravnavo. Danes se bode splošnja obravnava nadaljevala in govoril bo zoper postavo še Fndrih S u e s a. Prepričani pa amo, da bode tudi ou svoj govor Bklenil z enako trditvijo, kakor prej omenjena govornika, da bode tudi on glasoval za prestop v posebno obravnavo. Odkar so se namreč po vseh krajih tako krepko gla-sili obrtniki sami, upadel je liberalcem pogum in si več ne upajo nasprotovati postavi, ker bi sicer morda zgubili svojo poslanstvo. Zarad lepšega toraj nekoliko ropotajo, naposled pa vendar le glasujejo za postavo. Desnica je prepričana , da je le tedaj mogočo to postavo srečno dognati, ako ae sprejmo brez pre-memb nasveti odsekovi. Vsaka prememba spravila bi v nevarnost celo poBtavo. Zato večina ne bode dopustila nobenih prememb, ampak k večemu privolila, da se nasveti sprejmo kot resolucije, ki se vladi položč na srce. Večina upa postavo dogoati že do Božča, kar bode pa težko šlo, ker bode treba vmes rešiti nekaj druzih reči, kakor pobiranje davkov, podporo Tirolcem in Korošcem itd. Kakor hitro pa bode zbornica te oddelke dovršila, bode odbor pričel posvetovanje še drugih ostalih poglavij. Politični pregled. V Ljubljani 11. decembra. Avstrijske dežele. „Vaterland" piše, da je bil 7. t. m. ra%-govor med večino obrtnega odseka in baronom Pino, trgovskim m nistrora, zarad nekaterih popravkov k obrtni noveli. Poljaki bo izrekli, da bodo glasovali za predlogo, kakor jo izšla iz odbora, posebno so pa zoper to, da bi se rokodelske obrtnije ocenovajo (taxitivno) naštevale. Vendar Se stvar ni dognaua, kar so t>čn .jimeudements" tako poročajo najnovejše vesti. Noeljnldcmokratje — levičarji «lrž. zliora. Ob istem č a b u, ko se je ua Dunaji začel državni zbor, začela se je tudi v Pragi porotna sodba zoper socjaliBte. Zatoženih jo 50, med temi eden, ki jo tudi obdolžim zločinstva zapeljevanja k nasilstvu. V zatožbi so mnogo govori o diuamitu. Ali jo to dvoje alučajno ob istem času? Dvoja vlada. Črtice iz ruske zgodovine. Po Solovjevu in llovajskem spisal J. SteJclasa. Peter AlekBejevič je izbran za car a. V Rusiji ni bilo zakona o prestolo-nasledatvu; car Feodor Aleksejevič ni odredil nič pri svojej smrti (27. aprila 1682) sbog nasledstva; njegov stareji sin Ivan Aleksejevič je bil slab na telesu pa tudi na duhu, in že radi tega je zahteval zdrav razum, da bo povzdigne na prestol mesto njega mlajši carevič Peter, čeravno je bil Btar še Io deset let, ali zato vendar jakega telesa in posebnih duševnih sposobnostij. Patrijarh Joakim in večina vel možev je bila v tem složna, da se Peter ne odvlačno proglasi za cara; patrijarh jo zapo-vedal narodu zbrati se na trgu ter ga vprašal, kteri izmed dveh carevičev naj bo car? Narod je zakričal: „Peter Aleksejevič!" in patrijarh je blagoslovil Petra za cara. Carica Natalija iu ca rovu a Sofija. Ali prepir ni izostal, kor je bilo doBt takih ljudij, kterim je bil nemir ugoden. Novi car jo bil od druge ženo Alekseja Mihajloviča, ki je za carevanja pastorka Feodora izkusila ŽBloBtno hudbiuo, živela v progonstvu; tudi njen rejnik in odgojitelj Matojcjev je bil pregnan; vse to pa je bilo izvedeno po spletkah rodjakov prve žene cara Alekseja in njihovih drugov. Ali zdaj pa je nastopil čaB carice Natalije: po gospodojočom običaju je imela ona pravico nadzora iu varBtva nad mladoletnim Binom ter zajedno tudi nad državno upravo; prvo njeno delo je bilo — pozvati Matojejeva iz Luha v MoBkvo, da prevzame ono mesto, ktero je imel za cara AlekBeja. Znalo se je zdaj lahko, kaj imajo pričakovati od njega MiloBlavski in njihovi privrženci; in glej za čeli so ec oni huditi z vsemi silami, da sin MiloBlavske, carevič Ivan, ne bi izgubil prava svojega in da mačeha njegova ne bi bila upraviteljica. In kdo je mogel tukaj de lati na prvem pianu? Ivan sam ni mogel nič za sebe, nego glavno nalogo je prevzela Bestra njegova, carevna Sofija Aleksjejevna, ki je imela v ženskem telesu možki duh. Za carevauja Aleksa M hajloviča, prodrli so, kakor Bmo vidili, novi običaji ua dvor carski, vslod kterih so jo moral spremeniti tudi uazor vzgoju in življenju careveu; ni se zahtevalo nič več od njih, da žive v strogej zaprtiji. Le-to Hpremembo, lo-to poprej nenavadno slo-bodo znala je upotrebiti izmed vseh naj spo- sobueja in odvažneja Sofija ter se pospešila iziti na svet, uoobraziti se čitaojem in obče-ujem z odličnimi ljudmi; zadobla pa je posebno velik upliv v društvu z jako umn m in naobraženim volikašem, knezom Vasdjem Va-siljevičem Gol>cinom. Tim težje jej je bdo odreči se vsega tega po smrti Feodora, ko ie ujirava preSla v roke sovražne mačehe iu razdraženega Matjejeva: vsled te spremembe je ni preostalo razun težke zaortije, ktere se je bila komaj rešila, nič drugi-ga, nego misliti na sredstva, kako bi se mogla rešiti iz te bede. Zakonitih sredstev m bilo: b lo je eno nezakonito: upotrebiti nezadovoljstvo iu nem r oborožene mase strelcev. Upor carskih strelcev. Nezadovoljstva io nemiri strelcev so lzhaiah od tega, ker so ž njimi pn kovniki ravnali nezakonito, utrgavali jim njihovo carsko piačo, jih upntre-bovali za svoja dela itd. Nem r se je začel žo za cara Feodora Aiekseieviča; po nastopu Petrovem na prestol so se pok ondi strelci novoj vladi, ki je pokazivala slano«. Ona je brez preiskovanja teh črnov proglasila polkovnike za prestopnike, odpustila jih ter predala kazni; strelci pa so se razuzdali ter počeli samovolstvovati, zbirati se v kuzačke zbore ali Nuj bo že, kakor je, ali to naB glaBno opominja, da gosposka nima samo meča vihteti nad hudobneži, marveč ima de veliko lepši nalog, da obrani v državi načela družbine in gospodarske pravice. Prejšnja liberalna vlada je gospodarila tako, da je le kapitalu Btregla , VBe nje poBtave so merile le na to, da bo bile kapitalu na korist. Sicer ni bilo le v Avstriji tako, temveč po VBi Evropi; zato pa tudi vse dežele to občutijo, razloček je, da tu bolj, tam manj. Na Fran- ! coskem, ua Laškem, na Ruskem in Nemškem imajo tožbe s socijaldemokrati. Vlade in zbori bodo mogli vestno delati, da odstrane netivo, kateri je liberalna vlada pripravila. V Avstriji so se tega dela resno lotili. Obrtniška novela je prva prišla v obravnavo. Ministerstvo se posvetuje o postavi, katera ima Btaviti mejo, do ktere se sme komu ime-nje zarubiti, da ljudje ne pridejo po rubežui ob VBe, in si zopet labko opomorejo. Pripravljajo menda tudi postavo, da se imajo vpeljati nadzorniki po tovarnah, na to pridejo pa določila zarad dnevnih ur, in zarad ženskega in otroškega dela po tovarnah. To pa se ne more na vrat na nos zgoditi, kar se ]e lota in leta grešilo, ne da Be tako hitro popraviti. Zato mora vsakdo, ki želi, da bi bilo kedaj bolje, obsoditi delo takih ljudi, ki sedaj nalašč dalje segajo in več obetajo delavcem, kakor jim vlada misli dopustiti. Ko bo namreč liberalni udje v obrtnem odseku motili delo, in opovirali, kar se je le dalo, liujBkajo pa sedaj drugi poslanci delavce zoper ,,aristokratično rokodelstvo", to je delavcem pravijo, da bodo sedaj še manj zaslužka imeli, ko bode mogel vsak dokazati, da se je svojega rokodelstva do dobrega izučil. Ako se vendar vluda in desnica v državnem zboru ne bode dala premotiti in od dela odvrniti, potom se bode zgodilo, da so liberalci slabo mislili, a dobro s tem podpirali. Vsak pa lahko spregleda, da bi levičarji s takim brezkončnim posvetovanjem le stvar radi zavlekli in pohodili. Vitanje države. Iz WnnC0SkC£» se javlja da bosta Francosko in Rusko stavili predlog, da se zarad Egipta skliče mednarodni shod (konferenca). Poleg tega pa še druga stvar, namreč zarad otoka Madagascar, Francoze zelo zanimiva. Vsi trancoBki listi se jeze, da Angleži nočejo prizuati francoskega pokroviteljstva nad c__ veča, ter po splošnem zaključku metati iz trdnjave nepriljubljene petstotnike iu stotnike. Dozvolivši sebi tako razuzdauost vendar le niso mogli strelci drugačnega razumeti, da ravnajo nezakonito, in da jim uprava okrepivši Be ne bode dozvolila dolgo tako ravnati, nego da bode svojevoljnike tudi kaznovala. Ali glej iz dvorca jim dado vediti, da carska obitelj želi od njih uslugo, za ktero jim no bode samo odpuščeno vse storjeno, nego celo obe-čana bogata nagrada. Sofija je namreč razširila po svojih privržencih, bojaru Ivanu Mi-hajloviču Miloslavskem in dveh bratih Tolstih med strelci glaB, da je carovič Ivan odstranjen nezakonito, da bo so Nariškini urotili proti njegovemu življenju, da so strelci dolžni rešiti careviča, osvetiti se njegovim izdajicam, da bo se bojari že zbrali proti strelcem: le-ti glasovi so proizveli zaželjeni vspeh med strelci, spisek vseh imen glavnih izdajic, ktere je bilo treba odstraniti. 15. maju I, 1G82, zjutraj so pohiteli privrženci Sofijini med strelce z glasom, da so Nariškini zadušili careviča Ivana. Strelci so so vznemirili, ko jo začelo zvoniti tem velikim otokom, še bolj pa, da so Angleži uže poslali brodovje v te kraje, kjer se Angležem ne godi kaka krivica. Poslanci kralja „Hovas" so prišli med tem v London in z njimi nekov Tachi, ki jim je za kažipota, tega človeka so Francozi v Masiliji odstranili poslancem, češ, da drži z Angleži. Vendar pa francoski listi sami spoznajo, da je Francosko imelo pokroviteljstvo ie nad Sakalavi, to so murini ob bregovih otoka, a Uovas nasprotnik) Sakalavom bo nagibali k Angležem. V poBled-ujrm času so pa Angleži skušali, odvruiti Francozom tudi načelnike murinov, in to je bilo vzrok razprtijam med Angleži in Francozi. 30 nov. je prišlo v zbornici na vrsto poročilo budgetne komisije za 1. 1883. PoBlanec Ribot je obstal, da mimogredeče težave, b katerimi se imamo boriti, od naB zahtevajo, da moramo za trdno skleniti, da Bi pomoremo iz bomatije, v katere je zabredlo splošno gospodarstvo pri železnicah. Budget I. 1882 se bode končal s pomaukljejem 108 milijonov. — Za šole potrebuje vlada še 700 milijonov; izdala je pa uže 220 milijonov. (Javni pouk no stane mč?l) Vlada je predložila budgeto-vemu odseku osnovo postave, zahteva najprej 120 milijonov, za načelo ai je stavila, du mora šola biti tam, kjer je le 20 otrok in do bližnje 3 kilometre hoda. KomiBija je sicer privolila 120 milijonov, a tega načela iz ozira na varčnost ni odobrila. Iz SVaucoNkcgK. Prijateljstvo med Angleško in Francosko se je močno ohladilo, ker Angleško jemlje Francozom pred nosom naj boljši kos, drugim pa napravlja težave in sitnosti. Vse težave, katere je najdlo v Madagaskar, Kohinkini, ob reki Senegal, na Algi erskem in Tuneškem so napravili Angleži, a ljudstvo in vlada je bilo zmirom za Angleže. To izhaja nekaj od tod, ker Fraucoska politika je obrnjena le na vzhod Evrope. Francoske io mislilo, da mu je nalog vojskovati se z Nemčijo in Avstrijo, pridobilo je sicer Nico in SavojBko, a zgubilo tudi Elzacijo in Lorensko. Francoski ne ostane drug zaveznik kakor Rusko, a zarad liberalizma mislijo Francozje morajo držati z Angleško. Tako je bilo mogoče, da Be je Anglež razširil po vsem svetu. Ko bi bili imeli Francozje res kakšno politiško misel, bi se bili združili z državami v Evropi, proti an gleškim ndrtuikom. A to je pa sedaj komaj mogoče. Sedanje sovraštvo do Angležev na Fran- plat zvona, ter so se podali pod bobnenjem v Kremelj, kjer so vpili da gredo odstraniti izdajalce in morilce carske obitelji. Dospevši k dvoru začno zahtevati glave Nanškinovih, ki so zadavili careviča; kar pripelje carica Natalija na pomole oba brata, Ivana in Petra za dokaz, da sta oba živa in zdrava, iu carevič lvau je celo strelcem objavil da ga nobeden niti najmanje ne progoni. Nemir je utihnil; Matojejev b patrijarhom je Btopil med Btrelce ter jih b pametnim govorom konečuo pomiril, potem pa se vrnil nazaj v dvorec, da carico potolaži; ali zdaj se je odvažil načelnik strel-skegu toda knez M hajlo Dolgoruki pokarati strelce ter jim strogo zapovedati, da se razi-dejo. Strelci pa se VBled tega vnovič razgne-vijo, Bkočijo na sulice, druge pa vlove Matu-jejeva ter enako ž njim narode, dvorjani v strahu pobegnejo ter prepuste tako dvorec v Kremlju vpormkom v vlasti. S krikom: „Zdaj jo naš čas, da izbiramo, kdo je nam po volji I" prihrume strelci v dvorec ter preiskujejo pov-sodi, celo v cerkvah pod oltarji, da li n>so kjo skriti Nariškini in drugi njihovi privrženci coskem izvira iz brezobzirnosti Angleške vlade v Egiptu. Angleško je ponudilo Francoski predsedništvo v egiptovski dolgovni komisiji, kot nadomestilo za vdeležbo pri denarstvenem nadzorstvu. Francoska vlada za to ne mara, in hočejo imeti prvo nazaj. Ako Angleška b tem ne bode zadovoljna, tako pravijo, da bode Francoska v zvezi z Rusko sklicala konferenco, da se posvetuje o Egiptu. Ker se RuBko uže tako hoče po robu poBtaviti zoper angleško prizadevanje, tako ni treba dvomiti nad tem. Potovanje p. 1. Giers v Varcin in v Berolin je s tim v zavezi. Za 1. 1883 bode primanjkljej znaten. Rednih prihodkov bode 3063, a Btroškov 3172 milijonov, tako da primanjkuje 109 milijovov. Vkljubu vsemu opominovanju utesniti stroške jih je vendar 529 milj. za zidanje železnic, znižati te svote ne kaže, ker se morajo začete želez-uice delati in zato se bode moglo na posodo vzeti teh 529 milijonov. PomirivuB sodnija (Conilik-Gericht) je v slučaji razsodila tako, da je globoko segla v privatne prnvice. V Bordeaux je prefekt zaprl kapelo izgnane duhovske družbe, dasiravno je nov lastnik to prenaredil v bukvarno. Prefekt je zaprl to kapelo, in Bodnija je to potrdila, in s tem stavila načelo, da policija sme tudi nejavno poslopje zapreti. Potem nihče ui varen v svojem premoženji. Državni Bovet je tudi nekaj enacega učiml. Postavil je namreč uačelo, da premoženje, katero kdo voli cerkvi za reveže, pripada javnemu ubožnemu premoženju. Vsled tega je tudi vzeiu parižka ubožna uprava tistih 60.000 frankov, katere je volil grof Nattes revežem župe Saint-Louis' Aretin. Iz Angleškega. Znano je, da Fran-coBko in Angleško tekmujeta v Egiptu in sploh na vzhodu. Sedaj, ko je Francosko nazaj po-tisneno iz Egipta, odkriva se bolj in bolj angleška politika zarad Egipta. Tako namreč se pogaja Augleško z Egiptom, ter hoče železnico izpeljati iz Suakin ob rudečem morji (18° s. širjave) do Berber ob Nilu. Uže poprej so podpisali tajno pogodbo; Angleško pripozna Egiptu vso zahodno obrežje rudečega morja tedaj tudi obrežje poleg Abesinije notri do nosa Guardafui, ki je naj bolj vzhodni kraj v Afriki, a Egipt se zaveže, da nočo ničesa imeti ob jugu tega nosa, in da spozna nadvlado Imanovo iz Zauzibara nad obrežjem med Guardafiu iu Zanz barom. Nekaj meiscev potem je prevzelo Angleško pokroviteljstvo nad zajiisani v zapiskih; če so kterega našli, vrgli so ga ven ua ulice, če pa niso pogodili, raz-sekuli so enega za drugim. Brat carice, Ivan Kirilovič Nariškim, se je skril, in strelci ga prvi dan niso našli, prišli so tretji dnu in carica je bila prisiljena izdati jim brata, kterega so naj poprej mučili potem pa vrgli na sulice, be ie zdaj smo zadovoljni, so kričali strelci, daj Bog zdravje caru gosudurju 1 Naj ou upravlja z ostalimi, a mi smo pripravni umreti zanj. Strelci niso mislili o Bpremembi v upravi; ali je o tem mislila Sofija, ki je edina delala v tem času občnega strahu in nereda. Po njenem uapotku so strelci poslali svoje zastopnike v dvorec s zahtevom, da bi carevala obu brata zajedno — Ivan in Peter Alekse-tevica; bil so sklican zbor od vseh stanov (namreč moskovskih) kije odrobil dvojo vlado 23. maja; 29. maia pa so se strelci pojavili l novim zahtevanjem, da bi bila namreč, radi mladosti vladarjev, vlada izročena njunej sestri, carovni Soliji. Tudi za to so glasovali. (Dalje prib.) Zanzibarom in je privolilo imenu eno leto 2'/» milijona. No, tu imate nesebične Angleže; obrežje vzhodne Afribe hočejo imeti, nič dru-zega; pri vratih hočejo biti, da vsak čbb stopijo v hišo, kedar koli se jim poljubi, od Indije do sredozemskega morja hočejo vožnjo odprto imeti in gospodariti po indiškem, ru-dečem, sredozemskem in atlantiškem morji, kar pa ostane, to pripuščajo drugim. Izvirni dopisi. Ta Dunaja, 6. decembrs. Grof Co-ronini. Lienbaeher. IzHohenwarto-vega kluba.) Grof Coronini z osnovo bvo-jega kluba nima posebne sreče; moravski veliki posestniki na ktere je mislil, nečejo vstopiti in tudi Istrijanei se obotavljajo. PriBtopila sta doslej samo rusinska poslanca Kovalski in Kuiaczkovski, in pristopiti utegnejo še trije Tržačani, pa goriški poslanec Pajer. Morda Be mu bode pridružil tudi baron Schwegel, vendar pa ni nikakoršnega znamenja, da bi klub spravil toliko udov skupaj, da bi zamogel ž njimi poBebno vplivati na razprave ali pa celo odločevati. Začel je izhajati tukaj nov list ,,OeBterr. Politik", o kterem se govori, da je glaBilo Coroninijevega kluba. Tudi Lienbaeher ostal je precej osamljen, ker Be mu razun dveh soinograških poslancev nihče ni pridružil, ampak so vsi ostali v Liechtensteinovem klubu. Ker je Lienbaeher sedaj sam za se, izstopil je Be veda iz ekse-kutivnega odbora, Liechtensteinov klub je namesto njega izvolil grofa Brandis. V Hohenvvartov klub sta vstopila nova poslanca Grasselli iz Ljubljane in dr. Gri-gorcea iz Bukovine. Pristopil mu je tudi še novi dalmatinski poslanic N a ki č. Včeraj imel je klub sejo, v kteri se je od VBeh strani tožilo, da vlada premalo gleda na svoje vradnike, ki so dostikrat njeni najhujši nasprotniki. Omenilo se je med drugim, da je tukaj neki višji vrad-nik, ki po krčmah kar javno zabavlja čez svoje predstojnike ministre, pa Be mu vendar ne zgodi nič. * Dunaja, 9. dec. (Iz drž. zbora) Levičarji so žugali, da ne bedo glasovali za podaljšanje pobiranja davkov. Njih listi pa še danes niso vedili, ali bodo svoje oporekanje utemeljili s kakimi razlogi, ali pa bodo svoje nasprotno mnenje izrazili samo s tem, da bodo nasprotno glasovali. Ker je na desnici manj kalo še mnogo poslancev (samo iz Hobenvvar-tovega kluba 16), telegrafiralo se je pred-včeranjem na vse strani, da naj dojdejo k seji. Mnogi, ki niso bili posebno zadržani so prišli, in desnica je bila danes precej dobro zastav ljena. Ko je pa prišla na vrBto gori omenjena postava, se ni oglasil nihče z levice, in bila je sprejeta brez ugovora in brez utemeljevanja. Levičarji, kterih je pa mnogo manjkalo, so samo nasprotno glasovali. Za tem se je nadaljevala obrtnijska po stava, ktere splošnja obravnava bo danes dovršena. Ker hočejo levičarji le nektere paragrafe spodbijati, bo nova postava dognana morda že prihodnji teden, prav gotovo pa pred Božičem. Iz Itudoirovcga, 6. dec. Advent je tukaj, zornice so se pričele. Vsako jutro prihaja obilo ljudstva k bv. maši po vsih farah. Ker je zjutraj še temno, dohajejo ljudje z gorečimi bakljami ali terBkami. Zategadelj prosimo uljudno vse č. gosp. duhovnike in druge, ki jim je za blagor ljudstva kaj mar, naj prijazno opomnijo in opozorijo priproste ljudi, da pazijo na egenj. Kajti kaj lahko se zatrne, in ee je že tudi velikrat. V letošnjem „Slo-vencu" smo menda dovolj jasno navedli znane in navadne uzroke tolicih požarov. Kaj nas bi veBelilo vedeti, da naši nauki niBO biii bob v steno. Zatoraj pazite za božjo voljo na ogenj. Vanj Bte menda zdaj v nekih letih dovolj pri zorov nepazljivosti videli. Koliko premožnih je njihova malomarnost Btavila na beraško palico. 30 požarov v enem letu v tako majhni deželi, kakor je Kranjska je vendar dosti ža-loBten prizor. Prosimo vas, bodite pazljivi. Vsaj v viharnih in suhih jutrih ne brlite z lučjo. Kaka svetilnica (laterna) se že dobi, saj ni draga. Okoli te se zberite in brezskrbno lahko greste. Kjer pa to nočete storiti, vsaj skoz vasi ne vihrajte z gorečo baklo. Boga b tem ne boste počastili, ako znabiti celo vsb z ognjem pogubite. Bog ne ljubi joka in stoka, temveč raz umno dejanje. Zbog tega nam je tudi pamet dal. Tedaj bodite previdni. Brdovac 3. decembra. (O knjigah društva sv. Jeronima.) — Omika, ka-koršna koristi ljudstvu na telesno in duhovno Btran, mora ozirati Be na obojni del človekov. Ni dosti um polniti z razuimi znanostmi, treba je Brce blažiti, da bode človek srečen, Btalno srečen. Človeško Brce se ne oblažuje in se ne osrečuje z znanjem vinoreje, živinoreje, poljedelstva, temuč s krščanskimi krepostmi. Sreča, večna Breča, je namen človeku, v čigar dosego pomagajo razen drugih pomoč kov tudi po izrečenem načelu uravnane knjige, za BlovenBki narod torej knjige družbe bv. Mohora, ki so bile v „81." od veščega peresa že po vrednosti ocenjene. Tudi hrvatski narod nam bratski ima našej družbi podobno društvo, namreč z namenom, hrvatski narod prosveče vati, in drugačne omike tudi noben pravi na rodnjak niti želeti ne more, kajti omika brez verske podlage ni le polovična in pomanjkljiva temuč naravnost pogubna. To društvo, mislim društvo sv. Jeronima, ki ima po svojej svrhi zanimati tudi intelligentno Slovenstvo, je vredno, da je bolj znano pri nas Slovenc h, če ne iz druzih sileČih uzrokov, pa vendar iz uzroka tolikanj hvaljene in resnično potrebne vzajemnosti. Imenovano društvo hrvatsko izdalo je letOB pet vezanih knjig: 1. je „Danica", ka-lender za 1. 1883 z razno podučno tvarino; 2 „Vjekopis", t. j. življenje r. škofa Dobrile; 3. „Dogodba bolestnika" ali bolniška Btrežba; 4. „Život Bvetaca"; in 5. „Vinogradarstvo in pi oričarstvo". Društvo ki ima le 5.518 udov, izmed kterih dobivajo udje III. reda, kterih je primeroma največ, in ki plačajo enkrat za vselej 5, pišem pet forintov, toraj še ne za celih 25 kr. 46 pol, skoro 2 poli za 1 krajcer, lepega papirja in čistega očesu ugodnega tiska, tako društvo gotovo zasluži, da tudi Slovenci uvanj obilniše pristopajo. Med tem pa, ko na Slovenskem skoro ni hiše, v kterej ne bi Be brale knjige družbe sv. Mohora, je pa društvo sv. Jeronima na lastnih tleh hrvatskih, kakor kaže število udov, pri VBeb Bvojih prednostih, malo premalo razširjeno. G. C. Rubetič navaja v razumno pisanem članku v „Kat. listu' 8 pomočkov, po kterih bi se hvaljeno društvo bolje razširilo med narod. Pogreša se pa glavni uzrok, in ta je — versko tlo. Dajte društvu bv. J. podlago verBke bratovščine kakor jo ima družba bv. Mohors, pa boste videli, da bo društvo napredovalo z velikimi koraki, ker bo vsakemu duhovniku ne le ro doljubua, temuč sveta dolžnost, domače društvo pri vsakej priložnosti toplo priporočati. To bi bilo eno; drugo je, da Be mora piBava v knjigah društva sv. Jeronima ponižati k umevnosti Dalje v prilogi. ljudstva. Knjige pisane narodu v poduk, niBO kraj, kjer bi se razkazoval jezik; pisane morajo biti tako, kakor jih narod laglje umeva, in čem bolje jih bo narod umeval, tem rajše jih bo narod prebiral, sicer ostane najboljša in najkoristniša knjiga kakor zakopan in neznan zaklad. 1» Celovca, 1. grudna. (Čuden odlok.) (Konec.) Zdaj pa še nekaj o šoli. Neka občina rožni dolini se je pritožila zoper nji poslanega učitelja, ki ni izprašan slov. jezika, se ga ni učil, toraj ga tudi brž ko ne nič ne zna. Deželni šolski svet pa je pritožbo odbil in rekel, da mora učitelj znati slovenski, ker je med Slovenci rojen! Koliko jih je rojenih v Ljubljani, pa nič Blovenskega ne znajo I Kako pride dež. šolski svet do tega čudnega sklepa, da mora vsak slovenski znati, če je le na Slovenskem rojen? In če bi prav bil slovenskih staršav sin, če Be pa v šoli Bvojega jezika ni učil brati in pisati, gotovo ga ne bo znal. Saj tudi nemški drvar, če je prav na Nemškem rojen, če pa ni v šoli se učil nemškega jezika, ga ne bo znal pravilno pisati tudi ga ne morejo rabiti za učitelja, kako da bi potem pri nas to mogočo bilo? če kedaj dobimo postavo, da se mora pri nas slovenščina kot učni jezik upeljati, imeli bomo le malo učiteljev, ki bi znali pravilno slovensko brati in pisati, kajti v naši pripravnici slovenščina ni obligaten predmet, toraj Be je tudi ne učijo. Tačas bodo Bpet rekli < „Ni mogoče vpeljati Blovenskega poduka, ker nimamo slovenščine zmožnih učiteljevi" Da jih pa nimamo, za to so že prej skrbeli 1 Tako nas mislijo za nos voditi, če bi pa bil energičen mož 08 čelu naučnega ministerstva, poklical bi učitelje iz Kranjskega in štajerskega, potem bi se naši učitelji še radi slovenščine učili, da bi ob kruh ne prišli, obetam, da bi jo tudi prav kmalo znali. Gosp. prof. EinBpieler je dobil dve novi zaupnici, eno iz Dvora (Kranzelhofen) pri Vrbi, drugo iz Lipe (Lind). Če se ljudstvo enkrat zbudi, potem bomo že ložej delali, ker bomo imeli zaBlombo. V ta namen bi bilo želeti, ko bi rodoljubi po Slovenskem še zanaprej krepko podpirali jako potrebni čaBnik „Mir", kateri pa ne more brez zgube izhajati, če nima prav mnogo naročnikov, ker mu je cena prenizko postavljena, če pa a ceno poskoči, bati se je, da bodo ravno taki naročniki odpadli, kterim je namenjen in potreben, namreč koroški kmetje. Odkar „Mir" izhaja, opazovati je na Koroškem precej napredka v narodni zavesti, in vse kaže na to, da se bo led tudi tukaj otajal in BlovenBki duh Be predramil. Bog pomozi! Domače novice. V Ljubljani, 12. dccembra. (iSlavnostni komite) za 600)etnico, ki se ima obhajati mesca julija 1883 na spomin združenji Kranjske s preslavno rodovino Habsburško, je izvolil za predsednika deželnega glavarja grofa Thurn, vstanovilo Be je tudi več pododsekov. (Zimska obleka za revne šolarje in Šola-rice) Be je delila na praznik Matere božje, 8. dec., slovesno v čitalnici. ObčinBtva iz navadnih in viših krogov se je bilo obilno zbralo, kar je dobro znamenje, da se ljudje zelo zanimajo za tako lepo in častno napravo. Bla-gorodna gOBpa Boproga deželnega predsednika je sama delila obleko dečkom in deklicam. S primernim nagovorom Bta povzdignila svečanost Prilog-a „Slovencu" štev. 139. g. vodja Praprotnik in nunski katehet Kržič, prvi oairtje ae »ploh na dobrotnike in druge pričujoče, drugi pB zlasti na obdarovano veselo mladino — 40 dečkov io 40 deklic. Pač morajo hvaležni biti za toliko požrtovaino do-brotljivost atarfii in otroci, pa tudi gg. učitelji, ki ljubijo ujim izročeno mladino. Tudi mi hvaležno kličemo: Le Se dalje tako pogumno in vstrajno! (Deželni šolski svet) je sestavljen , predsednik mu je c. k. dež. predsednik ali njega namestovalec, svetovalec pri deželni vladi g. J. Hočevar, potem nadzornika gg. Pirker in Smolej; zastopnika cerkve gg. dr. Leooard Klofutar in Toma Zupau ; zastopovalca učitelj stva : ravnatelj g. dr. Mrhal in vodja g. A. Praprotnik, potem zaBtopovalec ljubljanske občine g. prof. Šuklje. — (Glasbena Matica) bode tokom meseca decembra razpošiljala svojim članom muzi-kalije za loto 1882. Ker mnogo društve-nikov letnega doneska še uij uplačalo, zato prosi odbor, ki ves društveni posel opravlja brezplačno, z ozirom na §. 6. društvenih pravil, da bi p. n. člani blagovolili kmalu do-poslati letnino. Muzikalije se bodo poslale samo onim članom, ki so svoj prinos uže ulo-žili. Redno uplačevauje naj bode častitiin članom posebno priporočeno, ker so z dopisovanjem in opominovanjem mnogo drazcga časa potrati in društvu nepotrebnih stroškov nareja. — Zaradi neljubih zaprek so bodo namestu nekaterih muzikalij, ki so bile napovedano v vabilih na občni zbor, vsem članom razposlanih meseca aprila t. 1, razposlale naslednje: 1. F. B. Vilhar — »Mornar", samospev za niži glas in klavir; besode Fr. Proširnove. Delo je poklonjono vladiki Strossmajerju. — 2. F. S. Vilhar — „V ti-hom mraku", fantazija za klavir. — 3. A. Foerster — Kitica narodnih napevov. X. zvezek z 11 pesnimi v partituri; prvih pet napevov je za mešan zbor šesteroglasno priredje-nih. Pesni so: a) Zvonikarjeva, b) Veselja dom, c) Pastirska, d) Bleško jezero, e) Triglav. f) Vse mine, g) Hoj Slovani, h) Pla-ninar, i) Svnrjenje, k) Pod oknom (za bariton,) 1) Popotuik. — 4. Anton N o d v fi d — „ V o-jaci ua poti", moški zbor. XI. zvezek, p a r t i t u r a; besedo Simon Grogorči-čevo. Dohodki od nečlanom prodanih iztisov pridejo -na željo skl a d a-teljevo v prid »Narodnemu domu". Gena partituri in 4 glasovom jo 00 kr., posamičnim glasom po 5 kr. — 5. Anton Nodvud —• „Štirje moški zbori", pokloujoui čitaluiškomu moškemu zboru. XII. zvozek, partitura. -Pesmi -so: a) Kvesma, b) V ljubem si OBtala kraji, c) Pod oknom, d) Slovo. — (i. Lavorika III. Zbirka slovenskih napevov za 4 moške glasove. V tej zbirki so vsi napovi, ki so nahajajo v X. XI in XII. prej omenjenem partiturnem zvezku, samo da so tu napovi za vsak glas posobej. (Prijatelje petja, narodna društva in -Čitalnico vabi k pristopu Glasbene Matice odbor. (Pomilostenje.) Svitll cesar so pomilostil tiskarja Leona iz Maribora, ki je bil obsojen ua 3 mesce zapor«. (Na ljubljanski grad) pride «a vravnalcu g. Karol Bernhauer, dosihmal kontrdlor možke kaznilnice v Miirav. (Z novim letom) dobimo nove marke po 2, 3, Si 10 >in 15 kr, isto tako kolikovane kuverte po 3 io 5 kr. .Znamenje jim bode kakor dosihmal cesarski orel, a vrednost bode zapisana poprek a ne spodaj. (Porotne sodnije.) Danes ob 9 »o se začele porotne sodbe ter bodo trajale do 39. t. m. razun božičnih praznikov. (Peuerui prehod.) Poroča Be nam, dn so tukajšni bogoslovci opazovali 6 t, m. * v Ljubljani pri lepem vremenu. Gosta megla, ki je krila zjutraj zemljo, »e je proti poldnevu zgubila. Tudi posamezni oblaki, ki so hoteli zdaj pa zdaj zakrivati solnce, »o zg nlli, ko je Venera prišla do soločnega roba. Oi zunaj stikala »ta se robova solnca in Venere ob 2. uri 59 min., od znotraj pa ob 8. uri 19 min. 35 sek. Lepo je bilo potem Venero videti, ko je črna kakor oglje počasi plavala po Ognjenem soinčnem morji. Robovi Venere kazali so vedno gibanje, ktero je prihajalo od Venerinega ozračja in njegovega premikanja. Opazovati je bilo mogoče do kakih tri četrt na štiri, potem pa je prišel gosti oblak, ter je zakril solnce in Venero oaš m očem. Venera je prišla ob koncu opazovanja že za kaka dva Bvoja premera od solnčnega roba proti »redi. Videti je, da gre Venera kar tik aolnca, iu vendar je bila blizo 15 miljonov milj od ujega oddaljenja. S proBtim očesom ui bilo nikakor mogoče nič opaziti, pač je bistro oio opazilo Venero tudi skozi navadno solnčno steklo. Dobro, če so imeli tudi drugje tako lepo vreme, kamor so šle znanstvene ekspedic je. samo katoliki mesta Lilles nabrali 2 milijona frankov za Bvoje katoliške šole, otrok pa je hodilo 1. 1878 v take šole 1500, a Bedaj jih hodi 11,000. Tega leta bo pa tudi otvoriii na novo 29 takih šol, (To bržkone velja za vbo okolico, v mestu Lilles ne more biti ne toliko šol, niti toliko otrok). 7. t. m. bo otvoriii tam na katoliškem vseučilišči medicinsko šolo (fakultet), tako da je vseučelišče, ki je nastalo iz prostovoljnih doneskov, prevideno z vsemi sredstvi, učencev je mnogo Še celo i? Algiera. Poleg svobodnega vaeučelišča ima Lillas tudi krščansko umetnijsko in kupčijsko šolo. Zbor katolikov je sklenil letos osnovati še kmetijsko šolo, da se vzam6 sirote iz kmetov, in katoliško Bemepišče za učitelje. — Narava ljubi spremembo, in ilovek gospodar (?) naravi ji mora vstreči, ako hoče kaj od oje dobiti. — Po južnem Štajerskem odpoveduje trta, trtna uš Be razširja od vzhoda ua zahod; žito ne neBe toliko, da bi mogli tekmovati tč sosednjimi deželami, ljudje mislijo na sadjerejo, a te bode treba dolgo, dolgo čakati, preden kaj dobička vrže, mislijo pa drug vir življenja najti, v gorenji Savinski dolini vzlasti okoli Žalca začeli »o hmelj pridelovati, in dobro se jim le obneslo, sedaj to skušajo okoli Vidma, iu nekateri posestniki bo uže dali zemljo rigolovati, t. j. na globoko prekopati in pripravljati za hmeljo-rejo. Bog daj svoj blagoslov. Ljudem pa ne k8Že drugega, kakor poprijeti Be kacega dru- Telegram »Slovencu." Z Dunaja 1j. decembra. Posebna obravnava obrtni jske postave je||gega pridelka, narava je uže tako svojeglavna, da jo človek more ubogati, ako jo hoče prisiliti, da mu rodi nekdanjega krubs, na otoku Made ra, kjer je rastlo izvrstno vino tega imena, popustili bo tudi vinorejo in nasad li sladkornega trsta. — O p r o h o d u V o u o r o so poroča iz sprejeta z vsemi glasovi pi oti trem , Skene. I Gross Ledivitz. Poslanca Sehbnerer in Filrn-kranz stavila sta predlog, naj vlada državni zbor razpusti in razpiše nove volitve Pa glasovala sta sama zanj med krohotom drugih poslancev. Razne reči. — Rumunske železnice. Iz Bukreša se javlja, da »o obravnave med rumunsko vlado in angleško frmo VbalUy zarad grajenja ž lezničnega mosta pri Kiiitendže uže dovr-šeue in da »e bodo dotična dela pričela precej o spomlad'. Ta moit ne bode koristil samo rumunakim železnicam, marveč tudi državni progi Veic orova-Pešto, ker pojde veliko blaga na progi iz Dunaja v Carijgrad čez Verciorovo iu KUnendže, da se tam vkrca na Csrijgrad. Tudi u zahodu« Nemčije pojde »,ehko blaga namesto preko Italije čez Verciorovo in Kii »teože na jutrove kraje. — Liberalna „Br«sl. Ztg." toži, kako slabo oskrbujejo plačane ženske bolnišnice. Katoliške usmiljene sestre »o pa vsakovrstnim prebivalcem priljubljene. Saj desetkrat toliko bi jih moralo biti, da bi mogle oskrbovati vbb bolnike po h.šah, ker povsod jih žele. Če so tudi naše bolnišnice (kterrh ne oskrbujejo redovnice) z vsem preBkrbljene, ljudstvo vendar nima zaupanja do njih , ker .plačane pu-strežnice ne vzbujajo onega zaupanja kakor usmiljene sestre, ki delajo vse iz ljubezni do BQga in do bližnjega, -ne -pa za'denar. — „ Obreza Matija, župnik na Gori....... 2 II 50 „ Nabral preč. gosp. kanonik dr. Andrej Čcbašck v Ljubljani : Gosp. M. Hočevar..... 3 •1 ■ >» 5 1« ' »i ,, J. F. ....... 2 H »i ,, Alijančič Andrej, korar v Celovcu...... 6 >1 ' n „ Šranc Stan. , župnik v Ra- tečah ....... 2 •t il Skupaj do zdaj . 1413 gl. 30 kr Izkaz daril za „Nar. dom." Dozdaj jo bilo nabranih . . . 7438 gl. 87 kr k tomu: lz pušico v kavarni „ Merkur" . . . „ „ „ gostilni „Nordpol" . . Kroponski fantje....... O. dr. Tomic, žoloz. zdravnik . . . O. Dragotin Pleško, o. kr. okr. soda svotnik .......... O. Frane Ravnikar v Ljubljani . . U. Julij Poloc, c. kr. adjunkt v Kamniku............ Gg. rodoljubi iz Logatca .... O. A. Candusso i/. Logatca . . . Na kegljišči v Logatci nabranih . . Pri obedu na dožolnej vino- in sadjo-rejskcj šoli na Slapu na dan sklopa šolskega leta nabranih .... G. Janko Krsnik, c. kr. notar na Brdu Iz pušic: Pri „Matiju" na zgor. Rožniku . . Pri „Žibortu" v zgor. Šiškiv . . . Pri „Kankretu" v spodnjej Šiški . . Pri ,,Ancniku" ... .Y ... . Pri „Žibertu" v spodnjej Šiški . . G. Josip 1'loivvois, trgovec v Ljubljani, za mosoc avgust, sopt. in oktobor G. Josip Račič in gospa soproga za inosoc avgust, sopt. in oktobor . . Ribnica 13 X 13 X 1» = '/.,X 2 . Na igraluih mizah v ljublj. Čitalnici nioseca oktobra . ...... G. Miha Pesjak, trg. v Kamni Gorici Iz Sarajeva 4 gospodje ..... Iz pušico v gostilni „Pri lipi" v Žužemberku ........... Rodoljubi v Trobnjorn so darovali Dohodki voselice in keglanje v Idriji Nabrano v Kozlorjovoj pivarni . . . Iz pušico narodne Čitalnico v Semiču Iz pušico bralnega društva v Krškem Iz pušico v kavarni „Morkur" . . . Rodoljubi v Novem Mostu so darovali čisti dohodek na korist „narodnomu domu1' v Novorn Mostu osnovanoga keglanja....... . ■ 12 ti 20 It 4 40 !) ti 00 ti 1 11 — ti 5 __ 5 It — » 20 i; _ ti 28 » — a 5 >« — tt 6 ti 05 ii 13 yt _ it 10 i> — u 5 it 25 ti 3 ti 66 ti 2 » 65 » 2 n 10 ti 1 ti — ti 15 11 — ti 6 it _ tt 1 it BO tt 27 it 89 ti 10 M — it 5 tt — ti 2 tt 15 tt 34 It 10 it 64 t> — ti 2 ti 83 it 1 ti 45 »» 2 tt — n 6 ti 20 tt 1)4 tt - tt 65 11 _ ii Skupaj 7010 gl. 28 kr. TeleitraAčn« drnnmr tnnt I V decembra. Papirna rent* 76.65 — ttreberua rent« 77 80 — Zlatu renta 94.76 — 186(>letno drsamo polotilo 180,— Kreditne akni)« 262 60 — London 110.25 — Cm«, kr, onkini 6.64 — 20-frankov 9-46. Za Božič prodajam UI'llft Verižice za gospodo in gosprf v zlatu povito po 2 do 5 gid., demante iz Sumatre, ki se od pravili nič ne ločijo, po 1 gl. do 6 gl., bracelete, uhane, broše in srnjčne gambice močno pozlačeno in k demanti iz Sumatro okinčanc, zlate prStMlft » češkimi granati, vso po 1 do 5 gld. Pismeno se zavežom, da mojo blago nikdar ne zaČrni , in vrnem denarje nazaj, ako bi se to zgodilo. Demanti iz Sumatro se tudi v poslane roči prav po coni vdelujejo. Pohvalna pisma od znamenitih oseb bo vsakteremu na ogled. (6) W i I lic I m ItftMCiikraiiK, Elportgeschftft, Prag. Weinberge. Y katol. bukvami v Ljubljani so dobivajo sledečo, za mladost in odraščene pripravne knjige, zlasti kot darila za božične in novoletne praznike: Bilec J. Prestave najlepših cerkvenih himen. Prvi del po 25 kr. II. dol po 30 kr. Hanani, ali zadnji dnevi Jeruzalema. Povest v pol platuu po 50 kr. Zadnji dnevi Ogleja. Povest, v pol platnu 50 kr. Pogledi na uili svet v platnu vezani 40 kr. Pomoč dušam V vicall vusnji 75 kr , z zlato obrezo 1 gl. 10 kr. Kruli nebeški. Molitvonik za pobožno češenje presv. R. T. v pol uanji 70 kr., vusnji 90 kr., z zlato obrozo 1 gld. Razno, najlepše vezano po izbori od gld. 1'25 do 15 gld. Trojna božja J)0t po vezanji od 30 do 60 kr. ltože in koprive. Izdal kanonik L. J oran za učence po 10 kr. Zraven teh se dobivajo tudi V86 (Irtlfle knjige molitvene in povestne pri nas. Kterih nimamo v zalogi jih ročno, kaj najhitreje mogoče preskrb ljujemo. V založbi M. Gerberja, bukvoveza V Ljubljani, so ravno kar na svitlo prišle d v o j o novebukvje: ° „Marija zgodnja Danica", in „Kruh angelski". Obseg prvih bukev, ki jih je spisal sloveči ljudski pisavec, častiti gospod Janez Volčič, župnik v Šinarjeti, je ua 717 strančh tale: Ju tranjo, večerne, masno, epovedne, obhajilne molitve, molitve pri obiskovanji prosvetega rešnjega Telesa, češenje presvetega Jezusovega Srca, pobožne vaje v čast deviški Materi Božji: vsakdanje molitve k Mariji, sodem molitev sv. Alfonza Ligvorija v čast Matori Božji, devetduevnica k Materi Božji, molitve k Materi Božji v splošnih in posebnih nadlogah, devetduevnica prod peterimi poglavitnimi prai niki preblažene Device Marije, premišljevanja in molitve na praznike preblaženo Device Marije češenje presvetega iu neomadežanega Marijnega Surca, molitve k Mariji za razne milosti in čednosti, mo. litve k svetim angelom Božjim in svetnikom, molitve v bolezni in prošnje za bolno in umirajočo, molitve za mrtve, nauk od odpustkov in molitvo za odpustke, molitvo k naši ljubi Gospej vedno pomoči iu k naši ljubi Gospej presvetega Serca, pesmi v čast Mariji. — Veljajo pa z zlatim ol)- rezkom 2 gld., v nanj i 1 gl. 45 sold. Druge bukve „Kruh angelski', ki jih je spisal mašnik reda sv. Frančiška, P. II r i s o g o n Major, obsegajo lahko umevne molitve za mladino (jutranjo, večerne , mašne molitve, popoldanske pobožnosti, spovedno pobožnost, molitve o raznih časih cerkvenega leta) in pripravljanje na prvo sv. obhajilo (spomine iz svetih zgodeb, premišljevanja in zglede, tri Božjo čednosti, litanje vsih svetnikov, štiri veči prcdglaske preblažene Device Merijo, navod, kako se streže pri sveti maši, in sveto pesmi). Veljajo pa z zlatim ob- ezkom 60 soldov, vse usiijate 40 sold., v papirji 25 sold. Homeopatično apoteko, od aleopatične popolnoma ločeno, jo po Hahnemannu in Hagerju vravnal lekarničar Plccoll v Ljubljani na dunajski cesti, ki prvotne tinkture, kakor tudi raznotero preredčeno nuj na-tančnejo pripravlja. Kuglico, ki jih on rabi, so iz mlečnega sladkorja, kakor jih zaukazujeta I lahno manu in lfager, ter jih rabijo tudi homeopatični zdravniki sploh. Naročila naj so pošiljajo pod naslovom „homeopatična apoteka g. Piccoli-a V Ljubljani", ki Jih bode točno in cono oskrbela. (6) v »aložbi Fel. Rauch-a v Insbruck »o ravuokar izšle iu so dobiti po vseh bukraruah Weihnachts-Prefli£ten in zwei Cjtlen. Von 1*. tieorg 1'ntia, Priostor dor Gosollsohaft Josii, Zweite, vom Verfasser tlerbesserte Auflage. Mit Krlaubnis dur Oborn. Preis 1 ti. 30 kr. Ti cerkveni govori, ki so vi. izdaji izšli posamezni, so sedaj skupaj v jeduem zvezku, ker so namenjeni za isti praznik cerkvenega leta. Pisatelj jih jo sam še enkrat pregledal, tu in tam kaj popravil, oziraje se tudi na sedanje čaBO. O teh corkvenih govorih velja , kakor o vseh spisih častitega redovnika : Izdelani so skrbljivo in zelo sprotno, vsak govor je za-so dovršena celota, na-polujen z močjo, pobožuostjo in navdušonj in, tako da vnovič želimo, naj posobuo mlajši duhovni prebirajo izvrstne govore o. Patisa , da so uče iu si prisvojo vzvišeno sveto umetnost, oznanovati besedo Božjo z častjo in močjo v blagoslov vernim. (St. Francisci Glocklein.) Od istega piBUtolja so izišlo v najnovejšem času v novi, zboljšani izdaji: Fastenpredigten in fiinf Cyklen, 2. Auflage 1 fl. 50 kr. Predigten auf die Feste des Herrn und iiber dessen Heiligtliiimer und Diener, 4. Auflage 1 fl. 50 kr. Marienpredigten, 4. Auflage 2 fl. 10 kr. Predigten auf die Feste der Heiligcn, 4. Auflago 1 fl. 70 kr. Dobiva so vso to v katoliški bukvami. 11 »» 80 „ Za božična darila priporočam svoje izdolkol V zlata povite urne verižice!!! Tudi razpošiljam sledeče reči s pravim cekinskim zlatom pozlačene, ki ao ud pravega zlata no ločijo: Urno verižico za gospode po . . 3 gl. 60 kr. Urne verižice za goBpo .... 4 Garnitura gumb za gospode. . . Garnitura gumb za gospe . . . Garnitura, broeha pa uhani najnovejšo podobo......3 ,, 50 „ Prstani iz pravega 6 karatuega zlata z demanti iz Sumatre okinčani, ki so od pravih ne ločijo, po 5, 6, 7, 8, 9 iu 10 gld. (Pri pr Btanih naj se naznani debelost prsta s papirnatim robeom.) Vso pošiljam proti poštnemu podvzetju. Kdor pa prej po poštni nakaznici pošlje denar, pošljem mu reči brezplačno. G. W. Schak, Versandtgeschiift, Prag. Weinbergc. Agenti h c i&čcj«. 2 „ 20 Dr. Janez Mencinger poprej advokat v Kranji jo 1. decembra 1882 (2) odpori advokatno pisarno na Krškem (Ourkfeld) na Dolenjskem. Javna zahvala. Podpisani potrjujem, da FrailCeVO CSeilCO, ki jo pripravlja g. lokarničar Piccoli v Ljubljani, zarad čudovite njeno moči rabi voč bolnih ljudi v moji fari v raznih boleznih in s posebno dobrini vspehom. Zato omenjenemu gospodu lekar-ničarju javno izrekamo svojo zahvalo. Pristavljam še, da no preido dan, ko bi no prišel kdo k meni po to čudovito tinkturo, ki jo imam vedno pripravljeno za se in za svoje domačo. V Ploillillll (Fianona) v Istri, meseca oktobra 1881. (5) Anton Vlaaič, fajmošter in kanonik.