P«Stni»n plačana v gotovini. DEMOKRACIJA Leto III. - Štev. 6 Gorica-Trst, 11. februarja 1949 Speti iz. ,n abb, post 11. gr- Uredništvo in uprava: 3orica • Riva Piazzutta 1*» Cena: Posamezna štev. L. 15. Narofinina: Mesečna L. 65. — Za inozemstvo mesečno L. 100.- Poit. Osk. rad. #t. 0-10187 Izhaja vsak petek Slovenci in peto poročilo šefa Zav. vojaške uprave Malo kateri narod je kot na primer Slovani iz Primorja vedno občudoval one velike sinove en* ghikega naroda, ki so se v vseh dobah borili za najvišje človečan* tke vrednote, za svobodo lastnega naroda in drugih. Nihče še ni pozabil navdušenja, ki ga je vžgal lord Byron, ko je, plemeniti sin velikega naroda, priskočil na pomoč grškemu na* rodu, borečemu se proti krutemu tatiratelju. Lik tega moža, ki je umrl leta 1824 pred Misolungi* jem, je leta 1912 navdušil slovan* uho prtladino, ko so se Slovani zakleli, do dokončno razbijejo verige turškega suženjstva. Ta lik se je spet pojavil na zgodovinski pozornici, ko so leta 1924 slavili stoletnico Byronove smrti. Iz vsega sveta in zlasti od malih narodov so prispela v Mb solungi odposlanstva, da počaste spomin tega hranilca svobode. Toda nam Slovanom Primorja niso bili za vzgled samo pesniki, umetniki, znanstveniki in gospo* darstveniki Velike Britanije, tem* več še bolj one osebnosti konzu* larnega formata jz sveta angleške* ga jezika, ki so cele kontinente odprli evropski kulturi in nas naučili, da jih cenimo ne samo kot velike sinove svoje domovi* ne, temveč »•> splošnem tudi kot zastopnike belega plemena v svetu. Ko je luni ja meseca leta 1940 tozpadla Francija j n se je i>.v pMm-ulstv&i- kt -je narad* posredne bližine železne zavese bolj kot katero koli drugo izpo* stavljeno komunističnemu pri* tisku. Tega zadržanja si ni mogoče tolmačiti drugače, kot da je ZVU pod vplivom onega italijanskega iiska, bodisi iz republike ali pa lokalnega, ki že leta iz prestižnih razlogov izraža svoje fanatično mnenje za ponovno priključitev J Trsta k Italiji. Toda ta vrsta italijanskih časo* pisov izraža le mnenje tistih, ki jih finansirajo. Nobeden teh ča* sopisov pa ne izraža ne želja, ne misli Trste in njegovih prebival* cev, ki so v večini Italijani in kot taki ljubosumno čuvajo kulturne vrednote svojega naroda, a se z druge strani zavedajo stoletnih tradicij, ki nas vežejo na naravno podonavsko zaledje in ki vidijo le v funkciji mesta kot izhodišča tega naravnega zaledja možnost gospodarskega, trgovskega in po* litičnega razvoja. Ne moremo se strinjati z o* pombo v poročilu, češ da v Trstu ni dokazov za naravne nagibe, ki bi mu ustvarjali neko lokalno politično zavest. Ta zavest ne ob* stoja od danes, temveč že sto* let ja. Toda kako naj se ta lokalna politična zavest izkaže, če vsako dejanje ZVU meri na to, da jo zatre? Ko je bil junija meseca leta 1945 iyodplsan sporazum Ale\an* der.-Tlto, bi ZVU bilo zelo lahko likvidirati komunizem in odstre* niti oni streh, ki je bdel ned pre* bivelci tega ozemlja in jih dan in noč plašil s komunističnim pre* vratom. Dovolj bi bilo izgnati onih par tucatov italo*slovenskih komunističnih poglavarjev, zaple* niti njihove blagajne ter tako od* tegnlti njihovemu kvarnemu vpli* vu ono zdravo družbeno plast, katero predstavlja tržaško delov* stvo. Toda storilo se ni prav nič. Na* sprotno: dopustilo se je, da je komunistična pošast raztegnila svoje kremplje vsepovsod, tako v hiše malih kakor velikih. Teror, (Konec na drugi strani) Neizpodbitno je. da so tržaški demokrati največja ovira za u* speli vseh komunističnih načrtov na našem ozemlju. Zato se ne smemo čuditi, če se komunisti obeh tržaških struj z enako silo zaganjajo ob nas, kr smo jim najresnejša ovira za dosego zmage. Ob raznih prilikah smo opo® zarjali vse one, ki stoje ob strani, na nevarnosti, ki se jim izpostav« ljajo zaradi svojega brezbrižnega, da mu ne rečemo malomarnega zadržanja v borbi, ki se je med nami razvila. Nasprotnik se v tej šistična dediščina nasilja m zvija# če prišla danes v čudne roke, ki se je spretno poslužujejo pri raz* dedinjevalnih spletkah v pogledu naših svetih domačinskih pravic na naši zemlji. Teror naj. vas ne plaši! Niče* sar se nimamo več batil Saj ven« dar živimo v demokratsko ureje* ni državi, ki ne bo nikoli' dopu* stila, da bi nekateri pustolovsko razpoloženi politiki kršili najo* snovnejša načela narodnostnega sožitja v Trstu. Ustrahovanje ni več primerno orožje, s katerim bi se dalo naše ljudstvo nagnati PREŠERNOVA PROSLAVA Pozivamo vso zavedno slovensko Javnost, da se udeleži PreSernove proslave, ki io priredita Slovenska prosvetna matica in Matoliška prosveta 13. februarja ob 10,30h v veliki rdeči dvorani hotela Excelslor. SPORED PROSLAVE: 1. .Pod oknom“ (poje zbor A. K. .JADRAN" pod vodstvom Zorka Hareja), 2. „0b stoletnici smrti dr. Franceta Prešerna “ (govori Vinko Behčič), 3. * Slovo Od mladosti “ (recitira Simon Kregar). 4. „Kam?“ (poje Marijan Kos), 5. »Uvod h Krstu pri Savici“ (recitira Vlado Kralj), 6. »Nezakonska mati" (poje Milena Cekutova), 7. „0 Vrba, življenja ječa, čez tebe...“, (recitira Jože Peterlin), 8. „ Kornar “ (poje Marijan Kos), 9. »Elegija svojim rojakom“ (recitira Jože Peterlin), 10. »Zdravljica (poje zbor A. K. JADRAN* pod vod* £tvom Zorka Hareja). vseh znani openski dogodki pričujejo, da se pri presojanju položaja ne motimo. Žalostno ugotavlja naše ljudstvo, da je fa* sredstev: v kozji rog rdeče teme. nas pre* " ‘Veiidainjpa' t3|saSani»*da: pre* eej Slovencev v novem političnem ozračju ne znajde; čutijo sicer, da danes ni več dovolj zaupati v nasprotnikovo poštenost in v njegov pravni čut, kljub temu pa si še ne upajo odločno nastopiti v obrambo naših skupnih demo* kratskih koristi, čeprav so se pre* pričali, da sega nasprotnik po ne* poštenih sredstvih, ki zdaleka presegajo dostojni okvir zakoni« tega političnega izživljanja. Edinole aktivno poseganje v domače politično življenje in pogumno zaviranje nasprotnikom vega nezakonitega delovanja pro* ti našim življenjskim koristim, ki se popolnoma ujemajo s korist* mi urejenega demokratskega živ* Ijenja v Trstu in okolici, nam bo* sta dala občutek demokratske varnosti in vrnila zaupanje v po* štenost politične borbe, pravilno pojmovanje in lojalno izvajane. Vsako popuščanje ali nezanima* nje ob ugotovljenih »nasprotniko« vih nakanah sta neodpustljiv greh nad našo skupnostjo in po* menita zavestno rušenje demo* kracije. Poleg demokratskih pra* vic imamo tudi demokratske dolž* nosti; med te dolžnosti spada ži* lava obramba demokratskih o* snov našega življenja. Pozivamo vse demokratske Slo* vence, da naj se zavedajo važno* sti političnega trenutka, ki ga do* življamo. Danes se kuje usoda svobodnih državljanov svo* bodne države! Za vse svoje seda* nje delo in nedelo bomo odgo* varjali svojim sinovom in poznej* šini rodovom! Gre za našo bo* dočnost, gre za obstanek našega naroda. Zberimo zato vse svoje sile v velik zaključni napor za zmago demokratskih svoboščin in bodi mo pripravljeni tudi ofenzivno na* stopiti v imenu svojih demokrat* skih prav« proti nedemokratskini nasilnežem vseh barv, ki hi pri r.as hoteli še dalje v kalnem ri bariti. Prvi glas z druge strani za narodni sporazum Izrečena je bila prva poštena beseda od uglednega Tržačana. Tednik »Prora«, glasilo tržaških demokristjanov, je 2. febr. pri* občil pismo splošno spoštovanega odvetnika de Rinaldnija, ki raz* pravlja o problemu Slovencev, kot to zna samo kdor do dna ob* vlada, problem in ki se je sprostil vseh krivih predsodkov in vseh škodljivih pomislekov, le da bi lahko vrgel čez prepad, ki loči oba tu živeča naroda, ono ideal* no brv, ki bi omogočila njih mirno sožitje. Njemu gre naše priznanje in njemu bi morala iti iskrena hvaležnost vseh Trža* čanov — Slovencev in Italijanov. Njemu gre zasluga, da se je kot prvi izmed italijanskih sodržav* ljanov upal s prstom pokazati na rano, ko je pisal: »Nespametno je, nesmiselno in krivično ne ho* teti videti to, kar je dejstvo, in še huje to videti in gledati s sov* raižnim nezaupanjem na narod, ki z nami živi, ki nas bo v toliko spoštoval in se bo na nas nave* zal, v kolikor mu bomo izkazali več razumevanja«. Tem res možatim besedam — na katere se bomo še vrnili, — sledi komentar .uredništva lista »Prore«. Ker je list zelo blizu tržaški »Democrazia. Cri* stiana«, smo upravičeni sma* trati njegove besede kot uradno mnenje D. C. o problemu sožitja med Slovenci in Italijani. V prvi vrsti očita uredništvo de Rinaldiniju njegovo naivnost, ker je preučil problem preveč »idea* listično«. Nato pa začne nabirati cvetko za cvetko. 2al nam je, da moramo ugotoviti, da vse tu* kajšnje italijanske stranke brez izjeme, od kvalunkvistov in libe* i-alcev do demokristjanov raz* pravljajo o slovenskem problemu z isto miselnostjo kot je to delal fašizem. To ni nič čudnega, če pomislimo, da premnoge tedanje »glave« še danes držijo taktirko v rokah. Uredništvo »Prore« se sklicuje na postopanje Titovega režima z istrskimi »esuli«, in dela za to odgovorne Jugoslovane. Ako bi stopil gospod urednik v »Silos«, bi tam v registrih naštel dosti več slovanskih beguncev kot pa i'tali* jenskih, ki so zbežali izpod krempljev komunističnega terorja. Inteligentni ljudje dobre volje — vedo, da ni razlike med komuniz* mom, ki obeša Petkova, strelja Mihajloviča, ubija Masaryka, ki je hotel obesiti Mindszentya ter tistim komunizmom, ki še sedaj ubija po milanskih ulicah ljudi kot bi bili zajci. Nevarnost za zapad« no kulturo — ki je tako pri srcu našim sodržavljanom — prihaja prav s strani tega zapadno*evrop* skega komunizma, ki se bohoti po Zapadni Evropi, — posebno v Ita* liji in v Franciji — in ki mu vla* de omenjenih držav še niso. kos. Ali ni v sami Italiji več prosto* voljnih komunističnih pristašev kot v vsej srednji Evropi vštevši Bolgarijo, Romunijo in Poljsko? S milijonov pri svobodnih italijan* skih volitvah za komuniste odda* »ih glasov je temu dokaz. Obrat* no so vsi slovanski narodi v svoji ogromni večini (95°/o) antikomu* nisti. Le kdor ne pozna bistva in smotra komunizma more trditi, da je komunizem istoveten s slo* vanstvom. Naše šole so trn v peti mnogim našim sodržavljanom. Dobili smo jih po porazu, ki ga je Italija do* živela, izključno po zavezniški za* slugi. Drugače bi še danes poslu* šali refren: »Roma - doma«. Žalostno je, du vodilne italijan* ske osebnosti še danes kvalifici* rajo avtohtone manjšine po nji« hovi številčni moči. Ali je pravično danes, v sredi XX. stoletja, ko se Evropa pri. pravlja na demokratično federa* cijo, odrekati slovenski manjšini, ki že 1300 let biva kompaktno na tem ozemlju, pravice, ki jih je Italija priznala južnim Tirol* cern samo zato, ker je število tirolskih Nemcev za kakih sto tisoč večje od Slovencev? Kako je mogoče se še danes, po zadnji svetovni vojni, ki se je borila za zmago svobode in demokracije, ponašati s »Trieste — la grande assimilatrice?« Tako morejo go* voriti samo ljudje, ki se niso ničesar naučili od zadnje vojne in ki še vedno žive v zmoti, da bo Trst naprej asimiliral sloven* sko prebivalstvo, kakor je delal v dobi liberalne ere tja do 1890. leta. Ti ljudje mislijo še vedno kot Mussolini. »11 problema delle minoranze non si pone, ma si capovolge«. Edina tolažba nam je dejstvo, da veliko tržaških Italijanov mi« sli tako kot dr. de Rinoldini, či gar nazori se strinjajo z nami, da je namreč zai mirno sožitje na tem ozemlju in za trajen spora* zum med Italijani in Slovenci po* trebno predvsem medsebojno spoznanje, stnpnost in dobra volja. Od srede do srede. 3. FEBRUARJA: Dva zastopi, nika litvanskega osvobodilnega gibanja sta dospela v Washing* ton. — Pred madžarskim komu* nističnim sodiščem v Budimpešti se je začela razpra\’e proti kardina* lu*primasu Mindszentyu. —A meri* ški tisk poroča, da bo Velika Britanija predlagale, naj Združet ni narodi spremene svoje sovraži no stališče do Španije. — Pred’ sednik madžarske demokratske ljudske stranke, poslednje opozh cijske skupine onstran železnega zastore, Barankovics, je pobegnil v Avstrijo. — Češke komunistič* ne oblasti so kot »izdajalca« za* prle generala Kuttvošerja, ki je maja 1945 vodil vstajo proti Nemcem v Pragi. — Albanski rdeči diktator Hodža je na kon* gresu svoje partije govoril 16 ur ter tako v besedni vztrajnosti presegel Tita in Hitlerja. — V o* ditelje poljske opozicije, poslan* ca Kmečke stranke Vojzcyk in Banczyk, sta pribežala no Šved* sko. — V Atenah so prijeli Mor-kosovega namestnika Blanasa. V Bolgariji so odstavili predsednika državne nadzorstvene komi■ sije Cankovo in podtajnika v predsedstvu vlade, Čobankova Albanski listi poročajo, da je OZNA zadnje časti zaprla več črnogorskih, bosanskih in hrvaških ministrov. 4. FEBRUARJA : Franciju ne bo ne s silo, ne po zakoniti poti nikdar postala sovjetska podloži nica, zagotavlja notranji minister Moch ~~ Italijanski komunisti groze vladi z revolucionarnimi nastopi, Če bi Italija pristopila k atlantski obrambni zvezi. -Anglija in Amerika ste protesti* rali pri madžarski vladi, ker ne pusti njunima zastopnikoma pri* sostvovali razpravi proti kardinalu Mindszentyu. — Indija je sv o* jim državijanom'prepovedala študirati v Sovjetski zvezi. — Novi grški vladi je zbornica izrekla zaupnico s 145 glasovi proti 50. — Angleži in Američani so pre povedali vsako pre\>ažanje blaga zahodnih držav v sovjetsko Nemčijo čez britansko in ameri* ško zasedbeno področje. — Aten> tat na perzijskega šaha Rizo Pah> levi ja, na katerega je časnikar Fakri Nai oddal štiri strele ter ga zadel v glavo in hrbet. 5. FEBRUARJA : Atomske bombe same ne bodo odločile bodoče vojne, sodi načelnik ame<■ riškega vrhovnega poveljstva, ge* neral Bradley. — Začetek čistke v bolgarski ljudski fronti, kamor se je vrinilo dosti »sovražnih« elementov. — Norveško izastop* stvo za preučevanje atlantske obrambne pogodbe je odi>otovalo v USA. — Ameriški minister za vojsko, Royall, se v Tokiu z ge• rieralom Mac Arthurjem posvetu* je o zagotovitvi varnosti na Ti* hem morju. — Poljsko komuni* stična policija je zaprla več sto bivših častnikov in vojakov, nek> dan jih članov protinacistične do* mače vojske, ki so zdaj' vodili odpor proti komunizmu. Perzijske po> hcija je zaradi atentata no šaha prijela dosti pripadnikov stranke Tudeh, ki se zavzema za podre* ditev Perzije Sovjetom. — Sov* jeti jemljejo na račun vojne od* škodnine 50°lo vsega, kar Vzhod* na Nemčija danes pridela in iz-, dela. — Če kitajski komunisti ne bodo sprt jeli častnega spora* zumo, se bo vlada borila naprej, je izjavit* ministrski predsednik Li. — Neki ruski begunec je v taborišču Voerglu s kamnom sko* roj do smrti pobil polkovnika dotika, načelnika sovjetskega Mran 2. DEMOKRACIJA Leto lil. - Žtev.6 Od srede ____________do srede. repatricijskega zastopstva v Avstriji. — Prvi teden februarja je iz Jugoslavije pribežalo v Trst 50 ljudi, iz Trsta tja pa nobeden. — Dan splošne molitve za kardi> nala Mindszentya po vsej A me: riki. 7. FEBRUARJA : Ameriški ge: neral FAchelberger zahteva usta: novitev močne japonske policije, ki bo z ameriškimi četami lahko branila Japonsko pred morebitni: mi poskusi komunistov s Kitaj: skega. — Stanje ranjenega per: zijskega šaha je tako dobro, da je lahko že govoril po radiu.— Poljska vlada v Londonu, ki jo vodi sloviti poveljnik vstaje v Varšavi leta 1944, general Bor Komorovsky je odstopila. — Ki: tajska komunistična partija je odklonila pogajanja z nacionali: sti, zaradi česar se je nacionalna vlada začela pripravljati na na: daljevanje vojne. — Avstrijski zunanji minister Gruber je odpo: toval v London na razgovore o avstrijski mirovni pogodbi. — Izid boja med Vzhodom in Zaho: . dom me nič ne skrbi, ker bo pov: sod zmagala demokracija nad komunizmom, je izjavil ameriški minister za vojsko, Royall. — Moskovski radio imenuje prizade: vanja za zopetno oborožitev Da: lije: »brezobzirno kršitev mirovne pogodbe«. — Slovenski begunci v Celovcu demonstrirajo proti titovskemu propagandnemu filmu To ljudstvo bo živelo«. 8. FEBRUARJA: Grški za: stopnik pri Združenih narodih izjavlja, da so komunisti odvedli v Jugosla\'ijo in kominformske države nad 23.000 grških otrok. — Bivšega ameriškega vrhovnega po: veljnika, generala Einsenho\vera, so nujno poklicali'v Washington, da bi sestavil načrte za ameriško oborožitev. — Sovjeti grajajo špansko komunistično partijo, da ne zna pridobiti ljudstva za kak boj proti Francu. — Stalin je s svojo »mirovno ponudbo« hotel za vsako ceno preprečiti skleni: lev atlantske obrambne zveze, je povedal namestnik britanskega zunanjega ministra Mc Neil. — Francoski zunanji minster Schu: man napoveduje, da bo Atlantska obrambna zveza podpisana že v nekaj tednih in da bodo zahodne sile ustanovile skupno -upravo za svojo Nemčijo. 9. FEBRUARJA : V Londonu so se namestniki zunanjih mini: st rov Štirih velesil začeli razgo: varjati o mirovni pogodbi za Av: stri jo. — Grki in Jugoslovani zanikujejo poročila, da bi se poga: jali za to, da bi Jugoslavija do: bila prosto cono v solunskem pri: stanišču. — Sovjetski zastopnik pri Združenih narodih Malik predlaga, naj bi Varnostni svet obsodil sklepanje obrambnih po: godb, kakor n. pr. Atlantske zve: ze. — Za novega poveljnika gr: ških upornikov so namesto od: stavljenega Markosa imenovali nekega Johanidesa, ki je 1944 ob nemškem umiku iz Grčije pod: pisal z nacisti pogodbo, da jih grški partizani ne bodo napadali. Slovenci in peto poročilo šefa Zav. vojaške uprave (Nadaljevanj« s prve strani) ki se je uveljavil in strah sta pre> predevala, da bi se razvijale lo: kalna politična zavest v oni dobi, ko je vsaka misel o samostojno: sti pomenjala nevarnost, da poru: ši vse rdeči plaz in tako konča pod neusmiljeno in kruto komu: nistično oblastjo. A čim je ta nekoliko izgubila na svoji udarnosti, že je vrsta za: konov in odredb, ki jih je bil med vojno Izdal fašizem o rezi: denci, državljanstvu, delovnih knjižicah, obrtnih dovoljenjih itd. in ki jih je ZVU ohranila še po ustanovitvi STO, pripomogla, da se ni mogla pospeše\>a1L politična zavest. Saj so te odredbe prika: tovale prebivalcem STO, da je njihova usoda že zapečatena in da se bodo morali vrniti pod ita: ^ 3. iti 4. februarja sta na Stalinovo »mirovno ofenzivo« odgovorila ameriški zunanji minister Acheson iti predsednik Truman. Odgovor je bil tak, kakpr smo ga v prejšnji številki napovedovali. Acheson je Stalinove izjave označil za mednarodno politični manever v tako imenovani »mirovni ofenzivi« in dejal: Sovjetska vlada jez. preprečila, da bi bil svet prišel do miru. Mir je vsem narodom na Svetu tako dragocena stvar, da ne more biti predmet izumetničenih spletk. Tudi ga ne sme nihče izkoriščati za to, da bi kalil vodo v mednarodni politiki. Združenim državam niti na misel ne prihaja, da bi sitno željo po miru, ki preveva milijone ljudi, izrabljale za svoje politične poskuse. Vse kaže, da Sovjeti ne mislijo resno, sicer bi bili Stalinovo vabilo poslali Združenim državam po redni diplomatski poti, ne pa po časnikarski agenciji. Amerika, Anglija in Francija bi vsak tak pravilno poslan predlog kar najskrb-neje preučile. Združene države, se ne mislijo z nikomer razgovarjati o vprašanjih, ki se tičejo drugih držav, če ne bodo navzoči pri pogajanjih tudi njihovi zastopniki. Če bi predsednik Združenih držav zdaj sprejel Stalinovo vabilo ter šel v Sovjetsko zvezo, ali kam drugam, bi to bilo že četrto dolgo potovanje, na katero bi se moral ameriški državni poglavar podati samo zaradi tega, da bi se sešel s Stalinom. Sovjetska zveza je s svojim saboterskim nastopanjem onemogočila Združenim narodom, da bi bili sklenili zadovoljiv razgovor o nadzorstvu nad atomsko silo in nad svetovnim oboroževanjem. Zaradi tega je vse sovjetsko govorjenje o novih razorožit-venih predlogih prazno. Stalinov predlog, naj bi se Amerika in Sovjetska zveza slovesno obvezali, da ne bosta začenjali vojne druga proti drugi, je nepotreben. Sovjetsko zvezo in Združene države že ustava Združenih narodov, katero sta obe podpisali, veže, da se ne smeta vojskovati med sabo. Predsednik Truman je v glavnem potrdil vse, kar je povedal Acheson. Poudaril je še enkrat, da se Amerika niti s Sovjeti, niti s kom drugim ne bo razgovarjala izven Združenih narodov. Dejal je, da hi se rad sešel s Stalinom, toda samo v VVashingtonu, pa nikjer drugje. Če se Stalin potrudi tja, bo zelo dobrodošel in gospa Trumanova mu bo lastnoročno pripravila sobo v Blair Houseu, začasnem bivališču predsednikove rodbine v Washingtonu. S temi besedami sta predsednik Združenih držav in njegov zunanji minister jasno povedala, da Amerikanci ne pojdejo več na limanice no beni sovjetski propagandni potezi in predlogu. Odločno ameriško stališče je želo priznanje vsega svo hodnega sveta. Razpršilo je vsako bojazen, da bi Združe ne države še kdaj šle na led Sovjetom ter na ljubo sporazumom, ki se jih boljševiki ne bodo držali, žrtvovale koristi drugih, zlasti evropskih narodov. Sodba nad svobodo v Budimpešti V torek 8. februarja je ko-, munistično ljudsko sodišče v Budimpešti obsodilo na dosmrtno ječo madžarskega primasa, kardinala Jožefa Mindszentya. Obtožili so ga zarotništva proti sedanji rdeči vladavini, prizadevanj za obnovitev habsburške države s pomočjo zahodnih sil in pa črne borze s tujim denarjem. Razprava proti njemu in šestim soobtožencem je trajala samo tri dni. Njen namen je bil, kardinala obsoditi, ne pa ugotoviti, ali je kriv ali ne. Mindszenty je pred sodiščem — v katerem je sedel en sam poklicni pravnik — priznal, da je po madžarskih komunističnih postavah kriv. Vedel se je po vsem brezbrižno in je vzbujal vtis duševno zlomljenega človeku. V preiskavi so ga zasliševali 84 ur nepretrgoma, da bi iz njega dobili tisto, kar so hoteli. Kardinal je že pred aretacijo napisal pismo, v katerem je javnost opozarjal, naj ne verjame nobenemu priznanju ali izjavi, ki bi jo dal pred sodiščem, zakaj vse bo kdo ve kako izsiljeno. Njegov nastop na razpravi ni nikogar presenetil. Zaradi tega je ves svet v njem še bolj videl le simbol upora proti duhovnemu in političnemu totalitarizmu, ter branilca osnovnih človečanskih svoboščin pred navalom nove materialistične religije. Pretresljiv je bil kratki govor, ki ga je kardinal imel ob koncu razprave in v katerem se je pokazal v vsej svoji veličini, ko je dejal: »Stopam pred sodnike kot nosilec stoletnega izročila, določene vzgoje in osnovnih verskih načel. To lahko pojasni marsikaj. »Štirideset dni sem že v rokah policije in sodišča. Izprašujejo me, jaz odgovarjam. Imel sem v vsem dober namen. Nisem sovražnik ljudstva, ne kmetov, ne delavcev. Pripadam kmečkemu sloju, zato mu ne maram jemati njegovih pravic. »Po drugi svetovni vojni sem imel težko natego. Oznanjal sem evangelij, želel mir in nisem bil proti sporazumu med Cerkvijo in državo. Za ta sporazum sem postavljal le določene pogoje. »Davi sem prosil Boga za IIjansko oblast. Ta politika je do: segla s\’Qji višek v predlogu od 20. 3. 1948 in v votivnem zakonu, v katerem se utrjuje načelo, ki je v smešnem nasprotju z medna: rodnim pravom, kajti votivno pravico imajo v tej državi, usta: novljeni in ratificirani v Pa: rizu 10. 2. 1947, samo one osebe, ki so italijanski državljani. Zdaj pa se vprašamo: kako naj se manifestira lokalna poli: tična zavest, če se vsakdo znaj: de pred težko grožnjo, da bodo v primeru, da nekega dne izro--Če Trst Italiji, ravnali z njim kot z izdajalcem in ga v zvezi s tem za vedno moralno in gmotno uničili? lf tega sledi, da je pomanjka: nje izraza te lokalne politične zavesti, o kateri ponavljamo, da obstoja ir} da ja celo globoka, pripisati izključno le politiki ZVU, ki je v ostrem nasprotja z mirovno pogodbo od 10. 2. 1947. V zvezi z opombo, da je z izje: mo štirih slovenskih občin s pri: bližno 12.000 prebivalci, nekaterih pretežno slovenskih perifernih mestnih okrajev in MUjske obči: ne, kjer se število Italijanov z ozirom na Slovence ceni od ene: ga na dva, prebivalstvo področja odločno italijansko, ugotavljamo. tiska mnogi slovenski starši pri: siljeni, da še vedno pošiljajo svo: je otroke v italijanske šole. Tržaško pristanišče so zgradili prebivalci njegovega zaledja z ozirom na njih potrebe izvoza iq uvoza preko njihovega edine: ga izhoda na morje. Zato zavisi procvit in razvoj Trsta in bo tudi zavisel izključno le od njegovih zvez z njegovim naravnim srednjeevropskim zaled: jem. Vkljub vsem naporom, ki jih je storila Italija v teku svoje petindvajsetletne nadvlade, da bi razvila Trst, niso bili doseženi uspehi ravno zato, ker je šlo za umetne napore. In pri tem mora: mo pomisliti, da je bila Italija v oni dobi in zlasti fašistični finančno močna in je prejemala ogromne reparacije od Nemcev ter je bila trdno odločena, da uveljavi prestiž svoje ekspanzio: nistične politike tudi proti Batka: nu. Če ona Italija ni mogla niče: sar storiti za Trst, kaj bo mogla storiti Italija danes, ko je zaradi izgubljene vojne obubožana in nosi težko breme vojne od škod: nine, ki jo dolguje svojim zrna: govalcem? Današnja (Italija je prisiljena, da sprejema izdatno in veliko: dušno pomoč plemenitega a meri: da je pri pomanjkanju ljudskega \ škega ljudstva, od katere pa pride štetja v teku zadnjega četrt slo« j v Trst komaj kapljica, let ja za ocenitev narodnostnega ; V takem položaju je pač nemo: razmerja praktično merodajno e: goče zahtevati, da bi se Trst pod: dinole število ljudske in druge vrgel novemu petindvajsetletne: šole obiskujočih otrok. A na pod: mu eksperimentu, da sc potem lagi uradne statistike ZVU je v ; /.najde v popolni beračiji. Gotovo šolskem letu 1947148 obiskovalo : je, da STO nima dovoljnih virov, italijanske šole 15.400 in slov en: j da bi vodil samostojno av tar kič: ske 4.200 otrok, To pa nam daje j no politiko, kol jo je hotel pre: narodnostno razmerje 7 2®/o: 2Su/o. j minuli režim. Toda mnenja smo, Pri tem bodi omenjeno, da so da se ravno sedaj ustvarjajo si: ravno zaradi gospodarskega pri: stemi svobodne izmenjave in Ši: roka evropska organizacija in te: daj bo Trst kot izhodišče svoje: ga naravnega zaledja, ki gotovo niti deloma ne bo ostalo komu: nistično, lahko prišel do onih vi: rov, zaradi katerih je procvital v preteklosti do leta 1918. Ne zanikamo, niti ne namera: varno zanikati italijanski značaj večine prebivalcev. Niti ne bi z naše strani hoteli, da bi se te ita: lijanske kulturne vrednote zmanj: ševale. Zahtevamo samo, da se ohranijo in čuvajo one kulturne narodne vrednote, ki pripadajo slovenski manjšini. V mestih jn krajih, ki so na: rodpostno mešani, zavisi zunanji izraz vedno od oblasti in potili: ke, katero ta vodi. Leta 1918 je štela ob kpncu vojne tržaška občina okrog p0.000 slovenskih prebivalcev, ki so ime: li svoje lastne kulturne in gospo: darske ustanove. Italijanska vlada je v nekaj letih vse to odstranila in dala mestu pečat, da je »ttalia: nissimo«. Ta položaj traja še ved: no, ker se še vedno ni izpreme: nila tovrstna politika. Upoštevajoč vsa gornja dej: stva si pridržujemo pravico širo: ke rezerviranosti glede zaključ: kov, ki jih vsebuje uvodni del petega poročila gospoda poveljni: ka anglo:ameriških sil na STO. Zato v tem težkem trenutku, tako težavnem za naš narodni ob: stoj, v tem trenutku, ko izgleda, da je utrnilo ura »x« naše svobode, pozivamo vse rojake, da naj ne izgube poguma in zaupanja. Po: zlvamo jih, da trdno sklenejo svoje vrste okrog simbolov svoj bode, človečanstva in demokra: cije, ker le na to način bomo mogli braniti lastne pravice, ne da bi kršili pravice drugih. mir v teh dneh. Prosil sem ga za mir Cerkvi, katero ljubim, za mir državi in za mir v moji duši. Naj Bog razsvetli sodišče, da bo s pamet jo izreklo sodbo, ki bo v tujini in na Madžarskem vzbujala upanje na sporazum in mir«. Tako je govoril »zločinec« in »vojni hujskač«, ki ga je bilo treba za vsako ceno obsoditi! Ljudsko sodišče v Budimpešti ni sodite to pot temu in temu človeku, cerkvenemu knezu ali političnemu nasprotniku. Soditi in obsoditi je hotelo nezadušljivo človekovo prizadevanje za svobodo misli, vere in življenja, ki je komunizmu tako nevarno. Odmev, ki ga je ta sodba vzbudila v svetu, soglasni protest in ogorčenje vsega svobodnega človeštva, ki dobiva izraza v najrazličnejših oblikah — vse to nam pa priča, da v Budimpešti nista bila obsojena kardinal katoliške cerkve Mindszenty. ne svq-boda, marveč komunizem in njegovi nosilci. Zaradi tega je ta obsodba le nov korak do končne zmage nad poslednjim totalitarizmom in do svobode, ki jo bodo trpeči Evropi pridobili prav mučenci kakor Minds-zenty in Stepinac! Zaščita manjšin Določeni člen italijanske ustave jamči spoštovanje in enako ravnanje ter enakopravnost vseh narodnih in jezikovnih manjšin, ki živijo v mejah Republike. V nobeni moderni ustavi ne bi smel manjkati člen tega kova. Nacionalistični! prvaki in papige (stornelli), ki jim sledijo, se opirajo na ta člen vselej, kaše kdo drzne govoriti o avtonomiji narodnih manjšim. Pri predsedstvu italijan skega sveta imajo »Urad za obmejne kraje«, ki je, kakor izgleda, zelo dobro založen sredstvi: ne zato, da bi tem manjšinam pomagal,' da bil jih dvignil iz uboštva in brezposelnosti, da bi jim pripomogel v njihovih potrebah, ampak za obrambo italijari-stva tistih krajev, to je za podpiranje vseh zamisli in vsega delovanja, ki nasprotujejo duhu, navadam in jezi ku manjšin. Iredentistični tisk iz teh krajev nekaj ve v tem oziru. Če kdo hoče dobiti takojšnjo vladno podporo za kako stvar, naslovi prošnjo na ta urad in navede, da gre za uveljavo italijanstva ali za vzgojo ljudstva v duhu italijanstva, na kratko: da gre za izbris tujega značaja tistih krajev. Kar so poisku-sili napraviti od preporoda (Risorgimento) sem, je to, kar so z večjo vnemo in z večjim navdušenjem - toda z manjšim razumevanjem — vedno delali zagovorniki oa lice (fašilsti — op. ur.) Ne pomaga nič: manjšine so lahko_mirne v. zadevi svojih zahtev. Macchiavelli je imel šolo v deželi MussohTnijevi.« (Iz »Patrie dal FriuU od 1-15. januarja 1949). Sovjetski pogoji za mir KakoT poročajo nemški listi, jtj so pod sovjetskim nadzorstvom, bi bila Sovjetska zveza priprav« ljena sporazumeti se z zahodnimi velesilami, toda le pod določeni« mi pogoji: 1. umik ameriškega vojaškega zastopstva iz Grčije; 2. umik ameriških zasedbenjjh sil s Koreje; 3. sprejem sovjetskega načrta za razorožitev; 4. opustitev atlantske obrambne zveze; 5. politiko zahodnih zaveznikov v Berlinu je treba postaviti na novo osnovo; 6. sprememba načrta za uredb tev porurskega vprašanja; 7. odgoditev ustave za zahodno Nemčijo. Združene države pa neomajno izjavljajo, da je možno razprav* ljati o miru le v okviru Zdrute* nih narodov, a razgovori s Stati« nom bi bi ji mogoči sajno y Yjra« shingtorru. DELO ZA ZDRUŽENO EVROPO Zastopniki petih držav Zahod« no«evropske zveze so sestavili o* snutek za ustanovitev Evropskega sveta. Hkratu zahtevajo, da je treba čimprej sklicati konferenco, katere se bodo udeležile tudi dru« ge evropske države, in na kateri bodo odobriji statut za novo ev« ropsko organizacijo. Evropsk' svet bo sestavljen iz evropskega ministrskega odbor« in posvetu* valno zbornice. Ministrski odbor bo razpravljal o vseh, razen o obrambnih vprašanjih. Posveto« valna zbornica bo imela pravico sklepanja ter bo pošiljala pri po« ročila ministrskemu odboru, ne bo pa imela zakonodajne in usta« vodajne oblasti. Velika Britanija, »V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.« Cato Democratieus Francija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg želijo, naj bi k Sv« ropskemu svetu pristopilo čim več držav. KDO JE KRIV? Republikanki senator Styl« Bridges je predložil ameriflei zbornici resolucijo, $ katero haj bi ta obsodila obsodbo kardinala Mindszentya. Bridges je v zvezi s tem izjavil: »Razprava proti madžarskem# kardinalu je eden izmed sadov popustljive politike pokojne^« predsednika Roosevelta do Spy« jetske zveze. Roosevelt je-daj Sovjetom v Jalti in drugod razne" koncesije. Številni rodoljubi, ki šo preganjani za železno zaveso, bi danes mirno živeli, ako bi bili mi za vojne izvajali odločnejši) politiko do Sovjetske zveze.« Leto lil. - Štev. 6 DEMOKRACIJA Stran i. Crno na belem 10. II. 1947 — 10. II. 1949 V mučnem razpoloženju obhajamo vsi resnično demokratični Slovenci in Italijani Svobodnega tržaškega ozemlja drugo obletnico ratifikacije mirovne pogodbe med zmagovitimi Zavezniki in poraženimi Italijani. Mirovna pogodba pa iz raznih formalnih, za lase na dan privlečenih razlogov ni še stopila v veljavo in se za njeno uveljavljenje morajo krčevito boriti' vsi tržaški demokratični krogi ob pomilovalnem za-Sjnehovatiju komunističnih pustolovcev na eni strani in Šovinističnih iredentistov na drugi strani. Ne bomo odnehali od te poštene borbe, ker se zavedamo, da se borimo za bodočnost Trsta in za blaginjo vseh Tržačanov! Prepričani smo v svojo zmago, ker smo prepričani v poraz mednarodnega komunizma in nacionalnega šovinizma ne samo na našem ozemlju, temveč na vsem svetu. Odmevi Aireyevega poročila General Airey je svoje, zdaj že slovito 5. poročilo o položaju na zavezniškem področju Svobodne« ga tržaškega ozemlja predložil Varnostnemu svetu Združenih nas rodov. Po poročilu agencije »France Prcsse« sodijo v krogih Združe* nih narodov o tej stvari takole: Poročilo, ki »zaradi koristi tr* žarkega prebivalstva in zaradi za* gotovitve miru na tem področju« zahteva, naj Svobodno tržaško ozemlje vrnejo Italiji, ni pri Združenih narodih vzbudilo nobe* noga presenečenja. V teh krogih poudarjajo, da je general Airev tudi že v prejšnjih poročilih trdil, da Trst baje ne more živeti lo* čen od Italije. Opozarjajo tudi, da novo Airevevo poročilo ne predstavlja kake uradne zahteve, naslovljene na Varnostni svet. Po drugi strani sodijo, da Var* npstni svet tržaškega vprašanja /.daj sploh ne more rešiti in sicer zaradi sovjetskega nasprotovanja, ki je tem odločnejše, čim bolj zahodne sile ojačujejo svoje vezi z Italijo. V dobro poučenih krogiji Zdru* Ženih narodov pravijo dalje, da bi edina posledica Aireyevega poro« čila utegnila biti v tem, da bi Jugoslavija zaradi njega lahko po* fipvila svoje obtožbe proti anglo* ^meriški upravi Svobodnega trža* ozemlja. Besede in številke ... »Posebno razveseljivo narašča množina blaga, ki gre Skozi tržaško pristanišče, kar je treba v precejšnji meri pri-pilsati porastu trgovine z Italijo« ... (General Airey v svojem 5. poročilu o upra- vi angloameriškega področja STOja) Uradna statistika tržaškega pristanišča pravi, da je promet z Italijo padel od 361.000 ton v letu 1947 na 111.000 ton v letu 1948, to je, za 70 odstotkov v enem samem letu. Po istih uradnih podatkih pa je celotni promet tržaškega pristanišča 1948 narastel v primeril z letom 1947 za 30 odstotkov.. . Seveda ne zaradi »povečane trgovine z Italijo«, marveč zaradi vedno boljših zvez med Trstom in njegovim naravnim zaledjem — Srednjo Evropo! Malo primerjave .. . »Svobodno tržaško ozemlje nima upoštevanja vrednih virov, ki bi mu omogočali življenje kot neodvisni politični enoti, če bi morali gospodarsko zvezo z Italijo pretrgati... « (General Airey v 5. poročilu o svoii u p ra v i STOja). Nekaj strani dalje pa pravi isto poročilo, da je zaposlitev v Trstu v primeri z letom 1938 bila naslednja: V industriji 79 odstotkov, v ribištvu 318 odstotkov, v pristanišču 94 odstotkov, v kmetijstvu 104 odstotke ... Skratka, po ugotovitvah istega generala Aireya je Trst navzlic vojnemu razdejanju in nenaravnemu političnemu položaju, ki je posledica neizpolnjevanja mirovne pogodbe, dosegel, sodeč po številkah o zaposlitvi, isto gospodarsko stanje, kakor ga je užival leta 1938. In to kljub »pretrganim zvezam z Italijo!« Spametovanje... »Giornale di Trieste« je 9. februarja priobčil uvodnik o 5. poročilu generala Aireya. Iz njega bii se dalo sklepati, da celo šovinistični tisk prihaja do spametovanja ter da začenja ločiti, med cenenimi propagandniimi drobtinami, s katerimi obračajo italijansko pozornost od važnejših vprašanj, kakor je Trst, in med dejstvi. Kljub vsej hvali za Aireye-va prizadevanja, da bi Trst spet dali Italiji, prihaja omenjeni list do naslednjega zaključka: »Vse to daje misliti, da je edina zares odločilna rešitev (namreč vrnitev Trsta Italiji, op. pis.) za zdaj še zelo negotova jn daleč in da bo zaradi tega sedanje stanje še dolgo trajalo«. Jiravčenkov proces Za »Uršičev sklad« N. N. iz Trsta daruje v poda« stiter spomina svoje pokojne ma* me 15.000—; iz Boršta 220—: Slovenka iz Trsta 220 ; Uršiče? prijatelj s Kobariškega 5.000.— L. Prisrčna hvala! Iz Pariza poročajo, da prodajo >’ francoski prestolnici v teh dneh povprečno vsakih 20 sekund po en izvod Kravčenkove knjige »Izbral sem svobodo«. V času, ko se sovjetska diplomacija z vsemi sredstvi trudi zavleči, če že ne onemogočiti sklenitev Atlantske pogodbe, je v Parizu pričela sodna razprava proti urednikom komunističnega tednika »Lettre francaises«, ki jo je naperil proti listu nekdanji visoki funkcionar sovjetskega res žima in pra\’0verni komunist, Kravčenko. Njegova knjiga, ki so jo prevedli že v vse svetovne jezike, je razgibala svetovno javno mnenje tako, kakor svojec časno Raušnikovi »Razgovori s Hitlerjem bali, da no bi morali, kot sc je že večkrat zgodilo, poslati meso nazaj, ker je bilo baje poslano na napačni naslov. Juhe ne bodo mogli vra* čati. so si mislili, čeprav se jo baje tudi to že pripetilo in so poslali v vas prostovoljno delav* te, da so jo namesto njih pojedli. Vlekli so bika v vas in vaščani so šli v sprevodu za njim, kajti za njih je bil to velik dan. Toda Satan je nastavljal svoje mreže povsod, da bo bolj zagotovo ujel Krjavlja. Gnali .so ljudje bika in star očanec je dejal: »Nak, star pa res mora biti kot mati zemlja. Mar ne vidite, da je krotak kot tele jn 6e rinke mu niso dali skozi nos!« Toda v tem trenutku se je za* čulo petje in v vas je prikorakala, ministra gledat^ gruča ljudi in rejen zastavonoša je nosil velikan* sko rdečo zastavo. In ob pogledu nanjo se jo v starem biku zbu* dilo življenje. Pabrcal je levo, desno, hripavo zarjul in pobegnil na polje. Vaščani so se usuli za njim, to* da bik je bil tako razjarjen, da sc mu nihče ni mogel približati. »Ko bi imel vsaj rinko v nosu, potem bi ga že kako ukrotili«, so dejali ljudje in poskušali vso na* čine, da bi ga ujeli. Toda vse je bilo zaman in bik je bezljal po njivah, gazil zrelo žito, mandral krompir in fižol in proso, a ujeti se ni dal. »Ustreliti ga bo treba, kot divjo zver«, so rekli in se napotili po nadangela, da ga ustreli. Toda nadangel ni utegni}. Rekel jim je: »Ne utegnem, kajti vsak čas pride minister. Pustite, naj se kla* ti okrog vasi, daleč ne pojde, ker je tuj v teh krajih.« »Toda uničuje nam pridelke!« »Bik je državen, pridelki so državni, ne stokajte!« jih je za* vrnil Krjavelj, nadangel pa ga je tako pogledal, da je Krjavlju za* stokal prazni želodec. Hočeš, nočeš, pustili so bika in se pr’pravili na ministrov sjjre* jem. In minister jc prišel. V razkošnem avtomobilu, ki se je svetil kot sonce, se je pripe* ljal v spremstvu oboroženih straž* nikov. Krjavelj, ki je stal z nad* angelom in drugimi odborniki na odru, je sprva mislil, da so straž* niki ujeli v dolini nevarnega ra?« bojnika, ki je padel in ga zato strašijo. Toda nadangel ga je dregnil jn opozoril, naj se resno in spodobno drži, ker prihaja mi* nister. In res je minister stopil iz avtomobila in se napotil proti odru. Toda raviio takrat, ko mu je minister prihajal nasproti, je Krjavelj čisto razločno zagledal med hišami utežnega bika $ kr* vavečim smrčkom, v katerem je tičala svetla bikovska rinka. In ves srečen je pozabil na ministra in se razveselil, da bodo ljudje vendarle imeli juho in meso. In ves srečen je vzkliknil: »Ljudje božji. poglejte, bik ima rinko!« To pa je bila Satanova zanka. Grdo je pogledal minister, da se •!? kdo tako očitno norčuje i« njego* vega imena, stražniki pa »o piv nili na Krjavlja in ga vrgli po tleh ter zvezali. »Ministra je iaJil, t zapor » njim«, je kriknil nadangel H) Krjavlja so odpeljali zvezanega med množico. Preko čel* mu ja pol?tf curek črne krvi, toda bjj je lep kot sam Jezus pred križem-In ljudem se je v grozi Ifrčilo sr* ce in srce njihovo je spraševalo; »Mar ni moralo bitj tako takrat, ko so nedolžnega Odrešenik* vlekli pred krivičnega Pijata, tla ga križa?« Krjavelj pa je stopal med mno* žico ip'v du&' mu je bilo lepo, kot še nikdar, zakaj vedel je, kdo bo hudiča presekal: Ljudstvo, med katerim jc živci, zakaj edino to ima v gebl čudežno moč živ* ljeaija. (Konec) Stran 4. D F M O K R A C i .1 \ Leto iii. - :vcv. o <“T3esfl s ^c^ašhega anam ameriški reviji »Plain Talkx«, popolnoma nekaj druge* ga, kot pa mu je Adamič pripo* vedoval takoj po srečanju z Roo* seveltom in Churchillom. Kar pa je glavno: v knjižici manjka to, kar je Adamič pripovedoval Ra« dici neposredno po obisku, nam« reč, da je na Roosevelta in Chur* chilla pritiskal, naj podpreta Mi* hajloviča. Da, gospoda Adamiča je bilo tega kasneje očitno sram. Takrat so bile vesti iz Jugoslavije še nepopolne. Gospod Adamič si verjetno še ni bil na jasnem o tem, o čemer si je bil Tito ta* trat a Stalinom na jasnem že od prvega trenutka: »osvobodilni« monopol mora priti in ostati zgolj v rokah komunistov; vsi tisti, ki se temu monopolu ne podrede, morajo biti z vsemi sredstvi pri* siljeni k molku, če treba, tudi z... »Žrtve morajo biti!« In v tej opustitvi Adamiča — da namreč sVoje podpore Mihaj* loviču v knjigi »Večerja v Beli hiši« ni skušal 'kot »objektiven« pisec ali kakor koli že opraviči* ti, marveč je to dejstvo enostav* Mačkovlje so lepa vas na o* bronkih, ki so s socerbskega Kra* sa valovito spuščajo k morju proti miljskemu zalivu. Pol ure hoda je iz Žavelj in iz Doline do Mačkovelj; pol ure užitka prijetnega ob razgledu na tržaški industrijski pas ob morju in na naravne prikazni lepega Dolinskega kota, okrog katerega se kot niz belih biserov vrstijo vasi Ricmanje, Boršt, Boljunec, Kroglje in Dolina, ,Vasi Socerb s ponosnimi razvalinami svojega gradu in Prebenek, ki drzno sedi na prehodu iz tržaškega Krasa v istrskega, sta prirodni kulisi očarljivega prizora, ki se nudi tvojemu pogledu. Miljski hribi zastirajo pogled proti Istri. Tržačani premalo poznajo Mač* kovlje in okolico. Ne bo jim žal, če bodo češče hodili v te kraje o priliki svojih nedeljskih spre* hodov! Vas ima šestdeset lepih, ravno* kar obnovljenih hiš. Skoro ne bi rekli, da ni preteklo mnogo časa, odkar se je po teh hišah razlegal jok otrok in žena smeh režečih se požigalcev in prasket podira* jočih se stropov .,. Hiše so danes obnovljene in vaško življenje se med njimi razvija kot nekoč, ko je bilo življenje lepše in ljudje boljši. Toda za obnovljenimi ste* nami se marsikatero oko rosi za dragimi svojci, ki jih ni več... Vasico krasi cerkvica z vitkim romanskim zvonikom, spominom na dobo, ko so stale Mačkovlje ob meji med beneško republiko in našim svobodnim tržaškim mestom. Ozke im čiste vaške ulice nas spominjajo na istrska naselja, na Tinjan, na Osp, na CJabrovico, ki se nam prikažejo, če se spustimo po vzhodnem vaškem pobočju proti Razpotju. Lepa polja, skrbno negovani vi* nogradi ter primerna površina »gmajn« obdajajo Mačkovlje. Za* to tu ni opaziti pomanjkanja kot drugod po tržaškem Krasu. Umna živinoreja in dobro kletarstvo so ponos Mačkovljanov. Sonce, ki se mogočno upira v pobočja, pre* prežena s plemenito trto, daje po* seben vonj žlahtni vinski kapljici, s katero ti prijazni domačin go« »toljubno nazdravi. Ljudje so krepki in zdravi. Tr* do delo po domačih vzpetinah in stalna hoja v Trst na delo in po kupčijah sta Mačkovljane utrdila. Dekleta so brhka in gibka; bodisi pri delu, ko spretno nosijo na glavi vedro vode ali snop krme, bodisi na večernem sprehodu ob* duduješ v njih naš novi rod, trd* no ukoreninjenega in bahotno se razvijajočega na maSih nehvale« inih k raških tleh Ljudje so tudi nadarjeni in sposobni. Tihotapstvo izza dalj« nlh časov soseščine z beneško re* publiko je v njih močno razvilo trgovski čut in gospodarsko spret* no zamolčal — je tudi njegova usodna napaka, ki igra pri prešo* janju njegovih namenov, ki jih ni jmel samo s to, ampak tudi z vsemi ostalimi knjigami, tako odločilno vlogo. Ravno to nam kaže Adamiča v njegovi pravi luči: ‘pogazi in prikrij tudi re« snico, samo da dobro služiš pro* pagandističnim namenom. Gospod Adamič si danes ogle* duje v svoji domovini »veliko stvar«. Nekateri mislijo, da bo šel vsaj z molkom preko tega, kar bo videl. Ne, vsi ti se va« rajo: izšla bo nova knjiga, ker tako zahteva Adamičev prestiž in propagandni interes Tita v Združenih državah. Ta knjiga bo veren naslednik »Moje domovi« ne« in »Večerje v Beli hiši«. Moja domovina! Kdo se ne bi nasmehnil! Moto Adamičevega leta 1943 izišlega slavospeva »no« vim ljudem« današnjega režima v FLRJ pravi: »... ves svet je mo* ja domovina.« Mi pa smo napisali ta nai po* zdravni članek Adamiču kot Slo* venci. nost. Zato se morajo mačkovlja* ni danes ponašati, da ni med njimi zadolženih kmetij, kar jim je v veliko zadoščenje po presta* nem trpljenju v drugi svetovni vojni. Bazovica Naša vasica ni navadna kraška vas kot stotere druge vasii v Slovenskem Primorju. Ona je predvsem zgodovinsko mesto, ki predstavlja za slehernega Slovenca simbol narodne borbe proti vsakemu potujčevanju in tiraniji. S tega vidika ima naše mesto svoj globlji pomen v srcih vseh poštenih in zavednih Slovencev. Dosledna in zvesta idejam bazoviških junakov je ona v dvajsetletni borbi bila narodna zavedna in taka je ostala tudi v najtežjih dnevih. Mnogi njeni sinovi so dali svoja mlada življenja, imajoč stalno pred očmi velike smgtre bazoviških borcev, ki so s svojimi žrtvami pokazali primer, kako se je treba boriti za svoji narod. Toda ti veliki cilj?, za katere so žrtvovali svoja mlada življenja mnogi znani in neznani junaki/ ne samo, da niso uresničili našega pričakovanja, temneč so hoteli vsiliti našem narodu brezpravni sistem, ki ne pozna osebne svobode in narodne samobitnosti in ki je primorskemu ljudstvu ravno tako tuj kot fašizem. Ko je pa prišel 6. september 1945, so se zbrale ogromne množice primorskega ljudstva pred spomenikom bazoviških žrtev, da bi na ta način manifestirale svojo veliko hvaležnost tem velikim sinovom, se na tej svečanosti ni slišala prava slovenska beseda in ni prišla do izraza slovenska misel. V imenu popolnoma napačne doktrine, ki ponižuje objektivno znanost v navadno propagando, so lažni preroki potvarjali zgodovinska dejstva. Prikazovali so bazoviške prvoboritelje kot borce za »napredne« ideje in ne kot tiste, ki so padli za narodno stvar. To potvarjanje zgodovine se je vsako leto ponavljalo nad grobovi teh velikih narodnih mučenikov od nepravih predstavnikov slovenskega naroda. To stanje bi ostalo še naprej, da se v komunističnih vrstah ni pojavilo luteranstvo in prineslo v njihove rede nepremostljiv razkol. Na vse to pa je naš preprosti kmet dal dostojen odgovor, ko je vsa tri leta ostal zvest idealom svojih najboljših sinov ■dr. Ribara, dr. Sla-vika, dr. Coka in drugih, ki so se nesebično borili za na- Veliki Repen V naši občini smo v zadnjih mesecih bolj napredovali kakor desetletja poprej. Občinsko cesto na- Opčine smo primerno razši* rili, popravili krivulje in ostre ovinke ter jo utrdili z makadam* sko oblogo. Cesta je končana vse do tržaške občinske meje. Prav žalosten pa je pogled na ozko krivuljasto tržaško traso, ki je bolj podobna kolovozu kakor pa cesti. Zato je sedaj nujno potreb« no, da tudi tržaška občina prične z deli na svojem področju, ker drugače naša lepa cesta ne bo dosti koristila. Prepričani pa smo, da bo tržaška občina uvidevna in bo čimprej dogotovila vso traso do Opčin. — Ko bo to storjeno, bo vsekakor treba misliti tudi na to, da našo vas povežemo z redno avtobusno zvezo z mestom. Pri nas je polno ljudi — delavcev in dijakov — ki so zaposleni v me* stu in nam je taka zveza neob* hodno potrebna. — Dela pri na* peljavi vodovoda tudi lepo na* predujejo. Koliko potrebnega ča« sa in stopinj bo s tem prihranje* nega, posebno ob hudih sušah, ki so prj nas tako redni gosti. — Na novem zidu v vasi je neki tujec v malto vrezal nekaj — danes že povsem nemodernih napisov. Če bi vladali tisti, ki jih ti napjsi v cirilici poveličujejo, bi na tem zidu ne imeli kaj napisati, ker bi zidu gotovo nikoli ne bilo. Na oni strani imamo dovolj dokazov. V Sežani pravijo, če bi se je enkrat povrnil 15. september 1947, ne bi niti en sam Sežanec ostal v vasi. Ali ni vse to tako žalostno? Je pa tudi podučno; s kričanjem, propagando in lažmi se seveda ne melje bela moka, s suženj« stvom se ne ustvarja blagostanja. Pohajači, lenuhi, kričači in par* tijski plačanci niso nikoli bili kaj prida. Pri prihodnjih volitvah bomo jasno povedali, ali smo za DNEVNE ODDAJE: 7.15 * 8.00, 11.30 * 14.30, 17.30 * 24.00. OB NEDELJAH : 7.15 * 24.00 ne* prekinjeno. POROČILA ; dnevno 7.45, 12.45, 14.00 (izvzemši nedelje), 19.45, 23.15. DNEVNI pregled tiska: Dnevno ob 14.15 (izvzemši nedelje). Nedelja, 13. II. 1949.: 8.30 Slovan« ska lahka glasba. — 9.30 Kme* tijska oddaja. — 10.00 Maša s pridigo. — 11.30 Slovenske le* gende. — 13.00 Glasba po že* ljah. — 14.30 Iz opernega sveta. — 16.00 Radijski oder — pono* vitvena oddaja. — 17.00 Plesna glasba. — 18.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 20.45 Vaški kvintet. — 21.30 Orkester Cer* goli s solisti (Pertot Dušan ■in Kozem Rožica). — 22.10 Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici še narodne koristi. Danes se je naša kmečka vas popolnoma znebila vseh lažnih prerokov, agitatorjev in pritepencev. Naša vas je pretežno kmečka, zato je tudi ostala zvesta narodnim izročilom in se mogla otresti tuje miselnosti in navlake. Ona bo tudi za naprej ostala taka, kar bo tudi v najbližji bodočnosti pokazala in dokazala, da je zavedna slovenska vas. Zato nam je porok naš kmet, ki je v najtežjih dneh naše zgodovine ohranil naš lepi slovenski jezik in našo narodno samobitnost na tem tako spornem ozemlju. Saino njemu se moramo zahvaliti, da smo premostili vse težke preizkušnje dvajsetletne borbe proti fašistični in vsaki drugi tiraniji. Našemu kmetu se moramo' zahvaliti, da lahko uporabljamo danes stihe našega največjega pesnika Prešerna: »O srečna vas domača ...« lakoto in beraštvo, ali za resnični napredek, za pravo svobodo in za resnično demokracijo. Vsi bomo volili Slov. demakratsko zvezo, saj vemo, da so nas komunisti od prvega dne dalje samo slepa* rili in nam lagali, kakor lažejo sedaj, da je Slov. demokratska zveza dolarska zveza. Merijo hla* če pač po sebi. Njihove plačance srečaš lahko na vsakem koraku; slovenski demokrati pa so vsi v poštenih službah in v solidnih poklicih, zato so vse laži o dolar* ski zvezi iz ust rdečih plačencev ravno toliko vredne, kakor njiho* ve obljube o blagostanju, o svo* bodi in ljudski volji. Se že pozna* mo po gumbih. Gročana Končno je tudi v našo vas pro« drla Slov. dem. zveza m marsikje že vidiš vaščana, ki čita »Demo* kratijo«, zavedajoč se, da je to edini slovenski politični list, ka* teremu lahko verjame in zaupa. Zato pa se seveda tudi fratelanč* na papirnata stavba podira na vseh koncih. Pred kratkim so imeli babičevci sestanek, pa so nanj prišle le ženske in moški, pri katerem se je vršil sestanek. Ker je stvar zelo neresno izglodala, so se pritaknili še otroci in z ropo* tom in metanjem praznih kom* zerv zaigrali turobno pogrebnico nekdaj tako mogočni SIAU. — Zgonik Tu pri nas se je pričelo občin* stvo živo zanimati za volitve. V naši občini je 1300 oseb in med temi je okoli 800 volivcev, od ka* terih je polovica žensk. Prvič bo* do naše slovenske žene šle na vo* lišče in s svojimi glasovi pripo* mogle k izbiri mož, ki jim bo po* verjena skrb za dobrobit ljudstva in napredek občine. Zato morajo tudi žene in dekleta aktivno pose* A duru za violino in klavir. — 18.41 Istrske narodne pesmi. — 19.00 Zdravniški vedež. — 19.15 Duete iz operete Bocaccio poje* ta Angela Sancin in Elza Bar* bič. — 20.30 Sprehodi po pode« želju. — 21.10 Koncert klari* netista DeBaviera. — 22.00 Puc* cini:' Madame Butterfly — I. dejanje. Torek, 15. II. : 13.30 Iz del baroč* nih skladateljev. — 18.00 Arije in dueti iz slovanskih oper. — 19.00 Človek in priroda. — 20.00 Fantje., s Krasa. — 20.30 Z do* inače knjižne police. — 21.00 Slušna igra. — 22.00 Čajkovski: Tema z varijacijami za čelo in orkester. Sreda, 16. II.: 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Mamica pripo* veduje. — 18.15 Samospevi Mi* lana Pertota. — 20.30 Človek in šport. — 21.00 Vzori mladini. — 21.30 Orkester Bojan Ada* mič. — 22.00 Hačaturijan: koncert za klavir in orkester. Četrtek, 17. II.: 13.30 Iz del Lisz* ta in Mcndelsohna. — 18.00 Or* kester Dermelj. — 19.00 Sloven* šČina za Slovence. — 20.00 Zbor iz Sv. Ivana. — 20.30 Dekliški kotiček. — 21.00 Radijski oder. Petek, 18. II.: 13.00 Glasba po željah. — 13.45 Dvorak: Slovan* ski plesi. — 18.00 Naša povest: Bob in Tedi. — 18.15 Ameriška komorna glasba — 20.00 Pev« ski koncert Otte Ondine. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. — 21.45 Simfonični koncert. Sobota, 19. II.: 12.00 Ljudje in nazori. — 18.00 Komorna glas* ba. — 18.30 Iz Smetanovih oper. — 19.00 Oddaja za naj* mlajše. — 20.10 Narodne pesmi pojeta Pertot in Raztresen. — 20.30 Programski periskop. — 20.45 Llzst: Preludiji. — 21.00 Sobotni večer. — 23.00 Orkester Duke Ellington. či v volivno borbo. V nedeljo 6. febr. smo imeli v Zgoniku ob prisotnosti zastopnikov Slov. dem. zveze drugi se* stanek zaupnikov iz vseh naših vasi. Na tem sestanku so se po* stavili prvi temelji za našo voliv* no aktivnost in propagando. Občinskim možem je poverjeno opravljanje občinskega premožen nja, to je tuje lastnine. Tuje pre* moženje dobro upravljati je dosti težje, kot upravljati lastno imo* vino. Kdor ne zna upravljati svo* jega/lastnega gospodarstva, ne bo znal upravljati tudi občine. Terjamo naše pravice Slovencev v Italiji je okoli sedemdeset tisoč, Italija pa je do sedaj priznala slovenske šole samo na Goriškem, kjer živi približno dvajset tisoč Slovencev, in še tu ne vsem in povsod. Dobrih petdeset tisoč Slovencev v Italiji nima niti svojih osnovnih slovenskih šol. V nobenem javnem uradu v Italiji ni priznana Slovencem prosta raba slovenščine! Nemcem, Francozem in La-clincem v Italiji je država zajamčila s posebnimi zakoni politično-upravno avtonomijo in vse jezikovne svoboščine, le za Slovence ni še izdala nobenega zakona, niti za šole! Ali smo Slovenci manj vreden narod? Ali nismo Slovenci kot manjšina največ trpeli za časa fašizma? Po določilih mirovne pogodbe, po obljubah rimske vlade in po sami italijanski ustavi nam pritičejo iste pravice kot drugim državljanom, zlasti enake pravice kot Francozom, Ladincem in Nemcem! Terjamo zato naše pravice in zahtevamo, da nam jih Republika zajamči s posebnim ustanovnim zakonom, kakor drugim manjšinam v Italiji. Na vse naše tozadevne obširne spomenice in pritožbe, ki smo jih poslali vladi v Rim, nismo še prejeli,nobenega odgovora. In vendar je sum ministrski predsednik De Ga-speri priznal v Tridentu meseca novembra, da bi nam pritikala ista avtonomija, kot jo uživajo Nemci na Tirolskem. Naj nihče ne misli, da bomo Slovenci zaspali. Slovenci smo že pokazali fašizmu, kako si znamo iskati naše pravice! Torej!... »Kljub temu smo za bratstvo« v -Zaradii predloga našega občinskega svetovalca g. Rudija Bratuža pri zadnji občinski seji v Gorici, da naj vlada doseže povratek iz Jugoslavije tja odpeljanih Goričanov, med katerimi so, kakor znano, tudi Slovenci, izlivata komunistični glasili »Soča« od 5. t. m. in »Primorski dnevnik« od 9. t. m. ves bes in gnev na naše demokratično gibanje in še posebej na g. Bratuža. In zopet prinaša »Soča« na dan očitke, da sta naša občinska svetovalca po par slovenskih besedah pri prvi občinski seji govorila samo italijanski. Da se bo naša javnost še enkrat prepričala, kako si »Soča« meče v obraz lastne klevete, navajamo nekaj neizpodbitnih dejstev v dokaz resnice in »klečeplazenja«. Vsi' Goričani se še dobro spominjamo, kako so »tovariši«, ki so še danes okoli »Soče«, leta 1946 razstavili na‘ oknu Trgovskega doma slike o trpinčenju našega naroda po fašističnih nasilnikih. Na vrhu teh slik pa so debelo natisnili sledeče: »Kljub temu smo za bratstvo«. Ali ni to vrhunec »klečeplazenja?!« Z njim so si hoteli tovariši zagotoviti prijateljstvo ital. komunistov. Na seji občinskega sveta Zato morajo biti izbrani v ote* činski zastop samo taki možje i« ženske, ki so se izkazali kot skrfc* ni, pridni in vestni gospodarji ait gospodinje v svoji lastni hiši. Ka* ko bo za druge delal j,n skrbel, če ni bil v stanu niti za .sobe skrbeti? To naj bo merilo pri izbiri ob* činskih zastopnikov. Vse osebe, ki jih bomo izbrali kot veljake *» vodstvo naše občine, morajo zato biti poštene, skrbne, pravične, na* rodno*zavedne in vztrajne, borit ci za Svobodno tržaško ozemlje ter za prostost in demokracijo. 31. januarja so vsi štirje sk» venski svetovalci izvoljeni na listi komunistične Fronte odobrili predlog g. Bratuža in glasovali zanj brez najmanjšega ugovora, kar je potrdi! ves tisk in vse radio oddale, italijanske in slovenske. Le zakasnela »Soča« to zanika in zavija, da so njeni svetovalci glasovali za županovo resolucijo. Res pa je, da je župan Bratužev predlog samo takoj sprejel in ga sporazumno z njim stiliziral. Človekoljubna zamisel, ki j« imela tudi svoj politični uspeh, je bila Bratuževa in za njo so glasovali tudi »frontaši«. To je resnica, vse druge trditve so lažnive. Prav tako moramo ugotoviti, da je pri tej občinski seji frontin svetovalec tov. Pavlin parkrat podal svoje izjave samo v italijanščini. Javnost naj sodi, na kateri strani sta poštenie in resnicoljubje ! Za slovo V ponedeljek 7. t. m. je odpo* toval v Združene države č. go? spod Mirko Rener, neutrudljiv kulturni delavec na Goriškem. Gospodu Renerju želimo srečno pot in obilo uspeli a v novi do« movini! Vrh sv. Mihaela V dopolnilo k zadnjemu dopisu še toAe: Saj ni res, da je »naše prosvetno življenje popolnoma zaspalo, odkar nas učitelj iz bližnje vasi ne obiskuje več«. Dejstvo je, da ne trpite poučevanja cerkvenega petja, ki ga sedaj učitelj vodi na pobudo pametnih mož, fantov in deklet, katerih na Vrhu ne manjt ka. Če se je pri nas življenje n« prosvetnem polju ohladilo, štetega krivi vi, ker ste znali zelo pretkano vriniti med našo zdravo mladino hujskače, ki jim je uspe* lo napraviti razdor. Kje imate va* še pevovodje? Saj vam jih ne pri; manjkuje. Pošljite jih! Naša vr< hovska mladina je pa že dovolj izkusila, da je postala — oprosti* te izrazu — apatična. Prav gotovo bomo še mnogo lepega napravili. a ne prej, preden se ljudstvo ne otrese docela že skoro ugasnjeni bojazni pred vami. Kar se tiče »zaupanja med ljudmi« bi se da* lo to vprašanje rešiti samo s taj* nimi svobodnimi volitvami na masovnem sestanku. Vrhovski uči. telj svetuje »Primorskemu dnevni* ku« dvoje: reorganizirajte obveščevalno službo in pustite vrhov > sko učiteljico na miru. ?"z.ar,J!l '*•*«■«- kmetovalci I *»». »««- 1 snove in trdih podjetniki • ies0v, trame, vezane plo~ šče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje m- CALEA TRST 90441 Viol« Sonnino, 24 Za »Slov. dobrodelno društvo« v Trstu N. N. v Trstu v počastitev spo* mina pokojne mame 15.000 - 1-NajlepŠa hvala! Slike iz tržaške okolice Mačkovlje Radio Trst II ^tethOTen: simf™ št- 3 - I hroica. (na valovni dolžini 203.6 metra ali j Ponedeljek, 14. II. : 13.00 Iz če* 1474 Kc na sekundo) | škega narodnega sveta. — 18.00 Naša povest: Bob in Tedi. — 18.15 Cesar Franck: Sonata v ^Desfi 5, Qo cisfecga