K OOPOLNILNEMU POUKU
33 odstotkov učencev
Celovitejšo podobo o stanju izobraževa-nja v naši občini dobimo, če pogledamo tudi razmere v osnovnem šolstvu, kjer je minulo šolsko leto v skupno 312 oddelkov hodilo 8.150 otrok. Ker je osnovnošolski
uspeh prav gotovo ena od osnov za napre-dovanje v srednji šoli, moramo povedati, da tudi osnovnošolci niso tako delovni kot bi morali biti. Povprečni uspeh - glede na napredovanje je 98,5 odstotka.
Res je, da se je generacijski osip zmanj-šal s 4,9 na 4,1 odstotka (kar pomeni, da napreduje v višji razred več učencev), ven-dar pa se je obenem povečalo število učencev, ki v šoli ne napredujejo,"*kar pa je zagotovo posledica dejstva, da je vse pre-več takih, ki v višji razred pridejo z negativ-nimi ocenami iz minulega šolskega leta.
Ne nazadnje nam to, da imajo učenci precej težav, pove tudi podatek, da je mi-nulo šolsko leto obiskovalo dopolnilni pouk kar 33 odstotkov oziroma 2.672 osnovnošolcev, medtem ko je k dodatne-mu pouku (za učence, ki pri enem ali več predmetih kažejo nadpovprečne sposob-nosti) hodilo 744 učencev oziroma 9,2 od-stotka.
Tudi v osnovni šoli kadrovska sestava ni najboljša, saj ima na predmetni stopnji ustrezno izobrazbo 82,05 odstotka učite-Ijev, na razredni stopnji pa je stanje boljše - 91,48 odstotka. V primerjavi z letom po-prej je stanje ostalo nespremenjeno. Naj-
slabše pa je v oddelkih podaljšanega biva-nja, kjer ima neustrezno izobrazbo kar 41,4 odstotka učiteljev, oziroma je bilo celo 3,2 odstotka več takih z neustrezno izobrazbo kot v šolskem letu 1980/81.
Poseben problem na naših osnovnih šo-lah je prehrana učencev. Vse fri obroke (zajtrk, malico in kosilo) je v šoli dobivalo le 5,3 odstotka oziroma 427 učencev, samo malico 3.717, malico in kosilo 2546 učen-cev, prav nobenega obroka pa kar 786 učencev ali skoraj 10 odstotkov. Pri tem pa se že dolgo trudimo, da bi dosegli cilj, da bi vsak osnovnošolec v šoli dobil topel obrok.