pilil lili lili
91771 31 8 607007
primorski urp
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-iZOLA-KOPER
Julij 2008 LctO 14 Številka 173 CENA 0^90 EUR IZHAJA 15. V MEcbl.OU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
Občina Piran bo prodala nekdanjo upravno stavbo Droge Portorož
V tržaškem zalivu očitno ne bo
...,
Kar je cisto
in jasno
je resnično!
h

plinskega terminala
Pirančane skrbita voda in promet
Po 25-letnih težavah z mirujočim prometom so se Pirančanom 23. junija pridružile še neprijetnosti z onesnaženo pitno vodo. Zdravnika je poiskalo 153 oseb. Resje, kot ugotavlja župan v uvodniku občinskega glasila, da so Pirančanke in Pirančani različni ljudje, a v eni stvari so si očitno enotni; čim prej je treba ustrezno - njim v prid - rešiti težave s prometnim režimom oziroma vsem, ki imajo avtomobile, zagotoviti dovolj parkirnih mest - in to čim bliže njihovih domov, saj je mesto vendarle njihovo, pravijo. Dobili so lep trg, na katerem ni več pločevine, prometno gnečo, ki je očitna, pa naj bi rešila šele nova garažna hiša.
O zahtevah Civilne iniciative in o pitno-nepitni vodi preberite na 9. strani.

Popolna oskrba vida.
Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500
Znana lokacija vdora
fekalij v pitno vodo J
Dr. Milan Krek: V mestu Piran in na Bernardinu je treba vodo prekuhavati do uradnega preklica!
Preedčasne volitve v Izoli, 20. julij 2008	_____
J	sumio©
Podpisali so že blizu 500 peticij in javno povedali svoje.
Izbor miss Kopra	120,6
je preživel vse kritike in politične udarce. Kljub vroči; m želji, da ne bi bil več župan, L je ostal trdno v sedlu. Kaj v sedlu, visoko nad Izolo s i pogledom na svoje malce bolehno mesto, ki kar kliče | po političnem zdravju.
V koprski Taverni (bivše skladišče soli) bo 21. julija ob 21.00 uri izbor miss Kopra za model Universum sveta. Po daljšem premoru bodo Koprčani lahko spet videli nekaj lepega, tudi nekaj bivših miss Slovenije. Izbor za miss Aple-Jadran bo 14. avgusta. Organizator: Studio Misson.
m
Občima piraH COMUME Dl PIKAMO
OBČINSKI SVET OBČINE PIRAN
Komisija za podelitev priznanja Občine Piran »Zlati grb Občine Piran«
OBVESTILO
Komisija za podelitev priznanja Občine Piran »Zlati grb Občine Piran« obvešča, da je na spletni strani Občine Piran www.piran.si in v občinskem glasilu »Solni cvet» objavljen razpis za podelitev priznanja Občine Piran »Zlati grb Občine Piran«. Na vložišču Občine Piran lahko od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 uro ter v sredo med 14.00 in 17.00 uro prevzamete obrazec za predlaganje prejemnika priznanja. Obrazec je dostopen tudi na spletni strani Občine Piran www.piran.si.
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Predsednica komisije Irena DOLINŠEK
SIMPLV CLEVER
ŠkodaOctavia
Active in Business
že od
14.854 EUR
Active: bogata oprema Classic ter dodatno daljinsko centralno zaklepanje in aluminijasta platišča 15".
Business: bogata oprema Ambiente ter dodatno usnjen volan z malim usnjenim paketom in aluminijasta platišča 16".
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
I w
primorski uVp
Američani so vedeli za obstoj	pnuuia ia
uničevalnega taborišča Auscmvitz! 2-letno deklico
v
Ze leta 1943, torej pred 65 leti, so imeli zračne posnetke uničevalnega taborišča Auschwitz, a ga niso bombardirali.
Dva pitbula razmesarila
Ameriški predsednik W. Bush je po ogledu grozljivih fotografij v spominskem središču Jad Wa šem v Jeruzalemu, ki govorijo o trpljenju in umiranju Zidov, ob zadrževanju solz dejal, da bi morali Američani leta 1943, ko so že imeli zračne posnetke o uničevalnih taboriščih, bombardirati dostopne poti in bi tako morda rešili mnoga življenja.
Druge svetovne vojne leta 1943 še zdaleč ni bilo konec. Hitlerjev vojni stroj je začutil, da ne obvladuje več vse Evrope. Ameriški in angleški bombniki so že preletavali nemška ozemlja, zavezniki pa so se pripravljali na izkrcavanje in skupni zračni napad, vojna sreča v Sovjetski zvezi je Hitlerju obrnila hrbet (napad na SZ pod skrivnostno šifro Barbarosa seje zgodil 22. junija 1941).
Nacisti so morda tudi zato v (skrivnih) uničevalnih taboriščih pospešili svoje umazano delo. Leta 1943 je znano tudi po tem, da je naj višji SS-policaj Heinrich Himmler začel pospešeno izvrševati leta 1941 svojemu neomajnemu gospodarju Hitlerju predlagano strategijo “dokončne rešitve judovskega vprašanja”. Rezultat tega je bil, da je moralo samo v uničevalnem taborišču Auschwitz umreti blizu 1,5 milijona Židov, političnih ujetnikov in “opozicionistov”, skupaj pa naj bi umrlo nasilne smrti blizu 6 milijonov Židov.
Žide so uničevali v glavnem tako, da so sestradane, mrtve in tudi napol žive kurili v krematorijskih pečeh, ali pa so jih nagnali gole v posebne sobane s pretvezo, da se morajo okopati. Namesto vode so potem skozi cevi spustili smrtonosni prah. Taboriščniki, zlasti otroci, so morali pepel tresti po tamkajšnjem polju, ki je naraslo kar za nekaj centimetrov. Pobeg ni bil mogoč, ker so bila taborišča obdana z električno žico.
Zakaj je Hitler tako sovražil Jude?
Tega nismo mogli izvedeti niti od njemu nasprotnih še živečih oficirjev. Od največje morije, ki so jo Nacisti pospešili leta 1943, je minilo že 65 let in še danes ni pravega odgovora, zakaj je Hitler toliko sovražil Jude. Zaradi vere, izdajstva, bogastva? Kot srednješolec se je na Dunaju učil slikarstva in si celo delil študentsko sobo z Židom.
Voditelji nacizma Hitler, Goering, Goebbels (propagandni minister-sto krat izrečena laž postane resnica), Himmler in Ley, ki so krivi za naj hujšo vojaško, moralno, gospodarsko in politično katastrofo, so naredili samomor. Druge je mednarodno vojaško sodišče na nuemberškem
Napis: Delo osvobaja. Foto: Primorski utrip
procesu leta 1945 obsodilo na smrt ali na dolgoletne zaporne kazni. Nekateri so uspeli že prej pobegniti v Južno Ameriko, kot na primer zloglasnemu dr. Mengeleju, kije opravljal poizkuse na ljudeh.
Na vhodu zloglasnega taborišča Auschwitz je stal cinični napis “Arbeit macht frei” (Delo osvobaja). Na strehi delovnega taborišča v Dachau pri Muenchnu pa še en napis: “Od tu ni več vrnitve”.
O Židih/Judih
Židje (Judje) predstavljajo ostanek nekdanjega izraelskega ljudstva in
Davidova zvezda
izvirajo iz Judeje, odkoder so se razselili po svetu. Njihovo število se je v zgodovini zaradi preganjanj močno spreminjalo. Danes jih je okoli 14 milijonov. Židje so socialno-religiozna (verska) enota. Ločimo jih v tri skupine: sefardini (Španija in Portugalska), aškenazimi (Rusija, Poljska, Nemčija) in arabsko govoreči jemeniti.
Zanimivo je, da so imeli svojo državico že v 10. stoletju pred našim štetjem, a le za kratek čas, saj so jih najprej podjarmili Asirci, pozneje tudi
Babilonci. Judovska vera in kultura je zapovedovala moralno vedenje in čistost telesa. V 70. letih našega štetja so se uprli Rimljanom. Upor je spodletel, Rimljani so razrušili Jeruzalem in jih podjarmili. Žide so preganjali tudi v evropskih državah, kjer so morali živeti v getih. Plačevati so morali celo posebne davke. Niso priznavali obresti. Iz različnih razlogov so postali dobri trgovci. Nekateri so pri tem obogateli. Dajali so jim vzdevek skopuhi. Po številnih pogromih je mnogo Židov emigriralo v ZDA, kjer danes predstavljajo tudi vplivno volilno in politično bazo. Nov val antisemitizma, ki je bil povezan s socialnimi boji, je zajel zahodno Evropo sredi 19. stoletja in to predvsem v Nemčiji in Franciji. Žide je v vsej njihovi zgodovini najhuje preganjal nacizem. V takratniNemčiji so leta 1935 sprejeli nuemberške zakone, s katerimi so legalizirali sramotenje Židov in prepovedali poroke med Židi in nežidi.
Leta 1938 so jih v Nemčiji že preganjali organizirano. Niso bili več državljani in nositi so morali rumene značke. Prepovedali so jim pristop v šole, javne ustanove, transportna sredstva, plenili sojini imetje. Leta 1941 je bil sprejet odlok o končni rešitvi židovskega vprašanja in takrat se je zanje začelo dogajati najhuje. V koncentracijskih taboriščih po vsej Evropi so jih sistematično iztrebljali in do leta 1945 ubili okoli 6 milijonov.
Židje so imeli svoj gospodarski in kulturni center tudi v Ljubljani, kjer so bili prvič omenjeni leta 1213.
Svojo državo Izrael z glavnim mestom Jeruzalem so dobili po drugi svetovni vojni leta 1948, vendar je nastal nov zgodovinski in politični problem, ker so zavzeli dobršen del Palestine.
Franc Krajnc
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
primorski uMp
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Ustanovitelj in izdajatelj:
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
10 EUR
Časopis je vpisan v raz\’idu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Samo v enem tednu so se v Nemčijo zgodili kar trije primeri napada nevarnih " ubijalskih psov na ljudi.
Toda tako groznega kot seje zgodil v kraju Ovelgoenne (dežela Spodnja Saška) še menda ni bilo. Dva morilska psa pitbul-teriera Dolly in Kaspar sta na vrtu napadla nič hudega slutečo 2-letno deklico Georgino. S svojimi močnimi zobmi sta otroka tako močno pogrizla, daje malo verjetnosti, da bo preživela, j e poročal Bild. Deklico sta vlekla kar 30 metrov daleč, zmaličila staji skoraj pol glave, skoraj odgrizla nogo, odgrizla uho, njuni močni zobje pa so poškodovali tudi njene notranje organe. Psa so ustrelili policisti. Nesrečni primer je spet zbudil nemško javnost, ki zahteva strožje ukrepanje in ostrejše kazni za lastnike nepredvidljivih ubijalskih psov kot so pitbul-terieri. Najmanj kar bi lahko zahtevali je, da bi taki psi morali obvezno nositi nagobčnike in posebne oznake. Vprašanje je tudi kako sta bila psa naučena - dresirana - od človeka. Opozorilo staršem! Otrok ne sluti nevarnosti in se rad približa tudi nevarnim živalim!
Pred 193 leti je dokončno padel Napoleon
Bila je deževna nedelja, 18. junija 1815.
Na mogočnih in razmočenih poljanah v okolici belgijske vasice Waterloo (20 km južnoodBruslja)sosezadnjičspopadliženamočutrujeniinsestradaniNapoleonovi vojaki (skupaj 72.000 dobro oboroženih mož) s številčno veliko močnejšimi četami pod komando Wellingtona (skupaj 122.700 mož), sestavlj eno iz britanskih polkov ( 2 4.0 0 0 ), nizozemskih in belgijskih ( 1 7.0 0 0 ),
Hannovrskih ( 1 1.3 0 0 ), vojaki iz mesta Braunschweg ( 6.0 0 0 ), vojakov kraljevsko nemške legije (5.800), 2.880 vojaki	iz
mestecaNassau ter 55.000 Prusi.
V	krvavi bitki, ki je bila bolj podobnaklanju, je končalo svoja življenja
v blatu 42.000 Bitka pri tVaterlooju v nedeljo, 18. junija 1815.
Francozov in 23.000 obrambnih vojakov. Napoleonova vojska je bila dokončno poražena, največ zaslug za to pa so imeli Prusi s feldmaršalom Bluecherjem na čelu, kije s svojo pešadijo nastopil zadnji in premagal tudi elitno Napoleonovo gardo. Napoleona so potem odpeljali na osamljeni otok Sv. Helene, kjer je tudi umrl.
V	spomin na mogočno zgodovinsko bitko so v Waterlooju, na poljanah, kjer seje vodila največja bitka, postavili umetni 45 m visok levji grič. Navozili so kar 300.000 kubičnih metrov zemlje, na vrh griča, do katerega vodi okoli 226 stopnic, so postavili skulpturo leva.
TRST
Sta v FJK res ogrožena red in varnost?
Rim ne bo poslal vojakov in policijskih sil
V majski številki smo pisali, da je Italijo strah pred številnimi priseljenci ter da bi nekateri vidni posamezniki v Furlaniji - Julijski krajini (FJK), predstavniki Severne lige (Roberto Carderoli) kar preklicali schengensko mejo s Slovenijo in nazaj postavili mejne prehode češ, da z Vzhoda prek Slovenije prihaja preveč tujcev, ki v Italiji delajo na črno, z njimi pa naj bi prihajal tudi droben kriminal. Postaviti schengenski režim med državama, ki sta odpravili meje, bi bilo nenavadno početje in bi lahko pomenilo začetek konca združene Evrope, ki ima tako ali tako že veliko problemov s poskusi urejanja in poenotenja nacionalnih politik!
Prost prehod ljudi, kapitala, blaga in storitev so temeljni atributi EU, za katere se splača boriti.
Na nedavnem srečanju predsednika FJK Renza Tonda in vladnega podtajnika na notranjem ministrstvu v Rimu FrancescaNitta Palme je med drugim tekla beseda tudi o tej nekako čudno navrženi problematiki. Kot piše Primorski dnevnik sta Tondo in Nitto soglašala, da v FJK ni nobenega alarma na področju javnega reda in varnosti, čeprav problemov ne gre podcenjevati, je na koncu dodal Tondo. Omenil je predvsem tako imenovani mikro-kriminal, ki vpliva na vsakdanje življenje tamkajšnjih ljudi. Nitto Palma je ponovil, da Rim ne bo poslal v FJK vojakov za vzdrževanje javnega reda in da ni nobene potrebe za okrepitev policijskih sil na nekdanji meji s Slovenijo.
Resje, daje meja odprta oziroma je ni več, zato se lahko po Evropi sprehajajo tudi brezdelneži in kriminalci.
■
Župan Pirana na proslavi obletnice državnosti:
Dokazovati se je treba s konkretnimi rezultati
Prireditev v počastitev 17. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije so popestrili s koncertom Ota Pestnerja, 22. junija na Tartinijevem trgu v Piranu.
naše države pospremili z ugotovitvijo, da Slovenija napreduj e, je poudaril. Utrdili smo svoj mednarodni ugled. Stopili smo v Nato in EU. Župan se je tudi vprašal, ali je Slovenija dovolj dobra za svoje državljane?
Na pot uspeha je Slovenijo pripeljala enotnost, ki jo danes dosegamo vedno težje. Neuspešnost partnerstva
smo zašli. Občutek imam, da se politika ne ukvarja dovolj z aktualnimi vprašanji javnega zadolževanja, inflacije, spremljajočih visokih cen ter za mnoge tudi vedno težjih socialnih razmer ali vedno izrazitejšega in nepravičnega razslojevanja ter bogatenja posameznikov. Država se ukvarja predvsem sama s seboj. Prazne razprave , številne obljube in demagogija, ki smo jim še vedno priča - in še posebno v predvolilnem času - skoraj na vsakem koraku, ne rešujejo vedno težjih razmer mnogih delavcev. Omenil je nedopustni politični pritisk na sodstvo, policijo, medije...Malce je kajpak ošvrknil prejšnjo enostrankarsko politično opcijo, ki je morala pred štirimi leti ugotoviti, da ni nenadomestljiva in da štejejo predvsem konkretni rezultati, brez podtikanj in brez političnega sprenevedanja.
Sicer pa je proslavo odlično popestril Oto Pestner ob spremljavi orkestra Academia Sancti Petri pod taktirko dirigenta Marka Hribernika.
Legenda slovenske zabavne glasbe
Legenda slovenske zabavne glasbe Oto Pestner 22. 6. 2008 v Piranu.
Slavnostni govornik je bil piranski župan Tomaž Gantar, ki je uvodoma poudaril, da ima dan državnosti med prazniki posebno mesto in pomen. Na dan 25. junija 1991 je Slovenija postala samostojna država in za večino nas so se tedaj uresničile dolgoletne sanje o svobodni neodvisni in demokratični Sloveniji. Slovenijo smo si zamislili kot sodobno evropsko državo, predvsem pa kot prijeten dom za vse nas. Toda po začetnem uspelem odzivu na samostojnost so se kmalu pričela pojavljati tudi bolj praktična vprašanja. Prihajalo je do prvih razhajanj. V ospredju nesporazumov sta bila gotovo predloga denacionalizacije in privatizacije družbene lastnine. Bila sta predvsem nedosledna in nedorečena, kar je bil tudi razlog za številne poznejše zlorabe in nova politična nasprotja. Kljub težavam smo lahko vsak novi rojstni dan
za razvoj, nesposobnost dogovora o pokrajinah in splošna nizka raven političnega dialoga so le nekateri pokazatelji napačne smeri, v katero
Oto Pestner namreč beleži 40. obletnico svoje glasbene kariere in bo v okviru turneje po Sloveniji priredil več svojih glasbenih nastopov. V Piranu je zapel nekaj svojih uspešnic.
“I Feel Slovenia” / Slovenijo čutim
Nova znamka naše države
Urad vlade RS za komuniciranje (nekoč za informiranje) je na domove slovenskih državljanov poslal 727.000 izvodov zgibanke, v kateri nas na kratko seznanjajo kaj pomeni nov znak 1 Feel Slovenia/ .ovenijo čutim ter da je slogan namenjen svetovni javnosti, da nas se bolje prepozna. Simpatična besedna zveza je namenjena turistom, Popotnikom, naključnim obiskovalcem, pa tudi gospodarstvenikom, Politikom, športnikom, umetnikom in drugim.
Vsaka država se v mednarodnem okolju poskuša predstaviti v čim enotnejši podobi in seveda kar v najlepši luči. Slovenija je v tem Pogledu v preteklosti imela kar nekaj težav. Koliko turističnih ministrov ali sekretaijev, toliko sloganov. S tem smo si v svetu naredili medvedjo uslugo, saj na koncu nihče ni več vedel kaj je pravi znak ali simbol za Slovenijo, sicer pa je bila naša republika kar dolgo v senci elotne turistične Jugoslavije. Ni čudno, da so nas večkrat zamenjali s Si°yašk°. Spomnimo se sloganov “Slovenija na sončni strani Alp”, mej mo se fajn”, rožic, lipovega lista in podobno. ot P^e v zgibanki slovenska znamka I Fell Slovenia spodbuja posebna pričakovanja. Ponuja odprto in pozitivno druženje z arru. Znak je zaščiten. Kdaj bo slogan zaživel je drugo vprašanja. 1 n°valcem morda na uho le to, da znak in slogan nikakor nista P imcrna za predstavljanje države v poslovnem svetu. Izmisliti si bo re anekaj novega- bolj prepričljivega.
FK
Popravili pločnik
Na intervencijo Maestrala in Primorskega utripa je podjetje Ogrevanje Piran naročilo pri Osmanu Bečireviču s.p. gradbeništvo sanacijo izboklin, ki so nastale zaradi pritiska korenin borovcev in sicer na več koncih v Luciji in Portorožu.
Čestitka
"VNadi Pukšič za njen visok življenjski jubilej'
č f Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Portorož
ita krajanki Nadi Pukšič za njen 90. rojstni dan in se ji zahvaljuje za njeno dolgoletno delo v odboru.
Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Portorož
in Občinski odbor Piran
Bruselj
Pohvaljena Slovenija
Šestmesečno predsedovanje Slovenije Svetu EU (1.1.-30.6.2008) so od vseh najbolj pohvalili naši evropski poslanci, predsednik evropskega parlamenta in predsednik Evropske komisije. Simbolna in slovesna primopredaja slovenskega predsedovanja Franciji je bila 30. junija 2008 v Novi Gorici, ko je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel izročil “štafetno palico” svojemu francoskemu kolegu Bernardu Kouchnerju, prava atrakcija v uvod francoskega predsedovanj a z lučkami in evropskimi zvezdicami na Eifflovem stolpu, ki ga letno obišče vsaj sedem milijonov ljudi, pa je bila v Parizu. Če so bistvo vsega tekmovanja med državami katera bo priredila več ceremonij, srečanj in sestankov, formalnih in neformalnih pogovorov, s čimer se znajo pohvaliti domala vsi doslej predsedujoči, potem je z EU nekaj hudo narobe. Dobili bomo pravi neobvladljiv in drag birokratski aparat v Bruslju, vse manjšo samostojnost nacionalnih držav - članic EU ter morda tudi manj denarja iz skupne blagajne. Že leta 2009 se zna zgoditi, da bo naša država (zaradi novih članic z vzhoda, ki “kvarijo” povprečje evropskega BDP) postala neto plačnica, kar pomeni, da bo presegla mejo 75% povprečnega BDP EU ter da bomo morali več vplačati v bruseljsko blagajno, kot pa bomo iz nje dobili.
Slovensko predsedovanje Svetu EU je stalo okoli 60 milijonov evrov, francosko bo trikrat dražje.
Zamejcem v slovenskem DZ zagotoviti poslanska mesta
Zamejski Slovenci v Italiji in na Madžarskem naj bi prek svojih organizacij predlagali Janezu Krambergerju, predsedniku odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu, da bi Slovenci iz zamejstva in drugih predelov v tujini dobili možnost imenovati ali izvoliti vsaj dva oziroma štiri poslance iz svojih vrst v Državni zbor Republike Slovenije. Predlog ni bil sprejet, ker bi bilo zaradi tega treba spremeniti našo ustavo, smo slišali.
Zamejci so komentirali tudi vprašanje o tako imenovanih zagotovljenih dveh poslanskih sedežih v našem parlamentu - en sedež za pripadnika italijanske in en sedež za pripadnika madžarske skupnosti. Pri naši zahodni sosedi je kaj takega nemogoče doseči. Namreč zamejski Slovenci lahko pridejo v italijanski parlament izključno le prek določene politične stranke. To pomeni, da nimajo avtomatsko zagotovljenih sedežev v italijanskem parlamentu, pač pa se morajo zanj še kako boriti in to običajno v konkurenci z mnogo močnejšimi političnimi strankami. Razlike v tovrstnih pravicah so očitne.
Zadnja Titova štafeta v Strunjanu
Pred leti, ko je naš ljubljenu predsednik, maršal Jugoslavije tovariš Tito še živel, so mu mladinci 25. maja vsako leto priredidli svečani sprejem in svoje domoljubje izkazovali s štafeto, kije potovala skozi mesta in vasi, zaključila pa seje na stadionu v Beogradu.
Na fotografiji je štafeta v Strunjanu, govornik Mladen Knez.
Nerazumljiva smrt v Savi
Morda nikoli ne bomo izvedeli kako je mogoče, da so se v četrtek, 3. julija 2008, veseli ljudje z neprimernimi čolni spustili po reki Savi in to čez nevaren preliv na območju bodoče nove hidroelektrarne Blanca, kar je bilo usodno za 13 življenj. Strašne smrti v vodnih vrtincih odkoder ni rešitve, je umrl tudi župan občine Sevnica in državni poslanec SLS Kristijan Janc, ki smo ga novinarji lokalnih časopisov Slovenije dobro poznali, saj nas je sprejel na 9. srečanju v Sevnici leta 2005. Občino Sevnico in okolico je takrat presenetila velika vodna ujma.
Nerazumljivo zakaj so se podali čez preliv, saj ne gre za nepoznavalce tamkajšnjih krajev in nevarnosti. Morda je šlo za bistveni nesporazum glede zapornic, ali pa so prepozno spoznali v kaj so se podali? Že kot otroke so nas učili, da se ne smemo kopati v jezeru pred HE, kar nas bo voda „not potegnila"!
Elitna plaža za elitne goste
Pred hotelom Riviera v Portorožu so 20. junija 2008 pozno zvečer, ob pravem začetku zares toplega poletja, odprli prvo elitno petzvezdniško plažo Meduza, prvenstveno namenjeno predvsem gostom iz petzvezdniških hotelov - Grand hotela Portorož in Kempinski hotela Palače. Vstopnina 35 evrov.	_____________________
Lahko bi rekli, da se v Portorož zares spreminja, predvsem njegova ponudba, s katero želijo strategi Istrabenz turizma z blagovno znamko LifeClass obrniti nov list v stoletni zgodovini razvoja tukajšnjega turizma. Družba Istrabenz turizem je zagotovila prenovo naj starejšega hotela, sedaj pa je kot kaže na vrsti tudi prenova siceršnje ponudbe in portoroške infrastrukture. Slavnostno odprtje nove prve petzvezdične plaže Meduza pred hotelom Riviera je že sam po sebi dogodek o katerem se veliko govori. Predvsem pa se ugiba, ali je to plaža za elitne goste, je dovoljen vstop tudi povsem običajnim kopalcem in če morda s tako ceno niso uspešno odvrnili domačinov. Vstop je dovoljen, vendar bo treba odšteti 35 evrov. Za ta denar boste dobili v dnevni najem ležalnik, senčnik in brisačo. Sicer pa je plaža razdeljena na dva dela. Za vstop na cenejši del plaže je treba odšteti 7 evrov. Nanovemelitnem delu plaže so položili beli istrski kamen, posadili angleško travo, namestili lesene površine za sončenje in počitek, obnovili dva pomola, ju osvetlili, uredili varnejše dostope v morje. Zgradili so tudi nov gostinski paviljon, postavili dva manjša paviljona, v katerih bodo tajske in ayurvedske masaže, mini klub z animacijami za otroke in še vrsto drugih posebnosti. Naložba v ureditev plaže je znašala 1,8 milijona evrov. Plažo je zasnovala arhitektka Darija Predovič. Otvoritveni trak sta svečano prerezala glavni izvršni direktor družbe Istrabenz turizem d.d. Portorož Marino Antolovič in župan Občine Piran Tomaž Gantar.
Tomaž Gantar in Marino Antolovič svečano odpirata novo elitno plažo Meduza.
Odprtja se je udeležila množica zlasti tudi gostinskih in turističnih delavcev.
Za pester program sta poskrbela tudi Slavko Takole so nekoč v Portorožu uživali elitni gostje. Ivančič in metalec ognja.	FOTO: FK- Primorski utrip.
Rezidenca Park Lucija
Ciklus zanimivih pogovorov
V kavami Rezidence Park v Luciji so 26. junija 2008 pričeli z zanimivimi prireditvami, zabavnimi večeri in pogovori z znanimi osebnostmi. Gašpar Gašpar Mišič, lastnik Rezidence park Lucija, je 26. junija povabil v goste piranskega poslanca v DZ dr. Marka Pavliho, na zabavno-poslanski večer. Z gostom večera sta se pogovarjala gostitelj Mišič in glasbenik Slavko Ivančič. Ob odlični kapljici s kmetije Klobas iz Sečovelj in domačih dobrotah s kmetije Milunovič iz Parecaga so beseda začele teči kar same. Tudi o strankarski politiki, nad katero je dr. Marko Pavliha, ki mu poteče poslanski mandat, zelo razočaran. Ni v nobeni stranki, noče več v politiko, na sugestijo Slavka Ivančiča, da bi lahko bil dober piranski župan, ni rekel ne.
Oljkarstvo
Prvi uradni slovenski laboratorij za senzorično ocenjevanje oljčnega olja
Laboratorij za preskušanje oljčnega olja Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem je 3.7.2008, prejel akreditacijsko listino z razširjenim obsegom preskušanja. Slovenska akreditacija priznava laboratoriju usposobljenost za opravljanje kemijskih analiz oljčnega olja in za senzorično preskušanje po mednarodnem ISO standardu (SIST EN ISO/IEC 17015: 2005).
Laboratorij, v okviru katerega senzorično ocenjuje oljčna olja nacionalni Panel v sestavi: Barbara Bajda, Vasja Bandelj, Igor Jakomin, Gigliola Lisjak, Saša Ožbolt, Danilo Markočič, Aleksander Jevnikar , Daroslav Sedmak , Angelo Hlaj , Viljanka Vesel in Vasilij Valenčič, je pod vodstvom Milene Bučar Miklavčič prvi uradno usposobljen in priznan slovenski laboratorij za senzorično ocenjevanje v skladu z navedenim mednarodnim standardom. Kemijski analitiki laboratorija Bojan Butinar, Darinka Čalija, Vasilij Valenčič in Saša Volk so z uspešno opravljenim mednarodnim medlaboratorijskim preskušanjem v mesecu maju in juniju dokazali usposobljenost v mednarodnem prostoru in se uvrstili na listo akreditiranih laboratorijev mednarodnega sveta za oljke IOC tudi za leto 2009. Laboratorij je pooblaščen za opravljanje inšpekcijskih analiz oljčnega olja za Slovenijo in Češko.
I W
primorski uVp
Občina Piran bo prodala nekdanjo upravno stavbo Droge Portorož
Na razpis o prodaji nekdanje upravne stavbe Droge Portorož Obala 27, ki ni bil objavljen v medijih, se ni prijavil nihče prijavil - in tudi ni plačal varščine, čeprav so bile prevzete tri razpisne dokumentacije.
Javna dražba, ki je bila predvidena za 1. julij, je tako bila preklicana. Morda je vzrok previsoka začetna cena, lokacija tik ob cesti, ali kaj drugega? Za to stavbo s pripadajočim parkom bi lahko mimogrede iztržila vsaj do 3 milijone evrov.
Kot je povedal župan Tomaž Gantar bo Občina Piran razpis za javno dražbo predmetne stavbe ponovila jeseni, zato priporočajo vsem zainteresiranim, da spremljajo njihove objave.
Nekdanja upravna stavba nekdanje Droge Portorož
lasti Obtoie^Piran 'kakor tudi	Nekdanja upravna stavba Droge Portorož. Že dolgo osamljena in prazna čaka na novega
obe skladišči soli. Prvotno aktivnega lastnika.
je bila oddana v dolgoročni najem Drogi Portorož za 99 let, nato je bil ta rok v času županovanja Vojke Štular pogodbeno skrajšan na 25 let in na koncu se je pravna naslednica Droga Kolinska najemu odpovedala. S tem pa zgodba o upravni stavbi tik ob cesti poleg skladišča soli še ni bila končana. Tomi Brezovec in Slobodan Simič - Sime, sta si zamislila v stavbi in v parku muzej turizma, a za to - sicer odlično idejo - ne pri občini ne pri turističnem gospodarstvu nista dobila finančnih zagotovil. Pravita, da bosta svojo idejo uresničila kje drugje. Nekaj časa seje celo govorilo, da naj bi se v stavbo preselilo piransko okrajno sodišče. Kakor koli že, stavba bo jeseni morda dobila novega lastnika, občina Piran pa bo tudi iz tega naslova iztržila lepe denarce za polnjenje svojega proračuna.
Zupan Pirana sprejel slovenske
in hrvaške poslance
Pred podpisom skupne izjave o prijateljskem sodelovanju in tradicionalno nogometno tekmo med poslanci slovenskega in hrvaškega parlamenta v Umagu, v soboto, 28. junija 2008, je župan Občine Piran Tomaž Gantar sprejel nekatere udeležence srečanja v kavarni Tartini v Piranu. V imenu slovenskega parlamenta je goste pozdravil tudi poslanec SDS Dimitrij Kovačič. Po polurnem druženju so se s piranskega pristanišča odpeljali z ladjo v Umag, kjer je naprej deset županov iz slovenske in hrvaške Istre podpisalo skupno izjavo o prijateljskem sodelovanju, nato pa so si nekateri ogledali tudi nogometno tekmo med poslanci, ki se je končala z rezultatom 5:1 za naše južne sosede.
Sprejem gostov v Piranu pred odhodom v Umag. FOTO: FK-Primorski utrip.
Izola
Svečano odprli prvo krožišče
V okviru občinskega praznika Občine Izola so na Trgu republike v petek, 11. julija 2008, svečano odprli prvo novo krožišče, kot dokaz, da se v Izoli, kije ostala brez proračuna, kljub temu da nekaj postoriti. Slavnostni govornik je bil župan dr. Tomislav Klokočovnik.
V tržaškem zalivu očitno ne bo plinskega terminala
Načrt Endese je propadel. Ostaja le inačica kopenski terminal v Zavij ah.
Morda je res kaj pomagalo veliko izrečenih besed, pa tudi pismo slovenskega okoljskega ministra Janeza Podobnika evropskemu komisarju Stavrosu Dimasu o domnevno načrtovanih dveh plinskih terminalih (eden v Tržaškem zalivu, drugi na kopnem v Žavljah) ter o neposrednem okoljskem vplivu na Slovenijo? O tako imenovani “nevarnosti” plinskega terminala v Tržaškem zalivu so govorili tudi na nedavnem srečanju LDS v Kopru. Povedati je treba, da je načrt ali projekt družbe Endesa za postavitev plinskega terminala v Tržaškem zalivu že propadel in torej ni te nevarnosti. Ostaja le inačica postavitve kopenskega plinskega terminala v Žavljah. Za plinski terminal ali uplinjevalnik (plin namreč prevažajo z ladjami v globoko zamrznjenem stanju) naj bi se zavzemal predvsem tudi bivši predsednik FJK Riccardo Illy, njegov naslednik Renzo Tondo, prijatelj koprskega župana Borisa Popoviča, pa naj bi se zavzemal za kopenski uplinjevalnik, ki bo skoraj zagotovo postavljen v Žavljah in to v neposredni bližini Slovenije. Od terminala do skladišč in porabnikov je treba speljati tudi plinovod, ki ga načrtuje španska družba Gas Naturah Cevi naj bi speljali pod morjem vse do furlanske obale, a se je
terminala v Žavljah. Italija nima nukleark, zato je precej odvisna od drugih virov energije.
Problemov je še kar nekaj. Zlasti bi lahko nastali, ko bodo zamrznjeni plin prevažale ladje po Tržaškem zalivu, kjer je vedno veliko turističnega in drugega pomorskega prometa. Takrat bo namreč iz previdnosti oziroma varnostni potrebno ustavljati ali preusmerjati turistični pomorski in drugi ladijski promet. Plin je ekološko najbolj čisto gorivo, a žal ni več tako poceni.
Franc Krajnc
Minister Podobnik pisal komisarju Dimasu v zadevi plinskih terminalov v Tržaškem zalivu
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je 2. julija na evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa naslovil pismo, v katerem ga natančno seznanja o aktivnostih Republike Slovenije v zadnjih dveh letih, ki so potekale pri postopkih čezmejne presoje obeh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu (»Off shore« terminal in tenninal v Žavljah). V pismu minister Podobnik poudarja, daje Vlada RS že konec leta 2006 v svojem sklepu ugotovila nesporne nesprejemljive čezmejne vplive obeh načrtovanih terminalov na okolje v Sloveniji.
Nadalje minister Podobnik piše o prvem, a žal tudi zadnjem formalnem srečanju strokovnjakov z ministrstev za okolje italijanske in slovenske republike, kije potekalo januarja lani v Trstu, kjer je bilo dogovorjeno, da:
•	se obe strani strinjata glede pomembnega vpliva terminalov na ozemlje Republike Slovenije,
•	italijanska stran potrebuje še nekaj časa za preglede slovenske študije o čezmejnih vplivih in njene metodologije,
•	so sestanki ekspertov primerna oblika za nadaljno komunikacijo in da se bosta na naslednjem sestanku pogodbenici pogovorili še o drugih vprašanjih,
•	bo naslednje srečanje v kratkem v Rimu.
tržaški občinske svet opredelil proti podmorskemu plinovodu, vendar kot kaže s tem ni ogrozil gradnje kopenskega plinskega
Banka Koper odpira agencijo na Jesenicah
Slovesno odprtje nove agencije Banke Koper d.d. bo na Jesenicah, ueiavska uhca 1, v sredo 16. julija 2008 ob 10. uri dopoldne. . ej Pn ožnosti so predsednik uprave Banke Koper d.d. Vojko enot’ Jre^or Poslovne mreže Dario Radešič, vodja poslovne nndfll'	,*^av*d Zorman in vodja agencije Jesenice Dejan Pejič
Koper v0^ m^°.rmac'j 0 uspešni širitvi poslovne mreže Banke
EKOPARK - EKOLOŠKI PROJEKTI LUKE KOPER
Člani nadzornega sveta Luke Koper so se seznanili s projektom ustanovitve podjetja Ekopark. Upravljalo bo z območjem na obrobju pristanišča, namenjeno pa bo podjetjem, ki se ukvarjajo z alternativno proizvodnjo energije. Ekopark se bo razprostiral na območju štirih hektarjev tik ob novem vhodu v pristanišče in bo zajemal tudi obstoječo čistilno napravo Mestne občine Koper. V okviru Ekoparka bo mesta tudi za regijsko deponijo komunalnih odpadkov, ki jih bodo predelovali v električno energijo in toploto. V vseh naštetih primerih gre za zaprte sisteme, ki ne predvidevajo izpustov v okolje. Projekt, ki ga podpira tudi Mestna občina Koper pomeni uresničevanje strategije Luke Koper postati zeleno pristanišče.
Očitno italijanska stran ni več želela nadaljevati posvetovanj, saj na Ministrstvo za okolje in prostor nismo nikoli prejeli vabila na naslednji sestanek.
Poleg tega smo presenečeni nad dejstvom, da je Italijanska republika brez naše vednosti nadaljevala s postopki. S strani v' italijanskega Ministrstva za okolje je bil namreč v juniju letos projekt plinskega terminala v Žavljah tudi formalno potrjen, čeprav smo skoraj v istem času uradno prejeli dopolnjeno oz. popravljeno verzijo okoljskega poročila za omenjeni terminal.
Za potrditev okoljskega poročila s strani italijanskega okoljskega ministrstva smo izvedeli iz medijev, in to ravno v času priprav na javno razgrnitev gradiva za oba terminala in nadaljevanje formalnega postopka presoje vplivov - skladno s slovensko nacionalno zakonodajo.
J
Ker smo globoko prepričani, zapiše na koncu pisma minister Podobnik, daje Italijanska republika kršila določila Arhuuške in ESPOO konvencije ter določila evropskega prava, Slovenija zaporoša Implementacijski Komite Konvencije o čezmejnih vplivih in delovna telesa za proučitev zadeve in reakcijo, Evropsko komisijo pa za pomoč, da bi se izognili prihodnjim težavam z okoljem in varnostjo v severnem Jadranu in preveritev neimplementacije evropskih predpisov glede presoje planov in projektov s čezmejnimi vplivi, vključitvijo javnosti, metodami in posvetovanji.
Služba za odnose z javnostmi Ministrstvo za okolje in prostor
WWWm@§
Volitve za bolj enotno Izolo
Predčasne volitve v občinski svet Izole bodo v nedeljo, 20. julija 2008. Pokazale bodo, ali si Izolani zares želijo spremembe o katerih veliko govorijo. Na 15 voliščih (plus volišče skupnosti Italijanov) bodo izvolili skupaj 23 svetnikov, od katerih bo verjetno vsaj 1/3 novih in 2/3 že videnih. Breda Pečan je zadnja na listi SD in bo potrebovala preferencialne glasove. Slovenija je naša priporoča županu dr. Klokočovniku naj kar odstopi, kar pa se verjetno ne bo zgodilo. Da je oblast sladka govori tudi podatek, da se za svetniška mesta poteguje kar 23 list s seznamom 289 kandidatov! Najbolj konkretne programe imajo SDS, IJN, SD in SJN.
Sodeč po namerah koliko list in strank naj bi sodelovalo na volitvah lahko pričakujemo, da bo v izolskem občinskem svetu zapihal nov veter. V svetniških klopeh bo kot kaže vsaj tretjina novih svetnic in svetnikov, ki niso neposredno obremenjeni s preteklostjo in niso tako prepirljive narave. Zavladal naj bi torej nov duh sodelovanja s ciljem takojšnjega sprejetja občinskega proračuna - za normalno delovanje občine.
Informacije glede ukrepov občinske volilne komisije, kiji predseduje odvetnica Monika Mavsar, so nas nekoliko zmedle, sedaj pa je že jasno, da bosta po uspešnih pritožbah svoje kandidatke in kandidate za občinski svet lahko ponudili tudi LDS (prek liste mag. Marjana Tkalčiča) in Klokočovnikova stranka Izola je naša. Stranka, katere kandidati stalno ne živijo v Izoli (Lipa?) pa ne more ponuditi svoje liste. Med povsem novimi strankami, ki si obetata veliko naklonjenost Izolanov, sta stranka Zares-nova politika Izola (predsednica dr. Doris Gomezelj) in Oljka (predsednik lokalnega odbora, glasbenik Bogdan Gerk).
Močno predvolilno kampanjo po sistemu seznanjanja krajanov s svojim volilnim programom so si zastavili tudi izolski Socialni demokrati, na volilni uspeh računajo tudi v izolskem občinskem odboru DeSUS, v SDS in nestrankarski (Mefovi) listi Izolani ter Mladi za Izolo. Skupnosti Italijanov sta po samem zakonu zagotovljeni dve svetniški mesti. Generalni sekretar DeSUS Pavel Brglez je obiskal stranko v Izoli in se konkretno pozanimal o političnem stanju v tej občini.
Mefova lista pričakuje zmago.
SDS v pričakovanju zmage.
Generalni sekretar DeSUS Pavel Brglez je preveril stanje pri svoji stranki v Izoli.
Mazači na delu
Napis Popo go home (Popovič pojdi domov) spominja na napis Kadijevič go home.
iVsjn
Na fotografiji desno: Predstavila se je Slovenija je naša, ki že sedaj priporoča županu dr. Klokočovniku naj kar odstopi. Popovič: "Če bomo dobili samo enega svetnika, bomo našo akcijo šteli za poraz."
Ponosno naprej
Absolutni gospodar Izole je malce trmast in noče ubogati svojega gospodarja Popoviča. Piranski župan ubira drugačno pot - je priden in ubogljiv.
Strma Popovičeva pot
Koprski župan Popovič je na vprašanje Primorskega utripa razkril svojo strmo politično pot: Župan
-	državni svetnik
-	poslanec DZ -predsednik vlade.
Spremembe v piranski in izolski LDS
Odstopila predsednica občinskega odbora LDS Piran Jana Tolja. Razrešeni vsi voljeni organi občinskega odbora LDS v Izoli.
Medtem, kose v SD že pripravljajo na bližnje volitve in opravljajo telefonske ankete kdo od posameznikov te stranke bi bil najbolj primeren za poslanca v DZ (volitve 21. septembra), bodo v piranski in izolski LDS porabili kar nekaj časa za kadrovsko konsolidacijo. V Piranu je namreč odstopila predsednica občinskega odbora LDS in podpredsednica sveta stranke Jana Tolja, ki si je našla tudi novo službo v Kopru. Funkcijo predsednika občinskega odbora LDS Piran bo do volitev opravljal sedanji podpredsednik Aleksander Vasovič iz Portoroža. Kot smo izvedeli se bo iz piranske občine izselil dolgoletni član LDS in nekdanji profesionalni podžupan Občine Piran Sašo Šraml, večkratni kandidat za piranskega župana Klavdij Mally pa je iz stranke izstopil že pred časom, ker naj bi njegov odstop zahtevala sama predsednica stranke Katarina Kresal.
V centrali LDS so lahko veliko bolj zaskrbljeni zaradi dogajanj v Izoli - in to tik pred predčasnimi volitvami v občinski svet, ki bodo 20. julija 2008. Po vsem kar se je dogajalo v občinskem svetu tik pred njegovim razpustom je bilo pričakovati temeljite spremembe tudi v strankinih vrstah. Ostaja namreč temeljno vprašanje, ali nekateri člani občinskega sveta s svojim delovanjem niso zapravili tudi ugled svoji stranki? Izvršni odbor LDS je namreč sprejel sklep o razpustitvi vseh voljenih organov občinskega odbora LDS v Izoli. Če bo sklep dokončen bo treba izvoliti nove organe občinskega odbora in lahko se zgodi, da bo izolska LDS zamudila s pripravami na volitve v občinski svet. Generalni sekretar stranke Dorijan Maršič je za Nedelo povedal, da so se odločili za takšen poseg zaradi katastrofalno slabega dela in zaradi nesoglasja vrha stranke z najpomembnejšimi odločitvami v občinskem odboru. V njem so sodelovali posamezniki, ki niso plačevali niti članarine, niso izpolnjevali statutarnih obveznosti pri delovanju stranke, predvsem pa so želeli na kandidatno listo postaviti takšne člane stranke, ki so že doslej soodgovorni za konflikte in neuspešno delo v občinskem svetu. To je tudi prvi primer, ko nek republiški vrh stranke ukrepa, da ne morejo v občinski svet dosedanji svetniki. Član občinskega sveta iz vrst izolske LDS je bil Robert Mulec.
Leva opcija SD, DeSUS, LDS - vsaka stranka s svojini programom in skupnim delom.
Pogrebne sveče
Gostje v Piranu so bili malce začudeni, ko so na mizah nove kavarne, ki žal ne zgleda tako, zagledali pogrebne sveče. Verjetno niso vedeli, daje bila 25. 6. 2008, na dan 17. obletnice osamosvojitve Slovenije na Tartinijevem trgu prireditev - Noč kresničk 2008, ko so trg razsvetlile sveče.
, W
primorski uVp
Sečoveljski rudnik črnega premoga
Le še spomin na trdo delo rudarjev in dragoceni vir energije
Območje okrog rudnika bi lahko uporabili za gradnjo golfa ter tako prihranili dragoceno in rodovitno sečoveljsko dolino.
V rudniku črnega premoga v Sečovljah, ki je preneha! delovati 1. januarja 1970, nakar je tam nastalo trgovsko podjetje z gradbenim materialom. Na vrhuncu obratovanja je zaposloval okoli 380 delavcev. Rudarji so prišli iz Savskih revirjev, Idrije, BiH in Rase. Visoko kalorični premog (6000 do 7000 kilokalorij) so vozili v umaško cementarno, poganjal je parne lokomotive, z njim so kurili peči v izolskem Delamarisu, grel pa je tudi marsikatero peč v sečoveljskih in okoliških domačijah. Danes, po 38 letih samevanja so še vidni ostanki, ki spominjajo na nekdanji rudnik. Morda se je treba vprašati, ali bi lahko kako drugače izkoristili tamkajšnje območje, na primer v turistične namene; zgradili golf in tako ohranili rodovitno sečoveljsko dolino, ali bi kazalo postaviti druge športno rekreacijske objekte. Uporabili bi lahko dragoceno solinsko blato, poglobili kanal za prevoze s čolni... Skratka idej je veliko, akcije pa očitno ni.
Nekateri še živeči rudarji se še spominjajo kako težko si je bilo služiti kruh v rudniških rovih, v katere je večkrat vdrla voda in delo je bilo takrat onemogočeno. Prezračevanje je kolikor toliko delovalo, zemeljski plin metan, ki seje sicer tu in tam pojavljal, pa ni bil tako nevaren, da bi ogrožal zdravje rudarjev.
Prve raziskave o tem, ali naj bi bile pod Sečovljami zaloge premoga je leta 1936, v času Italije, opravila
Ostanki nekdanje rudniške stavbe.
premogokopna družba iz Raše -Societa1 anonima carbonifera Arsa, miniera di Sicciole - in odkrila premog v globini 250 do 350 metrov. Ob kanalu Dmice, pri opuščeni železniški postaji, so izkopali jašek, ki ga je bilo treba zaradi veliko mulja sproti betonirati. Pri postavitvi opažev so se smrtno ponesrečili trije delavci.
Jašek j e pristal na globini 200 metrov, najnižja točka pa je bila 320 metrov pod morsko gladino. Rudnik je nato eno leto deloval poskusno, svečano pa so ga odprli na dan rudarjev (3.7.)
Nekdanji delavki v rudniškem podjetju Rudnik črnega premoga: Ivanka Viler in Mila Koceič.
.	- aj. "tj	.	- i
Nekdanji simbol - rudniški stolp.
leta 1937. Po vdoru nemške vojske po kapitulaciji Italije septembra 1943 je bil rudnik začasno onesposobljen. Leta 1945 ga je zalila voda delo je bilo ustavljeno, a ne za dolgo. Po vojni maja 1945 ga začnejo ponovno usposabljati. Izčrpali so vodo iz rudniškega jaška in rovov spet začeli kopati. Rov je segal do pod Kroga. Vrhunec so dosegli leta 1953. Največ zaposlenih v rudniku je bilo okoli 380 delavcev. Črni kakovosten premog so vozili na Hrvaško, do Izole in Divače, pozneje pa tudi do koprske žel. postaje s kamioni. Po letu 1962 je količina nakopanega premoga	začela
upadati. Leta 1969 so odpovedale naročilo Istrske cementarne iz Umaga, naročila pa sta zmanjšali tudi firmi Železniško transportno podjetje Ljubljana (ŽTP) in Delamaris. Slednji se je usmeril na Rašo (Labin). Zaradi vse manjših naročil in pojavu alternativnega energenta - mazuta in nafte - je rudnik prenehal delovati L januarja 1970. J Leta 1972 so ukinili tudi kamnolom pod Kaštelom, prodali so rudniški simbol -izvozni stolp (ogrodje jaška), dokončno pa so pospravili vse uporabne ostanke še malce pozneje.
Sprejeta uredba o koncesiji
V	Luki Koper zadovoljni z odločitvijo vlade
V	delniški družbi Luka Koper pozdravljamo odločitev vlade, ki je na današnji seji potrdila uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča ter predlog koncesijske pogodbe.
»Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da bomo še bolj veseli potem, ko bomo tudi dejansko podpisali koncesijsko pogodbo. Z vsebino uredbe smo zadovoljni, nenazadnje smo jo z resornim ministrstvom, torej ministrstvom za promet predhodno uskladili. Tudi višina koncesnine je sprejemljiva, saj še vedno omogoča uresničitev naših razvojnih projektov.«, je prepričan predsednik uprave Luke Koper Robert Časar.
V	Luki Koper načrtujemo v naslednjih petih letih kar za 500 milijonov evrov investicij v pristaniško infrastrukturo, kar bo omogočilo razvoj pristanišča, rast pretovora in vedno boljše poslovne rezultate. V tem kontekstu je koncesijska pogodba izjemnega pomena, saj v prvi vrsti zagotavlja stabilnost, s tem ko bo Luka Koper d.d. dobila v upravljanje pristanišče za dobo 35 let. Po drugi strani pa jasno opredeljuje odnose med koncesionarjem in državo oziroma pristojnosti. Skupaj z državnim prostorskim načrtom, ki naj bi bil sprejet v začetku prihodnjega leta, bomo lahko uresničili dolgoročno strategijo, ki do leta 2015 predvideva pretovor več kot 20 milijonov ton blaga letno, milijon kontejnerskih enot in preko 800 tisoč avtomobilov.
Sebastjan Šik Vodja službe za odnose z javnostmi
Prejeli smo
Pismo politične stranke glede imenovanja Moj mir j a Suharja za direktorja Avditorija
Bogata plačila za pretekle usluge
Mojmir Suhar, nekdanj i namestnik predsednika uprave zavarovalnice Adriatic, kasneje pa član uprave Slovenice, je bil predsednik Občinske volilne komisije (OVK) v Izoli, ko je ta ugotavljala izide županskih volitev leta 2006. Naj spomnimo, daje takrat OVK, ko je najprej za zmagovalko županskih volitev razglasila Bredo Pečan, pri ponovnem odločanju razglasila za zmagovalca Tomislava Klokočovnika. Pri ponovnem odločanju OVK je prav glas predsednika Suharja odločil, daje formalni zmagovalec Klokočovnik, ki mu je bila s to odločitvijo Suharja odprta pot na upravno sodišče v Novo Gorico, kije sledilo stališču OVK, čeprav j e ugotovilo številne nepravilnosti. Le nekaj dni pred odločilno sejo OVK so v koprskem lokalu Kroštola sedeli za isto mizo Popovič, njegov odvetnik Franci Matoz in Suhar. Po tistem srečanju je Suhar bistveno spremenil mnenje o spornih glasovih iz doma upokojencev in se odločno postavil na stran takratnega Popovičevega favorita, Klokočovnika. Seje Suhar že takrat prodal Borisu Popoviču v zameno za obljubljeno službo dve leti kasneje?
Iz zanesljivih virov smo namreč izvedeli, da ima Suhar že obljubljeno mesto direktorja javnega zavoda Avditorij Portorož, kjer bo zamenjal dosedanjega v.d. direktorja Matjaža Čačoviča. To sicer budnih spremljevalcev aktualnega dogajanja na slovenski obali niti toliko ne preseneča, saj je vsem znano, da ima Popovič popolno oblast nad piranskim županom Tomažem Gantarjem in lahko nastavi »svojega človeka« tudi v Avditorij, če je le ta bil dovolj pokoren in pridno izvajal dobljena navodila.
Izola, zbudi se!
Zapleteno v Fizinah
Občina Piran bo na sodišču zahtevala nazaj v svojo last in posest zemljišče, ki je bilo pred veliko leti, kot pravijo, neupravičeno vpisano v zemljiško knjigo KZ, sedaj na ime KZ Agraria Koper. Zadevo sta prevzela odvetnika Franci Matoz in Bogomir Horvat.
Zapleteno
zadevo
glede
spornega’
vpisa
KZl ho s tal p rev z e I af F r a n c i
Matoz
kolegatlriekdann
njego
sodmklpredscdniMsodiscalvjKopiu
Bogomiivllor.vatl
To zemljišče je od Agrarie dobil v najem Borut Kranjc, ki je okrog parcele že postavil močno in trdno ograjo. Namen še ni popolnoma znan, čeprav j e lahko po obstoječem načrtu le park in morda parkirišče. Na prostor,
kjer so domačini lahko parkirali svoja vozila, je navožena zemlja. Krajani Fizin so na župana Tomaža Gantarja naslovili Peticijo s 128 podpisi in zahtevajo povrnitev parcel št. 1252/lin 1253, obe k.o. Portorož, v
last Občine Piran. Pred eno nekdanjo pešpotjo je zaklenjena ograja. Kaže tudi, da so pritožniki z oporekanjem v zvezi z blokiranimi pešpotmi precej zamudili. Svet soseske Fizin Sanda Marc, dr. med., dr. Jože Štirn, Avguštin Štebljaj, Pavel Marc, Roman Fikfak, mag. Tomi Brezovec in Irena Dolinšek je na novinarski konferenci na domačiji Štebljajevih Fizine 4 seznanil novinarje o pereči problematiki; nimajo parkirišč, blokirani sta dve pešpoti, cesta brez pločnikov... Zadevo sta vzela v roke odvetnika Franci Matoz in Bogomir
Horvat. Na sestanku v KS Portorož so povzeli podrobnosti in sedaj ugotavljajo pravni status tega vprašanja. Odvetniške stroške, tudi za upravičene stranke v postopku, bo nosila Občina Piran. Najtežja situacija je pri hiši Fikfakovih, kjer sporna parcela seže celo do pločnika hiše. Kaj bo tam nastalo še ni znano. O tem vas bomo sproti obveščali v nadaljevanju.
S tiskovne konferenc v Fizinah, ki jo je vodila tamkajšnja krajanka
in stanovalka Irena Dolinšek. Kmetijski inšpektor Vjanej Vičič je ugotovil, da tam nima kaj iskati in je odšel.
I w
primorski uVp
Izola
Srečanje mladih športnikov
Dvodnevnega 32. srečanja mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Izoli se je udeležilo 188 tekmovalcev, trenerjev in spremljevalcev.
Na fotografiji Primorskega utripa: Slavnostna otvoritev 32. srečanja mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel na Belvederju, 20. junija 2008.
Svečana otvoritev je bila v petek, 20. junija ob 19. uri v hotelskem naselju Belvedere, zaključek z razglasitvijo rezultatov pa 21. j unij a popoldne. Srečanja, ki ga financirajo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Olimpijski komite Slovenije in delno tudi izvajalec srečanja, se je letos udeležilo 147 mladih športnikov (do 15. leta starosti), 30 trenerjev in 11 spremljevalcev, vsi iz Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenske športne zveze iz avstrijske
Koroške in Zveze Slovencev na Madžarskem, tekmovali pa so tudi domači mladi športniki iz Izole. Tekmovanje je bilo organizirano v štirih športnih panogah; nogometu, odbojki, namiznem tenisu in košarki. Uvodne slovesnosti je povezovala Alenka Šarkalj iz regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije. Mlade udeležence športnega tekmovanja je najprej pozdravila Sonja Poljšak, predsednica komisije za zamejski šport pri Olimpijskem
komiteju Slovenije. Veliko športne sreče so jim zaželeli tudi naš olimpionik Miroslav Cerar, Rudi Merljak iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Jurij Kuffersin, Ivan Kukanj, Vili Sekereš (iz Porabja) in Aleksander Janev, direktor Centra za kulturo, šport in prireditev Izola.
Predstavnike športnih organizacij in mlade športnike je 21. junija sprejel tudi župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik.
Tekaški in plavalni maraton
Za obale prijateljstva
V organizaciji Maraton kluba Umag so v sredo, 25. junija, organizirali Plavalni maraton Kanegra-Portorož na 1500, 3000 in 5000 m in tek po Poti zdravja in prijateljstva (Italija, Hrvaška, Slovenija) po trasi s hrvaške strani prek mejnega prehoda skozi Sečovlje po Parenzani s ciljem na portoroški plaži. Sonce je močno pripekalo, vročina j e bila neznosna, zato so maratonci s skrajnimi močmi premagovali valove in tekaško progo. Prva dva tekmovalca sta priplavala na iz Kangre na cilj na portoroški plaži okoli 16.15, nekaj minut za tem pa je prispel na cilj prvi tekač.
Pri plavalnem programu je sodelovalo tudi piransko Ribiško društvo Oradela - Mario Druscovich.
Prvi je priplaval na cilj maratonec Aljaž Ojsteršek iz Ljbljane.
Eurofest Izola 2008
Podžupan Izole obsodil politizacijo športa
Na letošnjem šestnajstem rokometnem tekmovanju in druženju mladih športnikov pod znanim imenom Eurofest, ki se gaje udeležilo okoli 3000 mladih iz 17 držav, so prireditelji osupnili, ko so zagledali mlade športnike iz Slovenije in Madžarske, kako so prihajali na otvoritev oblečeni v majicah politične stranke Slovenija je naša. Ali so bile kršene določbe zakona o volilni kampanji naj odločajo pristojni organi, dejstvo pa je, da politizacija otrok v politične namene ni posrečeno dejanje. Slavnostni govornik na otvoritvi Eurofesta na Lonki podžupan Občine Izola Bojan Zadel je na koncu to dejanje javno obsodil.
Agility pri 33 stopinjah!
Organizator kinološke predstave pri teniških igriščih v Portorožu Kinološko društvo Portorož bo moral razmisliti ali je smiselno prirejati tekmovanje psov v naj večji poletni vročini. Termometer je 12. julija, ko so organizirali tekmovanje za pokal Eukanuba in Alpe Adria Cup, ob 17. uri pokazal na 33 stopinj! „To je mučenje živali", seje oglasila ena izmed udeleženk. Zaradi neznosne vročine in vlage kosmatinci niso bili najboljše volje. Na tekmovanje seje prijavilo 150 lastnikov psov, tekmovalo je 120 psov različnih pasem. Startnina za prvega psa je bila 15 evrov, za drugega pa 11 evrov. FOTO: FK-Primorski utrip.
Podvodni ribolov
Prvo in drugo mesto Pirančanom
Na tradicionalnem tekmovanju v podvodnem ribolovu Kup Sv. Ivana Krstitelja v Novem gradu na Hrvaškem sta se ponovno izkazala Pirančana iz Ribiško potapljaškega društva (RPD) Piran Moreno Matjašič, ki si je s 43092 točkami prislužil zmago, sledil mu je Dušan Krajnik s 34651 točkami. Bron je odšel v roke Valterju Sinkoviču iz SRD Ribon Novigrad s 13279 točkami. Tekmovalo je 13 podvodnih ribolovcev iz Slovenije in Hrvaške.
Prvi je pritekel na cilj Damjan Slapnik iz Kamnika. FOTO: FK-Primorski utrip.
Odprli so novo igrišče za odbojko na mivki
Župan Občine Piran Tomaž Gantar in predsednik uprave JP Okolje Piran Darij Barrile sta v soboto, 5. julija 2008 na osrednji portoroški plaži svečano odprla novo igrišče za odbojko na mivki, ki so ga športniki že težko pričakovali. Vrednost naložbe brez DDV, ki jo je vodilo in nadziralo Okolje, je 180.000 evrov. Izvajalec gradbenih del je bilo podjetje Žujka d.o.o. iz Izole,	elektroinstalacij ska
dela je opravil Janez Šabec s.p.
Takoj po otvoritvi so začeli z mednarodnim tekmovanjem. Predsednik Leopold Štubelj je na otvoritvi izrazil izjemno	zadovoljstvo.
Nekateri Portorožani pa že pripominjajo, da je na plaži na splošno preveč hrupa.
Znana lokacija vdora fekalij v pitno vodo
Po več kriznih sestankih v Rižanskem vodovodu, iskanju vira onesnaženja smo v Piranu dobili informacijo, da so fekalije vdrle v vodovodno cev na območju čolnarne pred Bernardinom. Tako je sedaj znan vir, znana je lokacija, osebne krivde pa ni._________________________________________________________
Dr. Milan Krek: V mestu Piran in na Bernardinu je treba vodo prekuhavati do uradnega preklica!
Kakovost vode iz rižanskega vodovoda se iz dneva v dan izboljšuje.
Stanovalci mesta Piran, Bernardina lahko zdaj pričakujejo pisno javno obvestilo o razglasitvi vode za pitno. Vodo hiperklorirajo, sisteme čistijo, Pirančane so pozvali naj iz vseh vodovodnih pip v stanovanjih, hišah, vikendih hkrati puščajo vodo vsaj 15 minut. Tako bodo pomagali izprati tako imenovane mrtve rokave, v katerih bi se znala še zadrževati onesnažena voda. Vprašanje pa je, ali bo informiranje doseglo vsako hišo.
Porabniki vode ne bodo prejeli junijskih položnic, stanje na števcih pa bodo odčitali šele z dnem, ko bodo ugotovili, da voda ni več oporečna.
Z leve: Direktor Zavoda za zdravstveno varst\’o Koper dr. Milan Krek, dr. Boris Kopilovič, vodja oddelka za epidemiologijo ZZV Koper, Darji Barrile, direktor JP Okolje Piran, direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar, župan Občine Piran Tomaž Gantar.
Kako je prišlo do nesreče?
Nesreča s fekalijami ali vdorom onesnažene vode v vodovodno cev se je se zgodila v času izpusta blatne vode iz 75 let starega blatnika - cevovoda - v morje, kjer se je, ko naj bi odrezali cev, ustvaril podtlak in je skoraj zagotovo vsrkalo fekalije v pitno vodo. Tam paralelno namreč teče tudi kanalizacijska cev in kdove,
Tale fotografija je nastala pozno zvečer 10. julija na kraju dogodka, kjer so delavci Okolja Piran čistili kanalizacijsko cev. Sum, da naj bi ua območju pred čolnarno nasproti Turistk e v Portorožu prišlo do vdora fekalij v cev s pitno vodo, seje tako izkazal za upravičenega.
P OTO: FK- Primorski utrip.
če ni kje tudi počena? Povedali so, da „so fekalije torej na nek način vdirale v blatnik11. V rižanskem vodovodu tudi razlagajo, da so v
Zdravstveno pomoč poiskalo 153 oseb
Dr. Boris Kopilovič je na novinarski konferenci v piranski občinski palači povedal, da je bilo onih, ki so iskali zdravstveno pomoč do 10. julija 153. Lahko, da je bilo okuženih več, a niso evidentirani, ker se niso oglasili pri zdravnikih. Pri obolelih so vzeli 31 vzorcev blata. Kot je povedal dr.
Kopilovič oboleli v glavnem ne bodo imeli nekih posebnih dolgoročnih zdravstvenih posledic, opozorilo pa velja, da voda ni pitna dokler ne prejmete ustreznega obvestila. Vzorce za analizo vode so vzeli na vseh 28 mestih.
Tudi
precejšnja
gospodarska
škoda
V	Rižanskem
vodovodu ocenjujejo
kanalizacijski jašek pred čolnarno nasproti Turistke.
sklopu investicije obnove vodovoda na relaciji Portorož- Bernardin v noči s 23. na 24. junij 2008 izvedli prekinitev vode z namenom spojitve obstoječega cevovoda AC 300 na novozgrajeni cevovod LŽ DN 300, 1 -!e kil predhodno uspešno tlačno preizkušen in dezinfeciran. Od tu naprej pa lahko le ugibamo kaj se je dogajalo. Dejstvo je, da so fekalije prišle v pitno vodo in da so ljudje, ki so to vodo pili, prali solato, umivali sadje si umivali zobe..., kmalu zatem zacutih zdravstvene težave. Bolj slabotni m občutljivi so zaradi okužbe kotVer-ami 'n v‘rus' ''neb več težav
Pred gasilskim domom in na Tartinijevem trgu so delili brezplačno vodo.
jih je na novinarski konferenci v Piranu tudi javno pohvalil, naj slabše pa naj bi se odrezala regijska civilna zaščita, ki je elektronsko sporočilo o okužbi z vodo odprla štiri dni za tem, ko je bilo poslano. Na poziv Rižanskega vodovoda pa so neprimerno reagirali nekateri člani sveta KS Piran, kar bo treba še raziskati.
Koper, Darji Barrile, direktor JP Okolje Piran, direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar, župan Občine Piran Tomaž Gantar in vodja službe za odnose z javnostmi Katja Pišot, smo izvedeli, do so se na tem območju menda v leti v letu 1976 dogajali neavtorizirani posegi v času gradnje čolnarne ter da bi lahko bil to vzrok junijskega neprijetnega stika fekalij s pitno vodo. Direktor Rižanskega vodovoda je povedal, da so prve klice, da ima večje število študentov iz doma Korotan v Portorožu črevesne motnje prejeli 26. junija ob 9.20 uri. Nato so se zvrstili klici iz hotela Piran in ZD Lucija, kamor so že začeli prihajati
Tožb (razen dveh iz Maribora) za zdaj ni
Direktor Rižanskega vodovoda je na novinarski konferenci v Kopru povedal, da so prejeli za zdaj samo dve prijavi s predlogom za poravnavo - in to verjetno od dveh vikendašev iz Maribora (odvetnik in sodnik ali sodnica?). Ni hotel povedati za kolikšno višino zahtevka gre.
Je zatajilo informiranje?
Veliko besed je bilo izrečenih na račun zatajitve informiranja porabnikov vode, ker je od prvih okužb pa do spoznanja, da je za to
Kdaj spet zdrava in čista kot solza?
neposredno škodo na pol milijona evrov, gre pa tudi za posredno in neposredno škodo ostalega gospodarstva, na primer v turizmu, obrti, stroškov zaradi bolniških in podobno.
Pohvaljeni
gasilci
Med prvimi, ki so priskočili na pomoč pri brezplačni razdelitvi pitne vode v plastenkah so bili piranski gasilci. Župan Tomaž Gantar
®y
ta
kriva okužena voda iz Rižanskega vodovoda vendarle poteklo nekaj dni. V rižanskem vodovodu zatrjujejo, da so ukrepali takoj, ko so posumili, da je morda okužena voda. Na domove, hotelom in drugim uporabnikom so poslali 1125 obvestil. Informacije o okuženi vodi so bile objavljene tudi v medijih, a kaj ko vsi ne poslušajo radia, ne gledajo televizije ali berejo časopisov, zato bi morali v bodoče v takih primerih obvezno uvesti informiranje od vrat do vrat. Neljubi dogodek je lahko tudi velika šola za naprej.
Dva glavna neosebna krivca: 75 let star vodovodni blatnik in nekdanji neavtorizirani posegi!
Na novinarski konferenci v občinski palači v Piranu (11. julija 2008), na kateri so sodelovali direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper dr. Milan Krek, dr. Boris Kopilovič, vodja oddelka za epidemiologijo ZZV
ljudje, ki so pili onesnaženo vodo. Takoj naslednji dan so že začeli izvajati nekatere ukrepe, da bi zmanjšali ali omilili nove okužbe. Rezultati odvzetih vzorcev vode od 3. do 7. julija 2008 kažejo, da je velik del piranskega in bernardinskega dela vodovodnega sistema ponovno čist, vendar, kot je ponovno poudaril dr. Milan Krek je treba na teh območjih vodo prekuhavati (vreti mora najmanj 3 minute) vse do uradnega preklica! Prav tako se lahko okužimo s takšno vodo, če z njo operemo sadje ali solato... Vsi odjemalci bodo od Rižanskega vodovod prejeli navodila kako je treba izpirati tudi hišno vodovodno omrežje.
Javno opravičilo
Direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar je dejal, da odjemalcem vode na navedenem območju vse do avgusta ne bodo pošiljali položnic. Za neljube dogodke se opravičujejo vsem, ki so imeli zdravstvene težave.
Po dolgih ugibanjih vendarle skoraj pravi zaključki: Znan je povzročitelj, znana je lokacija, ni pa znan krivec, zato je težko že vnaprej kazati s prstom na Rižanski vodovod ali na Okolje Piran.
Na novinarski konferenci, ki jo je 11. julija v občinski palači sklical piranski župan Tomaž Gantar, smo novinarji tako prvič dobili bolj konkretne informacije o vzrokih in posledicah onesnaženja pitne vodo iz sistema Rižanskega vodovodna območju Bernardina in mesta Piran. Ta dan je izšlo tudi občinsko glasilo, v katerem najdete tudi ustrezne informacije Rižanskega vodovoda o tem neljubem dogodku.
Novinarska konferenca je bila tudi v Rižanskem vodovodu, na kateri so sodelovali: Zdravko Hočevar, direktor družbe, Darij Križman, vodja sektorja Pogon, Sara Krbavčič, vodja službe za zdravstveni nadzor, Lido Gržinič, vodja službe za investicije, Darjo Valentič, vodja sektorja za vzdrževanje in Iztok Jakomin.
Kaj zahteva piranska civilna iniciativa?
Na informativnem zboru okoli 300 Pirančanov, ki gaje na Trgu 1. maja v Piranu v četrtek, 10. julija 2008, sklicala Civilna iniciativa za dostojno življenje v mestu Piran, so nekateri Pirančani izražali nezadovolj stvo, razočaranje in potrtost. Podpisovali peticijo z naslednjimi predlogi in zahtevami, ki jo bodo naslovili na župana Tomaža Gantarja, seveda z namenom konstruktivnega in demokratičnega reševanja položaja v mestu na področju mirujočega prometa in zaščite prebivalcev občine Piran. Edini, ki se je javno opredelil, da ne bo podpisal peticije je bil znani Pirančan Rajmond Humar, ki seje iz vsega tudi malce pošalil.
Zapisali so ugotovitev, da je urejanje prometnega režima stihijsko in brez koncepta, avtobusni prevozi so neurejeni in neredni, postajališča zanje so nedorečena in neustrezna, do skrajnosti se je poslabšala možnostdostaveblagazaprebivalce,gostince in trgovine. Predstavniki Civilne iniciative so pozvali člane Sveta in predsednico KS Piran naj dosledno spremljajo razmere v mestu Piran in prisluhnejo težavam ter naj sodelujejo civilno iniciativo.
Zahtevajo:
-	da občina javno objavi rezultate revizije in seznam izdanih abonmajev po namenu vsem stanujočim - prebivalcem mesta Piran, gostincem, zaposlenim in ostalim;
-	parkiranje v mestu naj bo možno samo za imetnike abonmajev in dostavo;
-	zahtevajo rezervacijo toliko parkirišč, kolikor je dodeljenih abonmajev za stanovalce mesta - v okolici in na Fornačah ter posebej označene bokse za obiskovalce na način, ki ne bo v škodo v mestnem jedru stanujočih imetnikov abonmajev;
-	obiskovalci mesta Piran naj imajo na Tomažičevem trgu na voljo označena postajališča;
-	zahtevajo, da se nemudoma začnejo vsi postopki za izgradnjo več manjših garažnih hiš v mestu, ker izgradnja garažne hiše na Fornačah ne bo zadostovala za potrebe meščanov in bo namenjena predvsem obiskovalcem -turistom;
-	nedopustno in nesprejemljivo je zamujanje z informacijami in hitrimi ukrepi za zavarovanje zdravja občanov, ker je to edini način, da se prepreči ponovna širitev okužb in izbruh epidemije v tako velikem obsegu;
Odločno zahtevajo od župana, da izvede vse potrebne ukrepe ter zahteva od vseh pristojnih institucij (vodooskrba, zdravstvo, civilna zaščita, ministrstvo za zdravje itd.), da pristopijo k reševanju izrednih razmer zastrupitve Pirančanov s pitno vodo.
Peticijo je isti večer na Trgu L maja podpisalo okoli 50 meščanov. Zora Mužinič iz civilne iniciative nam je povedala, da so doslej zbrali že okoli 300 podpisov.
Zbor je potekal mimo brez izgredov, skorajda na visoki kulturni ravni. Pričakovali so prisotnost predstavnikov občine. Župan Tomaž Gantar in podžupan Denis Fakin, za katera pravi civilna iniciativa, da sta bila vabljena, se zbora zaradi pomembnega sestanka s krajani v KS Portorož tako nista mogla udeležiti. Župan je na novinarski konferenci povedal, da sicer tudi ni bil vabljen. Zora Mužinič trdi, da je dobil vabilo prek predstavnice za informiranje. Župan meni, da navedenih problemov ni mogoče reševati na ulici ter da posamezniki (verjetno je imel v mislih znamenito trojko iz CI) v mestu izkoriščajo stisko Pirančanov zaradi svojih političnih ambicij. Prometne razmere v mestu bi bile boljše, če bi upoštevali njegov predlagani odlok o prometu, ki so ga Pirančani na začetku zavrnili. Informativnega zbora seje udeležil le svetnik ZZP Marko Gorenje. Vsekakor pa smo mnenja, da bi lahko edinole župan pomiril določene meščane in tako na njihovem zboru po potrebi javno odgovoril na njihova vprašanja, saj številnih zahtev tudi praktično ni mogoče uresničiti.
■ 'W
primorski uVp
Na Tartinijevem trgu je včasih neznansko vroče!
Razstavljavci starin iz društva Anbot Piran so 28. junija na prenovljenem Tartinijevem trgu zaradi neznosne vročine in preveč ogretih tal dobesedno trpeli. Pomanjkljivost, ki je ni nihče pričakoval?
Društvo Anbot Piran, predsednica Natalija Planinc, se že nekaj let trudi za popestritev dogajanj v starem mestnem jedru Pirana. Do prenove Tartinijevega trga so razstavljavci in prodajalci starin ponujali svoje zanimive izdelke^ domače obrti in darove narave v Župančičevi ulici in deloma tudi drugje, med zgradbami, ko jim vroče sonce ni prišlo do živega.
V soboto, 28. junija, pa je društvo organiziralo sejem na prenovljenem Tartinijevem trgu in to v največji vročini od 8.00 do 16.00 ure. Torej čez poldan, ko je sonce neusmiljeno pripekalo. Tlak seje ogrel do te mere (več kot 40 stopinj), da tam ni bilo mogoče niti stati za krajši čas, kaj šele nekaj ur. Peklo je od zgoraj in od spodaj. Pomagali niso niti senčniki.
Tik pred vhodom v občinsko stavbo so položili bele granitne plošče, ki se na soncu močno ogrejejo in celo bleščijo.
“Napišite! Na trguje ob sončni pripeki neznosno vroče. Trpimo, a razstavljamo za dobro občine, da se tu kaj dogaja”, nam je dejala jezna razstavljavka.
Župan Tomaž Gantar nam je povedal, da je ob prenovi trga sam predlagal postavitev nekaj zelenja, a avtor projekta znameniti arhitekt Podrecca tega naj ne bi dovolil. Tako imamo sedaj res lep, a kot seje izkazalo v poletnih mesecih tudi peklensko vroč trg. Položitev kremenjaka take vrste se je kot kaže že pokazala kot pomanjkljivost, saj se tlak ob sončni pripeki ogreje do neznosnih razmer. Naši predniki, od katerih smo se zares malo bolj naučili, so že vedeli zakaj je bilo treba tlakovati trg s čisto običajnim kamnom in to na podlagi, ki je prepuščala vodo.
Vodstvo društva Anbot bo nedvomno moralo razmisliti o organiziranju sejma na tako razbeljenem trgu. Ob 16.00 uri, ko je vročina začela popuščati in ko bi začeli prihajati ljudje s plaže, so razstavljavci zaradi druge prireditve morali premete pospraviti in oditi.
Prostovoljci društva Anbot so na vročem trgu preizkušali svojo vzdržljivost. FOTO: FK-Primorski utrip.
Na ogled orjaške kače in kuščarji
Avstrijska družba Bengali z Dunaja prireja na Slovenski obali razstavo 60 velikih plazilcev, od teh 50 živih in 10 nagačenih. Nestrupeno kačo lahko tudi pobožate.
Od 28. junija do 3. julija je bila razstava v Športni dvorani v Luciji, od 8 do 13. julija v Izoli, v Kopru pa si boste lahko ogledali velike in male plazilce od 18. do 28. julija.
Dobro zaprte v steklenih kletkah orjaške kače (anakonda...) orjaški kuščarji, kobra, ptičji pajki, škorpijoni... vzbujajo strah in spoštovanje. Vsi plazilci seveda niso strupeni, zato se nekaterih lahko celo dotaknete in jih pobožate. Seveda ne brez spremstva in dovoljenja prirediteljev razstave.
Vstopnina za odrasle je 5 evrov, za otroke do 14. leta starosti 3 evre.
Tale kača kolumbijska boa ni strupena. Lepo se vam ovije okrog vratu in začutili boste njeno mrzlo in gladko kožo. Prastrah je tako premagan.
Legvan, ki ga vidite, je izključni vegetarijanec in ni nevaren za človeka. So pa tudi legvani, ki jedo meso in zelenjavo. Vodja razstave ga je vzela malce v naročje, nakar je ob številnih radovednežih, ki so se ga dotikali, postal malce nervozen. S svojimi kremplji seje trdno oprijemal vsega kar mu je bilo dostopno.
Ta zelena kača zvita v klopčič ni strupena, živi pa izključno na drevesih. Malce nam je delovala leno, saj se ni in ni hotela premakniti z veje. Toda pozor! V džungli živijo podobne kratke zelene kače katerih pik je smrtno nevaren.
Anakonda je v ujetništvu že dosegla težo 100 kilogramov. Svojo žrtev najprej onesposobi tako, da se ovije okrog nje in jo stisne - zaduši, potem jo počasi požre.
FOTO: Primorski utrip.
Sečoveljski Ex-tempore
Deseti bo presenečenje
Na fotografiji: Prvi nagrajenec Niko Ribič iz Maribora in mednarodna strokovna žirija.
Turistično društvo Taperin Sečovlje (predsednica Mirela Flego) je 22. junija na Krogu nad Sečovljami organiziralo IX. Mednarodni slikarski Ex-temopore, na katerem je svoja slikarska dela postavilo na ogled 49 pretežno amaterskih slikarjev, med njimi kar 16 mladih. Mednarodna žirija v sestavi Nives Marvin (Slovenija), Dubravka Svetličič (Hrvaška) in Štefan Turk (Italija) je imela kar veliko dela z odločitvijo, saj so bile nekatere slike zares lepe. Prvo nagrado za sliko oljke v znesku 500 tisoč evrov, ki jo je podelilo TD Taperin Sečovlje, je prejel akademski slikar Niko Ribič iz Maribora. Odkupne nagrade po 400 evrov so prispevali Občina Piran, Soline, pridelava soli d.o.o., Splošna plovba Portorož in Renting d.o.o. Koper.
Kot običajno je predsednica društva Mirela Flego podelila tudi nekaj nagrad najmlajšim ustvarjalcem. V kategoriji do 18 let je zmagal Karlo Kopjar iz OŠ Sečovlje, med najmlajšimi pa je prejela nagrado (platno in majico Primorskih novic) Gaja Velkavrh Ozebek.
Predsednica TD Taperin Mirela Flego je obljubila, da bo 10. Ex-tempore pravo presenečenje in povabila ustvarjalce k sodelovanju tudi naslednje leto.
Udeleženci na podelitvi nagrad.
MARJETKA IN SLOVENSKA PESEM V AVSTRALIJI
V mesecu maju se je s tritedenske pevske turneje vrnila iz Avstralije Marjetka Popovski, nam znana kot pevka slovenskih ljudskih pesmi. Drugače pa dolgoletna fizioterapevtka v Domu upokojencev Izola.
Marjetka Popovski je v Avstralijo odšla na povabilo naših rojakov z Istre, potem, ko so jo sami slišali na pevskih nastopih » Zapojmo si », katere so obiskovali v času njihovega obiska v Sloveniji. V tem času je obiskala naša slovenska kulturna dmštva v Melbournu, Kew, Geelongu, Merrylandsu in Sydneyu ter skupaj imela deset nastopov. Na poti jo je spremljal Vladislav Korošec, kije odlično poskrbel za vsa ozvočenja in tudi sodeloval s kakšno pesmijo. Prvi obisk in skupni pevski nastop z rojaki je imela Maijetka v Istrskem klubu v Melbournu, kjer seje srečala z velikim številom poznanih ljudi z Istre, ki sojo bili še posebej veseli zaradi starih domačih istrskih pesmi, katere so skupaj prepevali dolgo v noč. Prenesla pa jim je tudi veliko toplih pozdravov iz domačih krajev. Društvo istrskega prijateljstva iz piranske občine jim je še posebej poslalo v pozdrav tudi knjigo slovenske Istre, pa čudovito sliko boškarina in pisni pozdrav vsem Istranom, za kar so se vsi iskreno zahvalili skupaj s predsednikom Romanom Benčičem. Pozdrave pa je Marjetka prenesla tudi od Kulturnega društva Istrski grmič iz Škofij, kjer deluje kot vodja ženske pevske skupine Dekleta s Škofij.
Pot jo je vodila tudi v društvo Jadran, kjer se je srečala z velikim številom ostalih Primorcev, predvsem pa Brkincev, s katerimi je navezala tudi stike in se dogovorila za srečanja, ko bodo prišli na obisk domov. Duša pevskih nastopov pa je bil v slovenskem domu upokojencev, kjer so jo prisrčno sprejeli tudi najstarejši in s solzami v očeh prepevali našo lepo slovensko pesem, saj jih je spominjalo na domovino in mladost, ko so iz različnih vzrokov, predvsem pa revščine, morali oditi po svetu. Pred odhodom v Avstralijo pa so pevci iz Doma upokojencev Izola, ki jih vodi Marjetka, poslali preko slovenske oddaje radia Sydney, v živo pozdrav predvsem varovancem tega Doma. Tudi Občina Izola je poslala vsem društvom svoje pozdrave.
■ "W*
primorski ufr*p
15. Zlati boben
Drugi največji oglaševalski festival Zlati boben/Golden Drum beleži 15 let. Prireditev bo na Bernardinu od 5. do 10. oktobra. Pripravljajo tudi nagrade za naj lepši plakat Piran - mediteransko univerzitetno mesto.
Na novinarski konferenci v prostorih Slovenske turistične organizacij e v Lj ubij ani (23. junija) so predstavili nove dimenzije drugega naj večjega oglaševalskega dogodka v Evropi, prvega konstitutivnega člana medkontinentalnega oglaševalskega pokala ter tudi kako bodo kreativci z vseh koncev sveta začutili in prenesli na papir geslo I FEEL SLOVENIA. Pa tudi, kako bodo oblikovali novo podobo Pirana kot mediteranskega univerzitetnega mesta.
Zlati boben, ki je prva leta domoval v portoroškem Avditoriju, se že nekaj let odvija v Kongresnem centru Bernardin in pritegne okoli tisoč udeležencev iz oglaševalskih agencij.
Otvoritev je običajno kar v Piranu, v Tartinijevem gledališču, na Tartinijevem trgu pa so razstavljena najboljša dela slovenskih oblikovalcev.
Člani žirij tekmovalnega dela festivala iz Slovenije so Miša Molk -TVS, Suna Tancig -Original in Marko Vičič - Futura DDB.
Organizacijski partnerji Zlatega bobna so SOZ, Studio 37 in Festfest. Predsednik Zlatega bobna je Jure Apih, za odnose z javnostmi pa skrbi Nastja Mulej.
Koncert klasične glasbe
V Galeriji Gasspar v Piranu so se v soboto, 21 junija, predstavili publiki trije glasbeniki s koncertom klasične glasbe: Petra Kovačič, Timotej Kosovinc
Zupančič in Dean Delgiusto.
Izvajali so program E. Sebastiana (Glasba za lutkovno gledališče), J. Gregorca (Patshouli), arr. V. Trojan (Pet čeških narodnih) in V. Trajana (Cesarjev Slavec).
Petra Kovačič (roj. 1990) je začela igrati violino s šestimi leti v razredu profesorja Jurija Križniča. Na svoji glasbeni poti je dosegla več uspehov in priznanj na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Leta 2007 je na mednarodnem tekmovanju za mlade violiniste „Etude i skale“ v Zagrebu osvojila 1. mesto.
Timotej Kosovinc Zupančič (roj. 1991 v Ljubljani) je osvojil L mesto na evropskem tekmovanju Citta di Gorizia, 1. mesto na mednarodnem tekmovanju Guitar Art Summer Fest v Črni Gori in 2. mesto na mednarodnem Moerskem festivalu ter 4. mesto na mednarodnem tekmovanju Kitarika.
Dean Delgiusto (roj. 1984 v Kopru) je začel igrati harmoniko z dvanajstimi leti pri Denisu N o vatu v Dolini pri Trstu. Leta 2001 je začel študij klasične harmonike na Glasbeni šoli Piran pod mentorstvom Franca Plahute, nadaljeval pa je pri prof. Claudiu Furlanu na Glasbeni matici v Trstu. Poleg glasbe študira na Fakulteti za elektroniko v Ljubljani.
Trio deluje od septembra 2007 pod mentorstvom Tomaža Lorenza. Nastopili bodo tudi na prestižnem Festivalu na Bledu.
Kmečke žene iz Oplotnice obiskale Piran
Kmečke žene iz Oplotnice na Tartinijevem trgu v Piranu FOTO: FK - Primorski utrip
Članice Društva kmečkih žena iz Oplotnice (občina pod Pohorjem) so prav na dan odprtja prenovljenega Tartinijevega trga, 31. maja 2008, obiskale naše lepo kulturno-zgodovinsko mestece Piran, ki ga odslej poleg številnih spomenikov m kar 11 cerkva, odlikuje tudi povsem nov trg. Skupina 35 kmečkih žena se je ustavila tudi v gostišču pri Radojkoviču na Trgu L maja v Piranu, še prej jd je ogledala koprsko tržnico nato pa Portorož, Sečoveljske soline, Tonino diso v Sv. Petru, pokusila odlično kapljico v Kmečkem turizmu v Dragonji, KJer jih je pozdravila Ingrid Mahnič, ogled Slovenske Istre pa je zaključila na yečerji in druženju v gostišču Kartpokal Čeligo v Luciji. Navdušene in prijetne zene ln dekleta so odpotovale obogatene s številnimi informacijami in novimi spoznanji o Slovenski Istri, ali obali kot rade rečejo.
Razstava
Obmorske dežele/Terre di mare
V okviru projekta INTERREG Italija- Slovenija “ALTOADR1ATICO” sta Pomorski muzej Sergej Mašera Piran in Znanstveni oddelek Univerze v Trstu za raziskovanje Antike 21. junija v skladišču soli Monfort v Portorožu odprla razstavo z naslovom Obmorske dežele/Terre di mare, ki bo na ogled do 29. avgusta 2008, vsak dan od 15.00 do 21.00 ure.
Na fotografiji Primorskega utripa: Predstavitev projekta in ogled razstave Obmorske dežele/Terre di mare v skladišču Monfort v Portorožu, 21. junija 2008.
programa INTERREG. V	projektu
odkrivanja ostankov	iz
davne preteklosti in	naravnih
značilnosti sodelujejo institucije	iz	Italije in Slovenije.
Doslej	je	edino sistematično
raziskavo na tem področju opravil A.
Udeležence je najprej pozdravila direktorica muzeja Sergej Mašera Martina Gamboz, ki je vnesla v to institucijo nekaj več živahnosti in jo z odmevnimi razstavami (tudi zunaj muzejskih zidov) “odprla” občinstvu.
Cilj evropskega projekta Obmorske dežele/Terre di mare je raziskovanje naše preteklosti, delo na terenu, vrednotenje in ohranjanje arheoloških najdišč ter vse to tudi predstaviti javnosti. Aktivnosti so v skladu z Unescovo konvencijo o zaščiti podvodne kulturne dediščine in smernicami
Degrassi, ki je bil pomemben znanstvenik 20. stoletja. Na slovenski strani so potekale raziskave v Simonovem zalivu in Viližanu v Izoli. Na podlagi dosedanjih rezultatov so ugotovili, da je število najdišč večje kot je bilo pričakovano. Meritve globin prinašajo kvantitativne podatke o relativnem dvigu morske obale in omogočajo oceno ogroženosti obalnih območij v prihodnosti, kar bi se lahko zgodilo, če bi se še naprej topili ledeniki. Zbrani so posamezni predmeti, zgodovinske
karte in opravljene analize stanja. Številne ostanke iz zgodovine nam je predstavila kustosinja muzeja Snežana Karinja, sicer pa bo razstava v skladišču Monfort v Portorožu na ogled do 29. avgusta od 15.00 do 21.00 ure. Prva razstava je bila novembra 2007 v Trstu v palači Gopcevich, ul. Rossini 4.
Jubilejni Piranski glasbeni
večeri
Prvi koncert že tridesetega Mednarodnega festivala komorne glasbe je bil 4. julija 2008 v Križnem hodniku v Piranu. Predstavil se je Obalni komorni orkester, ki letos praznuje 25-letnico delovanja. Ideja o tovrstnih glasbenih večerih je nastala leta 1978 pri takratni tajnici KUD Karol Pahor Piran in kasneje direktorici Avditorija Portorož Fanči Kuhar.
V Križnem hodniku so se predstavili glasbeniki in solisti; Mirjam Kalin (alt), Aleksander Češnjevar Glavina (klavir), Jerca Novak (flavta) in Breda Hartman (oboa). Dirigent: Aleksander Spasič.
Nastopi se bodo vrstili vse do 15. avgusta.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Galerija Gasspar Piran
Predstavili so m o n o g r a f i j o Batane Istre
Najpomembnejši simbol in dediščina istrske obale je prvič dobila svojo celovito in neprecenljivo monografijo - Batane Istre. Knjigo je napisal in v galeriji Gasspar v Piranu (24. junija) predstavil avtor in dober poznavalec zgodovinskih dogajanj, kulturne dediščine in drobnih posebnosti v naših krajih, Pirančan Slobodan Simič Sime. Batane so svojevrstna stara lesena plovila, ki so jih - in jih še danes uporabljajo istrski in tržaški ribiči. Žal pa počasi izginevajo v pozabo.
Z avtorjem se je pogovarjal mag. Peter Štoka.
NAROČILNICA ■ I
primorski uTrp
IME IN priimek:. TOČEN NASLOV:
poštna številka:___________________________________
LETNA NAROČNINA (12 številk) 10,00 EUR
datum:_________________ podpis:______________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0
Primorski utrip, Obaia 125, 6320 Portorož čC/'Č5)ČČ/])(§7
i -w
primorski urp
Pesem je odmevala
Eroika - izjemna predstava v Avditoriju
Trije izjemni vokalisti: Matjaž Robavs (bariton), Aljaž Farasin (tenor) in Metod Žunec (tenor), zbrani v triu Eroika, so z nastopom v portoroškem Avditoriju, 5. julija 2008, ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pod dirigentsko palico Patrika Grebla, so navdušili publiko. Zapeli so dvajset pesmi, od katerih so se publiki najbolj vtisnile v spomin Ko zvonovi zapojo, Dan ljubezni, Granada, Solinar, Namesto koga roža cveti in Lahko noč Piran.
V zvezi z njihovim nastopom smo prejeli tudi anonimno pismo s kritiko, ki pa je ne moremo objaviti in komentirati, ker avtor ni podpisan. Nastopili sta tudi Darja Švajger (spodaj levo) in Nuška Drašček.
Zanimiv nastop v Avditoriju Portorož
V Fijerogi je bilo veselo
Osmi junij 2008 bo ostal v dobrem spominu vseh, ki so kakorkoli povezani s krajem Fijeroga št. 10, kjer občasno prebivajo in se družijo mladi in odrasli ljudje /164/ s posebnimi potrebami. Takrat so namreč priredili srečanje članov Sklada Silva - Društva za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami, na katerem so po krajši slovesnosti, ki jo je povezoval Klaudio Krmac - nastopili pa so Slavko Ivančič, Drago Mislej-Mef in Šavrinke ter Kvartet 7+, tudi formalno predali v stalno posest in lastništvo Sklada stavbo, ki jo je društvo s pomočjo donatorjev poceni odkupilo od družine Peroša. Še posebej seje vsem, ki pomagajo ljudem, ki potrebujejo pomoč in ki žal nobeden ne bo samostojen, zahvalil dolgoletni predsednik društva Jurij Svagelj. Za odkup domačije je poleg pravnih oseb prispevalo tudi 64 fizičnih oseb.
Silva, prijetno in veselo dekle.
Predstavnik Lions cluba A n kara n je predsedniku društva predal ček za 4000 evrov.
Na levi: Irma Peroša, mama Silve po kateri je sklad dobil ime.
Spoštovani bodoči svetniki Občine Izola!
PROSTOVOLJNO ...
SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA
Vupanju, da bosta volitvah, 20. julija 2008, vaše lepo mestece zajeli radost in toplota ter da boste v času vašega vladanja pustili ob strani strankarske zdrahe in gradili dobre odnose - za dobrobit Izolanov- vam želim veliko uspeha.
Pavel Godnič, Lucija.
Doživite aktivno vojaško življenje, usposobite se za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in opravljanje različnih bojnih nalog. Spoznajte osnove vojaške taktike, radiološko -kemično-biološke obrambe, inženi rstva, zvez in sanitete.
Vojaški rok lahko letos prostovoljno služite še v vojašnicah:
•	v Murski Soboti, napotitev 8. septembra,
•	v Bohinjski Beli, napotitev 17. novembra,
•	v Novem mestu, napotitev 17. novembra.
Prostovoljno služenje traja tri mesece in p ol, medtem ste zdravstveno in nezgodno zavarovani, usposabljanje pa se šteje v pokojninsko dobo. Zagotovljene imate prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in plačilo.
RUDRA- ŠOLA ŽIVLJENJA
V	okviru jubilejnega 15. Primorskega poletnega festivala seje na odru portoroškega Avditorija v soboto, 12. julija 2008, predstavila mlada plesna skupina RUDRA, Une e‘cole de la vie/šola življenja, v poklon koreografu Mauriceu Bejartu, ki je eno najbolj znamenitih plesnih šol na svetu ustanovil pred 16 leti. V Portorož je prišla nova generacija mladih plesalcev, ki je premierno uprizorila svoje nove etude in Bejartovo Suito Dioniz. Bejarta so navdušili v grški plesi in glasba Manosa Hadjidakisa. Kostumi nastopajočih so delo Giannija Versaceja.
V	okviru jubilejnega 15. Primorskega poletnega festivala se bo v juliju zvrstilo še nekaj prireditev: 16. in 17. julija ob 21.00 uri bo v Tartinijevem gledališču v Piranu premiera TRACNICE/BINARI v izvedbi AGRFT Ljubljana in FDU Beograd. Enaka predstava bo 19. julija v skladišču Libetas ob ribiškem trgu v Izoli.
22. 7. ob 21.30 bo na Titovem trgu v Kopru predstava Hči zraka/Figlia delT aria. V skladišču Libertas v Izoli bodo 25. julija ob 20.30 predstavili italijansko dramo HNK Reka in INK Pulj avtorja Milana Rakovca:‘RIVA 1 DRUXI/PRIHAJAJO TOVARIŠI.
Na fotografiji Primorskega utripa:
Nastop znamenite mlade plesne skupina RUDRA 12. julija 2008 v Avditoriju Portoroi
Prijavite se lahko na Upravi za obrambo Postojna (tel. 05 728 01 11) , v izpostavah v Kopru (tel. 05 639 22 76) ali Novi Gorici (tel. 05 302 81 22) ter v pisarnah v Tolminu (tel. 05 388 18 42), Idriji (tel. 05 377 11 13), Cerknici (tel. 01 709 10 87), Ilirski Bistrici (tel. 05 714 55 91), Sežani (tel. 05 734 55 54) in Ajdovščini (tel. 05 366 10 49).
Če boste izpolnjevali tudi splošne pogoje, boste imeli vojaki prostovoljci po uspešno končanem usposabljanju prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski in vključitvi v pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi.
... SPOZNAJTE SVOJE MEJE IN JIH PRESEZITE!
9
RPJRLKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
SLOVENSKA VOJSKA
Casino Portorož
Zaključen postopek prisilne poravnave
Upniki bodo razvrščeni v sedem razredov. Od skupnega dolga 10 milijonov EUR je družba Casino Portorož dolžna poravnati navadnim upnikom (razred F) le 20% z obračunano letno obrestno mero 1%.
Predsednik uprave družbe Casino Portorož Marjan Bolka je obvestil upnike, daje Okrožno sodišče v Kopru izdalo sklep o prisilni poravnavi nad družbo Casino Portorož d.d., prirejanje posebnih iger na srečo, ki je postal pravnomočen 16. junija 2008.
Od 10 milijonov EUR nabranih dolgov delavcem in drugim navadnim upnikom, med katerimi je tudi naš časopis Primorski utrip, bo družba morala v enem letu poravnati samo 20-odstotni delež z obračunano 1% letno obrestno mero. Torej vsega okoli dva milijona EUR, kar pomeni, da so skozi sklep o prisilni poravnavi v Casinoju prihranili okoli 8 milijonov EUR! Terjatve upnikov, oziroma upnike same, so v skladu z načrtom finančne reorganizacije razvrstili v sedem razredov, od takšne razvrstitve pa sta odvisni višina in rok poplačila terjatev.
Upniki in delničarji (97,21 % vseh terjatev) so se namreč na naroku 21. maja 2008 odločili za prisilno poravnavo terjatev in zato ni bilo potrebno uvesti postopka o stečaju družbe. Pa tudi država, ki je še vedno večinska lastnica, tega menda ne bi dovolila. Casino je sedaj na novo- in malce lažje zadihal. Upniki so imeli celo stroške s prijavo svojih terjatev na sodišču.
SIMRLV CLEVER
1
j
i
i
J
j
I
I
ŠkodaFabiaCity+ že od 9.600 EUR
ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel...
Škoda RoomsterLife že od 11.900 EUR
ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel, lita platišča, parkirni senzorji zadaj...
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03