Leto IV., štev. 45. V Celju, četriek dne 20. aprlla 1922. PoStnlna platans v gotovlsu Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tokstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezua Stevilka stane 50 p. IzHaja vsak forek, četrtek in soboto. Uretfniäftwo Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. UpravniStvo Strossmajcrjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. C=a Račun kr. poštnega čekovnegn urada štev. 10.066. =3 Dr. lunn suštcržič: Wojotlgovor. Bivši dolgoletni voditelj klerikalne stranke na Slovenskem dr. Ivan Šu- steršič je napisal za velikonočne praz- nike brošuro pod gornjim naslovom. Namenjena je slovenski in jugoslo- venski javnosti, Vsebina brošure je sledeČa: I. Moje staliSČe do kierikalizma. II. Kdo in kaj je SLS. 111. Uspehi SLS. v državi SHS. IV. Jugoslavia in jaz. V. Moje avstrijäkanstvo. VI. Moje av- dijence pri cesarju Karlu. VII. Moje srbofobstvo. VIII. Kraljevina SHS. — IX. Moje napake. X, Moji nasprotniki. XI. SLS. in avtonomija. XII. Metode mojih nasprotnikov. XIII. Moje poli- tično delo v Avstriji in moja deželna uprava. XIV. Epilog. V naslednjih številkah podajemo nekaj izvlečkov iz te broSure, da vidijo naši čitatelji, kako sodi in presoja kle- rikalno stranko mož, ki je bil skozi več desetletij njen voditelj in do kakih zaključkov prihaja. Kdo in kaj je slovenska klerikalna stranka? Virtus post nummos Horac. Če se govori o slovenski kleri- kalni stranki in njenih svojstvih, imajo različni ljudje različne konkretnosti pred oCmi : eden vidi duhovščino, drugi katoliško zavedno Ijudstvo, tretji Cerkev kot tako, še drugi vse to sku- paj in tako gre naprej. V resnici je pa vse to napačno. Klerikalne stranke ne tvori ne duhov- ščina, ne verskozavedno Ijudstvo, naj- manje pa Cerkev. Katoliška Cerkev, reprezentovana po rimskem papežu, odklanja odločno in jasno kakrSnekoli svoje identifäciranje s kakršnokoli po- litično stranko. Duhovščina res stoji v ospredju organizatorienega in propagandnega dela naše klerikalne stranke, nima pa de- janski v njej prav nič odločevati, tem- več se le žrtvuje za stvar, ki jo smatra pomotoma kot dobro ali pa celo le pod pritiskom uplivnega višjega cerkvenega funkcionarja, ki pa v tem primeru tudi ne reprezentira Cerkve, temveč le svoje osebno politično naziranje. Kdo je tedaj slovenska klerikalna stranka? Nedavno se je »Slovenec« pohva- lil, da je »SLS.« — »stranka sloven- skega Ijudstva«. ~ Polastil se je za svojo apoteko mojega reka, ki je ve- ljal za nekdanjo SLS., ki smo jo v resnici skušali držati v strugi stranke slovenskega Ijudstva. A ubili so nas izvestni intriganti ravno raditega, ker nismo hoteli stranke izneveriti ljudstvu in jo degradirati v službeno posredo- valnico za ambicijozne klerikalne štre- barje. — In to je dejansko edini po- klic sedanje »SLS«. Dokažem, da dru- gega kruha iz te moke ni bilo, kadar je nova »SLS« bila na krmilu. Pozi- tivnega dela za Ijudstvo nikdar — nič. Kdo torej je danaSnja »SLS«. To je samo ozki krog Ijudi, ki sede večinoma v Ljubljani in deloma v Mariboru, ki imajo stranko dejansko popolnoma v rokah in kojih volja edino odločuje. Duhovščlna vobLe je le žrtev klerikalne stranke in ravno tako katoliško zavedno Ijudstvo. Požrtvovalnost slovenskeduhov- ščine je brez primere. Postenost in disciplinirajiost versko - zavednega slovenskega Ijudstva vzvišena nad vsako hvalo. Ne eden ne drugi teh faktorjev ne zasluži, da se ga meče v isti lonec s »klerlkalizmom«. S!u- 2ijo klerikalni stranki, ker vidijo v nji, v dobri veri, braniteljico verskih sve- tinj in ker kratkomalo često zamenju- jejo klerikalizem s katolieizmom. Ta pomotna ideologija, čije Žrtev sem bil nekdaj tudi jaz sam, drži to drago- ceno maso skupaj. Ce pa danes kritikujem slovensko klerikalno stranko in slovenski kleri- kalizem, imam samo tiste maloštevilne osebe pred oemi, ki delajo klerikalno politiko, ki o njej izključno odločujejo, ki so zanjo, kot za svoje delo, iz- ključno odgovorni. Samo {¦=» ozki krog, ponovno povdarjam, imenujem kleri- kalno stranko, izključno v njegovem kretanju vidim današnji slovenski kle- rikalizem. Masa pa, ki sledi v dobri veri klerikalni stranki, je le za delo in žrtve. 1z plemenitih nagibov igra vlogo helotov klerikalnih podjetnikov. NihČe se ne more temu čuditi, ki ve, kako se je ta stranka posluževala z ncjpo- polnejžo IahkomiSljenostjo, brezvest- nostjo katoliškega tiska. Če se pomi- sli, kako široko je bil razpreden ple- menitim namenom služeči katoliški tisk po slovenski zemlji, da je bil tehnično dobro organiziran in da je ž njim igrala ena sama centralna sila, klerikalna stranka, ki je kopičila v ta prej vzorni tisk sistematično, sebi v prid neresnične, ali pol' svoje prikro- jene vesti in tendenčne opazke, od dne do dne, od Ieta do leta — se je le čuditi, da sugestivni uspehi niso še večji. A velik del slovenskega Ijud- stva se le težko iznebi tega upliva, kateremu je izročen skoro na milost in nemilost. Osobito je pa naravno, da živi močno v klerikalni ideologiji duhovščina, ki je po svojem poklicu vezana na časopisje SLS., trdno uver- jena, da služi tako dobri stvari. Pri njej je tudi še upoštevati, da sledi serntertje ukazom kakega višjega cer- kvenega funkeijonarja, ki je sam v prvi vrsti žrtev klerikalne sugestije. Označil sem, upam da zadosti jasno, kdo je klerikalna stranka. Ne pa Se popolnoma kaj je. Nobena stranka na svetu ne go- vori in piše toliko o svojih načelih in svojem idealnem stremljenju kot slo- venska klerikalna stranka. Gola res- nica pa je, da nima sploh nič načel in ravno tako malo idealnega strem- ljenja, ternveč da je po svojem bistvu le trgovska družba z zelo omejeno zavezo za izkoriščanje načel in ide- alnega stremljenja slovenskega Ijud- stva. Virtus post nummos — najprej »tolarji«, to je lastna oseba potem šele vse drugo. Zdravstvena vzgoja mladine. (Dalie.) V. Poročati ini je, gospoda. še o šolski dobi mladinske vzjf-ojc, naiiiree od casa, ko vstopi otrok v solo Pa do Ua. ko jo za- pusti. Opozarjam vnaprej, du bo tu glav- »o vlogo igrala Sola in opozar.iani Sc po- sebej, da razmotrivam jaz vzkojo otrok le kot zdravnik, torej v vrvi vrsti z zdravstvenega stališča. To stalisče mo- ram ponovno povdarjati, da ne bo ka- kcRa licrazunicvanja «lcdc našili znhtcv v Soli. Znano, že uvodoma povdarjano zdravstveno vzgojno načelo ic: ««Zdrav duh, poleg zdraveffa telesa«. Ta Icmlen- ca se bo vila kot nidcča nit skozi vso razpravo. Dasi bo zahteva po zdravju glavni ton predavanja. oa bom skušal po wioznosti se izogibati vseh osebnih not. Zalitevamo cnako oravo. cnako pra- vico za telesni blagor, kot za dii.ševiii napredck iičeče mla ^ine. To zahtcvo strnem na kratko v znanem stavku: Kaj pomaga učeiicu, ako vso učenost prido- bi. čc pa pri tem na svoiem zdvavju §ko- tio trpi. Za trditev mcnisti. ni potrcba no'beni nadaljnih clokazov. Začnimo s soio1 Sola je danes najinowiejSi faktor za mnstveni razvoj C-lovešt-za. ^>ola ie javna naprava. ki postane vzorno urejena m vestno nadzorovana najvecia korist na- rodu. Nemški pregovov veli: ->Das Kind . ist der Vater des Mannes« —'• »otrok je oee možu«, kar doni sicer nekani never- jetno. a ie popolna vzgojna resnica, ker lc iz vrlega otroka postane vrli mož in sola ravno ie vzgojevalnica otrok, da postancjo možje, sola .ie zibelka vseh bodočih staiiov in poklieev. Sole so na- l>ravo, zavodi za yezbo duha. za nm- .stveno vzg'ojo otrok. Obisk sule je da- iies obvezen za vse otroke v vseh kul- tunüh državah. Učiia tloba traia razliCno UoIko. najnianj šest let, a tudi celo mla- dost. Zadiije ease opazujemo pri nas na šolskem polju ogromen preobrat, mnogc moderne reforme. Iz nizkih šolskih kolib prejšnjili dob -nastale so velike lepe pa- laee že tndi po vaseh. Preokreta v na- rodnem in jezikovnem oziru niti ne na- \ajain. ker je inneren in preoeividen. Tudi napredek v soci.ialnem in svobo- domiselnem sinislu postaja od dne do ilne očitnejši. Učne inetodc se korenito i/preminiajo. Siba, ki je prej pela svoio turobno pesem, je do malega odstra- njena iz šol, kot vzsoina sila, dasi 5e danes zapade kak poseben oboževateli starodavnili, pedagosiC-nih inanir v ta vzxojni otavizein. Priznamo izboljšave z zadošče- njeni. Naprednjenio v splošni higijem gledc šoiskih stavb, prostorov, venti- lacije, glede naprave šolskih klopi, glecre izmenjave pouka in razdelitve nčnih ur. Priznavaino, da se uvaiaio resniene olajšave, da nvrščaio težje piedmete na zjjodnje. lažje na poznejše ure, da so npeljani odmovi med poukom, da so danl prosti p^poldnevi. Upraviccno upamo, da bo Sola izmed vseh iavnih državnih naprav prva zadobila novo moderno lice in tako je potrebno in tako ie prav. Smo prijatelji sole, visoko cenimo in spoštujemo vieiteljstvo vseh kategorij, nlsmo nasprotniki umstvenega vežbanja, znanio, da mora iti živlienie naprej in ne nazai. Sola je živ orKaiiizcrn. ki ne sine zaostajati ali obtičati na mrtvi to- eki. Moderno kulturno življenje znhtevo od eloveka vedno več duševnega na- pora. A1JPHONSK DAUORT: Dvo gostilni. i^rihajal sem iz Nimesa, bilo je po- ^oklue julija. Silna vroeina ie pritiskala, Cesta je bila prašna, inexla1 oralin se je Vixligavala, -pTašne so bile olike in niali torasti. veliko solnce pa ie m:Drenehoma pripekalo in ž^alo. Nikjer nobene sence, nJkjcr najnianjšega vetra. Vsled velike vTočine je ozračje kar miglialo, vines w se ix» Liasüi crj^ki I)ve Hri sem ho_ dil po tai puščiivi, ko sem zaeledal na- cftkrat kup hiš, ki Se je vzdigaval iz lirahu. lo ie bil Relais de Saint-Vincent. Scst ü\\ seciern hiš z rudečjmi strehami, »apajališče brez vode med nasadi suhih smokev in na koncu vasi1 dve veliki go- stihii, ki sta stali ena nasoroti drugi, na vsaki strani tK>ti- Hližina teh gostilen ie bila nekaj PrivlaOncga. Na eni strani veliko novo iXKlopjc, polno življenja in navduScn]a, v»a vrata odprta, poštni voz ie prispel ravno pred hišo, iz konjev se je ^e ka- dflo, potniki &o urno poskakali doli in "Jfro prli na cesti v mali senci zidu. ^vorišce je bilo napolnjeno z vozički in Jtiulamj. VozniXi so ležali v lopi tcr 5a- kali na hlad. h notranjih Drostorov pa je odmevalo vpitje, kletev. razbijanje s pestnii po niizali, trkanie s kozarei, ro- pot biljardnih krogel, stimenie limonad, ki so tekle čVz kozarec. vse Da je pre- vladal vcsel glas, čist ko kristal, nioCan, da so se šipe tresle: Lepa Margota zjutra.i ic vstala. s srebrno posodio vodo je iskala... V gostilni naspiütf jo biio tilio in zapuščcno. Trava ie rastla med vrati, ok'na so bila poloniljena. nad vrati j« visela veja male palnie. kakor kak star šop. Na pragu je bilo pohio kamenja iz ceste . • . Vslw je bi;o tako nbo^o. tako P-otnilovalno, da sem iz usinilienja vsto- pil, da bi spi! en ko/arec. Ko sem vstopil, sein se znašel v ve- liki dvorani, zapuščeni in ilolgočasni. Svetloba, ki je prihajaia skozi t?i okna brez zastorov, jo ic delala fie bolj doigo- i^asno in samotno. V sobi ie bilo nekaj iniz, na kaforin so bili zanrašcni ku- zarcf, en počen bila-.i, rumen divan, stara pisaln-i mua. ^'se to pohistvo je spavalo v težki vročini. Tu muh, muh! Nikdar iih nisem videl se toliko, na stro- ps, pritisnjcr.e na lipe, v kozareih. Ko sem odprl vrata, ie kar zasumelo. ka- kor bi stoiKl ¦' pani. Na koncu dvoiaiü v zaokrožencm kotičku je stala neka ženska iiasproli ogledalu ter neprcviiano cledala venkaj. Dvakrat sem jo pokücal: »Hoj, jostUničarka!* Počasi se je obrnila, videl sem ža- )«stno podobo kmetice, prihulieno, bledo, dniKaee i>e ni bila tako scara. solze so jo Pa naredile starikavo. ^Knj želitc,« nie je vprašal.i in si brisala oCj; »Za nekaj časa bi se tail vsedel in kaj pH.« Zacudeno ,mc je poxicdaia tcr se m premakniia z /nesta, kakor hi me nc razumela. »Ali ni tukaj xostilna?« Ženska je -zdinnila. »Da, tukaj je gostilna. če hočeie... ^akaj pa ne grestc Ha dru^o stran, kakor drugi? Tam je botj veselo...« »Za nie je prevec veselo ... Rajte ostaaern pri vas.« Nc da bi počakal odsrovora, sem sc vfledel za mizo. Ko je videla, da govorim resiK), se je premakniia, začela odpirati predala, pospravliati steklenice, !»ris;iti kozarec, poüiti muhe... Cutilo se ie. da je bilo nekaj izvanrednega, streCi temu gostu, Sem in tja se je nesrečnica ustavila, pri- jela se za glavo, kakor bi obupavala, če je vse to res. Odšla je, slišal sem rožljaii velike kljuee, odpirati zaruiavele kliučavnioe1, brskati v shrambi za kruh. Pihati prah, umivati krožnike. Od časa do easa je vzdihnila in z^ijokala... Cetrt ure po teh pripravah sem i- mel pred seboj krožnik rozin. ko3 stare- jea kruha, trdega kakor kamen in ste- klcnico slabega vina. «Postreženi ste,« je rekla neznanXa, se obmila in vsedla k oknu. Ko sein pil, sem skušal ž njo govo- riti. »K vain ne pride veliko liudi kaj ne, uboga žena?« »Gospod, nikdar nobetlen... Ko smo bili Še sami v vasi je bilo drugače, pri nas se je ustavljal poštni voz, k nam so hodili lovci, celo leto ie bilo življenje in vrvenje... Ko so pa Prišli sosedi, snio vse zKiibili... Uudje «redo raje na drujfo stran- Pri nas te DreveL 2a- lostno. Res ie, da hiša ni pos§bno prijet- na, iaz nisem lepa, jaz imam mrzllco, Stran 2. NOVA DOBA Stev. 45. Iniaino velike koristi oct sole. Iz- obražea elovck zadobi vse drugo ob- zorje, vse drugo stališče v življcnju, po- stane bolj sposoben za konkurencen boj, bolj odporeii proti neprilikam. nezgodam in bolczniin, ker se zna bolie čuvatt ka- kor aeuk človek. Pouk v soli je pri- znano boljši kot privatni. Snov je širša in priineruo urejena tudi za šibkejšc ucence. Pouk je začrtan za dolgo dobo let. V soli je delo skupno, skupna odgo- vornost in obzirnost in vlada v soli želja po tekmovanju. Vse uaštete in Še mnogc druge točke so kulturtia aktiva solo. Iz zdravstvenih ozirov lie oporckamo se- stavi in razvrstitvi uinstvene snovi in prcdmctov v solan, zahtevamo le> dn sc pri tern ozira popolnoma zadostuo na zdravje otrok. >:¦ ¦:¦ •:¦ (Daljc prill.) SLOVENCI! SLOVENKE! Bliia se čas poroke Ni. Vcl. kralja Alcksandra v. ronmnsko krariičiuo Ma- rijo. Ta veseli in pomembni dogodek hoče sioveusko žcnstvo proslaviti s ei- noni trajne vreduosti. s einom. o kato- rem je prepričano, da bo tudi državi in narodu v najvecjo korist. Stvahotne posledicc voinc vpiivaio uajbolj strupeno na našo deco in mladi- no, ki je brez odporne sile nap ram za- blodam sedaujega življenja, naprani raz- merani, ki vodijo v moralieni baukerot naše driižbe, ako jih pravočasuo ne za- jezimo. Upostevajoe ta deistva, je Skle- nilo slovensko ženstvo na svojeni zbo- rovanju dne 2. februarja tl.. da hoee za- staviti vse svoje silc v to, da obvarujc doraščajoei rod pred propastjo in da hoče prav to dcio pokloititi kot poročni dar naši kraljevski dvoiid. Prepričano je namreč, da bosta Nj. Vel. kralj in kra- ljica najbolj vesela darn, ki zagolavlja zdrav razvoj nase mladinc kot bodočega temclja La uspcšen in čvrst prospeh na- ze države, kot najdragocenejšega mate- rijala za notranji in zunanii procvil kraljevine SHS. Slovensko zenstvo, zuruzcuo v Na- rodnein ženskem savczu, namcrava T>o- staviti v Ljubljani »Maicrinski in dečji dom«, ki bo riosil Vine našc bodoče kra- ljice Marije in hoče ua njen. poročni a tukai celi dan zapnščena in žalostna. üovorila ie rafrrescno indiierentiio, s čelom naslonjena na šitk>. Zunaj je na- stal ropot, poštni voz sc ie odpeljal, cc- stni prah ga je obdal. Slišoleg narodiiccsa poslanca dr. Kukovca in župana laškeffa trga dr. Rosa govorili Stirje delavski voditelji talvo stvarno in trezno. da bi se lahko šli k njim učit marsikateri Slovenci. V obeli krajih ie bil predmet razprave v prvi vrsti razdelitev dr/ave / ozirom na la§ki okraj. Ta ok raj >e najkočljivojša to- čka razdelitve Slovenije. Izpade iz skup- nosti štajerske pokrajine ter ima pripasti ljubljauski obla.sti in tudi iz Doiitičncgn okraja celjskega. Veliko premisleka. je bilo treba, da se najde rešitcv, ki bi u- strezala intcrcsoiu ljudstva in demokra:- sko vodstvo je našlo tudi tu predlos, ki je našel na imcnovanih shodih, kjer so bili zastopani tudi Laški trs in Zagorje po mcrodajnih možeh,' sofflasno odobre- nje. Prvikrat se je izreklo ob fflasnem odobravanju geslo, naj nas reke več ne locijo ampak spaiajo. Z laškim sodnim okrajem najse zdru/.iio onkrai Save Ra- deče in Kum, Zagorje kot rudniški kraj naj se zdrtiži s Trbovljem kot scdcžcm lokalne upravc, sodnije nai ostanejo, ka- kor so danes. Tako sestavlieni okraj ima racuniti na skupnost interesov prcbival- stva, zadostna finančna sredstva, ima primernc železniške zveze in bode imel priliko uveljaviti se v gospodarskern in socijalnem delu. Tudi koncentracijska akcija dr. Kukovca se je v >olni meri o- •dobrila. V Trbovljah ic . orcdscdoval obc. svetovalec Horopevsek, v Mras?- niku ravnatelj Onus. Odstop muslimanskib mlnistrov. Re- konsrrukcija vlade? 18. apriia .predpol- dne je ministrski predsednik Pašič pre- jcl brzojavko, s katero Otnerovic in Vi- •iovic javljata, da v sporazmnii s svojimi tovarisi izstopata iz vlade. Danes pred- poldne je ministrski predsednik (Pašič konferiral z ministroin za izenačenje za- konov Triikovičem. Nato ie bi! pri Pa- šiču minister dvora Dragomir Jankovič. üovori se, da sta ta dva Poseta v zvezi z izstopom muslimanov iz vlade. V vlad- ^nih krogih se izstop muslimanov iz vla- de živo komentira. Trdi p.e. da ima vlada trdno večino 207 glas<>v naoram 94 gla- sovom opozicije. Ni se reštno, ali bo vlada izpointla pariainenlarno formo in podala formaluo ostavko. nakar bi kro- na zopet poverila Pašiča. da sestavi isto vlado. Mesto muslimanov bi vstopili v si.jljačkega saveza. Kot ministrska kan- didata se imenujcta posi. Pilctič in Benin. V nobenem siucaju vlada ne bo ničesar storila pred 24. aprilom. Ostavka musli- manskih ministrov bo spreieta najbrže jutri, ko se vrne kralj iz ^umadije. Genovska konferenca ocroženii. — Sklenitev posebne pogodbc med Rusijo in Nemčijo povzroča v deletraciji mučcn utis ter resno ogroža nadalini ugodni potek iste. V krogu Male antante vlada nczadovoljstvo, ker se ie o ruskem pro- blemu razpravljalo doslei bre7. sodelo- vania Male antante. Francosko časo- pisje ostro napada rusko m no.mško de- legacijo, ki je s separatno oogodbo pc- stavila konferenco pred gotovo dejstvo. Zaradi kritične situacije so bile odpove- dane vse sklicane seje komisii in pod- komisij. Nadaljni potek sc /. napctostjo pričakuje. VeHkonočno življenio ie v našem mestu bilo lctos izredno živahno. Po mrazii, snegu in neprestanih nalivih, vstala je tik pred prazniki cela narava ter se odela s slavnostno obleko. Na solnčnih legah je sadno drevic posebno niarelice, breskve in hruške v ])olnem cvetju. Travniki in polia so zazcleneli, 1 drevje se odeva z velikiml zelenimf popki. Ta sprememba v naravi k vpli- vala na prcbivalstvo, ki je v ogronmeiTi številu pohitelo iz mesta, da se navžijc solnca in toplote. Vsa izletisča v biižnji in ilaljni okoHci so bila polna izletnikov. Povsod je bilo videti živalino in razpo- sajeno življenje. Bližnji in dalini vrhovi ter razgledne točke so bile mnogobroj- no posečane. Skoro povsod so bili izlet- uiki prijetno iznenadeni nad ličnimi ka- žipotnimi napravami nasega agilnega celjskega odseka SP1). V pondeljek sc je vreme inalo poslabšalo, vendar tudi ta dan obisk rzlethikov v okolici ni po>- nehal. Na Svetini je v izbornem razpo- loženju prepeval naš celiski kvartet »Komšija« pod vodstvom tovariša Per-,, ca. Na železnicah je bil velikanski na- val. Vendar se je ves promet kljub te- mu popolnoma redno vršil. Danes se 3e vreme temeljito pre'obrniln na siabse: dež. veter. solnce se pridno menjavajo." Vremenski preroki pravijo, da. bo ta a- prilska nagajivosl trajala štirinajst dui. Velikoiiočni cerkveni obredi so sc kot prejšnja leta tudi letos do običajnem sporedu vršili. Pri vstajenju v kapucin- ski cerkvi sodelovalo je voiaštvo, v župni cerkvi pa železuičarska godba- Pri slavnostni maši v nedelio v Marijini cerkvi je sodeloval orkester godbenega društva. Petje je za Kodbo daleč za- ostajalo. Bcležhno vest, da so pevci pri tej priliki po cerkvenem opravilu popol- noma brez potrebe dodali nemško pe- sem, kar je med številnim občinstvoin, med ka ter im je bilo do 90% Slovencev, mučno upiivalo. Mučno tembolj, ker jc vsakemu v živem spominu cerkveno življenje naših rojakov na Koroškem, kjer v popolnoma ali veeinoma sloven- skih župnijah slovenski jezik v cerkvi sploh ni dopuščcn. Ne razumenio, zakaj bi raviio mi morali biti vedno popust- ljivi, ko onkraj Karavank druhal »Or- gescha« in »Heimatsdicnsta« celo pri zborovanjih po § 2 v slov. župniščih v iste udira in na znani nemški vandalski način poravnava nekaterc stare račune med nemškim in slovenskim prebival- stvoni za časa koroškega nlebiscita. Od vodje celjske opatije trdno pričakujemo, da poseže cnergiciio vines ter jezikov- ]io vprašanjc v Marijini cerkvi za 90% slovensko večino vcrnikov. ki. to ccr- kev obiskujejo, pravično resi. Smrtna kosa. Umrl ie 17. tm. gosp. Matko Benčan, bancni uradnik v 22. le- tu svojega življenja. Tezko prizadeti rodbini naše iskreuo sozalie! Olepševahia dela v Celiu. Mestni vrt je dobil na vsa pota uov gramoz in pc- sek, kar je bilo žc silno potrebno. Olep- ševalno društvo naprtilo si je s temi deli mnogo denarnih žrtev. Mestni vrt bo le- tos v vsakem oziru krasno urejen, ter dika in ponos našega mesta, ki ga bo- demo vsakemu tujcu lahko pokazali. Na Krekovcm trgu pred kolodvorom sc ua- sadi preurede ter bo mestni vrtnar tu letos pripravil občinstvu prijetna presc- nečenja. Na Dcčkovcm trgu so podrli ci- prese in železno ograjo, ki ie obdajala uekdaj Jožefov sponienik. Svet se pU- nira in tlakuje. Mestna občina bo mora- la misliti na to, da ta trg, ki bo eden najlepsih hi največjih v Celiu s kocka- ini tlakuje ter s časom tudi del tržiiega življenja iz Glavnega trga, ki ie z> pre- ozek, preloži na I3ečkov trg. Posebno po dograditvi «oveffa mostu čez Savi- njo v smeri podaljšancKa Qlavnega trga bo moralo tržno življenje. kot je sedaj razvito, v sredah in sobotah iz Glavne- ga trga izginiti, ker bo siccr oviralo promet. Kazalo bi, na Dečkovem trg1« t\d strani his nasproti Nar. domu nasa- diti nekaj drevja, najboliše mladih lip, s čemur bi eel trg na ličnosti pridobil. Tu- di nekatere drugc tilicc so malo zelenja silno potrebne. Tozadcvno ima mestno oskrbništvo mnogo hvaležnih nalog. Najbolj zane'marjen jc Vrazov trg, ki kar kriči po koreniti preureditvi. Sedanjc stanjc je tarn nevzdržno. Na vrtu prej- Snje meSčanske sole ob Savinji urcjujc ¦niestno vrtnarstvo celo vrsto noviU ffredic, ki bodo vrtnjak v mestucm vrt« razbrcmenile in vzgajale muogo rastlin. ki jih za okras mesta že prav uujiia ra- bimo. Ncsnaga v poslopiu starega okrož- nega sodišča. V poslopju starega okroz- ncga sodišča nameSčene1 so ieče. Vsafc dan mora v ječe službeno mnogo Ijudii pazniki, sodniki, odvetniki, vsak dan se nosi iz kuhinje v poslopju stare meščan- ske Sole v Ječc jed za jetnike. Na hodn:- ,ku in dvorišču se je udomacila navasla, Slsv, 45. NOVA D Ü ß A Strac 3. ca sc i:cpel in drugu sviniurija strcsa kar po tleh. Hodnik v pritličiii jc skoro popolnoma zamasen s to svinjarijo. C> siraniščih, ki so vsa na stežai odprta. 11c ^ažo pisati, kcr zastaja pero. da bi to na- ravnüst kaiiibalsko stanje poPisalo. 2a vsakega, ki niora dncvno vse to gledati, ]c opravljanje službc tu nrava inuka. Nc v*jnio, kdo ima dolžnost za snago v po- stopju skrbeti. Ker Da so nastanjene v nisi tntli stranke. pozivamo mestni fiz!- jkat. da energično poseže vmes in nn- pravi te] svinjariji konec. V poietju in vrucini je največja ncvarnost, da sc razpasejo tu bolezni. Za bacile ni lepscga [nibežališča, kot ta kraj. Preßkrba celiskega mesta z mle- kotn, zelenjavo in rlbamt. Skušnje zad- aiili praznikov so zopet potrdtlc, da jc iiuino potrebno ukrcniti nekai, da sc uicslno prebivalstvo prcskrbi z zdravim tiihrkom po primcrnih ccnali. Kmctski producenti delajo tozadevno kar hoeejo. razmero so popoinonia kaoticue. Kcr na ustauovitcv mcstne nilckarne ni misliti, biio bi najbolje podpirati ustanoviiev n:lekare:i v okolici. Poscbno kraji okrog St. Jurja ob juž. žel.. ter Nove Ccrkvc, Smartno v Rožni doliiii itd. bi priSlt v poštev. Pošiljauje mleka v mesto ter u- reditev posebne prodajalne bi nc delalo težkoč. Zadruge bi na ta način posredo- vale nakirp in prodajo mleka in rnlečnih ir,ri<4e dosti ljudi do dobrcffn zaslužka. Prljavni urad iščc neketra Branko Kosanovic-a, ki ima zvezo s »Slovensko banko d. d. v Zagrebu«. Oljro Hie, ucitc- Ijico, ki ima znance v Zlatar-u in Izidora Pftulin, ki ima znance v Mirnu pri Gorici. .Kino Gaberje. Danes v sredo in jutri v četrtek. velika drama no historičnih dokumentili «Prostozidarii« ali grof Cajcliostro v Rusiji. V Klavui vlogi Car- gcmin in Payloyiia. dclaynikih ob 8. tn-i.. ob ncdeljah in [>raznikih ob % ?. in 9. Uri zvee>r. Prosveta. Kvartet ^»"Zika«, ki^bival z malimi i>resledki skioraj tri mescce v prijaznein Celju, se poslavlja od cclokunnega nji- iwvi. umetnosti naklonjenega občinstva, katero ie posvetilo vsakemu koncertu teffa kvarteta toliko Doznrnosti. da more biti Celje v tern oziru kot vzgled inarsikateremu večjcrnu mestu. Naš kvartet bo vedno 3 posebnim veseljcm 3ia. koncertnem potovaniu obiskal Cclje ill .Celjane, kateri riam gotovo ostanejo v, trajnem in prijaznem spominu. Na svidenje! Sijlajen koncerf »Sractane^ v Mari- 'boru. Maribor, 18. aprila. Praško pevsko ^TVŠtvo »Smetana, ki šteic 55 pevcev, i^nocoj priredilo v Mariboru prvi kon- tert na svoii turneji do Jugoslaviji; kon- v-ert je bil pravi triumf za to odlično dru- štvo bratskesa češkoslovaskega naroda. Vsaki posamezni iočki spoTeda je sledil vihar odobravanja in .nvdusunja. ki so Ka-i^ci tudi / ut)\n{ lllcri ^aslužili Oostje so tnorali ve^ točk dodati, ker i?h občinsi ¦/¦ \ar ni liotelo »nstiti iz dvo- rane. Dnistvu jc biio izro5enili več ven- cev. Prircditev se je razvih v navdušcno tnanifestacijo češkoslovaško - jugoslo- »vanskega bratstva. VZGOJA MLADINE K DOSTOJNOS'ft V fcadnji številki »Prcroda«' piše naduCi- telj Al. Križišnik: (Dalje.) Vsak učitelj mora zato skrbno vo- diti in nadzirati vedenj'c svoiili učencev tl«li izven Sole. V Soli nai sc porabi vsn- ka priloztiost /a etični jiouk. Vzgajajtno otroke k ljubezni in usmiljcnjn do bliž- njega, vadinio jih, udejstvuimo z njimi to! Prežeti moramo njih notranjost, vse njihovo čustvovanje. Kajti kdor v resni- ci Ijubi svojega bližnjega, bo Pač vedno doslojeu v občevanju z niim. Kako rad si odtrga otrok košček kruha od svoje južnice in ga na pobudo učitelia da svo- jenm revnemu sošolcu, ubogi žrtvi očeta pijanca, ki ves zaslužek zapije,da nima družina ne potrebne hraue. ne dostoine obleke! Na obrazu se iim bere, da so kar srečni, da morcjo komu pomagati. — Na šolska vrata. potrka star siromak, moffočc pride celo naravnost v razred. Po solskfh predpisih Pa jo vstop v solo med poukom dovoljen samo uradnim o- se,bam. Ali bomo sedai reveža vpričo o- trok iztirali iz sobe? Ne bodimo ozko- srčni! Ali ni tit uajlepša vzgojna pri- ložnost, ki bo donesla neizinerno več ko- risti, kakor tistih par izgublienih minut racunstva? Najprej vzgojiteliev zgled, nato par lepih besedi na otroke in že no- sijo z žarcčimi obrazi skupai svoje za- klade: ta kos krulia. oni jabolko. tretji novec. Ti otroci ne lx)do poznali suro- vosti! Tudi vzgoja k usmiljenju k živali je važen k^rak v borbi proti surovosti. V prirodopisju navaiamo otroke k razunic- vanju življcnja raznih živali, \% razume- vanja pa klije prijatcljstvo in nsmiljcnje do njih. Krmilnica ptičk ic vsak dan pol- na drobtin in zrnja. Po šolskem vzorcu si narede otroci sami tudi doma na vrtu liišice za ptičke; kar kosaio se med se- hoj, kdo ima lcpšo in v kateri je vedno najvcč ptičkov. Komur se žival smili, ta tudi svojemu bližnjemu ne bo mogel kaj žalega storiti ne z besedo. se tnaiij pa v dejanju. Vcsten ucitelj porabi vsako priliko, da blažilno vpliva na mladino. Vsaka nje- gova beseda, izražena v pravem tonu, je že jez proti surovosti. Tod a Sola odpusti z dovršeniin 14. letom svoje gojence, medtem ko njih vzgoja še davno ni dovrsena. Vsled tega Sola ne more vzgojiti že gotovih, trdnlh in samostojnih značajcv; ona Dolaga te- melj, na katerem naj nadaljujejo stavbo drugi činitelji. (Konec prlh.) Turistika in sport. «Klub slovenskih kolesuriev v Celju prire^li v nedeljo due 23. aDrila prvo klubovo dirko na 15 km. Start in cilj »Motel Krona« z obratom v Petrovčah pri JansekoviciL Vsak dirkač nlača dlr- kalno takso 5 Din. Prijave sprejemajo: trgovina Fr. Kram a r. Janko Bovha ter mehanienn delavnici los. Roic. Odbor. Klub slovenskih kolesarjov v Celju priredi, :v nedeljo s.yojo »rvo dirk-j /_ /jb- ratom v Petrovcah. Ker so ho^o na tej in prvih dveh prihodujib chrknh izbirali dirkači za letošnje rrvenstvene dirke Kolesarskega podsaveza. ie uoati. da se vsakdo, kateri imu namen dirkati prj, podsaveznih dirkah, sigurno udeleži pr- ve dirkc. Klub slov. kolcsariev. Celjski šahovski klub Driteguje ved- no večje število igroljubnih interesentov iz mesta v svoje okrilje. Oni skromni kotiček v sprednjih prostorih kavarne Europa, kjer so se njegovi člani zbirali doslej na redne sestanke v svrho po- globljenk v tej plemeniti igri, že davn« ne zadostuje več svojemu namenu. Zato se resno misli na to. osmlotočiti klu- bovo delovanje, turnirske tekme, igralne sestanke itd. v zadnjem t. zv. »kluboveni lokalu« omenjene kavarne. odičenim s prav čednimi silhuetami znanih šahistov. In če bo, kakor sli§imo, v tern lokalu nameščena še umetniško leno izdelana klubova knjižna omara. ni dvoma. da si bo vse, kar stremi za intenzivnini klu- bovim življenjem. izbralo ta lokal za svoje' ognjišče. Klubov turnir. katerega se udclžuje dvajset članov. se približuje svojemu koncu. Do 17, tm. so morale biti vse turnirske partije osisrurane, ker tega roka z ozirom na poslovnik ni biio rnogoče podaljSati. Kakor smo že zad- njič prorokovali, bo prvenstvo tega tur- nirja najbrže odnesel g. prof. Vagaja kot priznano najboljši celjski Sahist. Za na- daljna odlična mesta med turnirskimi borilci sc Je vršila huda borba med pred- sednikoni dr. Brunčkom, klubovim patrl- arhom Oajšekom, svetnikom Lilekom in častnim članoni kluba, problemistorn dr. Schwabom. — Dne 19. tm. ob 8. uri zvečerso vršl v klubovem lokalu občni /bor z obsežiiini in zanimivini d::cvi::in redoni. Dne 30. tm. pa priredi klub svoj pjvi letosnji i.;let v prijazni trg Vojnik, k;er se vrši mec. dnigiiu tudi nriiatcliska | t'jkiiui s lamošnjinsi vrlimi • Sal'i.sti pn žiipanu g. Julko K :v:c;C D o p i s i» Teliarje. Za ubogo šolsko deco na Teharjih sta darovala gg. Franc Sodin In M. Stojan po 400 K, za kar se šolsko vodstvo najlepSe zahvaljuie. V Kokarjih pri Mozlrju je umrl dne 14. aprila gospod Josip Praznik, veleposestnik, tigovec in gostilniüar. Z njim je preminil jako delaven, zna- čajen in blagosrčen mož. 12 let je bil župan občir.e Kokarje. Županoval je z vso skrbjo in ljubezni do svojih občanov: nikdar ni storil komu na- mer.oma krivice. Neustrašno se je boril za pravice in enakopravnost slovenskega jezika, ko nas je tlačila ncniška pest. Kot načelnik krajnega Sol. sveta na Gorici je postavil novo Solsko poslopje in dokler bo stala ta lična zgradba, bo pričala, kako je bil Praznik vnet tudi za duSevno izo- brazbo svojih občanov. Član okrajnega Solskega sveta je bil 18 let in tu se je vseiej potegnil za pravično in dobro reč bre^ ozira na osebo. V okrajnem odboru pa je bil 23 let. Pokojnik je bil zlata duša ; deül je dobrote na vse strani, sovraštva, ki bi koreninilo v njegovem sreu, ni poznal. Po^reb je bil tako veliČasten, kakor se ga vidi na deželi Ie tnalokedaj. Pokazal je, koliko prijateljev, znancev in hvaležnih sre ie imel pokojnik. Zato ga pa tudi vsi ohranimo v blagem spominu. Daroval je revnim Solarjem na Oorici 400 K g. Franc Goričar, želez. uradnik v Sarajevu. Krajni šolskt svet in šolsko vodstvo na Gorici se mu za ta dar iskreno zahvaljujeta. Pr. Gajner, načelnik. V. Pulko, nadučit. Obrtni vestnik. IBlaz Zupanc: OBRTNA PRAVA IN ZADRUÜE. Zaradi nevednosti zakona se ne more nikdo oprostiti. To deistvo pa sta- vi zahtevko, da se mora vsak držav- Ijan priučiti toliko zakonov in predpi- sov, da bi se zaradi opustitvc zakonitih predpisov ali celo protizakonitega1 rav- luuiju — ee seveda zopet nevedonia — zasigural. Ce bi hoteli to dejstvo na polju zakonodajstva v obrtnem pravit temeljito uresničiti, bi morala načelnik in tajnik obrtne zadruge biti iurista, ali bi morato biti isto za lajika umljivo. 0- sobito se mora jasnost in razumevanje zakona ter zakonitih predpisov zahte- vati, v kolikor se tičejo zadružnega de- lovanja. Vse. zadruge vodijo. od zadruž- nikoy- izvoljeni člani, lajiki. torej obrtni- ; ki, ki uživaju med obrtniki zaupanje. Ce želimo umljive zakone, se mora tcmbolj . zahtcvati iasnosti VII. poglavja obrtne- jgaxedarki se tiotrebi itd. se od oblastva niso vpoStevali. ker obrtna o- blast ni vczana na dano iziavo in ona more prosto razsoditi prcko zadružnega uinenja, prizivu pa nadrejena oblast iz vzrokov prve stopnje ne more ugoditi. () tern, kako se razsodi, oblastvo ni ve- zaiio, vsak uradnik razsodi slučaj, kakor nanesejo krajevne razmere. Iz uavede- nega je umevno, da je bil potreben obši- ren komentar k obrtnemu pravu in to osobito gle'de obrtnih zadrug. Obrtno pravo se ne razvija na pravnem in teoretičnem teineliu, ampak je po navadi rezultat posameznih polU tičiiih in stanovskih zahtev fer je vsled tega podvrženo stalnim izpremembam. Ce sc nn primer v praksi na podlagi rar- sodbe zahtevam vpiivajočih razrcdov da ugovarjajoče iinerpretaciie. se mora ta- ka interpretacija ukiniti in nadomcstitl z novo. Razven tega pride v oostev, da pripadajo obrtne zadeve v kompetenco političncga urada, katcremu üa manjka sodnikova neodvisnost. Politični uradi so vezani na odloke njim podrejenih ob- lasti. Pri obrtnih razsodbah ne vclja do- ločilo § 12 odz., mogoče izprovocirana u nezdrava razsodba, bi volens nolens pri politienern uradu vsled višie razsodbe moglo držati, ker obrtne oblasti in njih uradniki imajo, če' takih odlokov ne vpo- števajo, pričakovati zaradi slabega poj- movanja istih, razveljavljenie ukaza. Razložitev obrtnega prava, osobito glede obrtnih zadrug se mor;i z ozirom na obstojcčo prakso subsiderno opirati, in če glede gotovih vprašani nc obstoja- jo razsodbe, šele seči po lastni juristični razložitvi. V večini sluča.iev in to osobi- to v zadružnih zadevah. obstoje raz- sodbe v prosti razsodbi uolitičnega u- radnika. Ce se govori o prosti razsodbi, hočerrio temn pripomniti. da posameznik pri vseh odklonitvah nima v slučaju re- kurza mnogo upanja, da ga bode1 nad- rejena oblast uslršala. (Dalje prih.) Dnevna kroinika. Eksplozija v kaniniški smodnišnici. Po telefonienem obvestilu sum zvedeli, da se je dogodila v smodnišnici v Kam- >niku eksplozija, vsled kat-cre ie zgorel c'i rbjekt. Hranilnica in posojilnica v Orižab pri Celiu, reg. zadr. z neom. z. ima svoj občni zbor dne 23. aprila ob 8. uri zjutraj v domači šoli po sledečem dnevn. redu: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje letnega računa za 1. 1921. 3. Revizijsko poročilo. 4. Sprcnremba pra- vil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Shod javnih nanicščenccv. VčeraJ zvcčer se jc vršil v dvorani niestnega doma v Ljubljani zaradi uameravane od- redbe vlade glede maksimirania prcjem- kov nižjim uslužbencem in zaradi poiz- kusa zavlačevanja izplačila drugega ob- roka razlike novo ureienih draginjskih doklad javen, številno obiskan shod 0- srednje zveze javnih nameščencev, ki ga je vodil predsednik, prof. Rersner. Zborovanje je poteklo v snlošncm po- polnoma mirno. Po govorih idavnih go- vornikov, g. Deržaja in g. Urbančiča je bila sprejeta tozadevna resolucija. Kompletna špecerilskfl opPBina jako dobro ohranjena in majnSi v o z se proda. Poizve se v trgovini 1 A. Kolenc m drugovf Ceüje. I stohitn se sprejmeta 2 mofna hlapca italijanske znamke »VERCELLI AAA GLACE SUJ^BUME,« od- daja vsako množino nad 100 kg kakor tudi cele vagone naj- 405 ceneje in pod najugodnejšimi pogoji tvrdka .2—2 Paternost & 9Remic, Ljubljana Slomftkova Ml 11. Telefon 589. Strap 4. »NOVA DOBA« St*v. 45. Poštnl ček. rač. 10.598 $>odružnica LJublJanske kredifne baitke v Celju CENTRALA V LJUBLiANI Telefon St. 75 In 76 I Dalnfika gSavnlca 50,000.000 Scran, j | Rezervnl fondi ssad 50,000.000 kron. Podpužnice v Brežicah, Gosüci, Kraroju, Mariboru, Ptuju, Sarajevu» Splitu In Tratu. 142 50-11 Sprelema Vloge ma lilljlžlce in leROČt JKjSK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun prott ugodnemu obrestovanjn. 2*82*8 valut in dovoljuje VSaKovrsfne kredlte. Ppodaja specke dLr»zarsrxie r»»zi?edn© lot©r»ij©. Registrov. kreditns in stawbena znaVuga z om* zav. f*#*lliii "LASTNI DOM" Sg»s»ejema hranilne vloge i» j&h obrestuje po 41/a70 *tini in pol K od sto, pifotž odpovedi (5%) pet od sto Frak - suknja, nova, se po izredno nizki ceni proda. Naslov v upravništvu. Učitelfa za francoski jOZik. išČe brihtna glavica. Pogoj znanje jezika tekom enega leta. Naslov 404 pove uprava Iista. 3—1 Za pomladno dobo se dobijo 400 3—2 lepl povrtnt nasadl mačebe rarllčne rastllne v JSfsndli rože itd. pri vrtnarju A. ZELENHO, Ljubljaska cesta. Sprejtnetn lakoj pridnega treznega samskega HL9FC9 h težkim konjem v stalno službo. Po- 407 nudbe na tovarno usnja 2—1 ALE9CS PODVINEC, Radeče pri Zidanem mostu. Hupujem od producentov : suho bufeovooglje in buhovfl cepljeno drva v večjih količinah, drva na meter- klaftre. Ponudbe franko postaje na . .•^.•. .¦..•!.•. ••« -_t .•..t.iftL.tnlti'ii'll* 4?Vl*ll*li*l«*i IzSIa je 3. šftevilka ^ZARJE^ mesečnik v ruskem, hrvatskem in s!o- venskem jeziku. Cena za po«a- mszRO Stevilko 4 Din. Dobi ss pri tvrdki Goričar» & Lcskoväek in Raschu v Celju kakor tudi v vseh 359 knjigarnah v Jugoslaviji. 3—3 / Podružnica Prve hrvatskc štedionice v Celju javlja s tem žalostno vest, da je njen zvesti uradnik, gospod I Matko Benčan dne 17. t. m. ob 7. uri zjutraj — komaj v 22. letu — po dolgi, težki bolezni mirno zaspai. Pogrcb dragega pokojnika se vrši v sredo, dne 19. tm. ob 4. uri popoldne. *ß' Blag mu spomin! % Celje, dne 18. aprila 1922. t Podružnioa Prve hrvatske stedionice v Celju. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod JOSIP PRAZNIK veieposestnik in trgovec v Kokarjih dn« 14. aprila ob 23. uri po dolgi in mučni bolezni, v 52. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspai. Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v pondeljek 17. aprila ob 15. uri. Vsem, ki so ga poznali, bo ostala njegova dobra, blaga duSa v večnem spominu. Žalujoča rodbina.