Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
{
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
Leto XXXVIII. - Štev. 16 (1896)	Gorica	-	četrtek,	17.	aprila	1986	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	600
Božji načrt odrešenja Oljčna vejica judovski skupnosti
Četrta velikonočna nedelja, letos 20. aprila, je spet Nedelja duhovnih poklicev. Pri vsem tem se nam porajajo razna vprašanja, med njimi kot prvo:
ČEMU SPLOH DUHOVNIKI?
Odgovor na to vprašanje najdemo v dveh stavkih sv. pisma nove zaveze. Prvega nam posreduje evangelist sv. Janez, ki pravi: »Bog je svet tako ljubil, da je poslal svojega edinega Sina, da bi se svet po njem zveličal.« V drugem stavku so pa Jezusove besede apostolu Petru: »Hodi za menoj, naredil te bom za ribiča ljudi.«
Že iz teh dveh izjav zvemo, da je tak pač božji načrt. Bog hoče pripeljati vse ljudi v nebesa. Zalo je poslal na svet svojega Sina. Ta nam je s prelitjem krvi na križu vrnil božje življenje in tako odprl nebesa. Svoje delo je potem zaupal ljudem, do konca sveta. Najprej je poklical učence, za njimi pa kliče duhovnike. Ti naj vodijo njegovo božjo družino, ljudem naj oznanjajo njegov nauk in jim delijo božje skrivnosti.
Duhovniki se torej nismo postavili sami. Zavedamo se, da nas je postavil Bog. Kristus sam je dejal: »Niste vi mene izbrali, ampak jaz sem vas izvolil, da obrodite sad in vaš sad ostane.«
Čeprav je v očeh nevernega sveta duhovnikovo življenje večkrat izgubljena eksistenca, se moramo v vsej ponižnosti zavedati, da je v božjem načrtu duhovnikova služba od vseh poklicev na svetu sploh najodličnejša služba: duhovnik je pritegnjen v same božje skrivnosti. Apostol Pavel se je tega dobro zavedal in je zato zapisal: »Od Kristusa smo poslani, kakor da Bog po nas govori. Imejte nas za upravitelje božjih skrivnosti.«
V	našem času je nekdo dejal: »Svet potrebuje bankirje, potrebuje industrialce, zdravnike in umetnike. Potrebuje pa tudi ljudi, ki bodo služili bistvenemu, ljudi, ki bodo znali povedati besedo takrat, ko postanejo vse besede tega sveta nekoristne; besedo, od katere bodo žarele oči tedaj, ko bodo vse zvezde ugasnile; besedo, ki bo znala odpreti studenec, ko bodo vsi izviri tega sveta zaprti.«
NADALJEVALCI KRISTUSOVEGA DELA
Čeprav je Kristus poklical učence k sebi, da bi bili z njim, jih je poklical tudi zato, da bi mu bili na voijo, da bi jih pošiljal pridigovat in oznanjat, da bi bili apostoli za druge. Nadaljevali naj bi torej njegovo delo, pa se spet vračali k njemu, se z njim pogovarjali, kako vršijo svojo službo, od njega prejemali nova naročila in navodila.
Kristus pošilja nas duhovnike k telesno in duševno bolnim, k trpečim, grešnim, slabotnim, neukim, malim in odraslim, k revnim in bogatim, k vernim in nevernim, k oddaljenim. Prosimo Kristusa, naj nam da milost, da bodo prav ti videli v duhovniku predvsem dobrega, plemenitega, razumevajočega in poštenega človeka. !n da se jim bodo morda prav na ta način razpršili predsodki in bo vsak zaslutil, da je za duhovnikom Kristus, ki po duhovniku in skupaj z njim nastopa, oznanja in deluje.
RAZPETI MED DVA SVETOVA
Gotovo je, da je duhovnik glasnik drugega, višjega, presežnega sveta. Toda čim bolj je poln nadnaravnega duha vere, čim bolj je ves doma v drugem svetu in čim resneje jemlje svojo hojo za Kristusom, toliko popolneje bo mogel opravljati svojo vlogo med ljudmi. Zato se mora od dne do dne truditi, da bo mogel z apostolom Pavlom govorili: »Živim, pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus.«
Prav zato, ker mora duhovnik postati drugi Kristus, mora obenem ostati (udi človek. Kristus je postal človek, da je mogel živeti med ljudmi. Hotel je ljudi kot svoje brate in sestre voditi v dom nebeškega Očeta.
Tako živi duhovnik razpel med dva svetova. Je priča in glasnik ter oznanjevalec
drugega sveta, proti kateremu mora voditi ljudi. Pa kljub temu želi in mora ostati v vsem tudi človek. V tem pa ni nobenega nasprotja. Človek v duhovniku ni nekaj, kar je treba odstraniti, temveč je treba to človečnost samo prečistiti. Duhovnik mora biti človek med ljudmi.
S tem ni rečeno, da je duhovnik zgolj socialni ali kulturni delavec. Duhovnik moro ljudem pokazati, da zaradi tega, ker je duhovnik, ni manj vreden in pohabljen človek. Čeprav je potopljen v nadnaravni svet, zna kljub temu ceniti naravne vrednote in ima čut in smisel za življenje sodobnega sveta, v katerem živi in deluje.
ZAKAJ JE DUHOVNIKOV VEDNO MANJ?
Če se v zadnjem času v Sloveniji, da ne govorimo o naših krajih na Primorskem, srečujejo z občutnim padcem števila tistih, ki se odločajo za Boga, to še ne pomeni, da Bog iz naše srede kliče manj mladih, kakor jih je klical v preteklosti. Zmanjšanje števila poklicev lahko pomeni le to, da mladi iz različnih razlogov na božji klic ne odgovorijo pritrdilno. Koliko je za to krivo okolje (torej tudi vsak izmed nas), je pač vprašanje posameznikove občestvene vesti.
Seveda pa smo lahko trdno prepričani, da bo Bog obudil nove duhovniške in redovniške poklice, če se bo božje ljudstvo bolj dosledno oklepalo evangelija in po njem živelo. Najučinkovitejše zdravilo zoper vse težave v Cerkvi je pričevanje evangeljskega življenja. Treba pa je upoštevati tudi znamenja časov, sprememb v Cerkvi in družbi, toda vse to ne more nadomestiti tistega, kar je edino potrebno: evangeljske svetosti v Cerkvi. Le-ta ia se hkrati izraža in temelji v povezanosti z Bogom, ki je edini zares svet in edini posvečuje.
DR. LOJZE ŠKERL
V	soboto 12. aprila je bil v Finžgarje-vem domu na Opčinah pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. Izčrpno poročilo o strankinem delovanju je podal politični tajnik dr. Harej, ki je obravnaval vse glavne probleme in dogodki' v zadnjem mandatnem obdobju, pobude in odločitve, ki jih je stranka izvedla oziroma sprejela. Posebej se je zaustavil pri težkem gospodarskem položaju na Tržaškem ter razlogih, zaradi katerih SSk sodeluje v odborih tržaške občine in pokrajine Govoril je tudi o šolskih problemih in o problemih zdravstva v okviru Krajevne zdravstvene enote. Prikazal je tudi napore in prizadevanja za dosego pravične manjšinske zaščite, pri čemer je spomnil, da je danes položaj slabši kot pred leti, ko so nekatere vsedržavne stranke klonile pred javnim mnenjem in nacionalističnimi pritiski po minimalni stopnji zaščite.
Tajnik dr. Harej je v poročilu tudi poudaril, da so osnova strankinega obstoja in delovanja načela narodne samobitnosti, demokracije in političnega pluralizma, socialne pravičnosti in narodne enakopravnosti, h katerim spadata kot posledica in dopolnilo načeli svobode in človekovega dostojanstva. Ker je politično delovanje skrb za reševanje stvarnih problemov, mora stranka usmerjati svoja prizadevanja v uresničevanje svojih idealov in programov. Iz tega izhaja potreba, da je stranka prisotna — če so dani pogoji —, kjer se odloča o upravnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem in političnem življenju.
Na gospodarskem področju SSk zagovarja takšen razvoj, ki bi ovrednotil sposobnosti tukajšnjih ljudi in zemljepisno lego Trsta kot stičišča med raznimi blagovnimi in kulturnimi tokovi. Tudi zavoljo tega zagovarja ohranitev in razvoj gospodarske osnove posameznikov in celotne narodne skupnosti, odprto mejo, skupni kulturni in sploh duhovni prostor ter
Papež Janez Pavel II. je to nedeljo, 13. aprila, obiskal judovsko sinagogo v Rimu in se tam srečal s člani judovske skupnosti, ki živi \ tem mestu. Napovedani obisk je iavno mnenje kar precej pretresel, kajti gre za neko novo odpiranje Cerkve, ki je sicer logično, a je bilo pred zadnjim Koncilom še neizvedljivo.
Bil je II velikanski cerkveni vesoljni zbor, ki je med drugim sprejel trditev: »Ker je torej tako velika duhovna dediščina kristjanom in Judom skupna, hoče cerkveni zbor spodbuditi in priporočiti njihovo medsebojno spoznanje in ce-njenje, kar jc predvsem sad svetopisemskih in bogoslovnih srečanj ter bratskih pogovorov.« 'Judi je katoliška Cerkev na tem koncilu ?. dokumentom »»Nostra Aetate« zavrgla obtožbo bogomora, ki naj bi ga zagrešil ves judovski narod. »Krivde za smrt Kristusa ni mogoče pripisati vsem tedaj :.i danes živečim Zidom,« je rečeno v tem dokumentu. Janezu Pavlu II. je ta listina izhodišče za njegov zgodovinski k ort k.
Papeževo odločitev so seveda v svetu različno komentirali. V arabskih državah, zlasti tistih, la Izraelu ne priznavajo pravice obstoja, je novica o obisku povzročila vsaj nelagodnost, če ne nasprotovanje, msdtem ko so jo v Izraelu sprejeli kot prvi korak k priznanju judovske države s strani Vatikana. Eden temeljnih razlogov za razhajanje je gotovo različnost pogledov na Jeruzalem kot sveto mesto tako zv. kristjane kot mohame-dance kot za Jude. Vsa tri velika verstvi se potegujejo za prost dostop do Jeruzalema, ki naj bi postal zaradi svojega svetega značaja odprto mesto.
Pa pustimo raje ob strani politična ugibanja, čeprav ima vsako papeževo javno dejanje tudi svojo politično težo. Prav gotovo pa je v ospredju tega obiska iztegnjena roka in oljčna vejica, ki ju
gospodarsko sodelovanje med sosednjima državama, Italijo in Jugoslavijo, m še posebno na obmejnem področju, kar nujno vpliva na samozavest našega človeka in na odnose med večino in manjšino.
Govoreč o krajevnem političnem položaju, je tajnik SSk ugotovil, da se gibanje okrog Liste za Trst razkraja, kar dokazuje nedavna odcepitev od nje zmernih predstavnikov s predsednikom pokrajine Marchiom in bivšim tajnikom Giuri-cinom na čelu.
V	sklepnem delu svojega temeljitega poročila je dr. Harej omenil priprave na kongres, ki so potekale v znamenju vzpostavljene enotnosti v stranki na osnovi skupne liste za vodstvene organe in zadevnega programa. Takšna usmeritev je bila sprejeta, da se utrdi notranja povezanost, ki je stranki iz objektivnih razlogov nujno potrebna.
Pokrajinskega kongresa SSk na Opčinah so se udeležili tudi nekateri povabljeni predstavniki in sicer Stojan Spetič za PCI. tajnik PSI Seghene, tajnik nove Mestne liste Giuricin ter Marjan Terpin in Karlo Brešan za goriško SSk Predstavniki omenjenih strank in organizacij so tudi pozdravili. Opazna jc bila odsotnost predstavnika DC.
Na sobotnem kongresu so delegati izvolili tudi nove vodstvene organe, med temi 31-članski pokrajinski svet, ki je pristojen za izvolitev političnega tajnika in izvršnega odbora.
Ob koncu žive in aktualne razprave je kongres odobril tajnikovo poročilo, potrdil strankino nasprotovanje električni ter-mocentrali na premog v Miljskem zalivu, novim razlastitvam za sinhrotron ter odločno soglasno obsodil znani omejevalni predlog PSI glede volitev deželnega sveta, po katerem bi bilo slovenski manjšinski stranki onemogočeno izvoliti deželnega svetovalca, če ne doseže 4 % glasov vsaj v enem okrožju.
papež po.mja judovski verski skupnosti in narodu, i/. katerega je izšel Odrešenik.
OBDOBJA PROTIJUDOVSKE NESTRPNOSTI
»Od začetka pa ni bilo tako,« bi lahko rekli s sv. Pavlom. V evangeliju sicer nikjer ae najdemo osnove za odklanjanje Judov ali celo pozivanja k sovraštvu do njih, pa se je vendar že v v prvih stoletjih dogajalo, da so krščanski pisci z ostrimi in dostikrat hujskaškimi besedami nastopali zoper judovsko skupnost.
Predsodki, zlasti pa nepoznavanje judovstva, so med kristjani pognali globoke korenine. Judje so bili tisti, ki so od. rimskih oblastnikov izsilili Jezusovo smrtno obsodbo. Iz njihove srede je izšel Mesija, ki so ga oni odklonili in zavrgli. To in njihova drugačnost (življenjska trdoživost, iznajdljivost in nadpovprečna nadar-i jenost — večkrat so jih zaradi tega dolžili zvez s hudičem — pa njihovo življenje ob lobu družbe, zaprti v »gete«), vse to je prispevalo, da jih je krščanska družba odklanjala. In do sovraštva je bil od tod le majhen korak.
Pri tem je prišlo do odlokov, ki se nam v 20. stoletju zdijo skoraj nepojmljivi. Tako je IV. lateranski koncil leta 1215 določil, da se morajo ti ljudje, obdolženi bogomora, bogoskrunstva in ode-ruštva, oblačiti drugače kot kristjani. Koncil v Baslu je leta 1434 storil še korak naprej: Židje ne smejo obiskovati univerz, njihovi zdravniki ne smejo zdraviti kristjanov. Papež Pavel IV. pa je izdal leta 1555 bulo, s katero je določil, da morajo živeti v »getih«, tj. ločenih mestnih četrtih.
Judje v Rimu na splošno niso bili žrtve tako divjih pogromov (preganjanj) kot v Srednji Evtopi, a lahko jim tudi ni bilo. Na veliko soboto so morali npr. rabini papeževemu guvernerju mesta na kolenih prinašati darove židovske skupnosti. To je odpravil šele papež Pij IX., ki je tudi dal odpreti vrata getov, a istočasno prepovedal, da bi se Judje drugod po mestu naseljevali. Ni bilo pustnega sprevoda brez sramotnega odra ali voza z Židi na njem. Ob postu so bili predstavniki uglednih židovskih družin v Rimu primorani, da so šli poslušat pridige o Kristusovem bogomoru. Na veliki petek se je v bogoslužju pri prošnjah omenjalo »verolomne Jude« (perfidi Judaei). Bil je Janez XXIII. tisti, ki je leta 1958, komaj je postal papež, to prošnjo odpravil. Najdlje pa je protijudovsko razpoloženje proti Judom razvnel Hitler, ki je spretno izrabil nekdanje protijudovsko razpoloženje kristjanov in dal v teku svoje strahovlade po svojih opričnikih pomoriti kar šest milijonov Zidov.
KRISTJAINI SPREMENIJO SVOJ ODNOS
In prav tedaj pa so se kristjani pokazali v drugačni luči. Zmagala je zapoved ljubezni. Zelo veliko Judov, ki so preživeli drugo svetovno vojno, se ima za svojo rešitev zahvaliti kristjanom. Za vatikanskimi zidovi, po različnih samostanih in drugod so preganjani Judje našli zatočišče. Giuseppe Roncalli, kasnejši papež Janez XXIII., med vojno apostolski delegat v Turčiji, je tam iz rok nacistov rešil ladjo z 200 židovskimi otroki. Na tisoče judovskih otrok je dobilo nov dom v krščanskih družinah. Na Danskem so škofje ogorčeno protestirali proti sovražnemu pisanju zoper Žide. Katoliške žene na Madžarskem so demonstrativno nosile rumene zvezde na hrbtu (te so morali nositi pod Hitlerjem vsi pripadniki judovske skupnosti) in tako pokazale svojo solidarnost z njimi.
To pa so le drobci ogromnega mozaika dobrote, junaštva in krščanske solidarnosti. In izjava II. vatikanskega cerkvenega zbora »Nostra Aetate« — dokument je bil sprejet z 2,221 glasovi za in 88 proti — je praktično nadaljevanje tega, kar so tisoči kristjanov junaško izpričali v moči evangelija.
Takole pravi koncilska izjava: »Razen tega Cerkev, ki zameta vsa preganjanja zoper katerekoli ljudi, ob spominu na dediščino, ki jo ima skupaj z Judi, obžaluje — a ne iz političnih razlogov, marveč iz nagibov evangeljske religiozne ljubezni — sovraštvo, preganjanja in izraze antisemitizma, naperjene zoper Jude v katerem koli času in od kogarkoli.«
Ta izjava pomeni odločen prelom s preteklostjo, akoravno so prav zadnji čas v zvezi z napovedanim papeževim obiskom v judovski sinagogi objavili podatke, ki pričajo, da 80 % kristjanov še živi s starimi predsodki, da se celo mnogo duhovnikov ne more sprijazniti s stališči, ki jih je zavzel glede Judov zadnji koncil.
In prav zato je korak, za katerega se ja odločil Janez Pavel II., res zgodovinski in vreden Kristusove Cerkve.
j. k.
Nočni napad na Libijo
Severnoameriški predsednik Reagan je v odgovor na terorizem, ki ga izvaja libijski diktator Gedafi širom po zahodni Evropi odredil bombardiranje libijskih mest Tripolija in Bengasija. Izvedlo ga je 18 velebombnikov, ki so v noči od ponedeljka 14. aprila na torek poleteli z ameriških oporišč v Vel. Britaniji in izvedli kazenski napad. Pri tem je bilo ubitih nad 70 oseb, pretežno civilistov.
Naravno je, da je ta zaplet v Sredozemlju v svetovni javnosti, še posebej pa v Atlantskem zavezništvu, sprožil različne reakcije. Večina držav ta napad obsoja kot neprimernega. Zlasti je vznemirjena Italija, ki se nahaja najbolj blizu prizorišču spopadov. Po ameriškem napadu se je takoj sestal kabinetni svet, ministrski predsednik Craxi pa je poročal v parlamentu in senatu. Še bolj je postal za Italijo položaj vznemirljiv, ko je prišla vest, da je neka libijska topnjača obstreljevala komunikacijsko središče na oloku Lam-pedusi, ki leži južno od Sicilije. Obrambni minister Spadolini je takoj nato izdal vojaškim silam nalog, naj ooao pripravljene.
Južnotirolski kongres v Mercinu
V	soboto 12. aprila je bil v Meranu 34. redni kongres Južnotirolske ljudske stranke (SVP), ki je lansko pozno jesen slavila svoj jubilejni kongres. Na sedanjem kongresu je prišlo do raznih, tudi večjih notranjih incidentov. Posebej še, ko so takoj v začetku tirolski strelci (Schiitzen) uprizorili pravo bučno protestno manifestacijo proti sedanji politiki stranke. Zahtevali so samoodločbo za Južni Tirol in skoraj dejansko preprečili strankinim voditeljem (izmed katerih so nekateri tudi njih poveljniki!), da bi nastopili.
Po dolgotrajnih naporih glavnih voditeljev, med njim sen. Mitterdorferja, ki je predsedoval kongresu, posl. Riza in glavnega tajnika Hospa, je uspelo predsedniku Magnagu podati politično poročilo. V njem se zavzema za dejansko uresničenje znanega pakela, nato pa tudi vabi Avstrijo, naj odločno podpre zahteve južnotirolske manjšine. Obenem je dr. Magnago podal podrobno sliko gospodarskega in socialnega stanja na Južnem Tirolskem. Zavrnil je tudi vsake obtožbe »apartheida«, to je umetne etnične ločitve in polemiziral z rimsko vlado, zlasti z ministrom za dežele Vizzinijem, ki je pri vladi zadolžen za manjšinske zadeve.
Kongresa SVP se je kot gost udeležil tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. A. Bratuž, ki se je pri tem srečal z nekaterimi južnotirolskimi parlamentarci rimskega in evropskega parlamenta. Posebej se je še sestal s senatorjem S. Fonta-narijem, predlagateljem zakonskega osnutka SSk v senatu, s katerim je obravnaval zadeve sedanje zakonodajne poti za odobritev zaščitnega zakona.
PakniiKki kmns SSk n Trlattn
Poklicanost Cerkve in poklici v Cerkvi sami
Sni Srnici res
(OD NAŠEGA DOPISNIKA) Miodrag Bulatovič, sedanji predsednik srbskih pisateljev, naj bi ta mesec prevzel enoletni mandat predsednika Združenja književnikov Jugoslavije. Na ta položaj so ga predlagali srbski pisatelji, ki so letos na vrsti, da iz svojih članov izberejo kandidata za predsednika, ki je vsako leto iz druge republike.
Zakaj so srbski književniki predlagali Bulatoviča, četudi so vedeli, da se bodo s tem zamerili vsaj Slovencem, če bi tudi njihovega kandidata oboževali vsi drugi? To navsezadnje niti ni posebno težko ugotoviti. Javna skrivnost je ,da je Bulatovič ob popisu prebivalstva, leta 1981 hodil po Ljubljani, kjer živi (!), okoli vseh znancev in jih nagovarjal, naj v rubriko »narodnost« vpišejo »Srb«. »Da nas bo več!«, je še pojasnjeval začudenim Črnogorcem in Bosancem.
Ni znano, če so srbski pisatelji namerno uprizorili direndaj z Bulatovičem. In če so, potem jim je mogoče očitati nič manj kot obnavljanje velikosrbskih idej. Z Bu latovičem je to še toliko lažje, ker on sploh ni Srb, ampak Črnogorec (iz Bijele-ga Polja), ki pa samega sebe ima za Srba.
Veliko prahu je po tej kandidaturi dvignil odločen slovenski protest proti Bula-toviču kot predsedniku vseh jugoslovanskih pisateljev. O tem, zakaj ga je Društvo pisateljev Slovenije zavrnilo, malo kasneje: najprej velja povedati, kako so si po tem ukrepu slovenskih pisateljev sledili dogodki.
V Beogradu so nekaj dni za tem sklicali izredno sejo srbskih pisateljev in v nič kaj diplomatskem jeziku sporočili, da je slovenski protest »institucionalizirana, nacionalistična gonja proti Miodragu Bulatoviču in proti srbskim pisateljem nasploh«.
Potem je vse teklo prav nevsakdanje hitro. Že nekaj dni za tem napadom na Slovenijo so Bulatoviča zavrnili kosovski književniki z obrazložitvijo, da predlagani kandidat »ne pojmuje pravilno mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji«. Vojvodinski pisatelji so ga nato podprli, vendar s pripombo, da bi bilo treba najti kandidata, ki bi ga podpirala vsa nacionalna društva pisateljev. Nekaj podobnega so ukrenili tudi v Makedoniji. V Bulatovičevi rodni Crni gori pa so ga odločno zavrnili z enako obrazložitvijo kot na Kosovu in še dodali, da je Bulatovič »doslej že veli kokrat pokazal sovražen odnos do enakopravnosti narodov v Jugoslaviji«. In prav pred koncem tega dogajanja so ga zavrnili še Hrvatje z enim glasom proti dvema vzdržanima.
Srbi pa le vztrajajo pri Bulatoviču in odrekajo drugim pravico, da bi se »vmešavali v to, koga oni predlagajo«.
»Če bi bil Bulatovič izvoljen, bo Društvo pisateljev Slovenije izstopilo iz Zveze književnikov Jugoslavije,« so ob zavrnitvi sporočili v Ljubljani. So pa tudi dodali, da človek, ki zanika obstoj narodov v Jugoslaviji, ne more predstavljati vseh jugoslovanskih pisateljev pred svetom, četudi njegov mandat traja samo eno leto.
Združenje književnikov Jugoslavije je za zdaj uspelo skleniti, da preložijo volitve za en mesec, v tem času pa se skušajo dogovoriti za skupnega kandidata.
Bi pa ne bilo tako narobe, če vendarle pogledamo, kaj bi se zgodilo, če bi takle Bulatovič postal predsednik. Nič ni treba prerokovati, vsak si lahko odgovori sam. Samo nekaj »posebnosti« srbskega pisatelja, črnogorskega rodu, živečega v Sloveniji, Miodraga Bulatoviča si oglejmo!
V Sloveniji že nekaj let obstaja tako imenovano jezikovno razsodišče pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL). To razsodišče v časnikih objavlja svoja strokovna mnenja na podlagi prijav posameznih ljudi ali organizacij. Razume se, da je že na začetku imelo veliko dela s pojavom vse bolj grobega prodiranja srbskih in hrvaških besed v slovenščino. Miodragu Bulatoviču pa je ob tem šinilo v glavo in organiziral je dvesto delavcev iz Bosne, da so družno pisali Jezikovnemu razsodišču protest, zakaj da napada jezike drugih narodov. Jezikovno razsodišče pa je dejansko le varovalo slovenščino. Zanimivo je bilo, da so bila ta pisma dvestotih delavcev podpisana tudi z naslovi piscev. Jezikovno razsodišče je načrtno raziskovalo te naslove in ugotovilo, da niti eden od podpisnikov ni živel na naslovu, ki ga je napisal. Tudi tak je Miodrag Bulatovič.
Leta 1982 je isto Jezikovno razsodišče organiziralo v Cankarjevem domu v Ljubljani javno tribuno o svojem pomenu in delu. Navzoč je bil seveda tudi Bulatovič. Pripeljal je televizijsko ekipo iz Beograda in časnikarje iz Sarajeva, Novega Sada in Beograda. Pred približno 600 ljudmi in pred kamerami je izjavil, da je po-
ibsnni n snrt?
četje Jezikovnega razsodišča tako, da bi njegove člane lahko imenovali »Arijce«.
Bilo je leta 1983. Revija Teleks iz Ljub ljane je Bulatoviču podtaknila »bombo«. Obiskal ga je časnikar te revije in imel z njim navidez resen pogovor. V tem pogovoru je Bulatovič izjavil, da je neumno zavzemati se za slovenski jezik, ker da je v Jugoslaviji mogoč edino »jugoslovanski jezik«. Seveda na vprašanje, kakšen naj bi bil ta jezik Bulatovič ni odgovoril; ni pa treba veliko modrosti, da ugotovimo, da je s tem mislil srbščino.
In tako naprej...
Zdaj pač samo še upamo, da ta človek vendarle ne bo izvoljen za predsednika pisateljev. V enem letu pač ne bi mogel pred svetom zanikati obstoja Slovencev, gotovo pa je, da nam je namenil, poenostavljeno povedano, smrt. Zato pač nima pravica zastopati nekoga, ki bi ga rad zbrisal z zemljevida ljudstev.
Kospodarska komisija Slovenske skupnosti je preučila sklepno poročilo posvetovalnega znanstvenega odbora o termoelektrarni na premog pri Orehu v Milj-skem zalivu. Pri tem je ugotovila, da je omenjeni znanstveni odbor, ki ga je ime novala deželna uprava, glede na poverjeni mu mandat korektno opravil svojo nalogo. Vzel je namreč v pretres glavne vidike in probleme, povezane z izgradnjo omenjene termoelektrarne ter jih obravnaval v luči sodobnih znanstvenih metod in spoznanja za preprečevanje škodljivih posledic.
SSk je že pred dvema letoma prva med političnimi organizacijami na Tržaškem zavzela odklonilno stališče o postavitvi termoelektrarne na premog in to stališče utemeljila s tehtnimi razlogi strokovnega, gospodarskega, ekološkega in mednarodnega značaja.
Danes — po objavi študije znanstvenega odbora — lahko samo še bolj prepričano potrdi svoje nasprotovanje postavitvi termoelektrarne v Miljski zaliv. Razlogi so v glavnem vsi tisti, ki jih izčrpneje in dokumentirano navaja tudi sklepno poročilo znanstvenikov. Hkrati želi SSk v podporo svojemu stališču naknadno podčrtati še naslednja dejstva in okoliščine:
1.	- V pasu od 8 do 10 km od načrtovane termoelektrarne živi (samo tostran meje v Italiji) nad 250 tisoč ljudi, ki bi nosili vse posredne in neposredne učinke objekta. Od teh učinkov je res nekaj pozitivnih (gospodarski razvoj nekaterih dejavnosti, določeno število zaposlenih, finančni priliv v krajevne uprave ipd.), znatno več pa je negativnih, ki jih pozitivni učinki nikakor ne morejo odtehtati. Prizadeti prebivalci (posebno še tržaške, miljske in dolinske občine) bi ta ko morali plačati previsok »davek« za proizvodnjo energije, ki je Trst ne potrebuje in bi v glavnem šla drugam.
2. - Za vedno bi bile uporabljene zadnje razpoložljive površine v industrijski coni, kjer bi se lahko razvile druge tehnološko sodobne »čiste« industije.
3. - Ne smemo pozabiti, da bi za prenos električne energije morali zasesti za daljnovode, še znaten pas ozemlja, vsaj do Padrič ali celo do Tržiča.
4. - Objekt je v nasprotju s celotno zamislijo bodočega razvoja Trsta kot središče za znanstvene raziskave in tehnološke uporabe zadevnih izsledkov (glej znanstveno središče pri Miramaru, raziskovalno področje pri Padričah, sinhro-tron, Center UNIDO) in še posebej z iz-gledi novih turističnih pobud v teku ali v načrtu (v Miljskem zalivu in ob tržaški obali nasploh).
5. - Upoštevanje vseh varnostnih pogojev bi znatno povečalo investicijske in obratovalne stroške, tako da bi investicija ne bila več ekonomsko zanimiva.
6. - Iz navedenih razlogov ustanova Enel ne namešča najsodobnejših naprav za pre-prečenje vseh škodljivih posledic takšnih elektrarn, kar potrebujejo vsi dugi podobni primeri v državi in odklanja uporabo metana ob posebnih klimatskih pogojih.
7. - V državi danes ni oblastnega organa, ki bi učinkovito nadzoroval izvajanje sprejetih obveznosti proti onesnaževanju zlasti ne v pogledu velikih podjetij z državnim kapitalom (kot je primer Enel-a).
8. - Odlaganje velikih količin pepela in blata iz čistilnih naprav ostaja še od-
Cerkev v Južni Koreji si prizadeva za demokracijo
Seulski nadškof kardinal Stephen Kim je v pridigi pri maši v seulski stolnici javno opozoril oblasti, da si ljudje želijo demokratično družbeno ureditev. Da bi to dosegli, je treba spremeniti sedanjo državno ustavo. Nova ustava naj bi ljudem dovoljevala, da bi sami odločali, kdo bo državni predsednik. Sedanji južnoko-rejski predsednik Chun, ki je prišel na oblast z vojaškim udarom, namerava sicer leta 1988 odstopiti, vendar je že povedal, da si bo sam izbral naslednika.
Katoliški opozicijski politik Kim Dane Jung, predsednik Sveta za demokracijo, Nova južnokorejska demokratska stranka in njen predsednik Lee Min Woo so že začeli široko akcijo za takšno ustavno reformo. Svet je tudi objavil izjavo, v kateri nenasilni boj Mahatma Gandhija ocenjuje kot zgled prizadevanja za svobodo države. Pristaši južnokorejske opozicije zahtevajo izpustitev okrog tisoč političnih zapornikov in državljanske pravice zase.
prto vprašanje. Odločno je treba odkloniti vsak namig na možnost odlaganja v kraške doline in jame.
9.	- Poseben poblem — ki ga študija skoraj ne upošteva — predstavlja onesnaženje zraka na večjo razdaljo tako na italijansko obalo (Gradež, Lignano) kakor čez mejo v bližnja naselja na jugoslovanski strani, in to bodisi na kmečka bodisi na turistična središča.
Končno naj opozorimo, da ni odbor znanstvenikov niti načel zdravstvenega vidika, predvsem kar se tiče povečane obolelosti na dihalnih organih.
Zaradi vseh teh omenjenih razlogov SSk potrjuje svoje nasprotovanje postavitvi takšnega objekta, kot je načrtovana termoelektrarna na premog v Miljskem zalivu, in obenem poziva tudi ostale politične sile in dejavnike, da se zavzamejo za večje in smotrnejše osveščanje javnosti o tej problematiki.
Nizozemski škofje obsojajo rasno zapostavljanje
Nizozemska škofovska konferenca je ostro obsodila politiko rasnega razločevanja v Južnoafriški republiki. Nizozemskega ministrskega predsednika Luuda Lub-bersa in cerkvene organizacije je pozvala, naj vlada in te organizacije ukrenejo vse potrebno, da bi v tej afriški državi čim-prej ukinili sramotni sistem zapostavljanja človeka. Pri tem naj posežejo tudi po gospodarskem ali kulturnem bojkotu, če prigovarjanje ali opozorila ne bodo pomagala.
Pomiloščen katoliški duhovnik
Iz filipinskega glavnega mesta Manile je priila novica, da je predsednica Cora-zon Aquino dala izpustiti iz zapora katoliškega duhovnika Edicia de la Torreja. Leta 1972 so ga obtožili podtalnega delovanja proti državi in mu prisodili deset let zapora. Leta 1980 so ga izpustili, dve leti kasneje pa se je spet znašel za rešetkami, tokrat zaradi »državi sovražne dejavnosti«. Ponovno je bil obsojen na več let zaporne kazni.
Znano je, da si je de la Torreja zelo prizadeval za izboljšanje življenjskih razmer revnih Filipincev, posebej še kmetov. To namerava delati tudi po pomilostitvi.
Cerkev združuje vse poklice, ki so božji dar v zgodovini odrešenja; poleg tega je Cerkev sama v globini svojega bistva skrivnost poklica. Ob koncu vekov bo ta Cerkev dosegla svojo dovršitev v poveličanju, ko se bodo v vesoljni Cerkvi zbrali pri Očeto vsi pravični od Adama do pravičnega Abela.
Dejstvo je, da je v skrivnosti Cerkve prisotno delovanje enega in troedinega Boga. Ker prihaja vsak poklic od Boga, se to ne dogaja neodvisno od Cerkve, temveč v Cerkvi, po posredovanju Cerkve in za Cerkev. Bog je poklical vse ljudi,
E
■ Jugoslovanski veleposlanik v Vatikanu Štefan Cigoj je pred časom že obiskal tržaškega škofa Bellomija in videmskega nadškofa Battistija, sedaj pa je to storil tudi pri goriškem nadškofu Bommarcu. Pogovarjala sta se o konkretnih vprašanjih, ki zadevajo slovenske vernike, Cigoj pa je tudi poudaril pomembnost pisma vseh treh škofov, ki so ga naslovili na italijanski parlament v zvezi z globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti
■ Kakih 30 km severovzhodno od Bologne je med postajama Bolognina in Cam-posanto iztiril na enotirni progi zaradi usada na nasipu brzovlak Rim-Brenner. Vseh vagonov je bilo 15 s 300 potniki. Prevrnili so se štirje vagoni, pri čemer je bilo ranjenih 38 potnikov.
■ Zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti (EGS) so se na zahtevo Italije in Španije nujnostno na začetku tega tedna sešli v nizozemski prestolnici Den Haagu, da sprejmejo primerne ukrepe v zvezi z zaostritvijo spora med Libijo in ZDA. Soglasno so se izrekli proti vojaški rešitvi krize, skoraj soglasno tudi zoper gospodarske sankcije zoper Libijo. Odklonili so poziv \Vashingtona k bojkotu libijske nafte, pač pa dali razumeti, da je diktator Gedafi glavni podpihovalec mednarodnega terorizma.
■ Apostolski vikar v Tripoliju, prestolnici Libije, msgr. Giovanni Martinelli jc bil v mestu Bengasiju, kamor je prišel na pastoralni obisk, aretiran skupaj s tremi redovniki in redovno sestro. Sledilo je dolgo zasliševanje. Naravno je vest o škofovi aretaciji nelagodno odjeknila v Vatikanu. Škof ima 44 let, bi) je rojen v družini italijanskih naseljencev v mestu Misurati (Libija) ter do sedaj ni imel kakih težav s strani libijskih oblasti. Po štirih dneh pa je bil spuščen na svobodo, kakor tudi vsi ostali aretiranci.
■ V Zagrebu se je pričel proces proti 86-letnemu bivšemu notranjemu ministru ustaške Hrvaške Andriju Artukoviču. V obtožnici so navedena štiri kazniva dejanja, zaradi katerih je bil Artukovič izročen Jugoslaviji. Obtoženec prisostvuje sojenju v stekleni kabini, napol slep in v slabem zdravstvenem stanju. Zanj skrbi pet zdravnikov in dve bolniški sestri, branijo pa ga trije odvetniki.
Smrt mehiškega kardinala
V	mehiškem glavnem mestu je umrl v 90. letu starosti kardinal Miguel Dario Miranda v Gomez. Nadškofijo je vodil v letih 1956 do 1977. Šest let je bil tudi predsednik konference latinskoameriških škofov (Celam). Po njegovi smrti šteje kardinalski zbor 148 članov.
da bi bili deležni njegovega življenja in to ne posamezno, temveč da bi jih združil v eno in edino ljudstvo, kateremu bi se pridružili njegovi razkropljeni sinovi in bi vsi enotno v popolnem soglasju posvetili svoje moči za gradnjo Cerkve.
POKLICANOST VSEH V CERKVI
Cerkev, najsibo vesoljna ali krajevna, je zgrajena vedno na poklicanosti in poslanstvu; to pomeni, da je vsa Cerkev poklicana in poslana v svet kot sredstvo odrešenja; torej so v Cerkvi vsi poklicani in poslani. Vsakdo je namreč poklican k sodelovanju vesoljnega poslanstva Cerkve s pričevanjem vere, z oznanjevanjem, s prejemanjem Evharistije in drugih zakramentov, z molitvijo, z življenjskim pričevanjem, z dejansko ljubeznijo in različnimi oblikami apostolata v moči duhovništva, ki ga je prejel pri zakramentu sv. krsta.
Poklicanost h krstu privede kristjana do izbire življenjskega stanu. To bo uresničeval v Cerkvi, pripravljen služiti v različnosti služb in bo tako z lastnim svojevrstnim doprinosom prispeval k odrešenju sveta.
Vsi kristjani so kot laiki poklicani k sodelovanju za prihod božjega kraljestva v vsakdanjem življenju, v sprejemanju dejansko laičnih služb. Ko je Gospod Jezus ustanavljal Cerkev, jo je hotel obdariti s posebnimi poslanstvi v službi skupnosti in njegovega kraljestva. Zato so po Kristusovi volji nekatere službe v Cerkvi potrebne za bitnost Cerkve, ostale pa so usmerjene kot dopolnilo v isti blagor.
(Dokumenti CEI)
Ni razlogov, da ne bi bila enotna delegacija še naprej enotna
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
V zvezi s člankom »Je enotna slovenska delegacija res enotna?«, ki ste ga objavili v 14. številki letošnjega Katol. glasa želim dodati nekaj pojasnil. Vaš dopisnik prihaja namreč do nekaterih zgrešenih zaključkov ob prebiranju časopisnega poročila o srečanju delegacije SKGZ s Komisijo za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije, ki ga je objavil Primorski dnevnik.
V prvi vrsti je treba upoštevati, da je časopisno poročilo le povzetek dolge razprave, zaradi česar mnogokrat odpade marsikatera podrobnost, ki bi nekatere trditve in sodbe bolje pojasnila.
Uvodno poročilo o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je na omenjenem srečanju obravnavalo sedanji položaj v zvezi z zaščitnim zakonom. Zato ni bil podan celoten historiat, v katerem bi bili navedeni vsi zakonski osnutki. Ocena osnutka KPI je bila odgovor na izrecno vprašanje enega prisotnih. Nič čudnega torej, če ni bil omenjen osnutek SSk, kakor niso bili omenjeni osnutki DP, neodvisne levice, KD in memorandum SKGZ.
Za tistega, ki pozorno zasleduje dogajanja okrog zakona, ni nobene skrivnosti, da se v okviru vladnih strank (v Rimu) le socialistična stranka resno prizadeva, da bi čimprej do zakona prišlo. V tej stranki so sicer struje, ki ne kažejo večje odprtosti do naših zahtev, a kljub temu niso zanemarljive tiste sile, ki so nam naklonjene in se trudijo, da bi bil zakon čim boljši. Da je ta trditev točna, je najboljša priča Krščanska demokracija. Njeni predstavniki v deželi Furlaniji-Julijski krajini so večkrat izrazili zaskrbljenost bodisi zaradi »prenapetih stališč vlade, katerih posledic ni mogoče predvidevati« (Biasutti), bodisi z zahtevo, da je treba »opustiti maksimalistične zahteve« in da »je socialistični zakonski predlog nesprejemljiv in celo škodljiv« (Coloni). Kakšnega mnenja so republikanci in liberalci, so v zadnjih tednih obširno pisali časopisi.
Glede enotne slovenske delegacije je bil na srečanju omenjen razkorak med vsesplošnim poudarjanjem njene nenadomestljive vloge v obrambi interesa celotne skupnosti in njeno odsotnostjo v zadnjem času. Pri tem so bila omenjena različna gledanja na morebitne bodoče javne manifestacije ali naj bodo samo slovenske ali tudi take, ki bi se jih aktivno udeležili tudi nam naklonjeni Italijani.
C e prav razumem, vaš člankar razlaga stališče o »mešanih« manifestacijah kot razširitev Enotne slovenske delegacije tudi na predstavnike italijanske narodnosti. To seveda ne bi bila več slovenska delegacija in kaj takega ni doslej nihče predlagal na številnih skupnih zasedanjih delegacije same. Zato se mi zdi neumesten zaključek, da mora »SSk preveriti, do kakšne mere je še lahko v tej delegaciji prisotna«.
Boris Race
pjpilfJS'
Blagoslovitev župnijskega doma »Emil Vester« na Repentabru v nedeljo 9. marca letos Tržaški škof Bellom! (ob njem škofov vikar za Slovence dr. Lojze Skcrl) posluša pozdravne besede g. Toneta Bedenčiča SDB, župnika na Repentabru
Gospodarska komisi ja SSk o ter mocentr ali na premog
rm bo tem
I
Za praznik sv. Jožefa letos je goriški nadškof p. Bommarco opravil v nahrežinskih
Kamnolomih sv. mašo
O Francetu Bevku in slovenski kulturi
V	ciklusu predavanj o značilnostih in vplivih različnih kultur — slovenske, italijanske, furlanske, židovske —, ki so ustvarjale in ustvarjajo kulturno zgodovino goriškega mesta, je bil v prejšnji petek v deželnem Avditoriju večer, posvečen slovenski prisotnosti v goriškem mestu.
Prof. Lojzka Bratuž je številnemu občinstvu razgrnila bogato in razvejano literarno in kulturno delovanje pisatelja Franceta Bevka. Kot znano, je bilo njegovo življenje tesno povezano z Gorico. Obenem pa je predavateljica v glavnih črtah zarisala našo bogato kulturno ustvarjalnost na Goriškem, ki se vije kot rdeča nit od Trubarja do danes.
Čeprav je moral biti ta pregled strnjen in shematičen, so bila že zgolj našteta imena številnih in pomembnih slovenskih ustvarjalcev za italijanskega poslušalca osupljiva in zgovorna. Ponovno je prišla do izraza resnica, da slovenske kulturne ustvarjalnosti večinski narod premalo ali sploh ne pozna. To seveda ne pomeni naše resignacije, pač pa nas spodbuja v vedno novo odločenost predstaviti same sebe v najlepšem pomenu te besede. In pričujoča priložnost predstavitve našega rojaka Franceta Bevka je bila več kot dobrodošla, plodna in konstruktivna. Upati je, da bo prišlo tudi v prihodnosti do podobnih srečanj, ki lahko samo prispevajo k lepšemu in pristnejšemu sožitju.
Organizator teh kulturnih srečanj je rajonski svet za mestno središče, ki mu gre zaradi tega vse priznanje.
Sovodnje
Poročali smo že o zadnji občinski seji, na kateri so se svetovalci SSk vzdržali v zvezi z vrsto odborovih sklepov.
Naj posebej omenimo gradnjo železniškega podvoza v bližini sovodenjskega pokopališča. Dela bi morala biti končana do konca maja, ko stopi v veljavo poletni železniški vozni red. Predvideni stroški so se zaradi spremenjene lokacije podvoza zvišali od 42 na 85 milijonov lir. Sam podvoz je širok 5 m, ob strani pa je poldrag meter širok zavarovan pločnik za pešce in kolesarje. Novi odsek ceste je dolg 200 m.
Po razpravi o odborovih sklepih je svet odobril najem posojila v višini 73 milijonov za prenovo strehe osnovne šole v Rupi. Po prvotnem načrtu naj bi se streho le popravilo, a se je izkazalo, da potrebuje streha temeljit poseg. Svet je tudi odobril izplačilo stroška nove ogrevalne peči v otroškem vrtcu v Sovodnjah.
Sledilo je poročilo k proračunu za leto 1986, ki ga je podal Klemše. Omenil je zakon Tasco, ki je nejasen in verjetno v tem letu še ne bo odobren, kar seveda vpliva na občinske uprave, ki ne vedo, kako pripraviti zadevne finančne proračune. Klemše je navedel javna dela, ki jih predvideva proračun za leto 1986. V glavnem so ta dela že v izvedbi in sicer: občinske greznice, železniški podvoz, razširi tev dveh cestnih odsekov na Vrhu h kulturnemu središču ter med Rupo in Pečjo, ureditev okolice pri občinski telovadnici, zgraditev nove strehe osnovne šole v Rupi in garaže za občinske potrebe. Stroški naj bi dosegli 800 milijonov lir.
Zupan pa je seznanil svet o novi trasi plinovoda, ki naj bi šel tudi po sovodenj-skem ozemlju. Gre za plin, ki ga bo Alžirija dobavljala Jugoslaviji. Cevovod bo gradila družba Snam. Do Palmanove je plinovod že zgrajen. Po načrtu naj bi dosegel jugoslovansko mejo v bližini Mirna. Napeljavo tega plina bi se dalo izkoristiti tudi za potrebe v sovodenjski občini, zato je občinska uprava že stopila v stik z omenjeno družbo Snam in konzorcijem Cafo.
Župan se je še zahvalil vsem društvom, ki so sodelovala pri akciji za čistočo okolja, pri čemer se je izkazalo zlasti KD Skala iz Gabrij. Vse preveč je ljudi, ki naravo onesnažujejo, zato bi bilo prav, ko bi take skrunilce narave prijavili pristojnim organom. - RD
Števerjan
16. občni zbor SKPD »F. B. Sedej«. V
dvorani Sedejevega doma se je 21. marca ob prisotnosti številnega občinstva vršil 16. občni zbor Števerjanskega prosvetnega društva »F. B. Sedej«. Med gosti so bili tudi predstavniki Marko Brajnik za PD Standrež, dr. Marilka Koršič za ZSKP in Florjan Planinšek za društvo Briški grič iz Steverjana.
Uvodni pozdrav in govor je imel predsednik Martin Srebernič, ki je poudaril veliko važnost društva, ki si postavlja na prvo mesto nalogo vzgajanja mladine v zavedne katoličane, Slovence in lojalne državljane.
Sledilo je tajniško poročilo Franke Pa-dovan o dejavnosti raznih snupin, ki delujejo v sklopu društva. Podrobno je spregovorila o števerjanskem festivalu, ki sto pa letos že v 16. leto in o ansamblu Lojzeta Hledeta; omenila je tudi mladinski in mešani zbor, dalje »Števerianski vestnik«, glasbeno šolo in delovanje ŠZ Brda.
Veliko je bilo tudi domačih prireditev. Omenil bi le najvažnejše: koncert moškega zbora »Srečko Kosovel«, nastop stalnega gledališča iz Trsta, predstavitev knjige »Števerjan« Marjana Terpiua in kot novost, da je lani društvo priredilo Briški praznik.
Maiko Terčič je podal blagajniško poročilo in ugotovil, da ni bilo večjih problemov. Največji strošek predstavlja izdajanje Števerjanskega vestnika, največji dohodek pa prihaja iz izkupička festivala.
Po teh treh obveznih poročilih, kot jih predvideva statut, so sledila poročila posameznih skupin. Za Števerjanski vestnik je spregovoril Damijan Terpin. Zaustavil se je pri pomenu, ki ga ima mesečnik za obveščanje v vasi in na Primorskem ter opozoril na premajhno zanimanje s strani mladine za stalno dopisovanje.
Nato je Lojze Hlede v imenu svojega ansambla omenil uspeli koncert ob 15-let-nici ustanovitve ansambla, pa tudi sodelovanje pri organiziranju vsakoletnega festivala, oddajo na RTV Ljubljana na Silvestrov večer in pomembno gostovanje pri Slovencih v Belgiji.
O življenju mešanega zbora je spregovorila Jolanda Corsi, ki je orisala zadovoljivo delovanje mešanega cerkvenega zbora, zlasti po vključitvi člana Slovenskega okteta Tomaža Tozona.
Prav tako je Simon Terpin orisal pozitivno delovanje ŠZ Brda, ki bo letos organiziralo že 17. športni teden. Zaradi odsotnosti dirigentke mladinskega zbora Anke Černič je o njegovem delovanju poročal Marko Terčič.
Mirjam Hlede je v imenu odbora glasbene šole spregovorila o delovanju te ustanove in poudarila zanimanje mladih za glasbo.
Občni zbor se je zaključil s predstavitvijo kandidatne liste, ki je bila odobrena z večino glasov.
* * *
V	četrtek 3. aprila je bila v Sedejevem domu ponovna seja društva »F. B. Sedej«, ki je imela na dnevnem redu izvolitev predsednika in razdelitev funkcij. Nosilec kandidatne liste na občnem zboru, Marko Terčič, je bil z večino glasov izvoljen za predsednika, podpredsednik pa je Florjan Longo. Tajniško mesto je ohranila Franka Padovan, podtajnik pa je Simon Terpin. Blagajniško mesto je prevzel Matej Terpin, zapisnikarki pa bosta Vida Terčič in Vlasta Terpin. Za upravl janje doma in gospodarjenje bodo skrbeli: Aleksandra Perše, Romina Marassi, Mojca Terčič, Branko Terčič, Jelka Komjanc, Igor Ci-glič in Martin Komjanc. Kulturna referenta bosta Mihael Corsi in Damjan Hlede, poročevalec pa Matjaž Terčič.
Kot je razvidno iz poteka in zaključka občnega zbora, se je društvo »F. B. Sedej« okrepilo z mladimi močmi, ki kažejo veliko volje do dela, s tem pa tudi za nadaljevanje narodnega, kulturnega in verskega poslanstva v Števerjanu in med Brici v duhu sporočil, ki nam ga je za pustil starejši rod. In tudi po zgledu osebnosti nadškofa F. B. Sedeja, po katerem nosi društvo ime.	Matjaž	Terčič
Nabrežina
Na velikonočne praznike 'e v velikem lednu v tridnevnici pripravil slovenske vernike salezijanec dr. Jože Sraka, itali janske pa msgr. Virgulin, pa tudi dva misijonarja Klemen Štolcer z .Madagaskarja z diapozitivi po šolah in v župnišču, in p. Luigi iz Bangladeša pa kar v privatni družini v Kamnolomih. Škotov obisk je dal še posebnega poudarka bodisi razstavi ob 2000-lelnici Kamnolomov, bodisi s sv. mašo za delavce na praznik sv. Jožefa. Na veliki petek se je tudi letos vršil križev pot v večernih urah na trgu pred občino, na velikonočno vigilijo pa se je razvila evharistična procesija po Irgu pred cerkvijo ob zvokih nabrežinske godbe in množice z gorečimi svečami. Naj še omenimo, da so bili obredi velikega četrtka in vigilije trojezični z upanjem, da je bilo vsem postreženo.
Kar tri dni so si obiskovalci z zanimanjem ogledovali razstavo velikonočnih pirhov, delo srednješolske mladine: letos v znamenju kamnolomov, mednarodnega sožitja in vestnega dela.
Občinska razstava ob dvatisočletnici kamnolomov se je zaključila zaradi velikega števila obiskovalcev šele 5. aprila. Menda si jo je ogledalo deset tisoč ljudi ter nad 60 šol. Po vsej verjetnosti bodo zgodovinske dokumentacije m kamnarski izdelki dobili primeren prostor v hiši »Igo Gruden«, katero bodo popravili in preuredili.
Dva pogreba. Dne 26. marca smo pokopali Anakleta Grudna, starosto nabrežin-skih kamnosekov, ki je slovel po pridnosti, natančnosti in delu za domačo cerkev. V četrtek 10. aprila pa smo pokopali Aldota Žerjala, nekdanjega športnika, mirnega in dobrega vaščana, ki je dolgo in potrpežljivo prenašal bolezen na nogi in podlegel v bolnišnici. Obema gre naša zahvala in želja po božjem plačilu. Domačim naše iskreno sožalje.
11.	Pohod Prijateljstva
Gorica je v nedeljo 13. aprila zopet dobila mladosten izraz, saj je nad 5.000-glava množica mladih ljudi preplavila njene ulice in ze enajstič stekla prek odprte meje v Novo Gorico in nazaj.
Pohod prijateljstva se je letos na pobudo dušnih pastirjev obeh Goric in organizatorjev s te strani meje začel z lepo oblikovano skupno mašo na Travniku. Tudi somaševanje je bilo simbolično: predstavnik salezijancev, ki nosijo glavno težo organizacije, župnika iz obeh Goric ter predstavnik Slovencev v Gorici. Poleg pesmi, ptošenj in misli o miru ter sožitju, ki ga želi pohod vsako leto utrditi in poglobiti, je izstopala misel, povezana z nedeljskim evangelijem. Apostoli so metali mreže v morje, a celo noč niso nič ulovili. Pristopi vstali Jezus ter jim pokaže pravo smer, kam naj vržejo mreže. Storili so tako in ulov je bil presenetljivo obilen. Tudi naša prizadevanja za mir in razumevanje med narodi bodo jalova, dokler ne bomo metali mreže v tisto smer in na tisti način, ki nam ga svetuje Kristus, Veliki Ribič in Knez Miru.
Cerkev sv. Ignacija je bila nabito polna kljub negotovosti zaradi slabega vremena. Mnogi pa niti niso vedeli za to novo možnost, ki jo kaže v bodoče ohraniti in še bolj ovrednotiti. Prijateljstvo naj se začne na pravih temeljih in z božjo pomočjo, potem bo imelo tudi trajno vrednost! V cerkvi smo začutili, da so važnejši majhni koraki, ki jih naredimo skupaj, kakor veliki, ki jih dela vsak sam.
Smer pohoda in proga sta bila podobna onim iz prejšnjih let. Mrzlo vreme je marsikoga zadržalo doma. Vse je potekalo v najboljšem redu in brez nezgod. Zaključnega dela so se udeležili tudi predstavniki oblasti iz obeh Goric ter podelili pokale 64 skupinam. Vsi udeleženci pa so bili deležni večkratnega okrepčila po poti, ob koncu pa vojaške paštašute. Prejeli so tudi spominsko medaljo z upodobitvijo Plocute s cerkvijo.
Molitveno srečanje za duhovne poklice v Trstu
Četrta velikonočna nedelja je posvečena molitvi za duhovne poklice. Slovenski ver niki na Tržaškem pa smo v ta namen molili že na tretjo velikonočno nedeljo 13. aprila. Seveda bomo molili tudi na četrto velikonočno nedeljo. Zakaj tako? K molitvi za duhovne poklice povabimo vedno skupino bogoslovcev iz Slovenije, ker pač svojih nimamo. Ti pa lahko pridejo k nam ali nedeljo prej ali nedeljo kasneje. Na svetovni molitveni dan so zadržani doma.
Letos so bili med nami minoritski bogoslovci. Osem jih je bilo in z njimi dva duhovnika. Zbrali smo se v cerkvi Novega sv. Antona. Udeležba ljudi ni bila najboljša, vendar zadovoljiva. Somaševali so gg. Marij Gerdol in trije drugi duhovniki. Bogoslovci so obogatili srečanje z lepim petjem in bogatimi mislimi po evangeliju. Jasno so nam povedali, kaj so duhovni poklici in nekateri tudi, zakaj so se za duhovniški in redovniški poklic odločili. Pri priprošnji vernikov so zastopniki vseh naših katoliških organizacij izrekli svoje prošnje k Bogu za potrebe Cerkve med slovenskimi verniki na Tržaškem.
Cerkev Novega sv. Antona je sedaj v popravilu, zato bo verjetno treba za prihodnje srečanje izbrati kakšno drugo cerkev, če ne bodo popravila še končana. Je pa ta cerkev za skupna srečanja najbolj prikladna. - ZS
Mašniška posvečenja pred 50 leti v Trstu
Leta 1936 je napetost med tržaškim škofom Fogarjem in fašističnim tajnikom dosegla svoj višek. Kmalu potem sta oba zapustila Trst. V takem napetem ozračju je škof Fogar opravil svoja zadnja mašniška posvečenja v Trstu. Posvetil je pet duhovnikov. Ti so bili: Bertin, Preti, Sis-sot, Zambon in Zugan.
Rojanski župnik Štefan Sissot pripoveduje, da je bilo posvečenje pri Starem sv. Antonu in sicer že ob sedmih zjutraj. Škof ni hotel iti k Sv. Justu, da se je izognil morebitnim fašističnim izzivanjem. Dan je bil izredno hladen. V cerkvi je bilo nekaj nad 20 ljudi. Škofu je asistiral msgr. Rovis. Po posvečenju je škof Fogar povabil novomašnike k sebi na zajtrk. S tem je bilo končano vse. Zlatomaš-niki zares nimajo prijetnih spominov na začetek duhovniške poti. Zato tudi lažje razumemo, da npr. zlatomašnik Š. Sissot odklanja vsako zunanjo slovesnost. - ZS
Odgovor rasističnemu stališču svetovalca Gambassinija
Na vprašanje, ki ga je v deželni zbornici vložil svetovalec Gambassini 26. marca letos, je odgovoril sam predsednik deželne vlade Biasutti.
Na Gambassini jevo vprašanje, ali se lahko smatra za sprejemljivo dejstvo, da je predstavnik SSk dr. Drago Šloka (ki da zastopa le malenkostno etnično skupnost) izvoljen za predsednika tako delikatne komisije, ki jo predstavlja komisija za kulturo in šolstvo, je Biasutti poudaril, da tudi predstavnik narodnostne skupnosti, ki jo v deželni večini zastopa SSk, lahko popolnoma in vrednostno zastopa, brez vsake ovire, tako važno deželno komisijo kot je tretja za kulturo in šolstvo.
V	diskusiji o zakonu, ki predvideva 40 milijard lir za občine in pokrajine v naši deželi, je takoj zatem interveniral svetova-
lec SSk dr. Drago Štoka, ki se je strinjal s prizadevanji odbora in večine za tak prispevek vsem občinam in pokrajinam v naši deželi.
Izredno oster je bil nato dr. Štoka v polemiki z Gambassinijem, ki mu je dejal, da je njegovo zadržanje, ker se je postavil proti zastopstvu Slovenca na Deželi rasistično in obenem najavil proti njemu kazensko prijavo tudi pied mednarodnim sodiščem v Haagu.
O Gambassinijevi izjavi, od katere pa so se ostali predstavniki Liste za Trst ogradili, je razpravljalo tudi deželno tajništvo SSk in se popolnoma strinjalo s stališči in zadržanjem svojega deželnega svetovalca Štoke.
Udeležencem tržaškega romanja na Brezje in v Dravlje
Kot že napovedano, bo romanje v petek 25. aprila. Potovali bomo v osmih avtobusih. V avtobusu št. 1 romarji iz Sv. Križa; v avtobusu št. 2 od Sv. Ivana in Sv. Jakoba; v avtobusu št. 3 od Marijine družbe v ul. Risorta in iz Devina; v avtobusu št. 4 iz Ricmanj, Dontja in Žavelj; v avtobusu št. 5 iz Mačkolj, Doline, Boršta in Kontovela; v avtobusu št. 6 s Ka-tinare in Opčin; v avtobusu št. 7 iz Rojana in v avtobusu št. 8 od Sv. Vincencija, od Salezijancev in iz Zgonika.
Avtobusa št. 1 in 7 bosta odpeljala ob
7.	uri. Avtobusi št. 2, 3, 4 in 6 bodo odpeljali iz prvih krajev ob 6.30; avtobusa 5 in 8 pa bosta odpeljala iz prvih krajev ob 6. uri.
Romarji od Sv. Vincencija se odpeljejo s trga Perugino, od Salezijancev pa s trga Pestalozzi.
Na Brezjah bo slovesno somaševanje ob
11.	uri. Pred somaševanjem bo skupna molitev rožnega venca in med tem priložnost za spoved. Spovedovali boto tamkajšnji frančiškani.
Kje in kdaj bo kosilo, bomo povedali v avtobusih.
Po kosilu se bomo odpeljali na Bled. Tam si bomo ogledali župnijsko cerkev in se lahko peljali tudi do cerkvice na otoku.
Ogled nove cerkve v Dravljah in slovesna zaključna pobožnost bosta ob 18. uri. Vsem romarjem priporočamo točnost in potrpežljivost.
Misijonar Radko Rudež je bolan
V	pismu z dne 19. marca sporoča misijonar Radko Rudež, ki deluje v Zambiji, da je težko bolan. Po velikonočnih voščilih pravi:
Pismo bi bil moral napisati v začetku meseca, pa sem doživel pravi živčni zlom, od katerega se še nisem opomogel. Dali so me v sveto olje, ki je čudovito pomagalo, toda živčna napetost se vrača v valovih in me zelo muči. Bojim se, da je moje delo v misijonih končano. »Mama, hvala za vse!« je dal brat napisati na maminem grobu. Podobne besede se mi stalno vračajo v drugi obliki: »Jezus, hvala za vse!«
Vsem vam, dragi prijatelji, se prav iz srca zahvaljujem za vse, kar ste mi dobrega storili na duhovnem in gmotnem področju. Da mi je bilo delo lahko, se moram zahvaliti temu velikemu zakladu zaledja, zakladu misijonskih podpornikov!
Zgornje pismo je nadaljeval 29. marca in pripisal: »Odkar sem napisal zgornje pismo, nisem nič boljši. Skozi vse te dneve sem bil na prisilnem počitku. Molite zame!« - SZ
33 Banca Agricola Corizia„o3, 3 Kmečka banka Gorica-»i
VABILO ČLANOM
na 77. redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, ul. I. Brass 20
v četrtek 24. aprila ob 18. uri
s sledečim dnevnim redom:
a) poročilo Upravnega sveta za poslovno leto 1985;
b) poročilo Nadzornega odbora;
c) odobritev bilance za poslovno leto 1985.
UPRAVNI SVET
Z GORIŠKEGA
Letošnji »Praznik irtalje« v Rupi
V kroniki Katoliškega glasa z dne 15. aprila 1971 zasledimo naslednjo novico: »Pevski zbor Rupa-Peč se je namenil, da poživi kulturno življenje v vast. V zvezi s tem bo v nedeljo 25. aprila, ko je že tradcionalni praznik farnega patrona sv. Marka, kulturna prireditev. Tt bo ob 15.30 na prostem pri rupenski cerkvi.«
Tako je nastal Praznik frtalje, ki ima zanimivo ozadje. Tako Rupa kot Peč sta do razmejitve cerkveno spadali pod žup nijo Miren. Služba božja se je v omenjenih vaseh vršila na leto nekajkrat in ob tej priložnosti so sodelovali tudi pevci iz Mirna. Na dan rupenskega patrona sv. Marka 25. aprila so se mirenski pevci pomudili v Rupi cel dan, da so sodelovali pri popoldanski službi božji. Pri tem so jih Rupenci za njih požrtvovalnost nagradili z domačo frtaljo,
Letos bo celotni praznik v tretje potekel na cerkveni parceli pod cerkvijo. Člani društva so prostor razširili, s tem pa dobili nov prostor za buffet in ostalo, kar je prej stalo ob cerkvi.
Letos bo zbor Rupa-Peč pripravil praznik, ki bo potekal tri dni s sledečim sporedom: v petek 25. aprila nastopi pod vodstvom Rezi Ceščut ženski zbor iz Sovodenj ter moški zbor iz Štmavra pod vodstvom Gabrijela Devetaka, dekleta iž Rupe-Peči pa bodo uprizorile igrico »Čašica kave«. Ansambel »Prijatelji« bo poskrbel za veselo razpoloženje.
V nedeljo 27. aprila nastopi najprej mladinski pevski zbor Rupa-Peč pod vodstvom Nadje Kovic. Sledil bo koncert moškega zbora Alpina iz Žirov v Sloveniji. Nastop zbora sovpada v okvir kulturnega sodelovanja med pobratenima občinama Sovod-nje in Škofja Loka. Novost letos bo zabavno tekmovanje v pripravi frtalje. Tekmovalci bodo prejeli na prireditvenem prostoru plinsko pečko in vse, kar je potrebno za pripravo frtalje. Kdor od tekmovalcev bo hotel še kaj dodati fnpr salamo ali pršut), si bo moral to sam oskrbeti. Posebna komisija bo ocenila posamezne frtalje. Ob zvokih ansambla Furlan se bo praznik nadaljeval.
Na dan 1. maja pa bodo nastopili v komediji »Barillonova poroka< igralci PD Štandrež, čemur bo sledil že tradicionalni govor. Imel ga bo časnikar radia Trst A Saša Martelanc. Z glasbo bo nadaljeval ansambel »Prijatelji«.
Ce si je zbor Rupa-Peč pred 14 leti zadal nalogo, da v zvezi s praznovanjem farnega zavetnika poživi kulturno delovanje v vasi, smemo reči, da je njegovo delovanje v teh letih zdaleč preseglo začrtani cilj, saj nudi na prireditvi vedno bogat kulturni program. V zadnjih letih je zadobil Praznik frtalje v okviru ZSKP še posebno poslanstvo, kajti 1. maj je tudi osrednji delavski praznik.
Organizatorji praznika tudi letos obljubljajo dobro založen buffet, v katerem ne bo manjkala frtalja in kar k temu še spada. - R. D.
Župnija sv. Andreja in PD Štandrež vabita na
KONCERT
mešanega zbora »Hrast« iz Doberdoba ob sodelovanju komornega orkestra, ki bo v četrtek 24. aprila ob 20.30 v župnijski cerkvi v Štandrežu. Na sporedu so moteti iz renesančnega in baročnega obdobja ter iz vzhodne liturgije, Gruberjeva latinska maša in odlomka iz Handlovega oratorija »Mesija«. - Vodi Hilarij Lavrenčič.
Pogledali smo v Indijo
G. Vinko Zaletel je v nedeljo 13. aprila popeljal precej številne udeležence v daljno Indijo. Niso se peljali z letalom, tem več samo v duhu in po diapozitivih sledili njegovemu obisku v Indiji, kamor je pred 20 leti odšel na obisk k slovenskim misijonarjem in misijonskim sestram, ki jih je takrat bilo v tisti deželi kakih 20. Danes jih je manj, ker so nekateri v tem času umrli.
Potovanje se je začelo na jugu v Kerali, kjer je svoje misijonsko življenje končal apostol sv. Tomaž, za njim pa ga je čez 1500 let nadaljeval sv. Frančišek Ksaverij. Sedaj sta tam slovenska misijonska brata Kešpret in Ludvik Zabret. 1 z Kerale in Madrasa nas je peljal v Kalkuto in njeno okolico, kjer je bil nekoč »slovenski« bengalski misijon, ki so ga vodili naši jezuiti. Danes so tam še p. Jože Cukale in kaka sestra. Je pa tam m. Terezija, ki jo je obiskal in ujel v svoj aparat g. Vinko z njenimi oskrbovanci. Seveda nam je pokazal tudi Bombay in še to in ono. Vsega ni mogel, ker je bilo diapozitivov preveč.
Zato se bomo z njim peljali v Indijo še ob kakem drugem njegovem obisku. Morda ga bomo povabili k ponovitvi zlate maše, ki jo bo letos obhajal.
Na isto brezplačno potovanje je zvečer popeljal tudi Štandrežce.
Goriško romanje v Lurd
Kot vsako leto prireja tudi letos Unitalsi iz Gorice romanje bolnih in zdravih v Lurd in sicer od 20. do 26. julija. Zadnja leta se je pridružila temu romanju tudi lepa skupina naših slovenskih vernikov, ki jih je spremljal naš duhovnik. Vodstvo romanja nam je dalo na razpolago poseben železniški voz in tudi v Lurdu smo bivali skupno v hotelu ter imeli nekatere pobožnosti sami. Ce se bo letos priglasilo več naših romarjev, bo tudi to pot tako.
Kdor bi želel na to romanje, naj se obrne na duhovnijo sv. Ivana v Gorici, kjer bo prejel vsa potrebna pojasnila. Lahko pa se priglasi tudi naravnost na Unitalsi, toda pomešan bo med druge romarje na vlaku in v lurških hotelih.
Uspeh slovenske rojakinje
Dr. Nadja Lupine, znana oo svojih študijah o Ivanu Trinku, je zmagala natečaj za prevajalko iz slovenščine na ministrstvu za notranje zadeve. Rimska slovenska skupnost s Slovenikom in društvom A. M. Slomšek ji iskreno čestita.
Počitniške kolonije za otroke z Goriškega in Tržaškega
Slovenska Vincencijeva konferenca iz Trsta in Gorice obvešča, da bo tudi letos organizirala letovanje v hribih za otroke od
5.	do 13. leta starosti (zadnji letnik otroških vrtcev, vsi razredi osnovne in nižje srednje šole). Organizirani bosta dve izmeni: prva pretežno za dečke v juliju, druga pretežno za deklice v avgustu; obe bosta v Comegliansu (Karnia).
Otroci naj se vpišejo pri svojih učiteljih ali v uradu svoje občine ali pa v Gorici v Katoliški knjigarni.
OBVESTILA
Romarjem v Milan. V nedeljo 20. aprila poromajo naši verniki v Milan. Odhod bo zgodaj zjutraj, ker je pot dolga. Program je sestavljen, zato bi slavje moralo dobro uspeti, zlasti če bo tudi vreme naklonjeno. Zvedeli smo, da je mestna uprava dala izredno dovoljenje, da bodo smeli avtobusi parkirati prav blizu stolnice. Milan bo torej naše romarje z veseljem sprejel. Mi jim želimo srečno pot in dosti božjih milosti.
Šmarnice 1986 so naprodaj v Katoliški knjigarni.
Razstava kiparja Negovana Nemca iz
Nove Gorice je bila odprta v torek 15. aprila v goriškem Avditoriju in bo na ogled do 10. maja.
V Kult. domu v Gorici nastopi SSG iz Trsta z igro I. Cankarja »Pohujšanje v Dolini šentflorjanski« v nedeljo 20. aprila ob 16. uri red A, v ponedeljek 21. aprila ob 20.30 red B in v torek 22. aprila ob
20.30 red C.
1. letošnji strežniški shod za tržaške strežnike bo v soboto 19. aprila ob 15. uri v Marijanišču na Opčinah..
V Kult. domu v Trstu bo SSG v petek 18. aprila ob 11. uri uprizorilo Ivana Cankarja »Pohujšanje v Dolini šentflorjanski«, v soboto 19. aprila ob 9.30 in 11. uri, v sredo 23. aprila ob 11. uri ter v četrtek ob 9.30 in 11. uri pa igro »Mali princ«.
Skavtska organizacija - tržaško vodstvo veje volčičev in veveric sporoča vsem članom in prijateljem, da bo letošnje jurje-vanje v nedeljo 20. aprila v Medji vasi. Zbiranje na trgu v vasi ob 9.30. Zaključek celotnega programa ob 18. uri.
SSG iz Trsta uprizori igro za otroke »Pavliha in Mica« v sredo 23. aprila ob
20.30 v srenjski hiši v Borštu, v četrtek 24. aprila ob 20.30 pa v dvorani- v Mačko-ljah.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul.
Donizetti 3 bo v ponedeljek 21. aprila govoril Taras Kermauner o knjigi Franka Biikviča »Vojna in revolucija«. Začetek ob 20.30.
Občini Dolina in Sežana spoiočata, da
bo v soboto 19. in nedeljo 20. aprila med
8.	in 19. uro piost prehod državne meje pri Botaču na območju Glinščice-Beka in obratno. Obiskovalci naj imajo pri sebi veljaven osebni dokument in čim manj izletniške opreme.
Društvo naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko« vabi člane in prijatelje na predavanje dr. Petra Suhadolca »Potresi« v sredo 30. aprila ob 20.30. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, Trst, Po predavanju bo občni zbor članov.
DAROVI
Za Katoliški glas: Kristina Mazora, Gorica 50.000; Rozina Volk 20.0C0; Rafaela Ferfolja 10.000; N. N., Trst 20.000; g. Franc Gaber, USA 100 dol.
Za katoliški tisk: ob pogrebu Karoline Slavec njena sestra Bernarda 50.000; iz zapuščine pokojnice 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N.
1.000.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: I. K. 300.000; razni 25.000 lir.
Družina Soban, Jamlje: za cerkveni zbor v Jamljah in zbor Fantje izpod Grmade po 150.000 in za cerkev v Jamljah 250.000; za novo telovadnico v Goric' 500.000 in za misijonarja I. Štanta 500.000 lir.
Za cerkev v Jamljah: namesto cvetja na grob Gizele Soban so darovali: sorodniki
250.000, Anastazija Antonič 50.000, Marija Devetak-Antonič 50.000, družina Frandolič v spomin pok. tete Gizele 100.000 lir.
Bivši učenci in prijatelji iz Laškega so se spomnili pok. šolnika prof. Huberta Močnika s sv. mašo in zbrali ob tej priložnosti za potrebe verske skupnosti v Laškem 110.000 lir.
Za nabrežinski zvon: družina Schart v spomin K. Grudna 20.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: Anton in Eva v spomin na pok. brata Jožefa Legiša 100.000; Emilija in Pavlica v spomin istega 100.000; Veronika Abram 10.000; N. N., Mavhinje 100.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: Saška in Boris Grgič, Bazovica 50.000: nečakinja Marija v spomin Marije Križmančič Štefanove 50.000; Sveta, Salež (44) 20 000; druž. Spada, Trst 50.000; druž. Sancin in Milka Grgič namesto cvetja na grob Marije Re-nico (Jugoslavija) 20.000; druž. Kalc namesto cvetja na grob Fabia Mosenovich
10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: druž. Ferluga 30.000; Pavla Gec 10.000 lir.
Za cerkev na Banih: namesto cvetja na grob Zelke druž. Milkovič 30.000, druž. Vidau 20.000, druž. Škabar 20.000, Aldo Ban 15.000, Kristina Husu 10.000, Lorica Ban 10.000, Marija Krevatin 10.000, Marija Ban 5 000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Natale Budal 100.000; Ana in Cvetka Gialli 100.000; druž. Bradetich 100.000; Zofka in Petriča Šker-lavaj 50.000; Valerija, Marija in Milka 60.000; Rihard Rebula 30.000, Slavka Fer-lat 20.000; Marta Malalan 20.000; Lojzka Škerlavaj 25.000; Marija Sosič 10.000; Sonja Mahnič-Šajn 10.000; Natalija, Viktor in Julija Vremec 150.000 lir.
Za obnovo fresk v bazovski cerkvi: N. N. 100.000; Darinka Leban 40.000; N. N. 100.000; žalujoča družina v spomin Viktorja Mlač 50.000; N. N. 100.000; druž. Marc v spomin Antonije Križmančič, Barbare Opeka, Vinka Križmančiča in Marije Štefanove 35.000; Marija Drejčitova 20.000: družina Marc-Martini v spomin Antonije 20.000; Titty Smecchia 20.000; Marija Tru-skotova 20.000; Ana Cuder Križmančič v spomin Marije Živic 20.000; Berdon, Ric-manje 10.000; Milka Izakova 20.000; Marija Žepenščeva 10.000; Josip Marc Laljkov 10.000; Marija Marc in Danica Rebula v spomin Antonije Grgič 10.000; Marija Ru-detova, Padriče 10.000; druž. Bacci 10.000; don Emilio Gamboso 10.000; Berdon, Ric-manje 10.000; Severina Buzečan 5.000; Te-hovi 5.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: N. N., Gročana 40.000; druž. Bak, Draga 10.000; Dora Križmančič 10.000; verska skupina iz tržaške župnije 10.000 lir.
Za cerkev na Padrlčah: druž. Caputto 14.000; Drejčevi 10.000; druž. Bacci 10.000; Marija Rudetova 10.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Lojzka Zupanova 10.000; Štefanija Blunkotova 10.000; Amalija Pečar 10.000; Anita Slavec 10.000 lir.
Za cerkev na Pesku: Marija in Milan Ražem v spomin tete Marije 20.000; žalujoča družina v spomin Marije Ražem 20.000; Marija Racman 10.000, Kristina Rapotec 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: druž. Siviz 30.000; Albina Košuta v spomin pok. svakinje Gizele 20.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Marijan Bajc ob 20-letnici mamine smrti 10.000 lir.
Za cerkev v Mačkoijah: starši otrok zbora Slovenski šopek ob smrti Karoline Slavec vd. Smotlak 110.000; ob isli smrti tri svakinje 75.000, župnijski svet Mačkolje 100.900, Benjamin in Adelina 40 000, Valerija Zobin 10.000, druž. Gherbassi 10.000; iz zapuščine pok. Karoline Slavec 50.000 lir.
Za cerkveni zbor Mačkolje namesto cvetja na grob Karolini Slavec vd. Smotlak njeni otroci 200.000, tri svakinje pa
75.000 lir.
Za cesto na Sv. goro: P. A. v spomin na svoje rajne 100.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spori;
MOŠKA C2 LIGA
01ympia - Bor 3 : 1
(15 : 11, 13 : 15, 15 : 9, 15 : 10)
Po dolgem času je 01ympia Elektroter-pin končno izbojevala zmago. Kot v prvem delu prvenstva so tudi tokrat naši fantje odnesli obe točki v slovenskem derbiju proti Boru, ki je s sobotnim porazom izgubil skoraj vsako upanje za napredovanje, medtem ko je 01ympin okrepila svoj položaj za obstanek v ligi.
2e v prvem setu so plavi igrali zelo požrtvovalno. V drugem je bil boj izenačen do rezultata 13 : 13, tedaj pa so Borovci niz odločili v svojo korist. Tretji in četrti set pa sta bila v znaku napredovanja 01ympie, katera je izrazila svojo premoč s tolkačem Simonom Terpinom, kateremu Borov zid kar ni bil kos. Prav tako se je tokrat izkazal Damjan Terpin, ki je z odličnim blokom zaustavljal srdite napade belo-zelenega Stančiča.
ZENSKA I. DIV.
01ympia - Lucinico 2 : 3
(15 : 10, 12 : 15, 15 : 8, 10 : 15, 15 : 17)
Robert Cotič
I. MOŠKA DIV.
Lucinico - Soča 1 : 3 (4 : 15, 13 : 15, 15 : 8, 10 : 15)
Soča se je tokrat prijavila v skoraj polni postavi. Jasno je bilo zaznati, da je tekma pomembna predvsem v luči končnega izida. Pri tem je umanjkala privlačnost igre in tekma ni vžgala občinstva. Soča je zbrano, navidezno hladnokrvno po malem povsem obrzdala udarno moč domačinov.
V soboto igra Soča Čer Impex doma proti Corridoni iz Foljana ob 1S.30. - (pt)
30. 4. 1981 — 30. 4.1986 Minilo je pet let, odkar nas je zapustil
CELESTIN MALALAN
Vedno se ga radi spominjajo žena Ivanka, hčeri Nadja in Savica z zetoma ter vnuki Aleksander, Martin, Mitja, Bicda in Andrejka.
iMiolPStli
Spored od 20. do 27. aprila 1986 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 A. Goljevšček: »Hiša«. Radijska igra. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40
A.	Marodič: »Tisoč na en mah«. Radijska pripoved. 16.30 Športne novice. 18.30 Košarka Maltini Pistoia - Jadran.
Ponedeljek: 8.10 Štirideset let... 10.10 Koncertnim operni spored. 13.20 Revija Primorska poje: Tržaški oktet, moški zbor Jezero iz Doberdoba. 14.10 Iz šol. sveta. 15 0G Otroški kotiček: »Glasbene pravljice«. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Kmetijski tednik. Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncert
ni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.05 Kult. kronika. 17.05 Mi in glasba. 18.00 I. G. Kovačič: »Jama«.
Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.2'J Revija Primorska poje: Dekliški zbor Devin, mešani zbor M. Pertot iz Barkovlj. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Čarobni globus.
16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Orglar Andrej Pegan. 18.00 Pravljica na Slovenskem.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Literarni utrinek. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Frimorska poje. 18.00 Štirideset let... Petek: 8.45 Na goriškem valu. 9.30 Do-
kumetnarna oddaja o nacističnih taboriščih. 10.30 A. Casella: Missa solemnis »Pro pace«. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Benečija in njen Čedermac Angel Cracina.
15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Primorska poje.
18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert v Asolu. 14.10 Etnična pripadnost in zavest. 15.00 Otroški kotiček: »Kaj je na koncu sveta?«. 16.00 Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 A. Marodič: »Mojstri«.
DAROVI
Za slovenske misijonarje: -Albina Čopič
50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Lojzka Škerlavaj, Opčine 25.000 lir.
Za misijone: družina Klun 25.000; Ra faela Ferfolja v spomin brata Romana
20.000 lir.
Za lačne po svetu: Ema Rudolf 50.000; druž. Klun 25'.000; Katarina Bole 100.000; N. N., Gorica 20.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
v -T'	,	"	Z,	/
Ob zadnjem slovesu naše drage mame
Gizele Legiša vd. Soban
se toplo zahvalimo g. župniku A. Prinčiču in so-maševalcem gg. A. Lazarju, K. Humarju, M. Rijavcu,
B.	Breclju za svečani pogrebni obred. Msgr. F. Močniku, cerkvenemu pevskemu zboru ter zboru Fantje izpod Grmade. Najlepša zahvala naj gre vsem sorodnikom in številnim znancem za sočustvovanje ter vsem, ki ste v njen spomin poklonili cvetje ali darovali v dobre namene.
Hvaležni otroci z družinami
Jamlje, 16. aprila 1986
ZAHVALA
V	86. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, nono in pranono
Ignacij Buzzinelli
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, g. župniku Kodelji, cerkvenemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Jazbine, 11. aprila 1986