Hrastovec, Vurberk in druge. Če pa že govorimo o vurberškem gradu, bi 
bilo treba le opozoriti, da je bil v zadnji vojni porušen. Vidmu, ki je »znan 
po narodni zavednosti in naprednem gibanju« (str. 15), pripisuje avtor le 
prevelik pomen. Po takšni formulaciji bi drugi kraji v Slovenskih goricah 
ne bili to! Podobno bi mogli reči o Ormožu, kjer beremo med drugim, »da 
je središče politično kulturne oblasti« (str. 27). Kakšno vlogo pa imajo po­
tem Ljutomer, Radgona, Lenart, Ptuj?
To bi bile le nekatere najbolj evidentne geografsko zgodovinske po­
manjkljivosti. O drugih, zlasti o nedosledni rabi velikih in majhnih črk pri 
krajevnih in stvarnih imenih, samovoljnem mešanju tekstov, turistično infor­
mativnih laksnostih, neupravičeni interpolaciji tekstov iz prospektov brez 
prave miselne zveze ter še o čem drugem ne bi govorili, čeprav je tudi 
tega precej.
Čeprav so »Naše vinske gorice« namenjene široki javnosti in ne želijo 
biti strogo znanstvene ter tudi ne pretendirajo za geografsko celovito podobo 
pokrajine, temveč želijo biti le turistično-gospodarsko informativni vodnik, 
v njih koneepiranju ne bi smeli iti mimo znanstveno trdnih in dognanih 
stališč ter dejstev. Knjiga želi popeljati turiste po pestri kulturni pokrajini 
in jim predstaviti njene kraje, zato morajo biti še tako preprosti opisi geo­
grafsko točni. Tega pa v knjigi ni čutiti. V Naših vinskih goricah je mnogo- 
kaj problematičnega, napačnega in nedorečenega, kar ne prenese ne geo­
grafske, ne zgodovinske in druge strokovne kritike. Je primer gospodarsko 
turističnega vodnika, kakršen ne bi smel biti. Skoda, da je postal zaradi 
vsega tega dober namen, ki si ga je uredništvo zastavilo, problematičen. 
Naše vinske gorice prikazujejo kraje v vinorodnih pokrajinah severovzhodne 
Slovenije in v obrobju ob Sotli v dokaj neprimerni in pogosto izkrivljeni 
podobi. Turisti, ki bi jih obiskali, bi bili precej razočarani. Na mnogih 
mestih bi se srečali z nedejanskim stanjem. Tudi pristopu in pripravi bodoče 
»vinske ceste«, kar je tudi namen knjige, s tem ni niti najmanj pomagano. 
Stvarna in znanstvena zahtevnost mora ostati tudi v takšni ediciji neoporečna.
Pripombe, ki sem jih navedel, so mišljene kot vzpodbuda pri priprav­
ljanju še drugih podobnih in vsekakor potrebnih vodnikov po naši zemlji. 
Geografom pa naj bi bile v opozorilo, da kritično spremljajo izdajo takih 
publikacij, ki jih sodobno življenje upravičeno zahteva, pa jih nekateri potem 
realizirajo strokovno neodgovorno in pogosto le iz komercialnih razlogov.
M. Zgonik
K r a j š a  p o r o č i l a  o  g e o g r a f s k i  k n j i ž e v n o s t i  o  S l o v e n i j i
I g o r  V r i š e r ,  T h e  P a t t e r n  o f  C e n t r a l  P l a c e s  i n  Y u g o s l a v i a .  Tijdschrift 
voor ecom. e n  soc. geografie, Amsterdam, sept./okt. 1971, str. 290—300.
V ra z p ra v i j e  av to r  p re d s tav il m ednarodn i s tro k o v n i ja v n o s ti re z u lta te  svo jih  ra z isk av  
cen tra ln ih  k ra je v  v Ju g o sla v iji,  k i j ih  j e  dom ači s tro k o v n i ja v n o s t i p o sred o v a l že z več o b ja ­
vam i dom a, p redvsem  v >E konom ski rev iji«  1969.
I g o r  V r i š e r ,  V p l i v n a  o b m o č j a  j u g o s l o v a n s k i h  m e s t  i n  d r u g i h  s r e d i š č .  
Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1972, strani 142, 19 grafikonov, številne tabele, 
angleški izvleček.
V riše r je  sv o ja  d o sed a n ja  p ro u č e v an ja  c en tra ln ih  k ra je v  v Ju g o slav iji ra z š ir il še na n j i ­
hova vp liv n a  obm očja . Z a je l je  v p ro u č ev an je  p red v sem  g ra v ita c n sk a  obm očja  n a jp o m em b n e j­
ših m est (L ju b lja n e , M aribo ra , Z ag reba , R eke , S p lita , O s i je k a , B an ja  L u k e , S a ra je v a , T uzle , 
M o sta rja , S ubo tice , N ovega S ada , B eograda , N iša, T i to g rad a , P r iš tin e  in  S k o p ja ). P ro učitev  je  
vseb insko  in m etodološko nova in  o r ig in a ln a , n a  žalost n je n ih  re z u lta to v  v celo ti d osle j ni b ilo  
mogoče o b ja v iti  razen  v in te rn i iz d a ji F ilozo fske  fa k u lte te  v 50 izvod ih . P ač  pa š tu d ijo  p r i ­
na ša  v s k ra jš a n i  o b lik i ta  »G eografsk i vestn ik« .
A n t o n  C e v c ,  V e l i k a  p l a n i n a .  Življenje, delo in izročilo pastirjev. Oprema, 
likovna ureditev in risbe Vlasto Kopač. Založila Državna založba Slovenije, 
Ljubljana 1972, strani 96, risbe v  besedilu, 70 fotografij v prilogi.
Š tu d ija  im a iz raz ito  e tn o g ra fsk i zn ača j in  se bo  vzorno d o p o ln jev a la  z dosed an jim i in 
p rih o d n jim i geo g ra fsk im i, gosp o d arsk im i in  tu r is tič n im i p ro u č itv am i te  n aše  zares  »velike« 
in sv o jev rs tn e  p lan in e .