162
Nad zvezdami.
(Ista  pesen  v epifinej  obliki.)
n.
3Lz vasi pop61udne v nedeljo                    nBistri ti ribnjak, vodica bladna!
Stopa mj mladenič tih, zamišljen.            Kolikrat sem se zabaval tukaj,
GHih veselemu je petju deklic,                Koder danes ni veselja zame.
Nom pozdravom mnogim je prijaznim.       Kjt>r studenec se v ribnjak izteka,
Tožen je obraz, tožnejša duša,                 Helal malme v detinskej dfibi,
Žalost goni ga z močji neznano              Očina v pomoč mi roka bila.
Iz vasi Šumeče v mir narave,                  In pozneje, oh se^i ni še davno,
Da si tesi dušo tugepolno.                       Radostno veslala sva v čolnlSi.
Gre po cesti, pa zavije skoraj                 KroŽili valovi ae krog Čobia,
Po stezl na travuik mi zeleni,                 Solnce v vodi se ogledovalo,
Tam obstaoe, jame govoriti:                    Midva triifck nastavljala ribara,
,Koliko sem vže vcsclja Entil                  I mKie j"1 7'lU,a ™rtono8iic
Po teli teteh, ti moj cretni traraikl       J,1«™1. coln ^Bk s™ ¦'»P«1'"1*-
Ko scm bil še otrok, tft 8em puel,         Lclaj mimjo veslo, a minijeS
Čredo pasel svojega oScta,                        Tudl " na vek' m<1) mlh Me!
Netil ogenj in veselo peval. ¦—               Pravi to, 'i dlanj<5 podprž si glavo,
Ko sera pa odrasel, kosi v zraku            Ki teže jo težke, temne misli.
Bliskali se meni in oČetu,                        Ker mraČi se TŽe, korak obrno,
Kadar sva ob košnji ju brnsila.               Po najkrajšej poti gre do doma.
Padala po tleh visoka trava,                   Veje se mu klanjajo ob poti,
Du§a najina vesela bila,                           Sapa mu mebk6 objemlje lici,
Da-si tekel vro^i zoi^j je s čela.              Nofna se tiliota mu priJega.
Š61za zdaj mi teče iz očesa                     Pa se razsvctli obok nebeški,
Oj po tebi, Ijubljeni moj oCe,                   Lima sine, zvezde njene bSere,
Ker si jue ostavii, oh, za vselej."           Izmej zvezd najlepža večernfea. —
Spet obstane, jame govont.:                    p   sc ?d; mu; da ^ gMi;
MOj šuineCi gozdic moj prijazni,               Sinu pravi 2 zvezde vežerniee:
Kolikrat veaa sem v tebi bival,                Ne     veSaj  sin,   lay4 mi T zemlj
Znano vsako mi drev(S je tvoje.               Vzbuja ti otožne le spomine,
Ilecck jagode sem ti nab.ral                   Smrt ti slika, kamor se oziraš.      .
Jih nžival m dom6v jih nosil                  M    ¦ k vjgku mi oW  mMelAM
STOjim dragim starišem pokužat.             Zvezdnato neb<i H napojilo
V letih pa monejSlli sem hodžval          Du5o ^ ,J() g        ^^^ ,,pom.
Večkret z  jiibljemm oiSetom serakaj.        Kaj m m-       ^elenib tratah?
Pdi ste sekin, hrast je ječal,                  Kaj me igM ^0 t(,motnem gozdu?
Oj BtoUtni hrast je jeiial v ranah,           Ka   me mi ^ri s    ^ T«dah?
Dokler pod prfBilnirai ndarol                   Kji| me y ^   Dad zvczdami
Kajiiuh Mkir je moral pasti.                   žame 2ve2(Jc o)ina 60 nebeSka
Oh   zdaj moral tudi ti s. past.                skozi ZTOdc T 8vltlo   kj dv
&e tak< krepak, pr.sri-a, oie                    Kjer oeW&ni se Te8eli^
Groznej smrti v ncnasHno žrflo!"            Kjer sem 6rejen tlldi ^ tvoj o6e.
Pvigne se, koraka zopet dalje,                 Skoraj boŠ pti meni ti in inati,
Afnoge križajo se v glavi inisli,               Skoraj ee zedinimo na veke;
Mnogi vzbujajo se v srcL Čiiti.                 Saj je naša prava doraovina
Pa dospiS do bistrega ribnjaka,                Tukaj nad zvezdami, nad zvezdami. Spet obstane, jame govoriti:                                                           • Fr. Krek.