Kratek pogled v rastlinsko življenje. Rastline so žive stvari, polne čudotvornega delovanja in notranjega življenja, ki je pa žalibog zakrit o našim očem. Kakor pri ljudeh in živalih, odvisen j e povoljen razvoj in uspešna rast tudi pri rastlinah o d raznih predpogojev V prvi vrsti so rastline odvisne o d podnebja in vremena ; v enem podnebju obrodijo čist o druge rastline kakor v drugem . Podnebja in vremen a človek nima v oblasti in bi se tem silam tudi zaston j upiral. Zaradi tega naj bo skrb kmetovalca, da seje le takšne rastline, ki so za njegovo podnebje najbolj pripravne in le takšne vrste, ki so za dotične kraj e najbolj pripoznane . Že nekoliko bolj kakor na podnebje, lahko uplivarno na zemljo, kjer rastejo rastline Naša skrb naj bo, da zemljo pripravimo tako, kakor jo potrebujej o rastline . Kjer je preveč vode, da jo odstranimo, kjer premalo, da tako zemljo namakamo : skratka, da spravimo vodo v isto razmerje, ki rastlinam najbolj prija . Nadalje lahko zemljo zboljšujemo s tem, da jo globok o rahljamo in pridno obdelujemo . Vsaka rastlina pa potrebuje za svojo rast tud hrane; i n v tem ozira lahko poljedelec s svojim razu 2 mom rastlinam izdatno pomaga, jih čudovito okrepč a in podpre v bujrii rasti. Poljedelske rastline potrebujej o za svoj pravilni razvoj hrane, ki obstoji iz deset važni h hranilnih snovij; te snovi dobiva rastlina deloma iz zraka v plinasti obliki, deloma pa v obliki raztopljeni h soli, ki jih vsrkavajo korenine iz zemlje . Te hraniln e snovi se pretvarjajo v rastlini s pomočjo solnčnih žarko v v rastlinsko telo : rastlina raste. Najbolj čudovito je to , da je rastlina graditeljica in pa zgradba ob ednem . Notranje rastlinsko delovanje lahko primerjam o tovarni, kjer se s pomočjo solnčne svetlobe in gorkot e iz sirovin (redilne snovi, katere rastlina dobiva iz zrak a in pa iz zemlje) izdelujejo porabni izdelki n. pr. škrob. sladkor, tolšče, beljakovine itd . Kakor mora tovarna ustaviti delo, če ji zmanjka le ene tvarine, ki je potrebna za konečni izdelek, ravno tako tudi rastlina n e more naprej rasti, če nima vseh potrebnih redilni h snovi na razpolago . Te redilne snovi imajo namreč, pri gradnji rastlinskega telesa vsaka svojo nalogo i n delujejo v čisto gotovem, določenem smislu, tako d a je čisto nemogoče nadomestiti eno redilno snov s kakšno drugo ; če primanjkuje rastlini le ene redilne snovi, zastane v rasti prav tako, kakor če ji zmanjka vode . Skratka : Pridelki naših rastlin se ravnajo po oni redilni snovi, ki je v zemlji v najmanjši množini . Nekaterih redilnih snovi je v zemlji in zraku totiko. da jih rastlinam nikdar ne primanjkuje, (vodik , ogljik, kisik, železo in žveplo) . Drugih redilnih snovi je pa v zemlji tako malo, da jih večkrat primanjkuje i n te so : fo sfo rov a kislina, kali, dušik in včasi tudi apno. Te zadnje redilne snovi je treba tedaj zemlji dovažati, če hočemo imeti trajno dobre pridelke, in t o delamo z gnojenjem . Izmed imenovanih štirih redilnih snovi je ko t nekaka gonilna moč rastlinskega življenja posebn o važen duši k, ker v prvi vrsti povzroča, da se rastlinske koreninice na vse strani hitro in fino razrastejo ; s tem je dan predpogoj uspešne hranitbe rastlin . Nadalje je pa dušik ona snov, ki je neobhodno potrebn a za napravljanje listov in sadu . Dušik je namreč glavn a sestavina dragocenih beljakovin, ki se izdelujejo v rastlini, in je zaradi tega tudi z vsemi življenskim i pojavi v rastlinskem telesu v najtesnejši zvezi . Pomanjkanje dušika se na rastlinah hitro pozna na ozki h listih, ki imajo nezdravo svetlozeleno do rumenkasto barvo, in so ob koncih rudečkasti . Tla slovenskega ozemlja so v obče uboga na dušiku ; treba je tedaj, da dovažamo z umnim gnoje njem rastlinam dušičnate hrane v lahko raztopljivi obliki . Popolen uspeh imamo pa seveda le tedaj, če je tud i drugih redilnih snovi (fosforove kisline in kalija) zadost i v zemlji in če zemljo tudi dobro pripravimo in p o možnosti zboljšujemo (n. pr. z osuševanjem, namakanjem, s pridnim obdelovanjem, z uporabo dobreg a semena in izbiro za naše razmere najboljših rastlin , s pravilno setvijo in s pravilnim oskrbovanjem rastlin) . »Z emeliski duši k « , ki ga nahajamo v zemlj i kot ostanek rastlinskega življenja in kot ostanek gno jenja s hlevskim gnojem v največjih slučajih nikako r ne zadostuje za dolgo časa v rastlinsko hrano, ker se prepočasi izpreminja v uporabno obliko, in ga zaradi tega rastline le v prav mali množini lahko uporabljajo . Ta počasi in težko delujoči dušik naj se smatra ko t dušičnata zaloga, katere se rastline oprimejo le v naj 4 večji sili, če ni rastlinam druge, hitreje delujoče dušičnate hrane na razpolago. To pa ni na nobeden nači n priporočljivo, da bi vedoma zemljo preveč izmolzeval i na tej redilni snovi kajti, prvič ta zemeljski dušik sa m nikdar ne deluje tako očividno kakor pa v zvezi s hitro raztopnimi dušičnatimi solmi, in drugič bi se le prekmalu pokazalo pomanjkanje dušika v slabejši h pridelkih. Torej ne potratno izrabljanje zemeljskega dušika, ampak njegova zmerna in previdna uporaba , ki naj je zvezana z dovoljnim gnojenjem z dušičnatimi umetnimi gnojili, nam še le pomore do trajno dobrih žetev, — seveda moramo pri tem tudi skrbeti za primerno gnojenje s kalijem in fosforno kislino . Žveplenoklsli amoniak . Žveplenokisli amoniak se imenuje tudi »amoniakova sol« ali pa »amonijev sulfat«. Dobiva se kot postranski izdelek pri napravljanju svetilnega plina i n je izborno dušičnato umetno gnojilo. To gnojilo vsebuj e 24'5 -250 ~l0 amoniaka, kar odgovarja 20'17—20 . 60 0 /0 čistega dušika. To umetno gnojilo l ) postaja zadnji čas vedn o bolj znano in priljubljeno . Izdeluje se ga vsako leto več, raste pa tudi njegova uporaba neprestano, kar je gotovo znamenje, kako se je poljedelcem priljubilo , naj si bode za-se ali pa v mešanici s superfosfatom . Zadnji čas ga je začela tudi upeljavati kranjska kme 1) Prvi čas, ko so začeli izdelovati to gnojilo, je bil o vmes nevšečnih primesij v podobi rodanovih soli, ki sovečji množini za rastline — strup. Pri sedanjem načinu izdelovanja s prekapanjem amoniakove vode je to izključeno in j e vv kisli amoniak dandanes brez vsake kvarljive primesi . 5 tijska družba, ki ga bolj priporoča kakor čilski soliter . To je gotovo prav in nam bodo prihodnja desetletj a to jasno dokazala ; kajti zaloge čilskega solitra v južn i Ameriki so se že močno zmanjšale, zaradi česa pa tud i cene čilskemu solitru neprestano rastejo. Najboljšo i n najbolj pripravno nadomestitev čilskega solitra pa imam o ravno v tej amoniakovi soli. S tem bi se ob enem osamosvojili od amerikanskega vpliva . Ravno zadnj i čas se pa sliši tudi vedno več pritožb, da se s čilski m solitrom vedno več goljufa, ker ga najbrž že med vožnjo po morju pomešajo z drugimi nič- ali rnan j vrednimi tvarinami, kakor kuhinjsko soljo, peskom itd . In še nekaj, kar moramo poljedelcu na srce polagati, je to : Kupuj dušik v takšni obliki, ki se bo po tvoj i skušnji za tvojo zemljo najbolj obnesel in kupuj ga tam, kjer ga dobiš najceneje in zanesljivo dobre kakovosti . V čilskem solitru se nahaja okroglo 15°%o čisteg a dušika, v žveplenokislem amoniaku pa 20'60 01 0, tako da imamo pri gnojenju s 100 kg čilskeg a solitra isti učinek kakor s 75 kg žveplenokislega amoniaka. Seveda prav natančnega razmerja med temi dvemi gnojili dosedaj še niso dognali , radi tega mora kmetovalec pač sam preračunati i n preudariti, katero teh dveh gnojil mu pri sedanjih cena h obeta največ čistega dobička . Če nas stane l) 100 kg čilskega solitra s 150/0 dušika 34 K, tedaj nam pride 1 kg dušika na 2 K 26 v. Če pa kupimo 100 kg žveplenokislega amoniaka, k i ima 20% dušika v sebi, za 33 K, tedaj plačamo 1 kgdušika po 1 K 65 v. V žveplenokislem a rn o i) Za podlago so vzete cene I) . Majdičevega cenika v Celju G niaku dobimo torej l kg dušika za 61 vi- n a r j e v (a l i 27°/o) ceneje kakor v čilskem solitru . Kako je hraniti in pravilno rabiti žveplenokisli amoniak ? Žveplenokisli amoniak je belkastosiva, včasih tud i rumenkasto-zelena sol, katera se lahko brez skrb i hrani na kakem suhem prostoru, dokler je n e rabimo ; kakšne izgube na dušiku se pri tem ni bati . Če pa hranimo to gnojilo v mokrih prostorih, postan e mokro, radi tega je je najbolje nekaj dni pred uporab o pomešati s suho šoto, da se da bolje trositi . Nikdar pa se ne sme mešati žveplenokislega amoniaka s Tomasovo žlindr o ali pa z drugimi gnojili, ki vsebujejo apno, tudi se ne sme obenem s takimi gnojil i trositi ; v tem slučaju bi namreč apno oprostilo amoniak, ki je vezan na žvepleno kislino in šlo bi na m veliko dušika v zgubo, ker je amoniak zelo hlapen. Zatorej se naj Tomasova žlindra in druga apnena gnojila trosijo nekaj časa poprej . Najbolje jih je tako j po trošenju podorati ali pa z brano zavlačiti . Čez 1 4 dni ali 3 tedne pozneje se pa trosi žveplenokisli amoniak in ga je treba tako jdobro zavlačiti z brano, tako da pride plitv o pokrit in dobro pomešan z zemljo. Ako ravnamo n a ta način, je popolnoma nemogoče, da bi se zgubilo ka jdušika, kar so dokazali prof . Stoklasa, Dr. Lilienthal in drugi . Z vsemi drugimi gnojili, kakor guanom, super fosfatom, čilskim solitrom, raznimi kalijevimi gnojili itd . se lahko meša žveplenokisli amoniak brez skrbi . Ali 7 se naj žveplenokisli amoniak rabi tudi tam, kjer gno jimo s hlevskim gnojem? To je največ odvisno od kakovosti gnoja in pa od tega, kako močno sm o zemljo pognojili. V največ slučajih rastlinam ne zadostuje dušik, ki ga dobijo v hlevskem gnoju . Pomisliti moramo namreč, da se dušik hlevskega gnoja v zemlj i prav počasi izpreminja v porabno obliko (soliter), v koji še-le lahko služi rastlinam v živež ; nadalje se p a že na gnojiščih, naj smo še tako previdni, poizgubi veliko dušika in sicer ravno oni del, ki bi v zemlj i najprej prišel do učinka . Iz tega vzroka je hlevski gno jsicer izvrsten v tem oziru, da se zaloga dušika v zemlj i pomnoži, a manj važen v tem oziru, da bi tako j odločno pospešil rast. Kako učinkuje žveplenokisli amoniak ? Izmed poljedeljskih rastlin so edino le metuljnic e (detelje in sočivje) zmožne, da sprejemajo potrebn i dušik iz zraka; zaradi tega jim pravimo tudi duši k nabirajoče rastline. To lastnost pripisujemo nekim posebnim glivicam (bakterijam), ki se naselijo na koreninah teh rastlin, vsprejemajo zračni dušik, ga pretvarjajo in prepuščajo potem rastlinam, na kterih so s e naselile. Vse druge poljedelske rastline pa potrebujej o že izgotovljene dušičnate hrane in to najdejo v podobi soli, ki so raztopljene v zemlji . Akoprav rastlinske korenine tudi amoniakov duši k lahko vsrkavajo, je solitrov dušik neprimerno boljš a redilna snov, ker ga korenine lažje vzprejemajo in pa ke r ga ne vpijajo zemeljski in humozni delci — kakor amoniak , temveč ostane v zemeljski vlažnosti raztoplje n in prost, tako da se na ta način včdno dovaža rastlinam . 8 Iz tega razloga je žveplenokisli amoniak rastlinam šele potern prava rediln a s n o v, k o s e j e i z p r e m e n i l v zem lj Iv soliter. To se pa zgodi tem lažje, čim ugodnejši so pogoj i (zrak, gorkota, mokrota, glive in apno) . ki pospešujej o to izpremenitev v zemlji . Humozna, topla zemlja v troj i je srednje veliko vlažnosti in apna, pospešuje razvoj in delovanje soliter tvorečih gliv, zaradi tega pa tud i vidimo, da se žveplenokisli amoniak v taki zemlji jako naglo izpreminja v soliter. V težki, mrzli in pre mokri zemlji, ki ima malo humusa, apna in gliv, p a se vrši ta izpremenitev le zelo počasi . l ) Da se torej napravi izžveplenokisleg a amoniaka v zemlji soliter, so potrebni ist i pogoji kakor za razvijanje in rast rastlin . Kakor se torej razvijajo rastline hitrej e ali počasnej e, ravno tako se dela po potrebi dušičnata hrana zanje. Z e m l j a i m a pa tudi l a stn o s t , da vpija amoniak v se in ga prav trdno pridržuje ; pri umni uporabi je s te m izključena vsaka zguba dušika, vzlasti g a ne more izpirati dež. Ker vse poljedelske rastline jako željno vsprejemajo dušik v lahko raztopni obliki, se mora biti pra v previden, da se to ne zgodi v pretirani meri ; pri gno jenju s čilskim solitrom je nevarno, da bi se dušik a nepotrebno preveč potrat'lo, ker ga rastline ne morej o i) V obče se trdi, da pil tej izpremenitvi uide nekolik o dušika in se navadno računa, da da JOO delov amoniakoveg a dušika 90 delov solitrovega dušika Ce se pa v ugodnih raz merah žveplenokisli amoniak prirnerno rabi, namreč, da se g a plitvo podorje, podkoplje ali dobro zavlači, se tega ni bati, ke r amoniak ne more izpuhteti . 9 tako hitro prebavljati, kakor ga jemljejo iz zemlje . To ima slabe posledice, ker vsled tega sad zori počasneje , in ne postane tako dober; dušik, kolikor ga je bilo preveč, se je spravil v sad kjer nam je pa večkrat l e v škodo (n. pr. pri pivovarskem ječmenu). Pa tudi v drugem oziru ni dobro, če se dovaža rastlinam prehitro in preveč dušika v podobi čilskega solitra, kajt i listi se razvijajo le enostransko, prehitro in raditeg a prenežno ; dovzetni so vsled tega za marsikatel o boleze n kakor snetljivost, rjo, medeno roso itd . Vrhutega se dostikrat pripeti, da se lahko raztopni solitrov duši k prehito izpere v zemljo, tako da pozneje, ko bi rastlin e bile najbolj potrebne, primanjkuje dušičnate hrane . V začetku potrata, konečno pa pomanjkanj e dušika to deluje slabo ; če m še od prej dosti dušika v zemlji, dobimo le slabe pridelke . Tem ravno opisanim neprilikam se kmetovale c lahko izogne, ako dovaža rastlinam vedno enakomern o po potrebi dušika To s e n a j l a ž j e d o s e ž e z gnojenjem z 2veplenokisl im am o n iako l< i s e zmerom le po potrebi razkraja ; zaradi tega s e ni bati, da bi bilo rastlinam zdaj preveč, zda j zopet premalo dušika, kar se prav lahk o pripeti, ako gnojimo s solitrom. Mnogi poskusi so pokazali, da rastline, kateri m se dovaža dušik v podobi žveplenokislega amoniaka , odločneje kljubujejo glivičnim boleznim ; zaraditega se naj daje temu gnojilu prednost v zaprtih legah, kje r redno nastopajo te bolezni . Pa tudi pridelki so po take m gnojenju boljši, ker se napravi več suhe snovi ; to je jako važno za krmsko peso in krompir, katerega rabimo v kretske namene. V obče se lako reče, da je to znojenje važno pri onih rastlinah, ki jih priclelu 10 jemo radi sladkorja in škroba (n . pr. sladkorna pesa , trta, krompir za žganjarstvo) . Kajti ne samo mno žina ampak tudi kakovost pridelka nam mor a biti merodajna. Da dobiš dobro, pri pekarjih priljubljen() pšenico, za pivovarne pripraven ječmen, dober, okusen krompir, ki se dolgo drži in okusn o vrtnino, je odvisno od tega, ali dobro in praviln o dovajaš rastlinam dušik, kar se ti najbolje posreči , ako gnojiš z žveplenokislim amoniakom. Pri gnojenju s čilskim solitrom se sicer prenaglem u razvijanju rastlin vsled premnogo dušika kakor tudi , da se dušik prehitro ne poizgubi v nižje zemeljsk e plasti, lahko odpomore s tem, da večkrat in po male m gnojimo, vsled tega imamo pa več izdatkov in del o zahteva precej razuma. Ž v e p l e n o k i s l i a m o n i a k se lahko ves naenkrat raztrosi ; s tem s e prihrani mnogo dela in truda in gnojenj e je mnogo enostavnejše. Kako vpliva podnebje in vrelne na učine k Žveplenokislega amoniaka ? Žveplenokisli amoniak se v zemeljski vlagi kmal u raztopi in zemlja ga močno vpija v se in trdno pridr žuje ; zaraditega je to gnojilo posebno pripravno z a kraje, kjer je veliko dežja. Ce gnojimo v takih kraji h s čilskim solitrom, tako ga dež prehitro izpere v spodnj e plasti, ker ga zemeljski delci ne vpijajo. Ravno tak o se žveplenokisli amoniak priporoča v krajih, kjer i e začetek pomladi vlažen in deževen, pozneje pa pritisn e suša. Če v tem slučaju gnojimo s čilski m solitrom 2e zgodaj, tako ga izpere dež, predno pride do učinka; če gnojimo pa pozneje, primanjkuje v zemlji zadostn e vlažnosti, tako da ne pride v pravem čas u do učinka, pozneje pa zavlačuje k večje m zorenje pridelka. Žveplenok i' sli amonia k pa lahko trosimo kakor zgodaj hočemo, ne da bi se ga kaj poiz gu b i l o. Dolgotrajn a suša je seveda za učinek amoniakove soli ravno tak o malo koristna, kakor pri drugih gnojilih ; vsekakor pa tudi v prav suhih letih ne ostane brez učinka, kako r so pokapali razni poskusi profesorja Oerlacha. To si pa lahko razlagamo tako-le : pri gnojenju s čilskim solitro m se pospešuje prebojna rast listov, ki pa izhlapevaj o tudi dosti več vode ; z žveplenokislim amoniakom gnojene rastline pa ne silijo tako v listje, zaraditega n e izhlapevajo toliko vode in lažje prestajajo sušo. V obče pa lahko rečemo, da žveplenokisli amoniak naj bolje učinkuje v vlažnih in toplih letih. Za kakšno zemljo se gnojenje s žveplenokisli m amoniakom najbolj priporoča ? Razven kisle barske zemlje, ki se mora za pri delovanje poljedelskih rastlin še le pripraviti (z osuše vanjem in primernim gnojenjem), je za gnojenje z amoniakovo soljo pripravna vsaka zemlja, sam o da ni preveč močvirna in da ni popolnom a brez apna. Najboljši učinek dosežemo pa na gorki, srednj e vlažni in srednje težki zemlji . Tudi prav lahka i n peščena zemlja, je v mokrih letih kaj pripravna za gnojenje s tem gnojilom ; če bi v tem slučaju gnojil i s čilskim solitrom, imeli bi preveliko izgubo na dušiku ysled izpiranja. Pa tudi za težko glinasto in ilovnat9 zemljo se daje — vzlasti pri močnem gnojenju -- prednost amoniakovi soli, ker bi s čilskim solitro m zveznost take zemlje le še povečali in bi tako pripo mogli, da se napravlja na površju zemlje skorja, ki j e za rastlinsko rast toliko neprijetna . Na močno apneni zemlji se naj .'v e pleno isl i amoniak takoj po trosen j u dobro pomeša z zgornjo plastjo zemlje, kar se lahko zgodi, če ga takoj zavlačim o ali plitvo podorjem o. Če tega ne napravimo , izpuhtelo bi narn nekaj amoniaka, ki postala vsle d apna prost, v zrak . Pri pomešanju z zemljo se pa n e more zgoditi, ker ga vsrkavajo zemeljsk i delci in ga pridržuje zemeljska vlažnost. Če hočemo pa zernljo, ki ima še odprej precej dušika v težko raztopni obliki, tudi še pognojiti s hitreie delu jočim dušičnatim gnojilom, se tudi za ta slučaj pripo roča gnojenje z amoniakovo soljo ; dobimo namreč potem rastline, ki so v bilkah močne in vsled tega manj poležejo, kakor je to dokazal dr . Clausen . I(eclaj in v kakšnih množinah se naj trosi ž'veplenokisli amoniak ? Če hočemo imeti od amoniakove soli popol n učinek, trositi jo je treba o pravem času. Pred vsem je pomniti, da amoniakov dušik šel e poten' popolnoma učinkuje, ko se je v zemlji izpremenil (okisal) v soliterno ki slino, za kar le vsekakor potrebno nekaj časa in j e odvisno od podnebja, vremena in zemlje. Pii mrzlem vremenu, in če zemlja vsled gotovi h lastnosti (pomanjkanje apna in bakterij) zavlačuje to 13 okisanje, je tudi delovanje žveplenokislega amoniak a počasneje . Če rabimo žveplenokisli amoniak v jeseni z a gnojenje k o z i m i n i, tedaj naj se trosi tik pred setvijo ali pa ob setvi . Če ga hočemo rabiti v s p om l ad i za nav rh n ognojenje k ozimini, tedaj se naj trosi kolikor mogoče zgodaj, še gredno začn e rast (konec februarja in začetek marca), ker potrebuj e ozimino žito ravno v času, ko se rast zbudi, najve č dušičnate hrane, in bi poznejše gnojenje ne imelo isteg a učinka. Ravno isto načelo naj velja tudi p r i gnojenj u travnikov z amoniakovo soljo, ki se naj trosi tako zgodaj, kakor to dopušča mokrota na travnikih. Kajti ravno v tem, da se trave že v prvem času ojačijo in prisilijo k hitri rasti, imamo dostikrat naj večji dobiček, ker nam porastejo Že do časa, ko navadno nastopi suša. Če gnojimo z žveplenokislim amoniakom k p o ml adan ski m setvam, tedaj ga moramo trosit i nekaj časa pred setvijo, k okopavinam povprečn o 14 dnij do 4 tedne poprej . Na lahkih zemljah zadostuje , če se ga trosi 8 14 dnij pred setvijo . Vzlasti naj se trosi to gnojilo bolj zgodaj tedaj, če pridelujemo rastline , katere rastejo le kratko časa in potrebujejo že zgodaj hitro raztopnega dušika (n. pr. ječmen, zgodnji krompir itd) . Natančnih predpisov, koliko časa pred setvijo se naj v vsakem posebnem slučaju trosi žveplenokisl i amoniak, nimamo, ker je to za razne zemlje različno ; ravno tako se tudi ne more čisto natančno določiti , koliko tega gnojila se potrebuje k raznim rastlinam , ker se to pri različnih zemljah nekoliko menja . Zardi 14 tega je najbolje, če vsak posameznik napravi najprvo mal poskus, da se prepiča sam, koliko je vredno t o gnojilo za njegove razmere in v kterih množinah s e najbolje splača. Kako je delati take poskuse, o tem s e najde navodilo na koncu te knjige. Številke, ki se nahajajo v drugem delu knjižice glede tega, kolik o žvepl en ok isl ega amoniaka se potrebuje z a posamezne rastline, naj se smatrajo le kot n ek a k a splošna navodil a, ki se naj za vsak posameze n kraj še le s pomočjo malih poskusov preizkusijo. Le tako je mogoče najbolje spoznati, kaj je za nas najboljše . Koliko časa učinkuje žveplenokisli amoniak ? Zemeljski delci pridržuje amoniakov dušik ; iz tega sklepamo z gotovostjo, d a ostane oni del a m oniaka, ki se še ni izpremenil v soliter i n ki ga rastline iz kakoršnegakoli vzrok a niso mogle uporabiti, dobro ohranjen v zemlji in pride vsled tega v prid prihodnj i s e t v i% in to tem bolj, čimpreje obsejemo dotičn i prostor (n. pr. pri setvi ozimine) S praktičnimi poskus i in znanstvenimi preiskovanji (n . pr. prof. Heiden, prof. Backhaus, dr Lilienthal i . dr.) se je dokazalo, da učinkuj e žveplenokisli amoniak tudi še drugo leto . Novejša raziskovanja so namreč pokazala, da je ravno žvepleno kisli amoniak kaj pripraven, da služi raznim bakteriam , glivicam in algam v hrano. V telesu teh malih rasti nskih bitij se izpremeni amoniakov dušik v (glivično ) 1) Vzrok, da rastline neizkoristijo popolnoma dušičnateg a gnojenja je lahko azličen . ali prebogato gnojenje z dušikom , ali pomanjkanje kake druge iedilne snovi, ali neugodno vrem e ali pa rivalski in rastlinski škodljivci . beljakovino ; ta beljakovina se pozneje, ravno tak o kakor druge beljakovine razkroji in pri tem nastaj a amoniak, ki se zopet presnavlja v soliterno kislino , torej v obliko, v kateri služi zopet v hrano kmetijski m rastlinam. Nadalje je našel prof. Pfeiffer, da so gotov i delci zemlje, vzlasti lahko pretvarjajoči se del razprhneiega kamenja, takozvani zeol ti, ki pridržujej o amoniakov dušik dosti krepkeje, kakor se je popre j mislilo. Usled tega je učinkovanje počasneje, pač p a vedno enakomerno, vsled česar tudi rastline enakomerneje rastejo. Ta dušik, ki ostane nekaj časa v zemlji pridržan in pride šele pozneje do gospodarskeg a učinka, se -pa navadno ne upošteva ; to je bil tudi največ vzrok, da se je žveplenokislemu amoniaku pri pripisovalo v obče manjši učinek kakor čilskemu solitru . S polno pravico torej lahko trdimo, d a žveplenokisli amoniak učinkuje dalje časa ; kako dolgo, to je odvisno od razmer (n. pr. kakšno je podnebje, koliko je bakterij v dotični zemlj i in kakšne rastline sejemo pri prihodnji setvi) . Gnojenje najvažnejših kmetijskih rastlin — s po sebnim ozironi na žveplenoldsli amoniak . Splošna opomba. Še enkrat moramo povdarjati, da enostransk o gnojenje z eno samo redilno snovjo (n . pr. samo s fosforovo kislino, samo s kalijem ali samo z dušcem) n e more imeti pravega učinka; iastline potrebujejo za dobro rast vseh redilnih snovi (fosforova kislina, kal i in dušik) ob enem . Gnojenje se v obče tem bolj splača, 16 kolikor bolje obdelujemo zemljo in kolikor bolje tudi drugače skrbimo za povoljno rast n. pr. z osuševanjem premokrih prostorov, dovažanjem humusa itd Gnojenj e z apnom na že od narave apnenih tleh deluje v te m smislu, da se redilne snovi hitreje razkrojijo ; v zemlji pa, ki je od narave uboga na apnu, mora se za dovažanje apna ravno tako skrbeti, kakor za dovažanj e drugih redilnih snovi. Nadalje je pri gnojenju prav važno , da ravnamo prav s hlevskim gnojem: na gnojišču skrbi, da ga imaš dobro steptanega in vedno nekoliko vlažnega, ker se tako najbolje ohrani ; na njivi pa glej, da ga hitro raztrošiš in plitvo podorješ. Najbolje izkoristijo hlevski gnoj okopavine (posebno krompir , potem pesa, koruza itd. ) Sledeča majhna razpredelnica naj nam pokaže , koliko redilnih snovi v kilogramih je treba na l h a različnim rastlinam v gnojenju dodati, da dobim o srednjo žetev : Rastlina dušik fosforova kislina t Kal i p ita . 25 45 -50 45—5 0 sočivje . 50—60 70—8 0 krompir . 35 30 35 80 oljnate rastline 45—75, 45 - 50 50 travniki . 0—15 120— 12 5 (pozneje manj) 80 za lahko, 40—5 0 za težko zemljo Ker je posamezniku nekoliko težko določiti, v kakšni obliki naj daje te hranilne snovi posamezni m 1) Sočivju se z dušikom ne gnoji, ker spada sočivje me d rastline, ki si same iz zraka nabirajo dušik . 17 rastlinam na razpolago in koliko gnojila naj se upo rablja, dajemo našim čitateljem v sledečem krate k pregled, ki je sestavljen po najnovejših virih : Koliko in kakšna umetna gnojila se naj rabi na l ha ? Pšenica. V obče je bolje, da gnojimo prejšnj i rastlini. Ce je pa zemlja premalo gnojena od zadnjega gnojenja, tedaj se priporočajo umetna gnojila in sicer . 80—100 kg 40 0/0 kalijeve soli, 200—250 kg superfosfata , 60—80 kg žvepleno-kislega amoniaka . Na lahkih zemljah in za ozirmno pšenico se bolj e obnese : 250—500 kg kajnita, 300—400 kg Tomasov e žlindre, 60—80 kg Žvepleno-kislega amoniaka . Pomniti je pa treba, da se naj trosi Tomasov a žlindra vsaj 14 dni pred žvepleno-kislim amoniakom. Če stoje setve pomladi slabo, trosi se naj 80 kgčilskega solitra . Rž. Ozimina : 500 kg kajnita, 300—400 kg Toma sove žlindre, 60—100 kg žvepleno-kislega amoniaka . Tomasova žlindra naj se trosi pred žvepleno-kisli m amoniakom ; jarina : 200 kg superfosfata, 150—200 kg 40 0/0 kalijeve soli, 80 kg žvepleno-kislega amoniaka . Ječmen. Če hočemo pridelovati dragoceni pivo varski ječmen, ne smemo gnojiti nikdar s svežim hlevskim gnojem, ampak z umetnimi gnojili in sicer : 400 kg superfosfata, 200 kg 40 0/0 kalijeve soli, 150 kg žvepleno- kislega amoniaka. Oves. Čeravno raste oves tudi na slabi zemlji , tako narti na drugi strani vendar le prav dobro plačuj e umetna gnojila . Najbolj hvaležen je za dušik in sice r v podobi žvepleno-kislega amoniaka . 18 Priporoča se : 150 kg žvepleno-kislega amoniaka, 300 kg superfosfata . Na peščenih zemljah naj se vzam e še 200 kg kajnita . Ajda. Ajda potrebuje precej fosforne kisline i n kalija. Sveži hlevski gnoj ji pa ne ugaja: raste prebujno in rada poleže . Zaradi tega se priporočajo umetn a gnojila in sicer na 1 ha : 80—100 kg 40°/0 kalijeve soli , 200 300 kg superfosfata . Dušičnata umetna gnojila samo tam, kjer je zemlj a prav uboga na dušiku, — približno 50 kg čilskega solitra . K o r u z a . Koruza zahteva močno gnojenje s hlevskim gnojem Ako zemlja ni dosti gnojna, je dodat i sledeča umetna gnojila: ' 250 kg superfosfata, 200 kg žvepleno-kislega amoniaka. Ako primanjkuje kalija v zemlji, naj se vzame še 200 kg 40°/0 kalijeve soli. Krompir. Krompir od zemlje mnogo zahteva , ker potrebuje mnogo redilnih snovij, posebno kalija , ter mu je treba zato močno gnojiti . Navadno se krompirju gnoji s hlevskim gnojem , vendar pa se pomožno gnojenje z umetnimi gnojil i vedno jako dobro izplača, ker potrebuje krompir lahk o raztopnih in hitro delujočih redilnih snovij . Kot dušičnato umetno gnojilo se naj vzame vedno žveplenokisli amoniak, ker h krompirju dosti bolje deluje kako r čilski soliter . V zvezi s hlevskim gnojem se priporočajo sledeča gnojila : 100—200 kg 40°/° kalijeve soli, 180 kg superfosfata, 80 kg žvepleno-kislega amoniaka . Če gnojimo samo z umetnimi gnojili, se priporoč a povprečno : 200 kg 40°/0 kalijeve soli, 200 kg superfosfata, 200 kg žvepleno-kislega amoniaka . Na lahkih zemljah se vzame več kalijeve sol i (do 300 kg), na težkih pa več superfosfata (do 350 kg) . 19 Korenje: Za korenje pride v poštev žveplenokisli amoniak in pa 40°/0 kalijeva sol, zadnja posebn o v zemljah, ki so uboge na kaliju . Pesa : Na 1 ha 200 kg žvepleno-kislega amoniaka , 600 kg Tomasove žlindre (ali 300 kg superfosfata), 250 kg 40°/0 kalijeve soli . Lan. Na 1 ha 200 kg čilskega solitra ali žvepleno kislega amoniaka, 500 600 kg kajnita in pa nekolik o superfosfata ali Tomasove žlindre . Hmelj . Podlaga hmeljskemu gnojenju naj ostan e hlevski gnoj in sicer goveji. Vsekako pa so pokazale skušnje, da se najbolj' uspehi glede kakovosti in koli kosti dosežejo, ako se razven hlevskega gnoja rabij o tudi primerna umetna gnojila, najbolje menjalno s hlevskim gnojem . Za vsako rastlino se priporoča približno vzeti : 120g čilskega solitra ali žvepleno-kislega amoniaka , 100 g superfosfata, 80g žvepleno-kislega kalija ali pa 40 /0 kalijeva sol . Na 1 ha približno 350 kg čilskega solistra al i žvepleno-kislega amoniaka, 300 kg superfosfata, 250 kg kalijeve soli ali žvepleno-kislega kalija . Tudi pri hmelju se vobče bolj priporoča gnojit i z žvepl.-kislim amoniakom, kakor s čilskim solitrom . Vinska trta. V vinorejskih pokrajinah je navadno revščina na gnoju. Razven tega je hlevski gnojnajvečkrat prav teško spravljati v strme lege . , Postal a so zaraditega umetna gnojila največjega pomena. Pri trtah je vedno rabiti žvepleno-kisli amoniak, ker dalje časa in bolje učinkuje kakor čilski soliter . Kot kalijevo gnojilo naj se vedno rabi le 400;0 kalijevo sol, 20 Za jesensko gnojenje naj se vzame približno n a 1 ha: 250 kg 40% kalijeve goli, 600 kg Tomasov e žlindre, 250 kg žvepleno-kislega amoniaka. Pri pomladnem gnojenju naj se vzame mest o Tomasove žlindre superfosfat. Tomasova žlindra naj se trosi vsaj 14 dni pred žveplena-ki slim amoniakom . Ce je zemlja prav slaba, vzame se umetnih gnoji l razmeroma več, če pa gnoiimo tudi s hlevskim gnojem, razmeroma manj. Sadno drevje : Na 100 m2 drevesnice dajem o po 3 kg 40 0/0 kalijeve soli, 5 kg superfosfata (ali 7 kg Tomasove žlindre), 4 kg žvepleno-kislega amoniaka al i čilski soliter . Za eno mlado drevo zadostuje 0'20—0'50 kg žvepleno-kislega amoniaka, 0'25— 0'50 kg 40% kalijeve soli, 0'25—0'50 kg superfosfata . Povrtnina : Rudeče jagode na 100 m2 se računa : 3 kg 400/0 kalijeve soli, 2 /,g superfosfata, 3 kg žvepleno kislega amoniaka . Zelje (vsake vrste) na 100 m2 : 3 kg 40% kalijeve soli, 3 kg superfosfata, 3 kg žvepl.-kislega amoniaka . Kumare in čebula na 100 m2: 3 kg 40 0/0 kalijeve soli, 4 kg superfosfata, 2 kg žvepl.-kislega amoniaka . špargel j . Špargelj naj se gnoji eno leto s hlevskim gnojem, drugo leto pa z umetnimi gnojili i n sicer na 1 ha 500 600 kg kajnita, 200—300 kg super fosfata, 300 kg žvepleno-kislega amoniaka. Pri drugi zgodnji povrtnini kakor špinači, zgodnj i redkvici, karoti, je bolje opustiti dušičnato gnojenje . Detelje Domača detelja in lucerna ste jako hvaležni za gnojenje s fosforovo kislino in kalijem. 21 Da detelja slabo izgleda, je največkrat krivo primanjkanje teh dveh snovi ;, posebno kalija Priporoča s e tedaj gnojenje s 500—600 kg kajnita (150—200 kg 40°' ° kalijeve soli), 300—500 kg Tomasove žlindre na l ha. Ce mogoče, naj se gnojila zmešana potresejo že jeseni. Ce manjka zemlji apna, naj se tudi apno trosi . Travniki . Do sedaj je bilo v obče razširjen o mnenje, da je gnojiti travnike le s fosforno kislino i n kalijem, ki pospešujejo rast detelj . Ce delamo pa tako leto za letom. opazimo kmalu, da postane ruša jak o redka, ker so nam razne detelje in druge metuljnic e pregnale travo. Ce hočemo imeti gosto rušo, gnojiti moramo tu in tam tudi z dušičnatimi gnojili, n . pr. v podobi gnojnice ali pa v podobi umetnih gnojil . Lahko se pa dušičnata gnojila tudi ob jednem s kali fosfatnimi rabi. V tem slučaju se priporoča sledeče : za jesensko gnojenje se vzame na 1 ha povprečno 500 kg Tomasove žlindre, 500 kg kajnita; spomladi se potrosi še približno 200 kg žvepleno-kislega amoniaka . Za pomladno gnojenje se rabi : 500 kg superfosfata , 150 kg 40°/° kalijeve soli, 200 kg žvepl .-kislega amoniaka. Ravno tako dobro ali še bolje se pa obnese, č e gnojimo nekaj let s Tomasovo žlindro in kajnitom , potem pa z žvepleno-kislim amoniakom ali pa z gnojnico. Če imamo voliti med č,lskrm solitrom in žvep] kislim amoniakom, rabi naj se vedno žvepleno-kisli amoniak. Gnojenje z žvepleno-kislim amoniakom se splača posebno v takih letih prav dobro, kadar im a seno visoko ceno ; treba ga je pa trositi zgodaj spomladi , kakor hitro skopni sneg. Da se prepričamo, kako se splača na travniki h gnojenje z žvepleno-kislim amoniakom, napravimo s i sledeči poskus : 22 Velikost vsacega posameznega dela : 2 a. 10X20 In . ' 2 3 4 5 6 negilo~eno gnojeno s kalin in fosforno kislino PIIOJCIIO s kalUem, [OS– llef101eliO fOrflO kislico žvenl .-kis, amoniakom gnojeno s kujem In fosforno kislino PHOIellt s Kalom, fos - toro kislino 111 ŽUPI-RIS , amoniakom -- IQ m Pri natančnem opazovanju kmalo vidimo, da prevladajo na parcelah 2 m 5, katere so bile gnojen e samo s kalijem in fosforno kislino, razne metuljnic e (detelje in grašice), medtem ko so dobre in sladk e trave izginile ; vsled tega se je ruša precej zredčila . Ce pa pogledamo parcele 3 in 6, ki so bile gnojen e razven fosforne kisline in kalija tudi s žvepl.-kisli m amoniakom, vidimo, da so trave in detelje ravno v pravem razmerju in da je ruša dosti lepša in gostejša. Gnojilni poskusi na polju. Koliko gnojil se naj uporablja, ni vedno jednako ; pravo mero zadenemo tedaj, če presega vrednost pridelka kolikor mogoče izdatke za gnojenje, ali z drugimi besedami povedano, če smo dosegli z gnojenjem največji čisti dobiček . To se seveda ravna po čas u in kraju, ker je odvisno od podnebja, obdelave dotičnega zemljišča, vremenskih odnošajev, od cene gnoji l in od menjajoče cene pridelkov . Zaraditega so tudi številke, ki nam kažejo, kolik o umetnih gnojil se naj rabi za posamezne rastline, z a kmetovalca le nekaka opora da ne dela preveliki h 23 napak, katera umetna gnojila in v kaki meri mu bod o dajala največ čistega dobička, o tem naj se najprv o sam prepriča z malim gnojilnim poskusom na svoje m zemljišču. Pri tem moramo tudi upoštevati, v kakšne m kolobarnem redu sledijo rastline ena drugi, ker je tudi od tega v veliki meri odvisno, ali potrebujejo dotične rastline več ali manj gnojenja . Pri gnojilnih poskusih je važno, da dobimo od govor na sledeča vprašanja : 1. Ali se splača razven doma pridelanega hlevskega gnoja uporabljati tudi še umetna gnojila ? V največjih slučajih se pri razumni uporabi takšno pomožno gnojenje splača, zlasti pri pridelkih , ki stojijo v kolobarju na drugem ali tretjem mestu . 2. Od katerih umetnih gnojil je pri danih raz merah pričakovati največ učinka ? Na to vprašanje najdemo kažipot v vseh novejših knjigah o gnojenju,') tako da lahko svoje poskus e omejimo le na najvažnejša gnojila . 3. Koliko umetnih gnojil se naj rabi , da dobimo največji čisti dobiček ? Čim bolj sta si dve umetni gnojili z ednakimi redilnimi snovmi podobni glede učinka, kakor n. pr. Tomasova žlindra in superfosfat, čilski solitar in žvepl .kisli amoniak, tem bolj se je ozirati na to, v ktere m umetnem gnojilu dobimo posamezne redilne snovi (fosforovo kislino, dušik) ceneje (glej str. 4). Veliki razloček v ceni lahko vpliva v tem smislu, da kakšn o gnojilo popolnoma nadomestimo z drugim, med te m ko pri majhnem razločku v ceni kaže še zmirom ostati 1) Najbolj razširjena in priporočila vredna je knjiga . Dr. R. Skazil : Nauk o gnojilih . 24 pri onem gnojilu. ki se je za naše razmere pokazal o kot najbolje. Odločilno naj bo za nas : rabi izmed dveh podobnih gnojil isto, ki ti pri danih razmerah in cena h obeta z gotovostjo večji dobiček. Pri taki h preračunih moramo seveda tudi upoštevati, katero umetno gnojilo učinkuje dalje časa in kakšen je učine k na dobroto pridelka . O količini potrebnih gnojil imamo le splošn a navodila, katera je treba za vsak posamezen slučajprilagoditi dotičnemu stanju zemljišča in vremenski m odnošajem. Važno je tedaj, da smo si na jasnem, kolik o pridelka lahko v najboljšem slučaju pričakujemo o d svojega polja, ker iz tega lahko približno povzamemo , kolika množina umetnega gnojila se nam lahko splača . Manj važno je to vprašanje pri gnojilih, ki učinkujej o dalje časa, kakor pr. Tomasova žlindra in žveplenokisli amoniak ; če vzamemo takih gnojil tudi nekolik o več, pokaže se uspeh gnojenja še pri drugi, tretji rastlini. Za gnojilne poskuse naj veljajo sledeča pravila : -1 . Ne začni kakšnega poskusa, katerega ne misliš do konca zasledovati . 2. Ce je suša ali izvanredna mokrota, ponavljaj poskus več let zaporedoma . 3. Ne začni poprej gnojiti v velikem, dokler nis i po natančnih poskusih dobro poučen, katera gnojil a so za tebe najbolja. 4. Pri poskusnem gnojenju išči si odgovor na lahka in na'vadna vprašanja ; le redkokedaj se ti b o posrečilo dobiti odgovor na več vprašanj ob enem . 5. Za poskus si odberi del svojega polja, ki ima sledeče lastnosti : a) povsod enako zemljo , b) enako mokroto, _5 celi prostor mora biti v enakem gnojnem stanju . d) enaka obdelava . 6 . Poskusa se loti na sledeči način : a) Najprej si razdeli določen prostor v tolik o ednakih delov, kolikor jih potrebuješ za svoj poskus . Dobro je, da se posamezne parcele ponavljajo (glej poskus pri travniku), ker dobimo na ta način nek o kontrolo pri svojem delu . Med dvema sosednima parcelama je pustiti najbolje m nepognojenega prostora . 1 Vsako parcelo zaznamuj si z močnimi kratkimi koli , da jo vsak čas brez truda poiščeš . b) Stehtaj natanko gnojila in razstrosi jih popolnoma ednakomerno pri suhem, mirnem vremenu. Kdaj se naj trosi umetna gnojila in kako jih naj rabim o (ali jih je podorati ali po vrhu potrositi), najde se v vsakem pouku o umetnih gnojilih . c) Sejati moraš na celem poskusnem prostor u enako seme . d) Obsej celi poskusni prostor ob istem času . e) Obdeluj vse dele poskusnega prostora enako . f) Požanji celi prostor ob istem času in stehta jpridelek za vsak posamezen del posebej (zapiši si, kolik o zrnja, koliko slame, koliko gomolja, perja itd si n a vsaki posamezni parceli pridelal). Pri krmi lahko tehtaš svežo travo ; potem jo posušiš nekaj (navadno se vzam e 7 kg) in videl bodeš, koliko je pri sušenju zgubila n a teži. Na ta n9, način lahko preračunaš celi pridelek n a suho krmo. Če boš delal na ta način poskuse, ji h prid no opazoval in ob enem poslušal nasvete 26 strokovnjakov, edino tedaj se boš iz lastn e skušnje priučil, kako ti je treba gnojiti . Primeri nekaterih praktičnih gnojilnih poskusov z žvepleno-kislim amoniakom . Pri presojanju žvepleno-kislega amoniaka so po sebno važna tri vprašanja, na katera si moramo s po močjo poskusnega gnojenja na polju iskati odgovora : I. Ali deluje — pri danih razmerah — dušik bolje v obliki čilskega solitra ali v obliki žvepleno-kislega amoniaka ? Če hočemo dve v svojem učinkovanju tako različni gnojili primerjati glede njihove vrednosti, treb a je v prvi vrsti skrbeti za to, da začnete obe v enake m času učinkovati na rastlinsko rast. Ce trosimo čilsk i soliter, ki učinkuje hitro, v istem času, kakor žvepleno kisli amoniak, ki deluje počasneje, zato pa dalje časa , tedaj uporabljamo obe gnojili na videz enako, vse kakor pa ima čilski soliter dosti ugodneje pogoje . Ravno ta pogrešek se je pri gnojilnih poskusih naj večkrat napravil v dobro čilskemu solitru ; boljše učinkovanje čilskega solitra je bilo večinoma iskati v slab i in krivi uporabi žvepleno-kislega amoniaka . Ž v e plen o kisli amoniak naj se pri takšnih primer jalnih poskusih trosi tako zgodaj, da začn e iz njega nastali soliter delovati v ravn o istem času, ko trosimo čilski soliter, z a kar je potrebno več ali manj časa. Ravn o tako krivo je pa tudi, če trosimo čilsk i soliter še le tedaj, ko deluje soliter, ki s e je napravil iz amoniakove soli, že dlje časa. 27 Slednjič moramo uvaževati, da nam ni na tem , da bi primerjali enako množino gnojil, ampak primerjati hočemo enako množino dušika v obeh gnojilih ; 75 kg žvepleno-kislega amoniaka odgovarja torej približno 100 kg čilskega solitra . V pojasnilo naj nam služi sledeči primer : 1234 56 Vse parcele so gnojene s kalijem in fosforovo kislino . 0'775 kg (Ju- 0'775 kg du - šika v podobi šilca v podobi Ž.vepleno-kisl, jeno kakor gnojeno Kakor gnojeno kako r brez dušika čilsk, solitra gnoamoniaka parcela l parcela 2 parcela 3 ( (3'75 kg = na l ha) 75 kg na l ha) lo Ta poskus je kaj primeren, da opazujemo n a parcelah 2 in 5 učinkovanje žvepleno-kislega amoniak a v drugem letu . II . Ali se splača okopavaninam pri navadnem gnojenju s hlevskim gnojem, tud i še gnojiti s žvepleno-kislim amoniakom ? Parcele si napravimo velike po l a (10 X 10 m) in gnojimo takole : 1 . h krompirju: Parcela 1 . hlevski gnoj sam ; parcela 2. ista množina hlevskega gnoja in 1 .5 kg žvepl.kislega amoniaka ; parcela 3. hlevski gnoj in 2 kg žvepl.-kislega amoniaka ; Radi kontrole ponovimo te parcele še enkrat! 28 2. h kretski pesi . Parcela hlevski gnoj sam ; parcela 2 . ista množina hlevskega gnoja in 2 kg žver,l. kislega amoniaka ; parcela 3. hlevski gnoj in 3 kžvepl -kislega amoniaka ; parcele 4, 5, 6 kakor parcele 1, 2, 3 . III. Do kakšne meje se splača — pr i vedno ednakem gncjenju s kalijem i n fosforno kislino — gnojenje z žvepleno kislim amoniakom ? V ta namen napravimo si po 1 a velike parcel e in pognojimo vse ednako s kalijem in fosforno kislino . Pognojimo pa tudi vse parcele z žvepleno-kisli m amoniakom, ampak tako, da dobi vsaka parcela neko liko večji delež tega gnojila n . pr. : 1. Ozimina: 0'5 kg, 0'75 kg, 1 kg, 1'5 kg, 2'5 kg. l Jarina ; 0'75 kg, 0'80 kg, 1'50 kg, 2 kg. 3. Krompir : 1 kg, 1'50 kg, 2 kg, 23 kg, 3 kg 4. Kretska pesa : 2 kg, 2'5 kg, 3 kg, 3'5 kg, 4 kg, 4'5 kg, 5 kg. 5. Travniki in pašniki : 0'5 kg, 0'75 kg, 1 kg; 1'2 kg, l 5 kg. Gnojilni poskusi niso popolni, če ne preračunim o končno še čistega dobička, ki ga imamo vsled gnojenja. Kot izdatek naj se všteje cena vporabljeneg a gnojila in stroški za vožnjo in trosenje gnojil . Kot prejemek naj se vračuna s povprečno ceno oni del pridelka, ki smo ga vsled gnojenja dobili več kako r na negnojenih parcelah . Če je pri tem računu prejeme k večji kakor izdatek, izplačalo se je gnojenje. Gnojilni poskusi, ki so napravljeni v .drugačnih krajevnih in gospodarskih razmerah, imajo za nas 29 razmeroma malo pomena ; ne predrugačuj torej preveč na podlagi takih poskusov svojega gnojenja . V dvomljivih slučajih obrni se za svet do kakega strokovnjaka. Le od onih gnojil, ki smo jih za domač e razmere in domačo zemljo preizkusili i n spoznali za dobre, lahko pričakujem o trajnega uspeha. Kazalo Stra n Kratek pogled v rastlinsko življenje . 1 2. Žveplenokisli amoniak . . 4 3. Kako hraniti in pravilno rabiti žveplenokisl i amoniak? . . 6 4. Kako učinkuje žveplenokisli amoniak? 7 5., Kako upliva podnebje in vreme na učinek žve plenokislega amoniaka? . . . . 1 0 6. Za kakšno zemljo se gnojenje z žveplenokisli m amoniakom najbolj priporoča? . . 1 1 7. Kedaj in v kakšnih množinah naj se trosi žve plenokisli amoniak? . 1 2 8. Koliko časa učinkuje žveplenokisli amoniak? 1 4 9. Gnojenje najvažnejših kmetijskih rastlin, s po sebnim ozirom na žveplenokisli amoniak . 1 5 Splošna opomba. . . 1 5 Koliko in kakšna, umetna gnojila se naj rab i na 1 hektar? 1 7 Pšenica. 1 7 Rž.. . .17 Ječmen Oves Ajda ~ Koruza Kronopir. . . . . . . . . . . . . . . . . Korenje Pesa Lan Hmelj. Vinska trta Sadno drevje P o v r t n i n a : . . Rodeče!agode Zelje . . . ' Kurnare in čebula. ŠpargeU ' Detelje Travniki 1úGnojilni poskusi na p o l j u . . Primeri nekaterih praktičnih gnojilnih poskuso v z Žveplenokislimamooiakom 26