Pesamezna šievilka 40 vinarjev. ST. 39. W CELJU, CETRTEIT 24. APBiLA IS; Li.ro i. Izhaja weak torek, öetrtek in •oboto. — Cena i Za cclo leto 36 K, za pol leta IB Kron, za cotrt Iela 9 K, za I mesec 3 krone. Posamezna fetawtlsta »tano 30 vinarjev. Na pismene naročbe brez poüiljatve deiiaija 80 n« Biaremo ozirati. NaroOniVi naj pošiljajo naročnino po postal naltaznici. Rek'amacije sled«; Msta so poštnine, proste. Ne- frniikiraiii dopisi se ne sptvjenirjo Na dopise brez podpisa se nc ozira". Uredniötvo in upravniötvo se tiahnja v Zvezni tiskarni v Cclju, Sctiillerjeva cesta ötev. 3. ü^l.isi se računajo po porab!jenem prostoru in sicer: za navadne oglasc po 30 v od 1 mm, za poslana, na- znanila obenih zborov, naznanila • snirti, zahvale itd. 50 w od 1 mm. za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavali popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 65. BZZlAJä m TäSESA ZHEZfiäA TISKARS2A V CELJU 0DG0V0RR2I UREDN1K UEKOSLAV SPINDLER. Demokratski klub za kmeta. 0* govora posl. Adolfa Ribnikarja v Trziiiu). Demokratski klub se zaveda, da je, cim je postal v Narodnem pred- stavništvu odločilna večina, prevzel posebnodolžnost zlasti napram tistemu delu našega naroria, ki tvori njega ve- 2mo. V mislih imam kmctski stan. v ranjki Avstriji je bil kmet od •eta do leta na slabšem. Čim dalje večje zadolževanje ga je spravljalo v popoln prepad. Dejstva danespotrjujejo, da je bila pred vojno politika za na- Sega kmeta do skrajnosti slaba in da t'sti, ki so obetali kmetu ziate gradove, niso mogli izpolniti niti riajmanjših obljub. V Jugoslaviji pa ne sme ostati samo pri besedah in takoj v pričetku je treba postaviti državo na tak temelj, da se bo mogio na njem tudi kmetijstvo tako razvijati, da bo kmet v naši državi kar najbolj zadovoljen in srečen. Demokraski klub, iz katerega mora priti jedr0 naše državne poliUkej se je postavil na slališče, da gredo njemu vsa ministrrtva, ki so za kmeta pomembna. Pri zadnji izpremembi ml- nistrs va je vsled tega postal en Clan DemokratskegaklubaCravnateljagrarne banke v Zagrebu dr. Poijak) minister za agrarno reformo, drug Clan D. K. (Bosanec Qluhic) pa je postal poljedel-, ski minister. Odkar so vstopili v D. K. srbijanski poslanci, je v njegovih rokah j"di ministrstvo za gozdove in rude tmmister Marinkuvič). Ni lahko v najtežjih časih prevzeti ako važna gospodaiska ministrstva, 2lasti, ker je računati s tern, da bo Preteklo mnogo časa, predno se bodo Popravile dosedanje napake v kmetij- stvu. Celo kmetijsko gospodärstvo bo treba postaviti na čisto novo podlago. Ne bom danes razpravlial o torn, kako dalekosežne načrte ima v tern oziru Demokratski klub. Naj povdarjam ie e,no: Poljedeljsko mhiistrstvo, ki je za kmetijstvo najvišja oblast, je treba reorganizirati od nog do glave. Prva naša naloga bo, da spravirno v to mi- nistrstvo kmetijske strokovnjake in veščake, ki niso le teoretično izšolani, marveč kateri se lahko izkažejo, da so skozi dolgo vrsto let uspešno de- lovali v tej ali oni kmetijski stroki ter bili v neprestanem stikuzljudstvom. Največje zlo dosedanjih kmetijskih ministrstev je bilo, da je pri zeleni mizi odločala o usodi kmeta gospoda, ki morda kmeta še nikoli videla ni. Naloga kmetijskih strokovnjkov bo, organi/irati, spopolniti in spraviti do viška posamezne panoge kmetijstva ter pripraviti našo kmetijsko produkcijo zlasti za eksport na svetovni trg. Uver- jen sem, da bo Demokratski klub že v najbližnji bodočnosti lahko pokazal jugoslovanskemu kmetu ustroj vrhovne državne kmetijske organizacije, iz ka- tere bo mogel vsakdo posneti, da so napočili za našega kmeta čisto növi in boljši časi kot jih je pa imel v ranjki Aystriji. Najbolj pereče kmetsko vprašanje je ono o agrarni reformi. Zlasti nujno je to vprašanje v Bosni, na Hrvatskem in v Banatu, to pa zato, ker se je tamkaj prepočasi reševalo. Vsled za- vlačevanja izvršitve agrarne reforme se je začelo v Bosni, zlasti pa na Hr- vatskem med seljaki velikansko neza- dovoljstvo, ki je rodilo ponekod že naravnost kmečke vstaje in punte. Demokratski klub je vsled tega sma- tral za neobhodno neodložljivo, da se napravi za agrarno rcformo posebno ministrstvo in da postavi on sam moža, ki bo zmožen to težavno delo izvesti s potrebno naglico. Kakor hitro smo mi to stvar prevzeii, gre delo urneje od rok. Naš minister Poljak je smatral za svojo prvo dolžnost, da predloži načrt za agrarno reformo državnemu zboru, kjer naj pride v tej stvari ljud- ska volja do veljave. Razventega je kratkim potom odredil, da se ima brez odloga dati kmetom v zakup neobde- I&na grajščinska zemlja. !z gozdov se ima dati sosedom veleposestev za la- stno potTebo in primerno količino lesa po znižanih cenah, ponekod se bodo določili skupni pašniki itd. Minister Poljak mi ie povedal, da hoče izvedbo agrarne reforme za Slovenijo poveriti posebnemu uradu, ki se v kratkem ustanovi v Ljubljani. Urad bo dobil natanina navodila, kako postopati pri oddaji graščinske zemlje v najem ter kako imajo upoštevati upravitelji vele- posestev koristi kmečkega prebivalstva. Minister Poljak namerava za stalno izvedbo agrarne reforme, ki bo seveda trajala voč let, uvesti v prizadetih ob- tain pc':.ebne krajevne agrarne zastope interesentov, v katerih bodo kmetje lahko p°dali marsikak pa me ten nasvet. Navajam danes le glavna in za- četna prizadevanja Dcmokratskega kluba za koristi kmetskega prebival- stva. Slovenska JDS., v kateri je danes organiziranih že okoli 10.000 krnetov, je lahko zadovoljna z rrjegovim dose- danjim delovanjem. To prizadevanje ne bo prenehaio. Za vsa državna vpra- šanja se pa morajo zanimati tudi kmetj<» sami. Le če se bodo vsi sloji, vsi sta- novi aktivno udeleževali političnga življenja ter nastopah organizirano in disciplinirano, narn bo v kratkem času mogoče z združenimi močmi zgraditi mogočno in srečno Jugoslavijo! Raxpis tobačnih zalog in fobačnsh irafik. Razpisane so vse tobačne zaloge v okrožju finančnega okrajnega rav- nateljstva v Mariboru (celo Slov. Šta- jersko); razpisane so obenom vse to- bačne trafike v sledečih preglednih okrajih finančne straže: ptujskem, bre- žiškem, šmarskem, slovenjgraškem in celjskem. Podrobnejši podatki so v našem uiedništvu na razpolago. POLITICNE VESTI. Madžarsko divjanje na Prek- murskem. V vseh večjih krajih so nastavlj.ni madžarski vojaški oddelki. Ljudstvo jih mora preživljati. Nä glave slovenskih inteligentov so razpisane nagrade. Nedavnc so hoteli zgrabiti v Belatincih kaplana Lejka in „koiovodjo" Slavka. Skriti sta se morala v neke svisli, odkoder sta potem zbežala pro- ti Muri, kjer so jih prepeljali jugoslo- vanski brodniki vsa premočena v Ver- žej. Madžarske patrulje so streljale za njima, k sreči je bila noč in niso za- dele. Trpljenje Prekmurcev je strašn». V Demokratski klub so vstopili Črnogorski poslanci. Kako je v Parizu? G. Iv. S je prejel iz Pariza od prijatelja pismo z dne 11. tm, v katerem čitamo med dru- "gim: „Tavarno v popolni temi. Spom- lad mora na vsak način prinesti kak preobrat. Na konferenci se ne morejo prav zediniti niti v stvareh, ki so jim bližje kakor naše vprašanje. Pravijo, da Wilson trdno stoji na svojih načelih. ali tudi v slučaju, da prodre, iskali bodo neke geografske meje, ki pa se bodo fiksirale tako, da izgubimo vežji del Goriške in Istre. Jaz sem prepri- čan, da to ne bo moglo držati v sc- danjih časih, in da bodo razmere same dovedle do tega, da pridemo do svo- jih pravic. Le ne obupavati! Mene bolj skrbi Koroška nego naše Primorje. Tu se večkrat sestajamo, debatiramo in čistimo pojme. Nasproti sosedom ne moremo rabiti enakega orožja. Nimamo na razpolago takih sredstev in tudi kot gostje nimamo iste slobode. Vendar smo močni, ker zastopamo pravično stvar in ker je dun časa z nami. Treba je samo, da se razmere konsolidirajo in da zlasti na Hrvatskem slednjič uvidijo, da zdaj ni čas, da se med seboj prekljajo, nego da je treba tvoriti eno samo falango". IVAN JAKŠE: 'z zgodovine srbskega naro!a. (Konec.) Popolna neodvisnost Srbije. kne^18A^eksOandraOlmHSrbi SV°Jim Crnega Jurja kTn v Berlinu. StraSno se je bala srbskega upliva na svojih mejah velika ^trahopetnica Avstrija, ki je sploh vi- ela v Srbiji svojo največjo nevarnost. fe !".?878 Je nastalo med Srbijo in Avstnjo radi Bosne in Hercegovine nido nasprotstvo, ki ie doseglo o pri- iki aneksije teh bivsih srbskih dežel I. 1908 svoj visek. Stopnjevalo se je pa to nasprotstvo in sovraštvo med obema državama Se nadalje vsled ne- umne, skoro biazne. Sovinistične poli- tike avstrijskih in madžarskih mogotcev, sedečih na varnih foteljih. L 1885 je tiral kralj Milan Srbijo radi malenkostnega spora v vojsko z Bolgarijo. Srbi, podcenjujoč Bolgare, so spravili na noge komaj polovico svoje armade. Zato so bili pri Slivnici pora- ženi. Srbi niso ni;vesar zgubili, Bolgari pa ničesar pridobili; le sovraštvo med obema narodoma se je poglobilo L. 1889 je moral odstopiti kralj Milan in napraviti prostor sinu Alek- sandru. Ta je bil zadnji in najbolj malomaren vladar iz rodbine Obreno- vičev. S svojo lopovsko avstrofilsko politiko je pritiral svojo državo na rob propada. Ker se ni hotel z lepa umakniti, so umorili zarotniki I. 1903 njega in njegovo ženo Drago. Srbski narod pa je pozval na prestol vnuka Crnega Juri ja, v mnogih vsta?kih in osvobodilnih bojih preizkušenega princa Petra Karadžordževiča, ki je začel vladati v pravem, narodrem srbskem duhu svojo domovino, ki jo je moral ostaviti v svojih mladih letih. Da se združijo vse srbske pokra- jine, ki so še ječale pod turškim jar- mom in da se reši zatirana „raja", se je osnovala 1. 1912 „Balkanska zveza", ki je v mnogih bojh osvobodila vse turške pokrajine in pregnala Turke malodane v/. Evrope. Zavidljivi in Ijubosumni na Srbe zbog niihovih krasnih uspehov, so jih 1. 1913 Bolgari zavratno napadli, hoteč jim iztrgati i. velikimi žrtvami osvojeno Macedonijo. A bili so ob Bregalnici od Srbov popolnom potolčeni. Za svojo trgovino, predvsem za izvoz svojih pridelkov so potrebovali Srbi morje. V balkanski vojski so za- sedli severno albansko obal. To pa seveda Avstriji ni bilo všeč in je raje videla ob Jadranskem morju roparske Arnavte nego Srbe. Kmalu nato so se vrstili dogodki svetovne vojne, ki so še vsakomur v živem spominu. Od Nemcev, MadŽarov- in Bolgarov 'ponižana in onečaščena Srbija se je junaško, kakor samo ona to razume, otresla vseh svojih morilcev in tlačiteljev ter vstala k novemu živ- ijeiijU, ki pomeni najnovejšo dobo v srbski zgodovini. Ujedinjena s Slovenci in Hrvati, tako upamo, doseže kmalu s svojo železno vztrajnostjo, žilavostjo in svojim neprimernim junaštvom ono niesto med svetovnimi in kulturnimi narodi, ki ji gre po vseh božjih in naravnih postavah. Slavna in junaška zgodovinabratov Srbov je sedaj tudi naša last. Bodimo ponosni na njo ter črpajmo iz nje, kakor tudi iz prekrasnih srhskih narodnih pesmi v veselih in žalostnih trenutkih moč in pogum, s katerim moramo premagati vse ovire in zapreke, črpajmo pa tudi vero in upanje v najlepšo bodočnost države Slovenrev, Hrvatov in Srbov. V to pomozi Bog i sreča junačka! Strar 1, »M OVA B O g A« Stev. 39 Prot! ogrskim boljševlkom na- meravajo glasom vesti iz Pariza skupno nastopiti ententne in čehoslovaške čete. MARIBORSKE NOVICE Mariborskemu glavarstvu pride- ljene so občine radgonskega, lipniškega in cmureškega okraja, ležeče južno od demarkacijske črte. Glavarstvo je pre- vzelo v teh občinah pol. upravo in prehrano. Nakazala so se potrebna živila. Nemški in nemčurski župani bodo odstavljeni in nastavljeni slo- venski gerenti. NemŠke Sole v Špilju, Račah, na Ščavnici itd. se spremene v slovenske. Maribor. Pri gospodarskem uradu je povečini še vse nemško. Ena nem- ških pisaric je celo tako drzna, da na slovenska vprašanja odgovarja, da ji ni treba znati slovenščine. — Oddaja premoga je poverjena Nemcu, — Mestni stavbeni urad je še popolnoma v nemških rokah. Nemški uradniki tega urada protežirajo za boljša dela samo svoje stare nemške prijateljem. Poštenim slovenskim obrtnikom odda- jejo samo zanje poniževalna dela. V rokah imamo dokaz, ki pnča, kako se pod jugoslovansko vlado postopa z zavednim slovenskim obrtnikom. Ta dokaz smrdi po gnilobi. NaŠini SHS častnikom seveda ni prav, če „Nova Doba" dela „reklamo" za njih narodno zavednost. Izgovarjajo se n. pr. glede obiska „Theresienhof", da je ravno tam zanje najprimerneji . lokal, ki odgovarja njihovemu čast- niikemu ugledu in da s svojimi obiski takih nemških lokalov služijo tudi domovini, ker jih ,,slovenizirajo". Vpra- šamo jih: kjj so zlasti v kavarni ,.Theresienhof" že poslovenili? Gotovo jih spravimo v nemalo zadrego. Poslo- venjenje se mora v prvi vrsti pokazati že na zunanje, na napisu. Se je „There- sienhof'' v tem oziru tekom pol leta in pod novimi lastniki že količkaj izpremenil? Ne dobiva Slovenec še danes na slovenski nagovor nemškega odgovoraod strani strežniškega osobja? Res je, da zaigra godba semtertja tudi kako jugoslovansko pesem. Toda ta godba je še danes kot je bila — nem- 5ka, ki igra le za denar in ki bi igrala za nemški denar tudi najnesramneje žaljivke Slovencem, če bi se glede pripadnosti Maribora izpolnile nemške ielje. Ali ste v tern in v drugih nem- ških lokalih, ki jih s svojimi obiski „slovenizirate", morda vpeljali nabiral- nike za kakšno narodno zbirko? Tudi teh vidnih znakov poslovenjenja ni opaziti niti v enem teh nemških loka- lov. Vsaj še — razen v Narodnem domu, niti v eni slovenski gostilni ali kavarni ni videti niti enega nabiralnika n. pr. družbe sv. Cirilav in Metoda. Gospodje, povejte, kaj ima slovenski Fiarod od našega sloveniziranja nem- ških lokalov? Naši narodni sovražniki, ki štejejo že dneve in ure, ko nas bodo baje po živinsko pobili in pognali \z mesta, se vam smejejo in se zgra- 2ajo. Smejejo se, ker z jugoslovanskim denarjem podpirate nemška podjetja. In zgražajo se, ker se na vnanje kažete kot izrazite Jugoslovane, v resnici, v praktičnem življenju pa skrbite, da ni najti razlike, kdo je Slovan in kdo German. Odvetniško pisarno je otvoril dr. Tr. Lipold v Freihaus-ulici. PTUJSKE NOVICE. 0 Italiji in ltalijanih predava 26. tm. dr. Tone Gosak ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Predavanje priredi krajevna organizacija JDS. Sokol prične s telovadbo 24. tm. Dne 1. maja priredi prvo »Vesno svo- bode« v novi svobodni državi z izletom v okolico in s predavanjem. Udeleži se tudi zleta v Čakovec. Francoska komisija je bila dne 14. tm. v Ptuju, prišedša čez št. Lenart in Ljutomer. Poučila se je o narod- nostnih razmerah. Na glavarstvu jo je sprejel dr. Pirkmajer. Komisija je bila v spremstvu generala Maistra. Konjerejska zadruga v Ptuju je na občnem zboru 13. t. m. izvolila Jan. Graharja za načelnika, Sim. Toplaka za namestnika, živinozdravnika dr. Zavr- nika za poslovodja, Brenčiča in Hab- janiča za odbornika. Tako je prav, v kmečke organizacije spadajo v prvi vrsti kmetje. V Ptuju je zače! izhajati nov slo- venski list »Ptujski List«. Ptuj. Viada je potrdila tukajšnjega notarja, Nemca Straffela. „Ptujski List" pi5e, da sta se oba Straffelova sina oglasila za Nemško Avstrijo, tam pre- bivata in da sta morda celo v bojnih vrstalf nemških proti nam. Na tukaj- šnje notarsko mesto bi potrebovali mlado delavno narodno moč. Na Bregu pri Ptuju je razpuščen obč. zastop. Gerent je posestnik Martin Muzek na Sp. Bregu. CEÜSKE NOVICE. Cvefiične dtieve v korist akademskemu dotnu w Za- grebu priredijo slovenski visoko- Šolci v večini naših mest. V Celju sta zato določena 26. in 27. tm. V korist jugoslova:ske akad. menze v Zagrebu se vrSi danes v če- trtek ob pol 9 uri zvečer predstava v kinu Gaberje. Cenjeno občinstvo opo- zarjamo na dobrodelni namen te pred- stave. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Gerentski soset za mesto Celje je imel 22. tm. svojo prvo sejo. Izvolil se je perzonalni in gospodarski odsek, dalje kuratorija za plinarno in muzej, ter odsek za novo poimenovanje celj- skih ulic. — Obširno se je razprav- ljaio o aprovizacijskem vprašanju ter se je naročilo gospodarskemu odseku, naj natančno prouči tozadevno poslo- vanje prejšnjega občinskega odbora. — Sklene se načeloma, da se uvede zopet ubožna akcija in se stopi toza- devno v dogovor z okoliško občino. Celje. Začetkom prve seje gerent- skega sosveta minoli torek, je okrajni glavar g. Rud. Andrejka, ki je sejo otvo- ril in vodil, povdaril zgodovinsko dejstvo, da se prvikrat v celjski mestni sejnt dvorani govori in sliši slovenska beseda. Vojaško stanovanjsko društvo v Celju je stara ustanovitev z name- nom, da so bila preskrbljena za vojake ob priliki orožnih vaj ali vojne skupna bivališča in da bi bili oproščeni hišni posestniki sprejemanja posameznih vojakov na stanovanje, kadar obstoječe vojašnice ne bi zadoščale. Društvo razpolaga s precejšnjim premoženjem. V mestu Celju ima takozvano šemalno vojašnico in zemljišča okoli 9 oralov ter v Sp. Hudinji 9 oralov zemljjšča. Na zahtevo slovenskih hišnih posest- nikov se je vršil 16. tm. po preteku 10 let občni zbor. Društven predsednik g. dr. Avgust Schurbi je v nagovoru opravičeval, zakaj društvo ni sklicalo toliko časa občnega zbora, in podal je sumaričen račun za pet let nazaj. G. dr. Josip Sernec je stvarno kritiziral poročilo in poslovanje ter je predlagal, da se izvolijo revizorji, ki pregledajo račune za ves čas, odkar niso bili odobreni od rednega občnega zbora. Ta predlog sta podpirala g. ravn. Smertnik in g. dr. pl. Jabornegg, na kar je bil soglasno sprejet. V odbor so bili izvoljeni: Dr. Avgust Schurbi, Kosta Kuhn in Fr. Ferjen s strani Nemcev ter Ivan Ravnikar in Rudolf Stermecki s strani Slovencev. Za na- mestnike so bili izvoljeni: Berna, Viljem Rakusch, Rebevšek Franc, dr. Juro Hrašovec in Josip Smertnik. Za račun- ske pregledovalce Jos. König, Hönig- mann in Dragotin Kralj. — Današnja slovenska hišna posest v Celju je izražena v razmerju te izvolitve = 3:2. Nemci so se posluževali trdovratno nemščine, Slovenci samoposebi umevno samo slovenščine. Tolmačev pa ni bilo treba kakor nekdaj. Iz Celja se nam plše: Splošno je znano, kako je postopal najemnik vojaške krčme domobranske vojašnice v Celju Zollner napram ubogim yoja- kom, že v času pred izbruhom vojne. Ne samo, da je razpečaval blago nad cenami, ki so bile določene od pristoj- nih oblasti za vojaške krčme, prodajal je popolnoma pokvarjena, za vživanje nesposobna jedila. Vse pritožbe moštva so bile zaman, kajti Zollner, kateri velja za najzagrizenejšega nemškutarja, je našel potrebno oporo bivših c. kr. oblastij, katerim je popolnoma zado- stoval Zollnerjev zagovor, češ da se slovensko moštvo zalo pritožuje, ker je on Nomec. Dobrih deset let je ta pijavka izsesavala slovensko vojaštvo. Upali smo, da bode to dobičkanosno kantino takoj po preobratu dobil v najem eden naših slovenskih invalidov, katerih imamo v precejšnjem številu; toda Zöllner še vedno „kraljuje" v bivši domobranski vojašnici — in nik- do se še ni našel, ki bi bil pometel tudi to smet bivše Avstrije. Ali se Še naj nadalje trpi, da se brani ta široko- ustni nemškutar slovenskim vojakom v njih materinem jeziku odgovarjati, čeravno tudi on slovenski razume? In to vkljub temu, da se je Zollner proii vojakom sam izrazil, da mu nič ne dene, ako ga ven vržejo, vsaj si je že itak dovolj denarja prihranil?! Celjski mestni urad se opozarja, da nemudoma odstrani tega krvosesa iz slovenske vojašnice! Čebelarska podružnica za Gelje in okolico vljudno vabi svoje Clane na prijateljski sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 27. aprila v gostilni gosp. Radeja na Bregu. Na veselo svidenje! — Kosi, t. Č. predsednik. Celje. Na mestno deško ljudsko šolo je premeščen učitelj Ciril Pregelj. — Za učiteljico ročnih del na dekliški mešČanski šoli je imenovana Josipina Tratnik. Izgubljene in najdene stvari. rudečkasto-rujava denarni:a z manjšim zneskom denarja. Pri mestnem magi- stratu v Celju. Celje. Tiskarski škrat nam je zadnjič pri povišanju oficijala Logarja drž. policije napravil iz devetega IV. činovni razred. Aprovizacija. Krušne karte se de- lijo vsakih 14 dni in sicer; za obČino okolica Celje ob četrtkih in petkih; za mesto Celje pa ob sobotah. Ljudstvo se opozarja, da pride zanesljivo ob teh dnevih po izkaznice, ker se na drugi dan pod nobenim pogojem ne bodo delile. IZ JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE. Slov. Bistrica. Krajevna organiza- cija Jugoslovanske demokratske stran- ke v Slov. Bistrici priredi v soboto dne 26 aprila tl. ob 8. uri zvečer v Narod- nem domu svoj drugi občni zbor, na katerem govori dr. Avg. Reisman o po- litičnem življenju in programu JDS. Po predavanju so volitve novega odbora, ki bo obenem sprejemal nove člane. K zborovanju so vsi Jugoslovani iz okraja iskreno povabljeni. Na Belo nedeljo pa se vrši popoldne ob 2. uri v dvorani Okrajne hranilnice velik ljudski shod. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, naj smatra vsak zaveden Jugoslovan za svojo častno dolžnost, da za obe prireditvi v svojem krogu pridno agitira, kakor to delajo tudi na§i nasprotniki. Ljudski sh,d JDS v Slov. Bistri- ci. Na Belo nedeljo dne 27. aprila 1919 priredi krajevna organizacija JDS točno ob 2. uri popoldne v dvorani Okrajne hranilnice v Slov. Bistrici velik ljudski shod s sledečim dnevnim redom: 1) Gospodarstvo razpuščenega mestnega občinskega odbora v Slov. Bistrici in komisarja okrajnega zastopa dr. Kra- rnerja. Govori dr. Avgust Reisman. 2) Politično življenje v Jugoslaviji. 3) Slu- čajnosti, pri katerih bo lahko vsak udeleženec prosil govornike za pojasnila v vseh javnih zadevah. Odkar smo vstali iz propada, v katerega nas je vrgla nesrečna Avstrija, je to prvi po- litičen shod v Slov. Bistrici, kjer nam je še pred kratkim prorokoval znani nemški poslanec Wichtl narodno smrt. Prosimo vse zavedne Slovence, da spravijo na Belo nedeljo do zadnjega moža in žene na ta na§ ljudski shod, ki naj bo obenem veličastna manife- stacija jugoslovanskega Vstajenja v meslu, kjer so še v preteklem letu visele raz his frankfurtarce kot vidni znak našega popolnega suženjstva! Shodi JDS v mariborskem o- krožju. V četrtek 24. apr. v K r č e v i n i ob 7. zvečer v soli. V petek, 25. apr. nn Pobrežju ob 7. zvečer pri Ba- lonu. V soboto, 26. apr. v Studencih ob 7. zvečer v soli. V nedeljo. 27. apr. pri Sv. Marjeti ob P. po rani maši; popoldne po večernicah v Jarenini. V pondeljek 28. apr. v Hočah ob pol 7. zvečer. Na vseh shodih govori državni poslanec Fr. Voglar. Št. Janž pri Ziblki. V nedeljo, dne 13. t. m. je imel odbor krajevne orga- nizacije JDS svojo prvo "sejo; sklenilo se je enoglasno sledeče: Organizacija priredi več shodov, med njimi eden na Škofiji pri g. Založniku; čas prire- ditve se naznani. Meseca maja se pri- redi v Šentjanžu velika lindska slav- nost z bogatim vzporedom. Organiza- cija ustanovi za kraje Šentjanž, Tinsko, Loko in bližnjo okolico Sv. Štefana v Šentjanžu ljudsko knjižnico. Odborniki so vsi vneti za organizacijsko delo. Pristopilo je zopet nekaj novih članov. Vabimo Se one, ki se še dozdaj niso priglasili. DNEVNE NOVICE. Begunke vdove, ki k svojim prošnjam za pokojnino in vzgojeval- nino po padlih ali pogrešanih možeh in ocetih ne morejo priložiti zahtevanih rojstnih, krstnih in poročnih listin, lahko vseeno že sedaj prosijo. Oglasijo se naj pri svojem okrajnem glavarstvu, ali pri Predstojništvu begunskega ta- borišča v Stmišču pri Ptuju ali pri Posredovalnih uradih za begunce v Ljubljani in Novem meslu ali pri Čev- ljarski zadrugi v Mimem, sedaj v Vr- bovcu pri Mozirju. Tam bodo izpolnile in podpisale poseben forinular in v kratkem jim bodo nato priznane njih pokojnine in vzgojevalnine za otroke. Kako se piše vojnim ujetnlkom v Italiji? Dopisnica ozir. pismo (razloč- no pisano in kratko)nai ima na sprednji strani natančen naslov vojnega ujet- nlka: ime in priimek, šaržo in kraj, kjer se ujetnik nahaja. Dopisnica oz. kuvertirano pismo se naj vloži v ku- verto z naslovom: Delegazione italiana Ljubljana. Vse skupaj pa še v eno kuverto z naslovom: „Slovenski Rdeči križ, Ljubljana, Poljanska cesta 4, II. nadstropje, vrata 39. Na dopisnici ozir. pismu ter na notranji kuverti z naslo- vom: „Delegazione italiana Ljubljana" naj bo razločno napisano: Pregioniere di guerra. — Glede denamih pošiljatev se bodo tekom prihodnjih dni izdala navodila. ÄT?v. if Sir-w- ? Slov. trgovcl se nujno vabijo za mesto na Štajerskem z bogato okolico, in sicer železninar, manufakturist jn Specerist in razen teg* en kavarnar; dobri stari prostori so takoj na raz- polago. Potrebna pojasnila da predsed- nik Slov. trg. druStva, R. Stermecki v Olju. lz poHtične službe. Za dež. vladne koncipiste so imenovani konc. prakti- kanti: dr. Pr. Bratina v Mariboru, Anton Kosi v Ptuju, ür. Maraž v Mariboru, Pero Popovič v Brežicah, dr. M. Potoč- "lk v Mariboru, F. Rodošek v Slov Gradcu, Min. Zavadlal v Ljutomeru, dr.Iv.Zobec v Slov. Qradcu. Ostala imenovanja smo objavili zadnjič. Vsi avtomobili in motocikiji na •zemlju Slovenije se morajo v smislu naredbe del vlade v Ljubljani z dne 10. tm. prijaviti avtoreferatu dež. vlade z« Slovenijo. Prostov, gas. društvo Ladkovavas im* v nedeljo dne 28. 4. svoj izvan- «ani občni zbor v prostorih g. načel- n'K* Cilenšeka v Ladkovivasi St. 27. Načelstvo. Ljubno. V 32. številki smo prinesli Foročilo o lokalnih zadevah v Ljubnem. *eJ notici so osebni napadi na gg. ^odpečana in Šerbelo. Te napade ob- ^»lujemo in odkrito izjavljamo, da ni k!l naš namen žaliti ta gospoda. Šerbela in Podpečan sta se v Liubno sicer pred mnogimi leti priženila, imata pa sedaj tam svoja posestva, sta bila in t'lüi °d,krita Sl°Venca in »vzemata ™*\ v Ijubenski družbi ugled. - Na konji in hlapec so padli odo ,n čudoma, ni se zgodila no- ™V-nesreča vozniki, in konjem. O- jni zastop pa opozarjatno, naj most hltro Popravi. ,;. [amUe. Ogenj je vpepelil na ve- sk "hl n°nedeli° ijutraj ob 3. uri svinj- eve tukaižnjega župnišča ter so zKorele vse Svinje jn perutnina. Sreča nesreči je bila, da je deževalo in bilo rn° vreme in so sosedje pozrtvqvalno Pomagali gasiti in omejiti ogenj, ker 1 se stcer užgala i ostala gospodarska foslopja in druge hiše v obližju. Ker je začelo goreti v listnici, se sumi, da je zažgala hudobna roka •*Kmj; n"selil kot od- vetniško pisarn1n majem otvori ^ °d- OrnulCevi hiäi * *'" Adam Ban v nežič ZiZBrIupC;ieVvcaPfestnik Miha Ja" vlaku vozil i7 ZLuQ J6 13- l m- v Pomotoma se L'«??, Proti ptuiu. mesto v drugi razrpH , v prvi na- »«tek. Sprev'odnik ^ie'^'je,imel Sre v drug voz. Janeži« u ".ZaI> naJ «ei v sosedni voz nL med voZnJo vozove. Odrezalo if ieJenhpade! ™ed fi tudi sicer razmesarUo dV?egi >" takoj mrtev. * |e b|l Qornja SvKungota. Krajni solski «vet .,e razpuščen. üerent je Martin Volavšek, posestnik na Kozjaku. Zadsija pofožiSa Crnogorska narodna skupščlna za «edinjenj-» z državo SHS toricLDU LjublJana' 23- aPrila- lz Pod- ?0^C,e Pr'haja poročilo, da je črno- navzočnnar°dna skuP^čifia 20-tm- ob da se č°St'118 Poslancev sprejela sklep, ter zaVržre\QOra PridmŽi državi SHS tem je u,ed UPt'Vn° vlado Nikite' S nik kralievlnjenjedopolnjeno- Zast0P" ve v]ade SHS Pavličevič je izjavil, da prevzame oblast v Črni gori. Nato se je skupščina razpustüa. Neinci napadajo. LDU Ljubljana, 23. apriia. (lz urad- nega vira.) Včeraj popoldne so Nemci streljali s strojnicami na na5o posadko pri Dulah ; v odseku Veükovec tudi z artilerijo in metalci min. Naši so od- govarjali. Boji na romunsko-madžarski fronti. LDU Dunaj 23. apriia. Vojno po- ročilo romunskega generalnega Štaba z dne 21. tm. z zapadne fronte pravi: Naše čete prodirajo proti Debrecinu, Velikemu Varadinu in Aradu. Ogrska rdeča garda se večinoma udaja ali pa beži v neredu. V vseh zasedenih krajih smo naredili mir in prevzeli upravo v svoje roke. Madžarska sovjetska vlada prosl za ustavitev sovražnostl In za premirje. LDU Dunaj, 23. apriia. Sinoči je odšla ententna misija na posebno prošnjo v Budimpešto. Ogrska sovjet- ska vlada se je namreč po svojem poslaniku Polgarju obrnila na angleško vojaško policijo na Dunaju, naj po- sreduje, da bi se na vseh frontah, na rumunski in čehoslovaški, ustavile so- vražnosti. Sovjetska vlada prepušča ententni misiji odločitev, ali naj od- stopi. Angleäka misija se je sporazumno z italijansko vojaško misijo obrniia brezžično v Pariz in nrosila pooblastila, odpotovati v Budimpešto, da se infor- mira o položaju in da event, odpotuje na romunsko boji^če, da prične poga- janja za premirje. Llstnica urednlštva. Tinsko: V drugih zadevah se born sam natančno poučil pri pristojnih uradih in Ti born potem poročal. Zdrav! — Podčetrtek, Šofitanj, Št. Juri ob j. i., Store itd.: Hvala, pride vse na vrsto! (Voljno odvajilo), ki želodec krepi in črevesa ne draži, so Pellerjeve tek zbujajoče rabarbarske „Elzakroglice". 6 škatliic 9 K 50 v. Lekarnar E. V. Poller, Stubica, Elsatrg St. 356 (Hrvaško). Čez stotisoč zahvalnih pisem. Tudi za Pellerjev ,.EIsafluid", znano bolečine to- lažeČe sredstvo. Zavoj in poštnina se priračuna posebej, ali naiceneje, kolikor več se torej obenem naroči, temveč se prihrani (f) H kašlju in hripavosti se nagib- Ijajo samo osebe, ki za negovanje grla nimajo smisla. Potrebno je, usta in grlo vsak dan pregrgrati z razredčenim Fellerjevim „Elsa-fluidom". Ta osvežu- joča, razkužujoča in razkrajajoča iz- plakovanja ne odstranijo samo zlih posledic prahu, dima in vdihanih bo- lezenskih kali, nego ojačijo tudi sliiz- nice grla in jim dajo zmožnost, da po- kažejo svojo odpornost. Kdor Fellerjev rastlinski fluid rabi take, se najbolje varuje proti kašlju in hripavosti. Ta izptakovanja tudi razkrajajo. pospešu- jejo izmeČKe in lajšajo bolečine. Šest dvojnatih ali dve specialni steklenici tega preizkušenega domačega zdravila pošlje kamorkoli za samo 19 kron le- karnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg St. 356 (Hrvatsko). Kdor trpi na teles- nem zaprtju, naj vzame Fellerjeve na- lahno odvajajoče „Elsa-kroglice", ki se Jahko naroče obenem. 6 škatljic stane samo 9 K 50 v. Vzbujajo tek in po- spešujejo prebavo ter jim je dajati prednost pred vsemi močno učinkujo- Čimi in zatorej črevo slabečimi odvajili. Veselilo bi nas, ako bi cenjeni bralci ta napotek izkoristili. Fellerjeve Elsa- preparate vedno slišimo hvaliti. Zavoj in poštnina se priračuna posebej, ali najceneje, kolikor več se obenem na- ^lljg^več se prihrani. (f) zeTe^^HT^8*"6 lePe oadike od zgodnje pošta P^;ma, za oddati vrtnar Jelen, Zalog, Posta Fetrovče pri Celju. 584 2-1 f^nnT*nahnhn;? Dol«em P°'iU §t" 25» ^1^" fn nWtiVwn tOiJG,če iz ! ve'il ntcemščurkl ier ves nirčes mora poginiti, Ce se vporabljajo moja preiz- kuSeno najboljs'?! in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske mist 5 !<, za podgane In miši 5 K, z-d ščurke 5 K, tinktura za stenice 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, unifevalec moljev 2 K, piašek proti mrče- som2 in -\ K, tinktura proti ušem pri Ijudeh 3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek za usi v obleki in perüu 2 K, tinku-ra za bolhe pri pseh K 1*50, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po pov:i*)sRa ulica % HOTEbeilU BALKAN priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. Kosilo 177 za abonirane. 104—22 ČEVLJARSKA OELAVNICA Ruü.Zontic Bolniška (Špltalska) ulica štev. 2 (blizu kolodvora) ir.deluje čevlje po najnižji ceni in solidni iz^otovitvw 46 104 29 ~RESTÄVI<ÄajÄ~ NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. 260 104-32 L^stna meS'trija. 499 8—2 Restavrater FFfltlC PöDÜllC,