Pismo s Koroškega. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah smo 15. novembra prejeli ta dopis: »Danes sem prejel od U. R., ki je spremljal koroške pevce na turneji Ljubljana, Celje, Maribor, pismo, katerega vsebina bo mogoče marsikoga zanirnala. Pismo se glasi: Dospeli smo srečno brez vseh zaprek z Vaše zeiene Štajerske v našo domovino. Da bomo v Vaših krajih prijazno sprejeti, tega smo se nadejali, a da bodo sprejemi »kraljevskl«, tega si pač nikoli nismo mislili. Ne moremo tudi pozabiti Vaše gostoljubnosti in požrtvovalnosti, katero ste nam tako gorečo izkazali. Ne morem najti za to besede zahvale. Poslali smo danes našo zahvalo klubu koroških Slovencev v Mariboru, kakor tudi v Celje in Ljubljano. Radi bi govorill pri vas še več, pa saj veste, da je včasih boljše molČatl. Kako je na prvi moment vplival na me triumfalen sprejem, Vam sporočim, da se ml je zdelo v Celju, ko smo stopill iz vlaka I. razreda, kakor bi se igral »Zamujeni vlak« in sem si mis111: bržkone so se Celjani zmotili ter so mogoče mislili sprejeti le prišlega bana ali pa celo kralja. Še le čez nekaj časa, ko sem slišal »Korošci in koroška pesem«, sem bil na jasnern, da velja sprejem, godba In tako obilno zbrana množica nam. V Mariboru pa je bil sprejem še ob večji udeležbl, pa sem se, ker že iz Celja navajen, prej zavedal, da velja vsa čast nam. Misliti si morete, gospod doktor, kako lepe utise smo odvzeli vsi domov ln kako se nioremo s tem vsi ponašati.« Srčne so te besede iz ust našega moža, ki je vnet za slovensko stvar in dokler imamo take može, se lahko mirno zanašamo na lepšo bodočnost koroških Slovencev. Dr. I. SLen&en ob Drevl. Na gosti.ii Ramut Ivan in Vidovič Jera se je nabralo za občinske uboge na Slemenu 100 Din, Hvala! Sv. Aaton ma Pokaijn. Dovolite, g. urertnik. tudi nam koStek prostora v »S!ov. Go«po'Iarju«. Snj naš kra.i se le redko oglasi, ker srao vsi preveč zaposleni. Pol.jske piidelke r-mo pospravili in skoro se ne moremo pritoževati o slabi letini. Tudl lesna trKovina is zelp raz- širjena pri nas in ljudje pridno podirjajo svoje gozdove, ne da bi mislili na bodočnost In potorace. Izpolnila se nam je tudi vroča želja s tem, da je domači č. g. župnik naročil dva nova zvonova. V najkrajšem času se bo za« čel tudi zbirati denar in se prosijo tudi dalj< ni častilci sv. Antona, da pomagajo po 3vojih močeh. Samo žal, da nas misli naŠ gospod organist z novim letom zapustiti, ki nam;'je v najlepšem redu in natančno opravljal svojo službo. V poldrugem letu je izvežbal krasnl pevski zbor tako, da je bila naša hribovska župnija res ponosna na to. Dragučova. Tukajšnji občinski odbor je imel dne 10. novembra sejo skupno z občino Grušova glede dožidave deške šole v Sv. Petru pri Mariboru, kamor spada nekaj številk občine Dragučova v šolo.— Nek mož z mehikanskim evangelijem, je bil za to, da odidejo, odnosno bi morale oditi šolske sestre iz St. Petra. Da pa je ta šola šolskih sester na najboljšem glasu, pač priznavamo vsi občani Dragučove, saj je marsikatera oseba izmed nas zahajala k njim v šolo. Čudno, da se na eni strani ča^ sti s. Melanija s častno diplomo ža 50 letno Vž(5rno delovanje v šoli, na drugi strani pa s$ jih hoče izriniti, ali pa milo rečeno, samo na' podstrešje. Peterčani! Ko je odšel iz Št. Petrai g. Dernjač, je marsikdo rekel, da takega! nadučitelja Št. Peter ne bo več kmalu imel« Ce pa bl bile prisiljene oditi šolske sestr9j ki so 60 let vzorno vzgajale vašo mladino, p« lahko z vso gotovostjo obupno zaključite: Ta-< kih vzgojiteljic ne bo v Št. Petru nlkoli več. Galicija. Aprila meseca tega leta ie strela' udarila v zvonik pri sv. Jungerti prl Celju iri zelo poškodovala zvonik in cerkev. Sedaj je: Isto popravljeno in bode v nedeljo dne 24. no« vembra cerkev blagoslovljena. Sveto opraviltJ ob 10. uri na gorl. Prijateljl lepega razgleda in mi^ne cerkvice bodo ta dan na Gori pri sv* Jungerti. Teharje. V pondeljek, dne 25. novembra U 1. se vrši v občinl Teharje veliki živinski ifl kramarski sejem. Kupci in prodajalci se va^ bite k obilni udeležbi. Vojnlk. V sporazumu z ravnateljem men ščanske šole priredi vodstvo »Singer« šivalniht strojev v Celju v meščanski šoli praktfčen gospodinjski tečaj: krojenja, šivanja, vezenjal in štopanja vseh vrst moškega in ženskega! perila in sicer v mesecih dec, jan. in febr. zai deklice meščanske šole. Tečaj, ki je brezpla*i čen, bo vodila za to izvežbana strokovna učl-j teljica vsako soboto popoldne, pričenši 8 30v novernbrom. Potrebne šivalne stroje postavi v šolo vodstvo tečaja. Svojo praktlčno vred*« nost in potrebo pa bo tečaj pokazal pfi sklepni razstavi, kjer bodo občinstvu na vpogled vsi Izdelki. Rečica ob Savinji. Ker se že dolgo časa nl nikdo od tukaj oglasil v vašem cenjenem lii stu, evo tu par vrstic. Dne 15. aepterabra smo tukaj obhajall 30 letnico obstoja tukajšnjega' kmečkega društva in posojilnice. Pred 30 leti je tedanji č. g. kaplan Melhijor Zorko z ugled« nimi možmi te župnije ustanovil te dve dru« štvi, ki pa danes obe plodonosno delujeta ini sta na prvem mestu v Gornji Savinjski do-* lini. 2a zasluge na zadružnem polju, ki si jiti je stekel gospod župnik Melhijor Zorko, sedaj v Spodnji Polskavi, ki je postavil temelj za*< družnega delovanja v Gornji Savinjski dolini# ga je tukajšnji občinski odbor v seji dne 17w novembra izvolil svojim častnim občanom, K čemur g. župniku iskreno čestitamo! Sv. Peter pod Sv. gotaml. Pri nas je umrl bivši dolgoletni župan in veleposestnifc v Za'i gaju er. Janez Hudina, po doma.če Zagajšek'.Bil je stara slovenska korenina in bo ostal Šentpetrčanom v hvaležnem spominu. Rodblni Zagajšek nnše sožnlje! St. Lovrsnc na Drsvskem polju. Posebno žnlosten jo bil 15. novembra pogreb kmečkega sina Janeza Sagadin iz Spodnjih Pleter. Prejšnjo soboto zvečer je bil z nekateriml dov mačiml fanti v gostilni, pa ga je v teml, ko ge je vračal domov, počakal in napadel pijani zloglasni Anton Kidrlč ter mu z nekim železom prebil lobanjo. Drugi dan se je še zaivedel in bil lepo spreviden, potem pa je v Btrašnih bolečinah umiral do četrtka zjutraj. iVse je pod groznim utisom tega zverinakega idejanja pijanega človeka. Naj bl samo ta utis ostal trajen, tako, da bi rajnl Janez, ki ¦Je bil miren in zelo razumen fant, bil zadnja frtev alkohola pri nas. Dobrim staršem, ki ao zgubili edinega slna in vrli sestri naše solalje. '^** Ormož. Martinov sejem ]e bil deževen, bolj Hlabo obiskan, pa vseeno zanimiv. Mestna obŽina je dobila na raznih taksah komaj 2500 t>in, druga leta pa štiri do pettisoč, pred 7 leti celo 8 tisoč Dln. Štantarjev je bilo slcer idoati, a prodall so malo, goveja živina jo bila 'draga. — Žeparji bo tudi po8kušali z uspehom fcvojo srečo. Nekdo sl je hotel kupiti zimsko »uknjo. V stari je imel denar ln ko jo je pri jnerjenju odložil, mu je pazljivi uzmovič Izjraaknil vea denai1, do 500 t)in. Tako ni bllo ne penarja ne zimake suknje. Prav jo rekel stari jjtnodrijan Zvitorepec, da bodo prišli časJ, ko i bomo morall dati žepe delati kar v kožo. i zlomka potem, če ne bomo začutili, ko nam o žepar za kožo segell — Ali poznate onega |nožakarja, ki ob nedeljah po pozni mašl Igra '% treml naprstniki in »buho« in kliče tako fcapeljivo: Mara-komara , Mfci-cicl? Tudl ta »rebrisanl otročiček je ob sejmu dobro slulil. ^ellko desetakov, celo stotakov je Izvabil Iz lepov lahkovernlh ljudi. Pa kaj pišem lahkotoernihf Saj se takl izgubijo, kl slcer dtnar ^lesetkrat obrnejo, prej ko ga izdajo. In staJirim, da bl se Se ti, ki to bereš, dal premotitl. Uli pa ne? Poslušaj! Neka ženica, je položlla Jcar cel stotak na igralno mizo. Pa ga je Iztjubila. In še je dala — tako, da ]e izgubila ceJe Stirl stotake. Oj, za koliko kislih žup ali fcelo kurjlh juh bl imela! Pripoveduje si ce)o, da je nekdo pred več meseci nekje vea Izkupiček za kravo zaigral. No seveda, potem k>a so morali bitl krivi roparji, ki so ubogega ¦ejmarja nekje napadll. To vam rečem, Če fcodo enkrat vse kletve nad Maro-komaro usllJlane, potem vem, da ga bo trgalo tristo zjfc.toih! — Da je letošnja kapljica tie samo |||•jetna fn sladka, ampak tudi od sile rnq<!na, jtako da še stare, utrjene korenlke podira, |i »e lahko prepričal, Če si šel popoldne s se'Ma Jn sl dohiteval na vseh štlrih ali petih ceš jrazne inženerje, kl so merili cesto podol.ž }n počez in so včasih še z rokami otipavali, če Je blato na cesti res pravo umazano blato ali |>a morda kakšna nedolžna lahna rosica Vojnik. Da se vam ne bo treba dolgočasitl Jt dolglh zimsklh večerih, je naša ljudska Knjižnica nabavila število novih knjig. Knjižhica posluje v kaplaniji in je odprta vsako hedeljo od pol 10. do 10. ure dopoldne ter po Večernicah. Prijateljl dobre knjige, poslužuj|e se le naše knjižnice! Frankolovo. V nedeljo dne 24. novembra vsi Jja Frankolovo, kjer se bo obhajala prav redJca slovesnost — namreč posvetitev novega križevega pota. Lani od znotraj in zunaj preBovljena župnijaka cerkev je dobila letos nov lep kinč — sv. križev pot, Bil je pa tudi že Savno in davno potreben, le preškoda, da ga jtiiso naročili in oskrbeli, ko je bilo še vse bolj po ceni, in ko bi bil menda cel križev pot polovico cenejše kakor sedaj ena edina posta}a. Novi križev pot je z okvirji skoraj dva metra visok in en meter širok — primeren za 86 metrov dolgo ceskev. Slike so dostojne, žive in na platno tiskane. Okvirji so iz suhega hrastovega lesa, umetniško lepo in trpežno fz 'delani. Naredil jih je v našo največjo zadoVoljnost mizarski mojster Franc Novak iz Vojnika, katerega za podobna mizarska dela toplo priporočamo. Posvetitev bo izvršil vlč. gosp. P. gvardijan O. Cap iz Celja. Pridite k tej redki in lepi svečanosti na Frankolovo Sllvnica prl Celju. Vinska trgatev, ki jo je priredilo prostovoljno ijrasilno drtištvo koncem minulega meseca, se je obnesla prav dobro. Počastili so naa gostje iz Št. Jurja, Iz Celja in Šmarja. Posebna hvala gre celjaki in Sentjurski godbi, gospodom, kl bo prostovoljno prevzeli vlogo sodnikov, nadalje vsem, pi bo prispevall z darovl kakor tudi onira gospodom In gospem, oziroma gospodiJnam, kl so ile v pomoč pri strežbl gostom. Obllni oblsk nam je dokazal, da ima občinstvo zanimanje za slične prireditve, ki gmotoo korlatljo mlademu društvu. Upamo, da se prihodnJlS veseli zopet snidemo, ko Baroeravamo prtredlti fie kaj boljšega v veSjem obsegu. K temu pripomnimo še, da dobivamo na pobudo tov&rlša g. Grasellija lzdatna darila od raznih tvrdk bodlsi v gotovini bodisi v blagu, ne samo iz Jugoslavije, temve5 tudi Iz čelioslovaške ln Avstrije, celo \i Francije ln Anglije. Vsem darovalcem prlarčna hvalal Domačini Slivničani! Letos imamo dobro letino; nikar ne zaostajajte 8 podporo nasproti tujcem! Saj si vsi žalimo, da bl dobili člmprej motorno brizgalnico. Smarja prl Jelšah. Vsled preobilnega dežja, kl nas skoraj neprestano Škropi že od končane trgatve, ja pri nas blata in mlak toliko, da smo Že zaČeli mialltl na čolniče za prevažanje ljudi in blaga. Najbolj naa skrbi, kaj bo s steljo za živino, ker je doaedaj pa5 ni bilo mogo5e dobltl. Korenje, repa in zelje,,da, ponekod Se celo ajda na njivab čaka na holjše vreme. Ker je Bog letos posebej blagoslovll naše aadonosnike, smo se s spravljanjem poznih esenskib pridelkov precej zamudil. Na tukaj šnjem kolodvoru že vsak dan nakladajo aadje, kar je zgovorna priča naše lepo razvite sadereje. Le skrblmo tudi za njen nadaljni razvoj s tem, da pridno gnojimo in trebimo ter žlahtne 8orte zasajamo in škodljfvi mržes pravočaano odstranimo. — Tudi naše kleti kažejo — po žalostnih treh letih — najboljši pridelek vinakih goric. Tu In tam še zdaj vre n ae ponaša, da Je dober in močen tako, da se gre metat z vaakim korenjakom. Kupci od blizu In daleč, le pridite ae prepričat! Podobno pa vi domačini, preskrbite se predvsem le z domačo kapljico, kakor vaa je »Slovenski Gospodar« že dvakrat opominjal ln boste pomagali s tem sebl in nam! Bladkagora. Pretečeni petek smo spremili k zadnjemu počitku vzorno gospodinjo In mater in gos.tilničarko Svetelšek. To je bila ena Izmed tlstih žen, o katerih pravi soclolog: Dajte itoi pridnlh mater in jaz bom avet preobrazil. Nenavadna vellka udeležba pri njenem pogrebu je pričala,, da ao ljudje njene zasluge pripoznali. Ko je goapod župnik njej v slovo in ljudem v apodbudo našteval njene vrline, ae je čulo glasno ihtenje. Splošnl glaa je bil: »Bila je dobra žena!« Ce je glas ljudatva glaa Boga, pa lahko trdimo, da v miru počival Sladkagoia. Mi še vedno neatrpno čakamo, kedaj nam bodo poatavili postajališče med Ponikvo in Poljčanami. Upanje naa navdaja isdaj, ko se je ustanovila banovina. Nan 16 km dolga proga je brez postajališča. Za ceste se je posebno V8led zaaluge g. Turka po naših krajih veliko storilo. Zdaj Se le Cakamo na novo pgstajališče. Kostrivnica. (Zgodovinske zanimivoatl Iz Kostrivnice.) Cerkev av. Lenarta, zidana 1160, ki stoji v zakotju v Dreveniku, je več atoletij bila župnijska cerkev. Leta 1767 je bila pozidana sedanja župnijska cerkev M. Poljake z dovoljenjem goriškega nadškofa Atemaa. Zanimivo je, da so blli takrat v Koatrivnici trije duhovniki (dandanea je aamo eden) in sicer trije bratje. Graditelj cerkve Franc Gernič, župnik, njegov brat Anton Gernič, kaplan, po smrti brata, župnik; deloval je v Koatrivnici 50 let In duhovni pomočnik Lenart Gernič. Zanimivo je tudi, da je kostrivniški rojak Franc Fridrih, bil pet let kaplan v Kostrivnici ter dosegel najvišjo čast od Kostrivničanov, postal je namreč naposled stolni prošt umrlemu SlomSeku je on zatisnil oči. Velik škof SlomSek je posvetil dve cerkvi v Kosfrivnld. Zurjniisko leta 1859 in codružnico 5 dni pred svojo blaženo smrtjo, ter je v Kostrif-j nlcl SlomSek izvršll zadnje škofovako opravt*i lo. Mnogo zgodovinakih zanimivosti Je lzumc| lo z našiml prednlkl vred valed nepiamenostllj Zategadelj čuvajmo pred pozabnostjo oatanki zgodovlnskih znamenltosfi. 8v. jZrlz pri RogaAI Slatlni. Smrtna kosA Dno 18. novernbra 1929 nam je iz fiflrib stoi-j pov donel glas zvona po celi župnljl, da je ne| nadoma v gospodu zaapala Liza Žgajner, pqi domače štlnklerva Llza iz Cerovca, Razlll s| Jl Je žolč in ja blla tekom par dnl zdrava itj; mrtva. Bila je samska, posestulca, stara 53^ let. Rajna je blla v 8vo'Jem življenju vedno' pleraenltega In veselega značaja, vedno i' smehljajočira obrazom. Siromakom Je njena' roka blla vadno mlla. Bila Je vedrro zvestŠ članica Marijlne družbe. Kako je blla prf? Ijuhljena mea svojiml farani je pokazal njea pogreb. Na njenl zadnji poti dne 15. noveitf? bra jo je spremljalo veliko prijateljev in znanl cev. Zlaati so blle na njenem sprevodu zaj stopane vse katoliške svetokrižke organizad| je. Njene sestre Marijino družbBnice bo jl n^ njenem domu pred sprevodom zapele par 2dS loatink. Ravno tako so so poslovlle od blag«S pokojnice prl odprtem grobu s v erce aegaS očo žalostlnko njene sotovarišlce. Draga iM za, snivaj v nairul Na svldenje nad zvezdamff Njenlm domaCim pa naše Iskreno aožalje! Svetina prl Celju. V nedeljo, dne 24. novembra se tukaj obhaja Cecttljfna^ftedelja; pozriiS sv. opravilo je ob 10. uri. Sv. Rupert nad LaSklm. Na Martmovo, dn« 1. novembra je tukaj umtl Martln Žnldar, pg5 sestnik v Sv. Rupertu St. 106. Rajjii Je dolgl eta delal v cementni tovarni v Trbovljah, I prldnostjo in varčnoatjo si Je pflpravil Iaatij6 hlšo in posestvo. Navzlic velikeimi trpljerij[ij v vaem svojem žlvljenju je dočakal starost 8J let. Po dolgotrajni mučni bolezni je zatisnjl svoj oči k večnemu počltku ravno na svoj g<^ dovni dan, na dan sv. Martina. Njegovl otrd* ci, vnukl In vsi domači so tako žalovall zii dobrim očetom, da ao val pogrebci globoko gai-: njeni morali priznati: Glejte, kako so ga ljijH blli! Zaatopnoat in ljubezen med mladimi iji atariml v Isti hiši — dandah.es vedno bol) redka prikazen tudi med kmetsklm ljudstvoM — ]e bila pri Žnidarjevih ljuba dpmačiijvk^' Dobri starček in erečni oče, počiva'j v mirut — Dne 15. novembra, na Leopbldovo, smo do^| bili prvl aneg, takoj drugi dan še drugega. Pre-? cej nas je iznenadil, ker še nlmamo stelj«, Hstje še ni odpadlo. Pri drvah pa amo se po<" žurili, ker naa je lanska zima j5recej prestrtii šlla in tudl letošnji vremenakl prerokl nat_? prihodnjo belo zimo slikajo iTželo črnih bai^ vab-