Leto LXVI
PoStnfna plaSana ? gotovtal. \
V Ljubljani, v nedeljo, dne 29. maja 1938
štev. 122 a Cena 2 Din
Kročnina mesečno — Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-'Joletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva in uprave: 404», 40-02, 4<W>3, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inscrate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Prapa-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Papež Pij XI. bo danes ob 10.30 po radiu nagovoril udeležence Evharističnega kongresa v Bn-dimpcšti in jim podelil svoj blagoslov — ob 82-letnici svojega življenja, ki jo obhaja 31. maja.
> • ••	Budimpešta, 28. maja.
34. svetovni evharistični kongres v Budimpešti, ki je v čudoviti prestolnici madžarskih kraljev zbral zastopnike vseh narodov sveta v tolikem številu kakor dozdaj malokateri, je po svojih prireditvah, zlasti tistih, ki eo izrazito manifesta-tivnega značaja, tako bogat, da bi bilo treba zanje knjige, če bi hotelo pero sleherni od manifestacij posvetiti vsaj toliko prostora, kolikor ga po pomenu ali po lepoti zasluži. Večerna procesija z Najsvetejšim po Donavi — na Vnebohod — je bila po svoji brezprimerni veličastnosti, ki jo vsem človeškim dejanjem in izrazom dajejo mehke ure majske noči — ta slovesnost je bila do zdaj višek najlepšega, kar je to svojsko evharistično slavje oh teh praznikih bratstva med narodi moglo dati. Katoliški svet je letos ob mednarodnih evharistič-nih dneh še iskreneje ko sicer usmerjen z najple-nienitejšimi svojimi čustvi na kongres. Dnevi, ki jih Evropa in 6vet te čase živita, bližina usodnega osrčja, kjer se bo najbrž v kratkem odigravala bodočnost Evrope, njenih zrelih, nastopajočih in de-tinskih rodov, udarci, prepovedi in izrazi omejene sile pesti nad duhom, ki jih je katoliško občestvo prav za kongres dobilo od lakozvanih branilcev zahoda — vse to veže stotine milijonov src po 6vetu v en sam drhteč ogenj, okvir iz živega zlata, ki 6e v tihih, do zadnjega vdanih vigilijah sklepa okrog konca belega Kruha, ki ga namestnik najvišjega Namestnika na zemlji drži v rokah te dni na bregovih Donave.
Pregled dosedanjih kongresnih večjih dogodkov naj da malo slike o mednarodnem slavju krščanskega bratstva v Budimpešti.
Prva nedelja: prihodi, priprave
Dvaindvajseli maj, začetek kongresnega tedna v Budimpešti je v zgodnjem jutru dal »cesarju, kar je cesarjevega*. Skupno obhajilo in mašo, ki jo je pel primas Madžarske, kardinal Juslinian Serčdy, so v prelepi stolnici sv. Štefana, Szent Istvan templum, imeli budimpeštanski policisti, tisti, ki bodo v nastopajočem tednu imeli toliko ogromnega posla. Tisoči vzdrževalcev reda so v črnosrebrnih čeladah korakali k obhajilni mizi.
To jutro so začeli prihajali prvi posebni vlaki iz tujine in vrgli v oiidonavsko prestolnico prvo tisoče radovednih, pričakujočih ljudi, ki so se čudili razkošnemu, a nadvse dostojnemu, mogočnemu okrasju, v kalero se je zavijalo mesto. Pod večer so tujci in domačini vreli čez okrašeno me-rlo, pod plapolajočimi papeškimi, svetoštefanskimi in madžarskimi zastavami, mimo bahatih pročelij, stebrišč, in spomenikov, prevlečenih s škrlatom in posejanih z bleščečimi kongresnimi simboli. Smer vseh tisočev, ki po hiteli po širokih, starih in novejših cestah, je bila ista: od donavskih mostov proti Varosi ligetu, mestnem gozdu, konec katerega stoji Industrijska palača. Njeno jekleno, sivo rehrovje so spremenili s tisoči in lisoči metrov bele in rumene Ikanino v bel tempelj, podoben cerkvi s prosojnim zidovjem. Okrog palače je ogromen prostor, ki sega do Trga Junakov, Washingtonov park do prvih širokih mestnih ulic in dohodov, ogradili z žico, posekali cele parke, namestili grozde zvočnikov, da bi lako okrog Trga Junakov dobili prostora za najmanj milijon ljudi, ki bodo v glavnih kongresnih dneh, če že ne gle-gali, pa vsaj poslušali evharistični triumf Jezusa iz Nazareta.
V Industrijski dvorani se je la večer zbralo šliridesel do petdeset tisoč ljudi, ki so po besedah primasa Serddyja prvič, zapeli kongresno himno in drugo pesem neznanega besedila, a znanega napeva: tisto, ki jo tri leta sem, od evharističnih slavij v Ljubljani 1935 zna sleherni slovenski otrok: »Pridi molit, o kristjan«. Ta preprosti, čudoviti napev človeka v tujini zagrabi l>oIj od materinega pisma; v njem je domovina in več kakor to...
»Kaj pričakujemo od evharisličnega kongresa za duhovno življenje« — v napovedih o tem je izzvenelo prvo veličastno zliorovanje 31. mednarodnega evharističnega kongresa. Poleg deset liso-čev vernikov so se ga udeležili med neštetimi domačini prvi tuji preiati: škofje in kardinali, ki so se začeli zbirali za kongres.
Hvali Sion Rešenika
34. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti
(Izvirno poročilo našega kongresnega poročevalca)
Odposlanci v škrlatu: 15 kardinalov
To nedeljo in naslednje dneve so deloma slovesno. deloma tiho prihajali z vseh strani, po zemeljskih, vodnih in zračnih poteh najvišji zastopniki Cerkve v Evropi in po svetu. Za slovesni začetek kongresa v sredo je bilo v Budimpešti zbranih vsega skupaj petnajst kardinalov in najmanj stopetdeset škofov — koliko, menda ne ve nihče natančno, saj je ob vseh prilikah vsepovsod zbranih toliko slovesnih cerkvenih obrednih barv, odznakov in noš, da se nestrokovnjaško oko ali moli ali omaguje.
Toliko kardinalov, kakor jih je ta teden v Budimpešti, ni združil ob svojih prireditvah še noben evharistični kongres na svetu, niti 1934 kongres v Ruenos Airesu, ki jn bil do zdaj največja, najmogočnejša in na zunaj po merah, izrazih in enovitosli najpretresljivejša manifestacija katoliške vere na svetu od katakomb dalje — čudovit opis toga kongresa boste kmalu brali v zaključnih poglavjih »Slovenčevega« podlistka...
Šestnajst kardinalov je prišlo v Budimpešto dajat evharističnemu kongresu bleska, poudarka in poguma. Šestnajst knezov v škrlatu, veličastnej-šem in bolj vladarskem od vsoh današnjih, nekdanjih in bodočih uniform., ki ob tej preprosti do-stojanslvenosti izginjajo in postajajo 6inešne — znamenje, da služijo enodnevnim mogočnikom in ustanovam, število kardinalov priča o pomembnosti, ki jo temu kongresu pripisuje najvišja Cerkev...
Spoznavalci . . .
Dva med kardinali sta, ki ju stotisoči na kongresu gledajo vsepovsod z molčečim spoštovanjem in ju pozdravljajo s šepetajočimi manifestacijami: sivolasi španski primas, nadškof iz Toleda, kardinal O o m a y To mas, glasnik krvavih mučeni-škib dni, ki so zagoreli pred dvema letoma v Španiji. Drobni, neznatni cerkveni pastir, ki mu je razkošni kardinalski škrlat skoraj vidno težak, prinaša v mir kongresnih občutij neizprosne klice katakoinbskega !>oja v sedanjem stoletju. Nepopisne so minute, ko smo pred tremi dnevi poslušali na zl>orovanju mednarodnega razuinništva njegove preproste, a pretresljive, sunkovite besede o Španiji, o boju, o tem, kako je v 6voji grobnici tedne in tedne čakal sinrti »In rešil me je samo Bog! In samo Bog bo rešil Evropo in 1h> rešil svet...«
Drugi ja antiohijski sivobradi patriarh kardinal T a p p o u n i. Njegov rod izhaja i/, rodu apostola Jakoba in je hil vsa stoletja med pastirji sirskega ljudstva. Kardinal Tappouni je v zadnjih tridesetih letih doživel strahotne morije, poboje in zločine, ki jih je bil sirski narod deležen zaradi ovoje vere. Patriarh je sam dvakrat, trikrat, kdo-»e kolikokrat bil tik pred smrtjo, čutil je na svojem tilniku kurdske sablje, revolverje staro in mladoturških ter Kemalovih oficirjev: vsa zgodovina »napredujočega* bližnjega vzhoda v zadnjih desetletjih je zapopadena v kratkih zgodbah njegovih smrtnih pričakovanj.
Ta dva kneza prinašata skupno z mladini katoliškim nadpastirjem Kitajske, škofom V u p i -n o m iz Nankinga, v kongresno dostojanstvenost in spokojnost vonj po krščanski krvi, prelivanj v 20 stoletju čislo blizu nas, prinašata dih neverjetnega, za inaloverno večino nemogočega spoznaval-stva, krik o boju, prošnjo po tem, naj 6vet verjame vsaj krvi. ko resnici ne mara verjeti. Njihov pojav je podoben prikazni, ki bi je sodobni človek v tej razkošni, kljub vsemu slavju samo tostranski prestolnici najrajši ne priznaval, ker je pač preresnična in v svojem pričevanju neizprosna.
Poleg španskega primasa in patriarha iz An-liohije so na kongresu še naslednji knezi: apostol rdečega Pariza in »graditelj 100 cerkva«, kardinal Verdi e r. Nadškof iz velikega evropskega misijonskega pristaniškega izhodišča za ves 6vet, neapeljski kardinal Accalesi. Lanski papežev odposlanec na kongresu v Manili, višji pastir ameriških Ircev, kardinal 0'Dougherty iz Fila-delphije. Primas Belgije, pokrovitelj najsodobnejših katoliških gibanj, kardinal Van Roey iz Malinesa; poljski primas, veliki prijatelj Sloven-
cev, nadškof in kardinal II Ion d iz Poznanja. Primas Madžarske in vrhovni cerkveni pokrovitelj slovesnosti ob lisočletnici madžarskega pokristja-njenja, ' čuvar desnice svetega Štefana, kardinal S e r e d y. Nadškof iz. salezijanske metropole Tu-rina, kardinal Fossati. Najvišji cerkveni knez bratske Češkoslovaške, pripravljajoče se pogumno in zbrano na hoj za življenje in smrt, praški nadškof kardinal Kašpnr, ki je pripeljal s seboj 11.000 vernikov in 11 škofov. Veliki borec za vrnitev anglosaškega rodu v rimsko Cerkev, west-minsterski nadškof, kardinal H i n s 1 e y. Drugi kardinal »mlajše hčerke svete Cerkve , Francije, lyonski nadškqf (i e r 1 i e r. Naslednik oglejskih patriarhov v 20. stoletju, beneški nadškof, kardinal Piazza ; nadškof iz prestolnice največje slovanske katoliške države, varšavski nadškof kardinal Klakovski, najvišji dušni pastir v industrijskem severu Italije kardinal S c h u s l e r iz Milana.
Maše škofov in kardinalov v 92 cerkvah
Jutro srede, 25. maja se je začelo z mašami kardinalov, škofov in prelatov v 92 cerkvah iii oratorijih vseh katoliških obredov. Razen njih so evharistično daritev opravili tisoči in tisoči duhovnikov, vsi, v du-
hovnem bralstvu z višjimi pastirji enakopravni izvršilci čudežnega poslanstva v Spreminjanju.
Madžarski primas je v stolnici maševal za stalni mednarodni kongresni odbor. Ob desetih je v vseučili-ški cerkvi imel mecheinski nadškof kardinal Van Roey spravno daritev za grehe alkoholizma in uživanja v sodobnem svetu.
Dopoldne so se zastopniki katoliškega razumni-štva z vsega sveta v slovesni akademiji poklonili Ev-haristiji in jo priznali za veliko znamenje, v katerem bo rešeno kraljestvo duha in lepote na svetu. Govorili 60 pri tej pomembni slovesnosti madžarski prosvetni minister Teleky, glavni urednik vatikanskega uradnega glasila grof Dalla Torre, toledski nadškof, primas Španije kardinal Goma y Tomas, apostolski delegat iz Nankinga mgr Tupin. glavni urednik francoskega katoliškega dnevnika »I.a Croix« abbč Merklen, francoski filozof dc Ponckeville ter temperamentni, svojsko udarni advokat in publicist iz filmske prestolnice IIolly-vvooda, Joseph Scott, ki je svoj razvneti govor zaključil nekako nenavadno, a zato nič manj iskreno: »Ali .smo kulturni delavci za Kristusa ali ne? Če nismo, nas bo vzel vrag. Čc smo, potem je vse 0. K. Treba se bo tudi boriti kakor v Španiji. A če smo mi s Kristusom O. K., bo on z nami enako — in konec!«
Evropa, nenavajena ameriških takih ali drugačnih metod, je začudeno gledala, a potem to preprosto ameriško stvarnost brez filozofije, a z veliko idealizma — razumela.
Začetek na Trgu junakov
V prvih popoldanskih urah je policija ustavila — razen v nekaj rezerviranih ulicah, ves vozni promet v četrti, ki leži ob kongresnih prostorih. Tja so se začeli z vseh koncev Budimpešte valiti množice vseli narodnosti, vseh noš, vseh jezikov. Zvočniki, ki jih je madžarska vojska teden dni nameščala in preskušala po vsem mestu, zlasti v predelu ob Trgu Junakov, ob Donavi in v mestnem gozdu, so začeli usmerjati brezštevilno Kristovo armado proti središču kongresnih svečanosti. Jedro mesta, veliki bulvarji: Erszčbet-Koriit, Terez-Korut, Szent Istvan-Korut so se dušili v križajočih se množicah vozil in ljudi. Policija na konjih in peš, vojske skavtov in gasilcev so bile pri vsej dobri volji premalo organizirane, da bi mogle urejati in voditi množice vsaj zdaleč tako, kakor jih znajo naši reditelji brez sleherne uradne avtoritete.
Mrzli dež, ki je dva dni plašil Budimpešto, prireditelje in udeležence, je kakor po čudežni božji dobri volji te ure prenehal; sevferni vetrovi so prečistili nebo, zasijalo je sonce ob mrazu, ki bi bil razumljiv marca.
Zdavnaj pred začetkom slovesnosti na Trgu Junakov, dolgo pred prihodom dostojanstvenikov, je bil dohod mogoč samo s čarobnimi, vse odpirajočimi vstopnicami časnikarjev, diplomatov, policije ali s škofovskim višnjevim odličjem.
Prizorišče velikih slovesnosti
Ob pol 17 je rog naznanil prihod državnega namestnika Horthya na Trg Junakov. Regent je zasedel prostor na častni tribuni pred renesančnim pročeljem muzeja za lepoto in umetnost. Na tribuni častna straža, pred njo nagneteni prostor za vlado, plemstvo v zgodovinskih nošah, odličnike vseh vrst in barv — skratka za vso uradno Madžarsko.
Za slavnostnim oltarjem zadone zvonovi — znamenje, da se je začel z otoka na jezercu v parku pomikati sprevod pet tisoč duhovnikov, redovnikov, prelatov, škofov in kardinalov. Oči vse množice na ogromnem trgu sc obračajo v ospredje, kjer se nad grobom madžarskega Neznanega junaka dviga kongresni oltar. Spomenik je povečini pokrit. Dvajset metrov nad trgom jc ogromni oder za škofe, kardinale, visoko duhovščino. Na njem je govorilnica, legatov prestol in kongresni oltar. Nad oltarjem se pne v nebo natančen posnetek baldahina iznad Petrovega groba v Rimu. Z zamolklega zlata njegovih zavitih stebrov sc blešči pozno popoldansko sonce, ki se sprehaja po belo-zlatih naslonilih kardinalskih prestolov, ki jih krije streha iz bele svile z zlatimi našitki. Tristo sedežev okoli njih je združenih pod skupnim napisom »Arhiepi-scopi - episeopi«.
Slavnostna razsvetljava v Budimpešti ob časti nočne procesije r. Najsvetejšim po Donavi,
Okrog vzvišenega oltarnega odra vihra 120 zastav narodov, ki so prišli na kongres. Na levi in na desni sta pod zlatimi križi stolpa z radijskimi antenami, K mikrofonom stopajo duhovniki vseh narodov in imajo na svoje vernike, zbirajoče se po vseh koncih kratke nagovore. Vrste se: madžarščina, latinščina, francoščina, angleščina, holandščina in slovenščina. Čudno udarja človeku ob taki priliki domača beseda neznanega rojaka za mikrofonom.
Veter udarja z mrzlo silo v zastave, v strehe, v svilo, v ljudi; oltar se narahlo ziblje v njegovi sili.
Sprevod duhovščine gre dostojanstveno in počasi mimo regentove tribune do konca trga, se obrne in zavije po drugi strani pred oltar. Hierarhija katoliške cerkve v vseh oblikah in obredih koraka dostojanstveno med stotisoč verniki, zavzema prostore pred oltarno tribuno, višnjevi val prelatov, škofov in nadškofov pa se počasi vzpenja po strmih stopnicah proti oltarju.
Zadnji prihajajo kardinali v uradnem spremstvu diplomatov svojih držav. Ko stopi v slovesni prostor papežev legat, zadone fanfare: državna vojska v novih oblekah, plemiči, gospoda pozdravljajo s sabljami in strumnostjo; stotisočglava duhovna armada brezimnih vernikov pa upogiba kolena in čaka blagoslova miru ...
»Veni Creator Spiritus« doni iznad oltarja, ko se škrlatni knez blagoslavljaje pomika med množicami. Zvonovi vseh peštanskih cerkva mečejo svoje bronaste glasove nad mesto, ozračje drhti v motnjavi molitve in tihega pozdravljanja. Dolgo, dolgo traja to napol glasno slavje duš, obrazov, kovine, sonca in vzdihov — vse dotlej, dokler se blagoslavljajoče legatove roke ne pokažejo pod zlatim baldahinom,
1000 golobov . . . Praznik Belega kralja
Zatem bere sinopski škof Mechlenyi papeževo poslanico za evharistični kongres. Stotisoči jo poslušajo stoje vse do konca in ob zadnjih besedah, s katerimi svetnik iz gradu Gandolfo, šibki knez, ki je znal edini v današnjem svetu reči ne in dvigniti glavo v brk Evropi, kloneči pred križem »ki ni Kristusov«, pošilja svojim duhovnim državljanom blagoslov.
Za poslanico govori primas llungariae, govori minister Homan, govori predsednik Heylcn, govori papežev namestnik ...
Ko izzvenevajo pod zelenkastim, rdeče ožarjenim nebom zadnje njegove besede, s katerimi roti kralja vseh ljudstev za blagoslov, plane izpod raznožja stebra Zmage sredi trga bel. utripajoč oblak: tisoč golobov glasnikov se vzpne navzgor, nekajkrat obkrožijo zlati, v kadilu šelesteči oltar, nato sc razprše na vse strani neba in neso poslanico miru, ki žari iz Hostije, neso blagovest o bratstvu med narodi čez gorečo, drhtečo Evropo, čez okrvavljeni svet... Praznik Belega kralja, praznik narodov sc je pričel...
Vnebohod -praznih mladine
V poznem jutru Vnebohoda je veličastne kongresne arene preplavila madžarska šolska mladina, ki 6c je stekala na slavnostne prostore od vsepovsod s svojimi bandcrci, zastavami, v uniformah raznih zavodov, v narodnih nošah, v huzarskih čepicah s peresi in brez njih. Trg Junakov in Wa-shingtonv park sta se spremenila v mravljišče tc drobne, nedolžne pobožnosti. Našteti desettisoči detinskih oči so se upirali pod pozlačeno streho velikega oltarja, kjer jc »mladinski kardinal« Ver-dier spreminjal stotisoče drobnih kruhov v evharistično svetinjo za najmlajše bratce in sestrice v Kristusovi diružini. Kleriki v belih oblekah so od oltarja na dragoccni nosilnici prinesli tristo cibo-rijev, pokritih z belimi prtiči. Slotisoči so pokleknili pred nosilnico Telesa Gospodovega, potem «o stali samo listi, ki sc niso udeležili obhajila. Po
Nadalieranie na 2. slrani
Dunajska vremenska napoved: lilndno spremenljivo vreme. |xinekod <lcž.
Zagrebška vremenska napoved: večinoma oblačno.
(Nadaljevanje s I. tirani)
vseh zbirališčih mladine so se v dopoldanskem soncu zableeketale zlate zvezde: ciboriji so romali od obraza do obraza, zvočniki so izžarevali pritajeno zahvalo za udeležbo nedolžnih pri evangeljskem obedu ter nad Judovo mesto ob Donavi nosili ne-
ubranljivi misterij krščanske duhovna moči, Ure in ure po slovesnem obhajilu So meeto ie vedno preplavljali veletoki Kristusove mladine. Sv. obhajilo je ta dan sprejelo 130.000 otrok.
Dopoldne je imela svoje evharlslično zborovanje duhovščina, slovesni govor zanjo je imel predsednik stalnega odbora za mednarodne kongrese, namurski škof Dcylen,
Jezus na Donavi
Nepozabno lepa nočna procesija na ladjah
Na Donavo pada zelenkasti stepni mrak. Bregovi gore v stotiisočih drobnih ognjev, voda temni in 6e spreminja v migetajoč pas tekočega zlaia. Gellertov breg je kronan z razsveljenimi zidovi stare utrdbe; izza nje se pne v nebo pet širokih, od enega obzorja do drugega segajočlh žarkov. Na donavskih mostovih žare ogromne sinje, prekrižane hostije nad zlatimi kelihi; drugo, posvetno blešča-nje, ki je v verigah svetlobe dajalo omamo preteklim budimpeštanskim nočem, nocoj ni prižgano.
Sedemstotisoč ljudi vseh narodov in jezikov zaseda že od šeste ure dalje donavske bregove, ploščadi, mostove in čaka proccsije, ko 6e bo Jezus iz Nazareta peljal v bleščavi človeške umetnosti po najbolj krščanski reki 6veta. Od Margaretinega otoka, kjer so nocoj zabavišča in razvratišča enkrat razsvetljena v slavo nekoga drugega kakor ljudi, mimo Margitincga, Verižnega, Elizabetinega do Franz Jožefovega mosta, mimo peštanskega brega, kjer so se elegantni hoteli, kopališča, gotski parlament in sprehajališča odela v luč in pobožnost, mimo budimske obale, nad katero stoluje sinje razsvetljeni grad madžarskih kraljev in bela Ribiška trdnjava — vsepovsod migljajo plamenice, ki jih drže v rokah vojaki in skavti tik nad vodo.
Sedemstotisoč ljudi sedi in stoji v stisnjenih vrstah po obeh bregovih ogromne reke na daljavo dveh kilometrov. Iz teme na jugu drse proti evha-rističnemu donavs-ki parniki. Od njihovega trupa ni videti ničesar, razen svetlih električnih vencev in ognjenega križa na kljunu. Z njih doni mrmrajoča molitev menihov, redovnic, duhovnikov. Ustavljajo se sredi reke, tok jih zanaša nizdol, da sc morajo naprej in naprej pomikati nazaj. Avizni policijski čolni švigajo po reki.
Zvočniki sejefo na čakajoče ljudi zdaj rvoke orgel iz stolnice, zdai »Lauda Sion«, zdaj drhteča poročila o začetku slovesnosti, zdaj ljudsko petje z donavskih bregov, koder odmeva v vseh jezikih stari, otroško vdani napev »Pridi molit, o krastjan«.
Ob pristanišču, nasproti stolnice, je pripet »Szent Istvan«, največji, najrazkošnejši, nocoj najbolj pravljični brod na Donavi. Stroji in ljudje na njem čakajo, da se vkrca nanj Najvišji poveljnik zemeljskih im nebeških sil, nocoj prvič, kar teče Donava po svoji tisočletni evropski poti. V katedrali grme zvonovi in orgle in glasovi Scolae Can-torum Sabariensi6, med 6totisoči na obalah raste nemir, ki si išče izraza v sklepanju rok, v pretrga-nih molitvah, v polgrasnem petju neštetih glasov.
Nekaj grozotno lepega, brezdanjega je v tej nočni pobožnbsti, kjer se človek druži z elementi neba in zemlje v počastitev svojega Gospodarja.
Ko se začne bleščeča vrsta cerkvenih knezov vkrcavati na bajno ladjo, ne zadrži nobena sila več ljudstva na obali, da ne bi vstajalo. E6tv5sov trg je oislepljivo razsvetljen, filmski operaterji in fotografi posnemajo tokrat ne korakanje diktatorjev in njihovih »lepih vojska, temveč tiho, po večnosti zvenečo pot Jezusa iz Nazareta. Kardinal legat nese v drhtečih rokah monštranco počasi na ladjo, ki 6e neslišno odmakne od brega,
»Jezus na vodi, Jezus na Donavi, Jezus na prvem elementu evangelija kakor na Genezareškem jezeru, kakor tedaj, ko je prvič rešil človeka iz potapljanja . . . Jezus na vodi, Jezus rešuje Evropo in svet iz potopa mračnih dni, kakor v viharju pred Kafarnaumomi«	,
V vseh jezikih sveta doni ta kratka prerokba iz zvočnikov.
štirinajst ognjenih ladij z velikim križem na čelu drei po zgodovinski reki Evrope, okoli Margaretinega otoka, sklanja dimnike pod mostovi, Se obrača, —
Sedemstotisoč ljudi kleči, donavski bregovi so se spremenili v vesoljsiveni oratorij. Nebo je prerezano od sinjih žarkov, kakor da se razcveta v neslutenih skrivnostih, zvezde so zginile; sedem stotisoč ljudi upogiba kolena, ko plove mimo Jezus v prozorni kristalni hišici na kljunu »Szent Istvci-na«. Okrog nje kleče kardinali, nadškofje in škofje. Odrekli so sc Ua zunaj svoji učeči nalogi in se pridružili proseči Cerkvi.
Jezus plove po Donavi. Tisoči plamenic 6e sklanjajo nad njegovo potjo. Na zlati mizi žari Hostija in predira s svojimi čarnimi žarki noč na reki, meglo na obzorjih, mrak v ljudeh. Hbstija, večni reflektor, pošilja svojo neubranljivo luč čez Evropo, čez svet, kaže naprej skozi stoletja. Tiho plovejo za njo upanja stotisočev ob Donavi in milijonov po svetu to človeško noč, ko so padle z obzorij vse zvezde.
Jezus kaže pot skozi noč in stisko časov, njegova svetloba osvaja klečeče etotisoče, ki doživljajo svojo veliko noč.
Ko se Zakrament vrne do pristana, zaorijo sirene vzdolž nčne reke in bedečega mesta zmagviti, kljubovalni apel miru: mesto, obale in gore zago-revajo v zmagovitih ognjih.	M. Javornik.
Slovenci v Budimpešti
<u Slovenska skupina, ki šteje okrog 400 članov, se je utaborila na desnem bregu Donave v Budi. Na dveb krajih se vsak dan zbero: v cerkvi sv. Elizabete, kjer jim je prvi dan bral sv. mašo mariborski škof dr, Tomažič, drugi dan pa bel-grajski nadškof dr. U j č i č, in v dvorani Katoliškega društva nn Palffy trgu, kjer imajo svoja zborovanja. V veletokih množic, ki se kaiior brez cilja venomer nenehno prelivajo iz ulice v ulico, iz Bude v Pešto, se slovenski fantje in dekleta v svojih krojih posebej odražajo. Budimpeštanci in tujci se ozirajo za njimi, pa ne vedo, kako bi po narodnosti opredelili drage goste. Ni ga znaka, ki bi povedal zvedavim očem, da so sinovi in hčere slovenskega naroda. Največje pozornosti pa so deležne rdeče »marele«. Ko stopajo dekleta v avbah in fantje v narodnih nošah, se za njimi udre nepregledna procesija: vse občuduje našo nošo in spet povprašuje: kdo so in odkod. Sto in stokrat so se pred njimi posvetili fotografski aparati, sto in stokrat je bilo treba pojasniti: Slovenci 1
V	koliko tisoč odtenkih bodo romale v albume in časopise širom sveta slike slovenskih fantov in deklet v narodnih nošah, ko bodo stopali v nedeljo v zaključni procesiji v nepregledni verigi zastopnikov vseh narodo, ki so prišli semkaj manifestirat za mir.
V	petek so se Slovenci zbrali v dvorani Katoliškega društva, škof dr. Tomažič, generalni vikar g. Ante Kordin kot zastopnik skopljan-sltega škofa dr Gnidovca, mariborski stolni dekan dr. Čuka 1 a, univ. prof. dr. V. Korošec, dr. Leskov ar iz Maribora, predsednik KA dr. 2itko, pisatelj Ksaver Meško, številna slovenska duhovščina, možje in žene, fantje in de-
kleta, vsi so se žrtvovali, da je bilo zborovanje prej domačnostni pogovor kot slovesno zborovarije v stilu tiskanega programa. Prvi je govoril dr. itf-sip L e s k o v a r , za njim pa jeseniški učitelj Peter G o 1 o b i č.
Na velikem mednarodnem zborovanju, kjer še za govorniškim pultom pojavljajo zastopniki Vseh narodov, je za Slovence govoril vseuč. prof, dr. V. Korošec. Njegov govor so gromko pozdravljali ne samo navzoči Slovenci, temveč tudi drugi Slovani.
Pobožnosti Hrvatov
Po dosedanjih podatkih je prišlo v Budimpešto nad 200 hrvaških romarjev. Snoči je bila v kapucinski cerkvi, ki je stalno mesto hrvaških romarjev, skupna pobožnost ter je pri tej priliki pridigal šibeniški škof dr. Mileta. Davi je v isti cerkvi daroval sveto mašo škof dr. Josip Carevič. Ob 11 dopoldne je bilo zborovanje, na katerem so govorili dr. Milan Beluhan, msgr. Ivan Sečkar in Vladislav Vlašič. S tem so bila posebna hrvaška zborovanja zaključena. Zaključni govor je imel hrvaški metropoiit nadškof dr. Alojzij Stepinac.
Jugoslovanski škofje pri Pacellija
Danes ob 11 je sprejel kardinal Evgenio Pac-celli vse jugoslovanske škofe, ki so prišli na kongres v Budimpešto. Pred škofi jo pozdravil kardinala Paccellija zagrebški metropoiit dr. Alojzij Stepinac. Avdienca pri kardinalu Paccolliju je trajala celo uro.
Iz CSR 12.000 udeležencev
Najmočnejša inozemska skupina na kongresa
Češkoslovaška republika, ki je najbolje razumela večno resnico, katero je znova proglasil Njeg. Em. kardinal legat Pacelli pri slavnostni otvoritvi Evharističnega kongresa v Budimpešti, da namreč samo sožitje med Cerkvi jo in državo more narodu koristiti, se je zelo dostojno in mnogoštevilno udeležila Evharističnega kongresa, čeprav je bil njen položaj v poslednjih tednih kritičen in nobeden ni mislil na drugo kot na vojno in mir. so vendar njeni državljani, ki so 75% katoličani, obračali svoje poglede k Budimpešti, kjer se je pripravljala počastitev Njemu, ki je Kralj kraljev. Mnogi so dejstvo, da je republika v svojih najtežjih trenutkih zaprla vse meje, hoteli razlagati v škodo države, češ. da je to storila zato, da bi se češkoslovaški katoliki ne smeli iti poklonit obenem z drugimi narodi svojemu najvišjemu Gospodu, v resnici pa se je takrat 12.000 Cehoslovakov že pripravljalo na pot v Budimpešto.
Prijatelji Cehoslovakov so tudi v teh težkih časih mislili nanje. Pariški nadškof kardinal Ver-dier, ki je bil na kongresu češkoslovaških knto-likov v Pragi leta 1935 papežev legat, je v soboto pred svojim odhodom v Budimpešto obiskal češkoslovaškega poslanika dr. Osusklja, kateremu je izjavil, da stalno, posebej pa še v teh časih misli in sočustvuje s Češkoslovaško. Ob povratku iz Budimpešte misli obiskati v Češkoslovaški škofa nitranskega, nadškofa olomuškega, kardinala Kn-špnrija, nadškofa praškega, da bi tako Češkoslovaški pokazal svoje prijateljstvo.
V sredo ob 13. je prispel v Budimpešto Njeg. Em. kardinal dr. Karel liašpar. ki na Evharistič-nem kongresu zastopa kot najvišji cerkveni dostojanstvenik češkoslovaško republiko. Pred svojim odhodom iz Prage je maševal v kapeli nadškofijske palače, potem pa je sprejel zastopnike tiska in jim izjavil: »Na mednarodni tsvharisliini kon-
gres v Budimpešti grem t veliko radostjo, da na čelu 12.000 katolikov iz vse republike počastimo Jezusa Kristusa v Rcšnjem Telesu. Vse naše romanje in vse naše molitve poklanjamo za mir sveta, a predvsem za mir republike! S svojo udeležbo hočem pred očmi vsega sveta pokazali, da je v naši republiki mir. Gotovo ni brez pomena, da is češkoslovaške republike prihaja v Budimpešto kardinal. Prosim Gospoda Boga, da bi Evharistiini kongres prinesel dar, po katerem tako hrepenimo — mir po vsem svetu, a predvsem v Evropi. Verujem, da bodo vsi katoličani, ki se kongresa niso mogli osebno udeležiti, pri vseh slavnostih duhovno udeleženi in s nami združeni v globoki prošnji za mir.« V Budimpešti so Njeg. Em. praškega kardinala sprejeli zastopniki kongresnega odbora, češkoslovaški poslanik Kober, vojaški ataše major gen. štaba Klein in prelat msgr. Zhaučl, kanonik notre-damskega kapitlja v Parizu. Potem je kardinal odšel do palače grofa Zselenskija, kjer bo zn časa kongresa gost. Pred otvoritvijo kongresa je prišla velika odprnvn is Pndkarpatske Rusije, katera šteje več kot 000 romarjev, med njimi je mnogo grško-katoliških duhovnikov in vernikov. Vodi jih grško-katoliški škof is Užhoroda Alaksander Slojka. Trdi se, da je bilo med prebivalstvom pred nekoliko tedni večje razpoloženje za udeležbo na kongresu. Toda budapeški radio je s svojo revizioni-stično kampanjo proti CSR vzel mnogim potnikom veselje V sredo le prišel v Budimpešto celotni škofovski zbor Iz CSR, zjutraj je pripeljal posebni vlak romarje iz Ceškh, s katerimi je prišel škof Picha iz Kralovega Gradca. Ta je bil na kolodvoru pozdravljen s slovaškimi besedami madžarskega člana kongresnega odbora. S tem vlakom so prišli tudi nemški katoliki iz Češke pod vodstvom pre-lata dr. Franza iz Prage. Iz Slovaške je prišla velika udeležba, katero vodita ikof is Koiic dr. Car-
sky in dr. Kmetko, škof is Nitre; prišel je tudi posebni vlak madžarskih katoličanov. Na kongres so prišli tudi vsi predstojniki cerkvenih redov iz CSR. Na Vnebohod so se zbrali češki in moravskl romarji ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Terezije, kjer jim je pridigal rektor praškega semenišča univ. prof. dr. Beran, maševal pa je opat Samostana na Strahovi dr. Zavoral ob ljudskem petju vseh vernikov. Potem so odšli Češki romarji v sprevodu na »Viteški trg« k slavnostim. Ob istem času je bila v cerkvi sv. Jožefa pobožnost slovaških udeležencev, ki jih je več kot 7000. Tu je pridigoval univ. prof. dr. Spezs, sv. mašo pa je imel škof Carski. Potem so se zbrali Slovaki pred cerkvijo in šli z lastno godbo v velikem sprevodu z napisom »Slovaki« h kongresnim svečanostim, Udeleženci so bili po večini v narodnih nošah in njih ogromni sprevod je bil navdušeno sprejet.
Češkoslovaška skupina je največje inozemsko odposlanstvo. Deset posebnih vlakov is ČSR je pripeljalo 12.000 udeležencev vseh narodhosti v ČSR. Gotovo je, da tvorijo Čehoslovaki četrtino, če že ne tretjino vseh inozemskih romarjev, ki so prišli počastit Evharističnega Kralja.
NE ZAMUDITE!
Prodaja blaga po zelo nizkih cenah.
Podružnica Stermecki, preje Urchova trgovina
Celje, Glavni trg št, 17
ba
Pri pot/ločnici ie nad 100.000 mož pristopilo h sv. obhajilu
Budimpešta, 28. maja. b. Snoči so bile na Trgu junakov slovesne pobožnosti katoliških mož. Okrog 100.000 verniRov se je zbralo na stadionih ter sprejelo sv. obhajilo. Pobožnosti so bile pod vodstvom oo. jezuitov. 0 polnoči je kardinal Izidor Goma y Toma, primas Španije in nadškof to-ledski, daroval pontifikalno sv. mašo. Pobožnosti so se končale šele ob 2 zjutraj. Trije veliki stadioni so bili polni katoliških mož, ki so pripadali narodom vsega sveta. Lahko se reče, da je v celem nad pol milijona mož prisostvovalo pontifi-kalni polnočnici. Vse slovesnosti so prenašali po radiu in zvočnikih. V hrvaščini je imel kratko pridigo oče jezuit Grim.
Tretje mednarodno zborovanje
Budimpešta, 28. maja. b. Danes ob 4 popoldne se je pričelo tretje mednarodno zborovanje, na katerem je imel predavanje bivši minister Krtllay. Za njim je govoril ameriški predstavnik katoliškega tiska !\lr. Joseph Scott. Nato so govorili predstavniki Litve, Mehike, Italije, italijanske Vzhodne Afrike, Rusije, Portugalske, Ro-
munije, Španije, Švice in Turčije Vsa preda«
vanja so prenašale radijske postaje in zvočniki, tako da so jih lahko slišali vsi udeleženci efha* rističnega kongresa.
Pri današnji maši bo pelo 1700 pevcev
Budimpešta, 28. maja. b. Uvod v jutrišnjo glavne svečanosti bo velika pontifikalna maša, ki jo bo daroval papeški legat kardinal Pacelli. Po sveti maši bo sveto obhajilo, ki ga bo pri tej
firiliki prejelo nad milijon vernikov Pri pontii ikalni sveti maši bo pel pevski zbor 1700 pevcev. Po sveti inaši bo poslal sveti oče papež Pij XI. po radiu svoj blagoslov vsem udeležencem kongresa. Govor in blagoslov sv. očeta bodo
Erenašale vse večje radijske postaje po svetu, »ruga glavna točka jutrišnje proslave bo velika procesija, ki se prične ob 4 popoldne. V procesiji bodo sodelovale posamezne narodnostne skupine. Zaključne svečanosti pa bodo na Trgu junakov. Pri tej priliki bosta govorila knez primas Szeredi in papeški legat kardinal Pacelli.
S poslanico kneza namestnika se je v Belgradu pričela
mednarodna letalska razstava
ob navzočnosti kraljevega zastopnika
Belgrad, 28. maja. AA. Danes se je začela na belgrajskem sejmišču prva medn. letalska razstava. Na razstavi je 9 držav razstavilo svoja letala, balone in razno letalsko gradivo. Te države so: Anglija, Francija, Nemčija, Italija. ČSR, Poljska, Ilolandska, Amerika in Madžarska. V glavnem je na razstavi zastopanih 146 tovarn. Neftici so razstavili 9 letal ter posebne mdtOrje Za letalstvo ln drugi letalski material. Italijhni so razstavili 3 letala in en balon, Holafidci, Francozi, Madžat-i in Američani so pa v prvi vrsti razstavili specialno gradivo in motorje za letala. Naša domača industrija je zastopana na razstavi s 6 letali in 1 jadralnim letalom.
Nekoliko pred 11 je prišel na razstavo predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, za njim pa ministri Letica, Vrbanič, Miletič, Sto-šovič, Kujundžič, Novakovič, Cvrkič in Djordjevič. Prišel je tudi skoraj ves diplomatski zbor, predvsem zastopniki držav, zastopanih na razstavi.
Tik pred otvoritvijo razstave, kmalu po 11 je prišel odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II. letalski polkovnik Sondermajer. Takoj po njegovem prihodu se je začela svečanost z defilejem letal nad letališčem. V paviljonu Nikole Spasiča je pred zbranimi gosti, odposlanci in drugimi odličniki imel govor ravnatelj Aeroputa Tadija Sondermajer. V svo.iem govoru se je zahvalil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki je v prvi vrsti in največ pripomogel s svojo naklonjenostjo in pokroviteljstvom, da bo ta prva mednarodna razstava pri nas jiopolnoma uspela. Zahvalil 6e je tudi predsedniku kr. vlade dr. Stojadinoviču
Nato je govoril poveljnik vsega jugoslovanskega vojaškega letalstva, general Dušan Simovič. Za njim pa belgrajski župan Vlada Uič. Nato je spet povzel besedo podpredsednik Aerokluba in ravnatelj Aeroputa Tadija Sonderinajer in prebral poslanico Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ker je Nj. Vis. knez namestnik Pavle odsoten iz Belgrada in je zato blagovolil izdati nalog, da se s to poslanico odpre prva mednarodna letalska razstava v Belgradu. Poslanica pravi:
Knez Pavle uvaja vrsto radijskih predavanj o letalstvu
Letalstvo daje stoletju, v katerem živimo, posebno obeležje. Vsi kulturni narodi tekmujejo med seboj pri izgradnji svojega letalstva. V tem stremljenju pomeni ustvarjanje letalskega duha v širokih slojih prebivalstva veievažno nalogo. Kraljevski jugoslovanski Aeroklub »Naša krila« začenja danes letalsko propagando širokega obsega, v kateri se posebno odlikujeta mednarodna letal-
ljubljanski velesejem
43.razstavna prireditev
4. do 13. jun3ja 1938.
PoUviiiM voznina na leiezntci. Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno ZelcziMko likaxn!ro za Din 2-—.
Sejmišče obsega 40.000 m', preko 600 raz-stavljalcev 14 držav.
Posabna razstave: .Cesta" — Francija — Pohištvo — Avtomobili — Tekstil — Ženska domača obrt. — Lepo za&avlite.
10. «o 11 junija: HI. državni trgovski kongres.
ska razstava in ciklu? radijskih predavanj naših priznanih letalskih strokovnjakov. Tudi jaz apeliram na ves jugoslovanski narod, da posveti vsa pozornost tej propagandi, in da vdano in s požrtvovalnostjo, za katero je v svoji preteklosti podal nenadkriljive dokaze, zmerom in vsak čas podpre vsako akcijo, ki ji je namen okrepitev jugoslovanskih kril. Moja iskrena želja je, da bi krepka krila služila ideji miru in kulturnega razvoja kraljevine Jugoslavije jn da ji zagotove potrebni mir. Z zadovoljstvom ugotavljam, da so letalski razstavi v Belgradu posvetile domače in tujo letalske ustanove vso pozornost, tako da bo razstava na dostojni višini. S to zavestjo želim AOra-klubn popoln uspeh pri njegovem delu, od katerega bo jugoslovansko letalstvo imelo veliko korist. Z otvoritvijo letalske razstave uvajam letalsko radijsko propagando in izjavljam obenem, da jo prva letalska mednarodna razstava v Belgrada otvorjena. — Pavle,«
Po tej otvoritvi razstave so se gosti ogledali paviljone, ki so na vse napravili globok vtis.
Rdečega žiga na nedeljskih izvodih »Slovenca« ni, zato pa je v nedeljski prilogi tiskan poseben znak za nagradno žrebanje, ki ga naj kupovalci, ki se mislijo udeležiti nagradnega žrebanja, izrežejo! Ne pozabite! 152 bogatih daril Vas čakal
Lahkoatletski tromateh Belgrad - Praga - Bukarešta
Belgrad, 29. maja. m. Danes dopoldne se je pričel na igrišču BSK lahkoatletski "tromateh Belgrad-Praga-Bukarešta. Tekmovanju je prisostvoval romunski poslanik v Belgradu Kadere, odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva Saček, našega ministra za ljudsko telesno vzgojo pa je zastopal načelnik Aračič, ki je športnike v imenu odsotnega ministra iskreno pozdravil. Pred tekmovanjem so športniki defilirali pred tribuno, pred začetkom pa je vodja praške reprezentance izjavil in se opravičil, da Praga ne more nastopiti s kompletnim moštvom, ker so bili nekateri tekmovalci v zadnjem trenutku zaradi kritičnega položaja na Češkoslovaškem pozvani, da se stavijo na razpoloženje domovini.
Takoj potem se je ob vetrovnem vremena pred približno 400 gledalci pričelo tekmovanje
Kot prva točka je prišel na vrsto tek na 100 m. Izid tekmovanja je bil naslednji: 1. Kling (Belgrad) 11.5, 2. Cristea (Bukarešta) 11.6, 3. Stepano-vič (Belgrad) 11.7, 4. Praga, 5. Bukarešta, 6. Praga.
Tek na 400 metrov: 1. Stepanovič (Belgrad) 51.1, 2. Svoboda (Praga) 51.6, 3. Kling (Belgrad) 51.8, 4. in 5. Bukarešta, 6. Praga.
V	metu krogle: 1. Vučevič (Belgrad) 14.44, 2. Urau (Bukarešta) 14.08, 3. Schuleri (Bukarešta) 13.83, 4. Belgrad, 5. in 6. Praga.
Tek na 1500 m: 1. Goršek (gost iz Ljubljane) 4.09 dve petini, 2. Pledi 4 09 tri petine, 8. Flas (Belgrad) 4.5 1 petina, 4. in 5. Bukarešta, 6. Praga.
V	skokih v višino so bili doseženi naslednji rezultati: prvo in drugo mesto Praga s 185 in 182 cm, tretje in četrto mesto Belgrad, Romuni p." so odstopili.
Štafeta 4X100 m: prvo mesto Bukarešta s 44 sek., drugo Belgrad s 44.1 sek., tretje Prag.' z 44. 8 sek.	B
Skok s palico bo Jutri dopoldne.
Končni placement po današnjem tekmovanji' je: Belgrad 52 točk, Bukarešta 38, Pragn 39 točlc.
Belgrad, 28. maja. m. Pred komisijo za državne strokovne izpite v ministrstvu za gozdove i* rudnike fe položil strokovni izpit v Zenici inž. Cvetko A n ž i č iz državnega rudnika v Ravni rek'. Inž. Anžič je doma iz Trebnjega.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Pretekli teden stoji pod vtisom svetovnega evharističnega kongresa v Budimpešti, kjer so se zbrali iz vseh krajev sveta najodličnejši predstavniki Cerkve in katoliškega razumništva, med njimi vodilni državniki, da pred vsem svetom pričajo za ideale miru, ki ga more dati edinole krščanstvo.
V trpkem nasprotju s to mednarodno mirovno prireditvijo pa so dogodki na drugih svetovnih po-zoriščih. Tako je bil pretekli teden posebno krvav na španskih bojiščih, kjer so skoraj neprestano divjali najhujši boji. Tudi na Daljnem vzhodu vojna ni počivala in so se pretekli teden odigravale srdite borbe okrog lungihajske železnice. Japonska je dobila vlado generalov, kar znači, da bo vojno na Kitajskem z vso srditostjo nadaljevala. Na evharističnem kongresu v Budimpešti sta zastopnik Španije kardinal Goma y Tomas in zastopnik Kitaja nadškof Juan-Pin govorila o bolečinah svojih narodov in prosila za molitve zanje.
Cešk o s 1 o v ašk o-nemšk a napetost je pretekli teden znatno popustila. V nedeljo je bila še na višku. Trikratnemu odločnemu posredovanju angleške vlade v Berlinu, nadalje složnemu nastopu Anglije in Francije za obrambo Češkoslovaške gre v glavnem hvala, da smo prebredli nevarnost, ki je ogrožala mir v srednji Evropi. A tudi češkoslovaški narod je v težkiii urah pokazal toliko čudovite hladnokrvnosti, preudarnosti, discipline in rodoljubja, da je brez dvoma njegovo vzgledno obnašanje največ pripomoglo do delne pomiritve, ki je zadnje dni nastopila, češkoslovaški narod je izpovedal železno voljo, da bo šel do zadnjega v borbo za svojo neodvisnost. Evropa je takšno rodoljubno odločnost s spoštovanjem vzela na znanje in se tudi po tem ravnala. Sedaj pripravlja češkoslovaška vlada zakon, 6 katerim bo zadovoljila svoje Nemce, ako je res, da želijo res
PREZIDAVE
PRODAJA ŠE CENEIŠE
mimecki
samo to, da v mejah češkoslovaške države dobijo svojo samoupravo. Na njih bo sedaj, da položijo svoje karte jasno na mizo. Pretekli teden je bil za Evropo veliko, lahko rečemo razveseljivo razodetje, ker se je v ostrih oblikah pod vodstvom Anglije prikazala močna mirovna fronta, ki bo stala na braniku za svobodo neodvisnih narodov.
Notranji pregled
Skrajni severni del naše domovine je v tem tednu doletela velika nesreča. Mura je močno prestopila bregove in poplavila najrodovitnejša polja od Radgone do Ljutomera. Zlasti močno je prizadeta Radgona. Vzrok tako strašnih poplav ob Muri je v tem, ker je reka v zgornjem toku v nekdanji Avstriji regulirana in vodo hitro oddaja naprej, ki pa se potem v nereguliranem spodnjem toku razlije čez bregove.
Akademski pevski zbor je preteklo nedeljo ponesel slovensko pesem v Kočevje, kjer je priredil koncert, ki je bil za slovenstvo na Kočevskem naravnost doživetje.
V Mariboru so v nedeljo ob navzočnosti gosp. bana slovesno vzidali temeljni kamen za novo bogoslovje, ki je duhovskemu naraščaju lavantinske škofije že bridko potrebno.
Ob mednarodnem evharističnem kongresu so preko Slovenije potovali v Budimpešto odlični zastopniki Cerkve, tako papeiev legat in državni tajnik (zunanji minister države Vatikan) kardinal Pacelli in priljubljeni pariški kardinal Verdier. Obema so šli zastopniki našega javnega življenja naproti do Rakeka. Kardinalu Pacelliju je po banu dr. Natlačenu ob prihodu na naša tla sporočil pozdrave predsednik vlade dr. Stojadinovič, kardinal Verdier pa je ves čas do madžarske meje potoval v slovenski druščini, od Rakeka do Ljubljane ga je spremljal urednik »Slovenca« dr. Kuhar, naprej pa dr. Fajdiga. Ob tej priliki je visoki knez v nevezanem razgovoru povedal marsikatero dragoceno misel o položaju Cerkve v Franciji, zlasti z ozirom na socialna vprašanja.
Policija v Belgradu je prišla na sled precej močni komunistični organizaciji, ki je izrabljala akademsko svobodo in avtonomijo univerze in se skrivala v prostorih tehnične fakultete v Belgradu. Policija je zaplenila veliko propagandnega gradiva in 22 osumljencev izročila nadaljnji preiskavi.
Kraljeva garda je praznovala stoletnico ustanovitve konjeniške brigade in s tem ustanovitve prave garde, ki se je tekom let razvijala in iz katere je v Jugoslaviji nastala močna vrsta vojske, ki nam je tudi pred inozemstvom v čast in ponos. Ob slovesni proslavi je imel knez namestnik pomemben govor, v katerem je poudarjal nerazdružno vez med vojsko, državo in dinastijo.
Naša ožja domovina pa je vsa v pripravah za mladinske tabore, ki so vsi nekaka skupna vaja za veliki mednarodni tabor v Ljubljani. Zlasti mladina je v teh dneh vsa zaposlena s tem delom, ki ga preveva ena sama želja, da bi se nam ti pokrajinski tabori, zlasti pa mednarodni v Ljubljani, vsi tako posrečili, da bi res veliko pripomogli k rasti slovenske in državne skupnosti.
V
CSR ne ho preklicala
varnostnih ukrepov
Praga, 28. maja. AA. ČTK: V zvezi s sestankom med predsednikom vlade dr. Hodžo in Hen-Jeinoin so se razširili glasovi, da se češkoslovaška vlada bavi z mislijo, da prekliče varnostne ukrepe, izdane 20. maja. Ti glasovi eo prodrli tudi na Češkoslovaško. V uradnih krogih te glasove zavračajo.
Včeraj je urednik socialno demokratskega li-r.ta »Pravo lidu« vprašal podpredsednika vlade Behina, kaj misli o teh glasovih. Minister Behine je odgovoril:
Vlada ni in nc bo v nobenem primeru tako ravnala. Vlada je po kar najvestnojši proučitvi dogodkov zadnjih dni izdala svoj sklep, ko je pozorno pretehtala evropski in notranji položaj. Da se je vlada odločila v petek 20. maja za znane varnostne ukrepe, je bilo absolutno potrebno, te ukrepe je narekoval kritični položaj. Dokler se ta položaj ne spremeni, vlada ne misli preklicati teh ukrepov, ne glede na to, kdo to zahteva.
9 Berlina ze bolj zmerni
Berlin, 28. maja. AA. Havas: Nemško vprašanje na Češkoslovaškem prihaja, kakor kaže, v novo dobo. Včeraj se jo moglo v Berlinu izvedeti, da kaže Henlein voljo, da predloži morda še pred koncem prihodnjega tedna program o obsegu in načinu izvedbe zahtev njegove stranke glede upravne avtonomije sudetskih Nemcev. Ni neutemeljeno upanje, da je Berlin svetoval Hcnlcinu zmernost, čeprav bi se po še zmerom srditem tonu tiska moglo misliti tudi nasprotno. Sodeč iz raznih znamenj, bi se smelo reči, da stremi to vprašanje k dogovoru, podobnemu dogovoru z dne 11. julija 1936, sklenjenemu z Avstrijo. Kljub obmejnim incidentom in ostremu tonu nemških listov, jo rajh voljan preprečiti spor s Češkoslovaško, ker vč, spričo nedavnih dogodkov, da bi ta spor ne ostal omejen. Prvi cilj Nemčije je nedvomno v tem, da prisili ČSR s trajnim pritiskom nemške manjšine, da preuredi svojo politiko nemškemu političnemu in gospodarskemu naziranju. Češkoslovaška naj se odtrga od Moskve in pridruži Berlinu. Za to formulo sc zavzema Berlin in to je ludi prvi odmev nemške politike.
Potovanja
angleškega opazovalca
Praga, 28. maja. AA. Havas: Šef odseka za vzhodno Evropo v zun. uradu, William Strong, je danes zapustil Prago in se odpeljal v Berlin. Na britanskem poslaništvu izjavljajo, da se ni Strong ves čas svojega obiska sestal z nobenim češkoslovaškim ix>litikom.
Važni posveti v Pragi
Praga 28. maja. TG: V Pragi je diplomacija zelo delavna. Semkaj sta prišla čel. poslanika v Parizu in Londonu ter sta bila tnkoj sprejeto od dr. Beneša, dr. Hodže in dr. Krofte. Prinesla sta izčrpna poročila o stališčih francoske in angleške vlado glede napetosti med Nemčijo in Češkoslovaško ter tudi nekaj nasvetov za bodoče zadržanje. Tudi tako imenovani politični odbor ministrov, ki ga sestavljajo ministrski predstavniki šesterih vladnih strank, se je zbral, da vzame na znanje poročila obeh poslanikov ter nasvete obeh zalednih velesil. Med temi uaeveli odnosno predlogi jo tudi ta, naj bi nevtralni opazovalci pri-
šli v sudelsko-nemiko pokrajino. Iz teh opazovalcev bi morda polagoma nastal kakšen nevtralni odbor, ki bi dalje časa prebival v deželi. Pravno podlago bi ne bilo težko najti, če praška vlada na to pristane. V Pragi pa so menda tej zamisli naklonjeni. ker bi na ta način zapadne velesile neposredno zainteresirali za obstoj Češkoslovaške in odstranili neposredno nevarnost za napad od onstran meje. Vojni minister Machnik je odpotoval na daljše inspekcijeko potovanje po obmejnem ozemlju. Vojaške oblasti so izdale zelo stroge odredbe glede letalskega prometa in so nekateri predeli države za letalski promet prepovedani. Ponekod v obmejnem ozemlju so vpeljali tako imenovane »letalske hodnike«.
Rojstni dan dr. Beneša
Praga, 28. maja. ČTK: Vsi praški listi, češki in nemški, pišejo o rojstnem dnevu predsednika republike dr. Edvarda Beneša, ki ga dane« proslavlja Praga in z njo vsa država kar najsveča-neje. Poleg običajnih čestitk predsedstva poslanske zbornice in senata, ministrov, zastopnikov vojske in diplomatskega zbora, pripravljajo tudi veliko manifestacijo člani bivšiii češkoslovaških legij v svetovni vojni. Uradne »Praške Noviny« so izdale slavnostno številko na 60 straneh s prispevki zunanjega ministra Krofte, guvernerja Pod-karpatske Rusije Hrabarja, praškega primatorja Petra Zenkla in rektorja straebourškege vseučilišča, čigar častni doktor je predsednik dr. Beneš. »Narodni Osvobozeni«, glasilo češkoslovaških le-gionorjev, prinaša uvodnik izpod peresa Lea Si-lirave, enega izmed najintimnejših sodelavcev dr. Beneša v svetovni vojni. Praški listi prinašajo tudi izvlečke iz jugoslovanskih listov o rojstnem dnevu dr. Beneša.
Beneševa proslava v Ljubljani
Ljubljana, 28. maja. Danes je bila v dvorani frančiškanskega kon-vikta proslava 54. rojstnega dne češkoslovaškega predsednika republike dr. Beneša. Proslave so se udeležili med drugimi češkoslovaški konzul dr. Minovski, predsednik Jugoslovansko-češkoslovaške Lige dr. Staro, ravnatelj II. realne gimnazije, profesor Osana, predsednik Češke Obeci Rjška, direktor Dolenec ter drugi odličniki. Dvorana je bila polna mladine in njenih staršev, ker proslava velja ludi obenem za zaključek češkoslovaških tečajev, katerih je bilo nad 20 v letošnjem šolskem letu v Ljubljani in ki so se sijajno obnesli. Uvodni govor je imel' predsednik dr. Egon Stare. Sledili 60 nastopi ljubljanske slovenske tnadine, ki je pokazala svoje znanje češčine. Sledili sta državni himni, na kar je Živka Švajgerjeva recitirala pesem »Avgust 1914< od Frana Krama. Tečajniki trgovske akademije so sijajno nastopili z eno-dejanskitn veselim prizorom »Moj — tvoj«. Gospa Vida Vozel je lepo zapela Smetanovo uspavanko, gdč. Milica Lovec pa je zaigrala Dvorakov valček. Sledilo je še nekaj lepih pesmi, ki jih je zapel ženski zbor II. realne gimnazije deloma v češčini, deloma v slovaščini. Ob koncu uspele akademije se je zahvalil konzul Minovski udeležencem tečajev za njihovo pridnost in vnemo za češki jezik, nato pa so bile tečajnikom razdeljene knjige, ki vsebujejo znani Benešev govor o T. G. Ma«tryku.
Ukrenite rajši danes l<ot jutri, !<ar je potrebno, da preprečite nevarni zobni kamen"! uporabljajte Sargov Kalodontl ,,Dvakrat na dan Sargov Kalodont" •• to ohrani Vaše zobe zdrave. Pomislite: v Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont znanstveno priznani sulforicinoleat proti zobnemu kamnu.
v
Črna dolina pod Sv. Planino
Trbovlje vabijo na prosvetni tabor na binkoštno nedeljo
Na binkoštno nedeljo, dne 5. junija, se bodo v Trbovlje zgrinjale velike množice slovenskega ljudstva, predvsem naši fantje in dekleta. Ta dan bo namreč velik prosvetni tabor, kjer bo nastopila naša mladina in za katerega se že mesece sem pridno pripravljajo. Ta dan hočemo skupno manifestirati za naša katoliška načela in to tako glasno, da mora za vedno utihniti vsak drug nasprotni glas. Mogočno bo zadonela naša himna iz grl navdušene mladine, ki hoče pokazati svetu, da tudi Trbovlje ne smejo zaostajati za drugimi kraji, ki so na podoben način že izrazila svoja katoliška načela.
Društveni dom — središče prosvetnega dela v Trbovljah.
Trbovlje eo izrazit rudarski in industrijski kraj. Prebivalci zastopajo gotovo vse občine in župnije Slovenije in še izven nje. Zato so pa tudi znane daleč naokoli in ne bo odveč, če na kratko popišemo početek tega rudarskega kraja, kar bo udeležencem tabora pri ogledu kraja prav prišlo.
Premog, od katerega ima toliko tisočev zaslužka, so našli leta 1805, torej pred 133 leti. Prav za prav so ga našli že poprej pastirji, ki so pasli živino v Lakonci, pod cerkvijo Retje, ali sedanjem dnevnem kopu V mrzlih jesenskih dnevih 6o si pastirji »s kamenjem« kurili in si pekli krompir na paši. Seveda ni nikdo vedel, kakšno bogastvo leži v zemlji. Omenjenega lota 1805 sta pa potovala skozi Trbovlje dva rudarska učenca v šolo na Bavarsko. Prenočevala sla pri nekem kmetu v Lakonci. Zvečer sta skozi okno videla, kako močno gori ogenj na travniku. Vprašala sta kmeta, kaj gori. Kmet jima odgovori, »da kurijo pastirji n< ;i kam n«. l>r gl dai 6 a šla nidarska učenca ta kamen gledat in sta v njem sr>oznala prvovrsten rjavi premog. Prišedša na Bavarsko sta o tej najdbi prijx>vedovala svojim profesorjem, ki so se ob priliki odpravili v naše kraje, kjer so dobro kakovost premoga le potrdili.
Spočetka seveda ni bilo odjemalcev za premog, niso vedeli kam z njim. Železnic za prevoz še ni bilo, zgradili so zato cesto v Št. Pavel, v Savinjsko dolino in v Zagorje, kamor so z vozovi prevažali premog. Prva leta so ga letno izkopali okoli 5 ton. Pozneje so je zgradila v Trbovljah »glažuta« ali tovarna 6tekla. Obratovala ni mnogo let., stavba pa še danes stoji in imajo rudarji v njej okoli 50 stanovanj. Šele z zgradbo železnice proti Trstu in na druge kraje je dobil rudnik, pravi pomen in tako ee je pričelo v Trbovljah drugo življenje.
Trboveljski rudniki, bilo je namreč več lastnikov, so bili last raznih podjetnikov. Najbolj znani so bili: baron Passetti, Polaj in Maurer. Po prvih dveh se še danes imenujejo delavske kolonije. Ti so menda okoli leta 1850 prodali rudnike »cesarskim« ali bolje rečeno državi. Ta je kasneje prodala rudnik sedanjemu lastniku »Trboveljski premogokopni družbi«. Ta družba je povzdignila rudnik na 6topnjo, ki se sme meriti z vsakim drugim najmodernejšim. V tehničnem oziru stoji na višku.
Z napredkom rudnika se je tudi naseljevanje večalo. Plačilne razmere pri rudniku niso bile za delavstvo vedno zadovoljive. Rudarju so se delale razne krivice, nastopili so štrajki in ko je 1. 1890 pri nas nastopila marksistična socialna demokracija, so imeli njihovi voditelji hvaležna tla za hujskanje, ki pa ni bilo vedno le za interese delavstva, nego jim je bila glavno gonja proti verskim načelom in duhovništvu. Njihovi shodi so bili le ena psovka proti vsemu, kar se je še čutilo verno. Iti to eietematično vsrkavanje mrž-nje in srda proti cerkvi ni ostalo brez posledic. Delavstvo, poprej prišedši večinoma iz kmečkih krajev, se je, premalo utrjeno v verskem življenju, odtegnilo od cerkve in postalo brezbrižno do cerkvenih obredov, če ni samo pri tem ostalo.
To mržnjo in brezbrižnost do cerkve hočemo odpraviti. Sicer so je v povojnih letih v tem oziru žc mnogo storilo, za kar se moramo zahvaliti velikemu prosvetnemu delu, a storiti eo mora še več. To hočemo [>o!agonin doseči. Ta prosvetni tabor mora v naše katoliške vrsto pritegniti še one, ki danes stoje še ob strani. — V to nam pomagaj Bogi
Lep spomenik - dar pokojnim
Ogled spomenikov •
dolžnost Interesentov
Stalna razstava - nizke <tne
FRANJO KUNOVAR. kamnoseitvo Sv. Križ-Ljubljano Tel. 49-0
Rudarska kolonija — v ozadju dnevni kop.
Kaj pravite?
Nai kupčijski svet je telo občutljiv. Kadar
se dvigne cena klavni živini, te cene mesu na trgu v trenutku dvignejo. Zadnje iase pa smo doživeli isto 8 pšenico. Cena se je pšenici in pie-nični moki dvignila tn na mah je srastla tudi cena kruhu in moki v nadrobni prodaji. Zato ni bilo treba nobenih dolgih sej, nobenega zborovanja, kruh se jc podražil — pa basta. Nil ne de za to, da so imeli posamezni prekupčevalci ie dosti pšenice in moke, ki so jo kupili po stari ceni. No, vmes je posegla vlada in je malo zagrozila, da bo odprla meje in bo pustila inozemsko pšenico v našo državo. Takoj so šle cene navzdol, toda samo na debelo. Naš mali človek, ki kupuje kruh in moko vsak dan sproti, pa čaka še, kdaj bodo šle cene ludi v prodaji na drobno navzdol. — Kakšnih pet dni je ie tega, kar so cene pšenici padle, mi pa še vedno jemo kruh po starih visokih cenah! Kako dolgo še, vprašamo vas, ki s pšenico in moko ravnate po svoji mili volji ?
—	Zahvala. Ob moji 70 letnici sem prejel toliko čestitk, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Prosim torej vse prijatelje in znance, kateri ste se me ob tem času spomnili, da sprejmete mojo najprisrčnejšo zahvalo. — Jože Hafner, Škofja Loka.
—	Ko bo Ljubljano obiskalo GOOO trgovcev iz vse države, da se udeleže vsedržavnega trgovskega kongresa, ho vee naše gospodarsko življenje začelo utripati bolj intenzivno. Trgovstvo iz vse države je mogočna sila, ki ee bo posluiila učinkovitega gospodarskega instrumenta.: Ljubljanskega velesejma. Trgovski kongres bo med velesejmeki-mi dnevi. 2e to dokazuje, kako pomembna gospodarska prireditev bo letošnji pomladni velesejein od 4. .do 18. junija.
—	Jugoslovanska knjigama t Ljubljani — Pred Škofijo— ima bogato zalogo slovenskih knjig — romanov, povesti, mladinskih spisov, znanstvenih del, gospodarsko poučnih spisov, cerkvenih muzikalij itd. Inozemske knjige, v kolikor niso na zalogi — preskrbi točno in solidno.
—- Jugoslovansko akademsko podporno društvo na univerzi v Ljubljani je v zadnjem času prejelo sledeča darila: Od stalnega omizja gostilne »Pri Lojzki«
Opereta - revija in veseloigra
KINO UNION Telefon 22-21 kakršne Ljubljana že dolga leta ni videla!
I6BA
Danes ob 10.30 uri Isft tlim po globoko znižanih oenah
riarla Egderfh p°ieg nje
še Hans Moser, Theo Lingen, Paul HOrbiger, Lucie Englisch Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri
Kofprfar
Nedolja. 29. maja: 6. povelikonočna nedelja. Marija Magdalena 1'azzi, devica. — Mlaj ob 15. — Iterschel napoveduje spremenljivo vreme.
Ponedeljek, 30. maja: Ivana Orleanska, dev.; Ferdinand, kralj.
Torek, 31. maja: Angela, devica; Kancijan (Kocijan), mučenec.
Osebne cesti
^Premeščen je bil na lastno prošnjo za poveljnika orožniške čete v Bitolju orožniški stotnik 1. razr. g. Maksim Radič, ki je služboval osem let v Sloveniji. Z njim je izgubijo poveljstvo orožniškega polka v Ljubljani zelo vestnega in marljivega častnika, podrejeni dobrohotnega in skrbnega predstojnika, tovariši pa iskrenega prijatelja. G. Radiču želimo vse dobro in najlepših uspehov na novem službenem mestu.
—	Poročila se bosta danes v marijaniškt kapeli v Ljubljani gdčna. Nives P e g a n \z ugledne rodbine odvetnika dr. Vladislava Pegana, in bivši gojenec Marijanišča g. inž. Janez Hodnik, uslužbenec v tovarni Zebret & Co. v Britofu pri Kranju. Poročil bo g. dr. Jože Pogačnik. Za priči bosta nevestin oče dr. Vladimir Pegan in mg. pharm. Sipko Trnkoczy. — Obilo sreče!
= V škocijann ob Klopmjskem jezera na Koroškem se bosta poročila t torek, 31. t m., g. Ivan U r a n k a r , gozdni upravitelj na Hmeljnikti, in gdč. Irena O t i č iz odlične slovenske družine na Koroškem. Poročil ju bo ženinov brat p. Konstantin Uran-kar 0. F. M., priči pa bosta g. baron Wambolt von Umstadt iz Fryšave na Moravskem, ter nevestin stric g. dr. Jože Picej, zobozdravik in župan slovenjgraški. Iskreno čestitamo.
= Promocije. V ponedeljek 30. maja bodo na univerzi v Ljubljani promovirani za doktorje prava gg. Skerlak Vladimir iz Budimpešte, Žiga Vo-dttšek iz Trsta, Joško Pezdirc iz Ljubljane in Butina Mihael iz Avberja. Iskreno čestitamo!
—	Iz sodnopisarniške službe. Prvi sodno-nisarniški izpit sta opravila s prav dobrim uspehom Ivan Sount, zvaničnik. in Anica Babškova, uradniška pripravnica, oba pri okrajnem sodišču v Ljubljani.
PREIZKUSITE I
v Ljubljani namesto venca za pokojno gospo Alojzijo Gorjup 770 din, katere je zbral gospod univ. glavni arhivar Bevc; od akad. kluba kemikov v počastitev spomina pokojnega inž. Saše Hadžija 300 din, od gosp. Otona Ploja, notarja t p. in gosp. dr. Miroslava Ploja, veL župana v p. 500 din. Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala!
—	Finančno ministrstvo v Belgradu je potrdilo proračune okrajnih cestnih odborov naše banovine. Proračuni so bili odobreni v taki obliki, kakor je to predlagala banovina.
—	Maturanti gimnazije ▼ Kranju iz leta 1908 bodo proslavili svojo tridesetletnico v 6oboto, dne 11. junija t. L, v Kranju. Sestanek pred Staro pošto okrog pol devete. Prosimo bivše gg. profesorje in tovariie, da s* sestanka udeleže.
I
Vsakdo hvali oblastveno dovoljeni brezkonknrenCiil
SANOPED ZA NEGO NOG
—	Društvo organistov lavantinske škofije ima
svoj redni občni zbor v sredo, dne 8. junija, ob 10. Občni zbor bo v veliki dvorani Orlovskega doma v Celju. Ker je na sporedu veliko zelo poučnih načrtov, 6e vabite vsi organisti V6e škofije, da se občnega zbora gotovo udeležite! — Odbor.
—	Zborovanje Podružnice Slomškove družbe za ljubljansko okolico bo v nedeljo, dne 12. junija t. 1., ob 10 v ljubljanskem Rokodelskem domu. Gimnazijski ravnatelj gosp. dr. Breznik nam bo predaval o slovenskem jeziku in kulturi Pridite) — Predsednik.
— Na uršulinski realni gimnaziji v Ljubljani
1)0 vpisovanje v I. gimnazijski razred 20. in 21. junija od 8—12 v direktorjevi pisarni. Sprejemajo so učenke, ki so bile rojene v letih 1925, 192(6, 1927 in 1928. Vsaka naj k izpitu prinese prošnjo, kolkovano z 10-dinarskim kolkom, krstni list in »posebno izpričevalo o dovršeni ljudski šoli«. Izven Ljubljane stanujoče deklice lahko pošljejo prošnjo z navedenimi prilogami tudi po pošti najkasneje do 22. junija. Sprejemni izpit bo 23. in 24. junija. V uršulinsko gimnazijo se sprejemajo gojenke, ki stanujejo v tukajšnjem zavodu in učenke, stanujoče v mestu. Navodila glede sprejema v internat in prospekt dobe starši v uršu-linskem samostanu.
V Rim
7. novim modernim avtobusom preko Udin, Padove, Bologne, Firenze v Rim ter nazaj preko Pize, Genove, Milana, Brescie, Gardskega jezera, Verone, Padove, Benetk, Trsta, Postojne. Vožnja traja 11 dni. Odhod 17. junija. Cena z vso oskrbo r zelo dobrih hotelih 2600 din za osebo. — Podrobne
informacije daje Alp-avto d. z o. z., Bled
—	Pred veliko obrtniško razstavo t Zagrebu. Iz Zagreba je odpotovala V Berlin skupina 80 zagrebških obrtnikov, ki jih vodi predsednik. Zveze hrvatskih obrtnikov in zagrebške Obrtniške zbornice g. Milan Ramuščak. Skupina se bo vrnila dne 4. junija v Zagreb, kjer bo prisostvovala otvoritvi velike obrtniške razstave, za katero se Zagrebčani že marljivo pripravljajo. Razstava bo imela prav ogromen obseg ter bo odprta od 4. do 12. junija. To obrtniško razstavo bodo obiskali tudi zastopniki slovenskih obrtnikov.
—	Blago za kroje fantovskih odsekov, kakor tndi srajce, klobuke in pasove v predpisanih barvah, po konkurenčnih cenah, vedno na zalogi. Stermeaki — Celje.
Kajak-falni, šatori
novi modeli. - Deinl plaSCi, oblatila za moto-sport.
Novi katalog pošljemo zastonj!
B. KOLB & PREDALEČ, Ljubljana
Kongresni Irg 4.
—	Društvo bančnih zavodov objavlja, da je pri bančnih zavodih v Dravski banovini od 1. junija do 15. septembra uvedeno poslovanje za stranke le od 8 do 12.30. Popoldne 60 blagajne zaprte.
—	Knjiga »Oporoka nadškofa Jegliča« izide ob obletnici smrti nadškofa Jegliča v pričetku julija. Besedilo je sestavil pisatelj NaTte Velikonja, ilustracije je izvršil akad. slikar B. Jakae.
—	Zveza mladih katoliških delavk t Ljubljani vabi delavke in obrtnice na duhovne vaje, ki bodo o Binkoštih v Lihtenturnovem zavodu v Ljubljeni. Pričetek 4. junija L 1. ob 7 zvečer, sklep 7. junija t 1. zjutraj. Oskrbnina za ves čas znaša 80 dtn. — Prijavite se čimprej na predetojništvo Lihtentur-novega zavoda v Ljubljani.
—	Novost v knjigovodstvu. Anton Žnider-šič je opisal v knjigi »Reforme v knjigovodstvu • in pisarniški opremi« svojo več let preizkušeno saldo kontrolo, ki je tako zanesljiva, da knjiži
—	Naročevalce malih oglasov, ki pošljejo oglasno pristojbino v pisemskih znamkah ali kolkih, opozarjamo na ceno, ki fe vsako nedeljo razvidna na glavi vrhu malih oglasov. Najmanjša pristojbina za oglase do 10 besed je 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din; pri ženitnih oglasih velja vsaka beseda 2 din. K številu besed je treba vedno še prišteti 3 din za davek in debelo tiskane naslovne besede šteti dvojno.
—	Obisk v domovini. Konec maja ali v začetku junija obišče po 14 letih požrtvovalnega misijonskega dela svoj materin samostan v Skofji Loki uršuliuka M. Rafaela Vurnik, doma iz Radovljice. 4 avgusta 1924 je skupaj z M. Ksaverijo Pire odpotovala v Belgijo, od tam pa oktobra istega leta v Siam v Zadnji Indiji. V Bangkoku, prestolnici kraljestva Belega slona, je prenašala vse težave ustanovitv« nove misijonske postaje. Pod njenim spretnim vodstvom je že čez nekaj let nastala nova uršulinska hiša v Xieng-Mayu, kjer je M. Rafaela
Tschamba Fii Vam napravi pri sončenju iz porudečele kože, krasno rujavo polt. Droge-rija Gregorič, dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova ul. 5.
sedaj prednica. Ker je hkrati tudi misijonska odposlanka, je pred kratkim službeno prispela v Francijo in obišče tudi svojo ožjo domovino. Vrlo Slovenko iskreno pozdravljamo v svoji sredi. — Znance in prijatelje obeh misijonark kakor tudi vse prijatelje misijonov, ki bi hoteli kaj prispevati za siamske uršulinske misijone, lepo prosimo, da blagovolijo poslati darove na naslov: Mar. Rafaela Vurnik, uršulinski samostan v Skofji Loki.
—	Razpis zdravniškega mesta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje tne-hio zdravnika-uradnika v ambulatoriju v Celju. Prošnje je vložiti do 24. junija 1938. (Službeni list z dne 25. maja 1998.)
—	Vreme. Jugoslavija: Prevladuje vedro [to vsej kraljevini z malo večjo oblačnostjo na severni polovici. Temperatura je narastla. Minimalna temperatura Plevlje 4. maksimalna Herceg-novi 27 slopinj. Napoved za danes: Oblačnost cn bo |M)ve'v,nla v v»pj državi posebno na severni polovici, kjer bo temperatur« nekoliko padla.
Oglejte s» ln zabavali se boste, kakoJe Gom Coopera ukrotila	'
Osma iena modrobradca
dražestna CLAUDETTE COLBERT v veseli filmski komediji neštetih zakonskih kapric
KINO MATICA 21-24	NAJNOVEJŠI DODATNI PROGRAM
Isti spored kot matinejska predstava ob 11. uri dop. po znižanih cenah!
ESI
—	V Službenem lista kr. banske uprave dravske banovine od 28. t. m. je objavljena »Naredba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 8. aprila 1938. St. št. 30.451 o določitvi nevarnostne tabele«, dalje »Avtentično tolmačenje posameznih določb uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov«, »Uporaba členov 10. in 11. mednarodne konvencije za uprostitev carinskih formalnosti« in »Popravek o ukazu o spojitvah, razdružitvah in pregrupacijah občin in spremembah imena in sedeža občin v območju dravske banovine«.
—	Znižane cene na železnici se bodo mogli poelužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji pomladanski velesejem v Ljubljani. Na postajni blagajni kupijo poleg vozovnice še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko bodo dobili potrdilo o obisku velesejma, bodo imeli s to izkaznico in staro vozovnico brezplačen povratek. Y Ljubljano lahko odpotujejo že 30. maja pa do 13. junije, za povratek pa imajo čas od 4. do 18. junija.
po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar
Ljubljana, Sv. Petra o. 36
—	NoTa založba v Ljubljani (Kongresni trg
štev. 19) posebej priporoča iz svoje zaloge tale dela: Stanko Cajnkar, Potopljeni svet, drama, ki se z velikim pogumom in prisrčnostjo dotika sodobnih duhovnih in družbenih vprašanj (vez. 34, broš 22 din); Fr. Jaklič, Povesti, izbor najboljših spisov nedavno umrlega ljudskega pripovednika (posebno primerno za ljudske knjižnice), Jož De-bevec. Vzori In boji, vzgojna dijaška povest iz polpreteklega časa (obe deli po zelo znižani ceni). Knjigarna »Nova založba« vam lahko postreže z vsako knjigo.
—	Kdo bi rad postal misijonar? Dečki, ki 6e želo posvetiti temu poklicu, se sprejemajo v misi-jonišce Knobleharjev zavod, Ljubljana-DTavlje. Oskrbovalnina majhna. Misijonski gojenci obiskujejo škof. klas. gimnazijo v St. Vidu. Sprejemni izpit se lahko napravi na katerikoli gimnaziji, klasični ali realni. Pojasnila daje Knobleharjev zavod, Dravlje, p. St Vid nad Ljubljano.
trajno in vodno ondulaajo
barvanje las, obrvi in trepalnic izvršuje dobro in po zmerni ceni frizer za datne in gospode
Ernesft Pintar, Ljubljana
Kralja Petra trg ?, pri sodnljt
—	Izleti za blnkoštne praznike Zveze z,a tujski promet: 1. v Trst in Benetke; 2. v Gorico. Udine in Tnsl; 3. v Trst, Opatijo in Reko; 4. na PlitviSka jezera in Crikvenico; 5. na Jezersko; 6.
v slinfio l/oko Žiri in Logatec. 7. v Postojno. — Zahtevajte prospekte v vseh biljetarnicah Putnika.
knjigovodja brez napak. Z uvedbo te kontrole odpade vsako kolacioniranje (iskanje napak) in konti so vedno zanesljivo pravilni. Razen tega so v knjigi opisani razni pripomočki, ki so praktični za vsako pisarno. Knjiga se dobi proti predplačilu 30 din pri Dragu Černjava, knjigovodja, Ljubljana, šlajmerjeva ulica 1.
T£CMA!tlBA'
Tschamba Fii uporabljajte pred, med in po sončenju. Uspeh Vas bo presenetil.
Droserija Gregorič, Ljubljana
Prešernova ulica 5.
—	Prošnje zn češkoslovaške počitniške Šti-
pendije se vlagajo do 10. junija V smislu že objavljenega razpisa. Izvršilni odbor jugoslovan-
sko-češkoslovaških lig dravske banovine (Ljub-
ljana, Knafljeva 10) opozarja prosilce, da naj
v svojem lastnem interesu vložijo prepis prošnje na njen naslov.
—	Turistični sporazum med Jugoslavijo in Nemčijo. Turistična zveza v Splitu je dobila iz Berlina brzojavko, ki sporoča, da je med Nemčijo in Jugoslavijo dosežen nov turistični sporazum. Po tem sporazumu je dovoljeno za potovanje Nemcev v našo državo 1,400.000 nemških mark. Sporazum stopi v veljavo dne 1. junija. Obstoji pa možnost, da bodo ti pogoji še zboljšanf.
—	Napredek Budvo. Znano primorsko kopališče Budva, južno od Boke Kotorske, čaka lepa bodočnost. V Belgradu se je osnovalo neko društvo, ki namerava zgraditi v tem krasnem kopališču velik in moderen hotel, obenem pa tndi zgraditi kalorično centralo ter elektrificirati ve« kraj.
—	Kongres osperantistov. Dne 5. in 6. junija bo v Novem Sadu državni kongres esperantlstov vse Jugoslavije. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel ban donavsko banovine g. Rajič. Do sedaj je prijavljenih že 350 esperantistov iz vse Jugoslavije, udeležili pa se ga bodo tudi zastopniki Švice, Nizozemske, Bolgarije. Italiji in Turčije.
—	Avtoizleti: 15.—24. junija na obrtno razstavo v Berlin, 26.—29. junija v Dolomite in na Gardsko jezero, 24—31. julija v Dolomite, Mfinchen, K8-nigssee, Grossglockner, 19,—28. avgusta izlet v Švico. Za podrobne informacije vam jc vedno na raz-nnj-irfn Izlctp.?. pissTP.s M. Okorn L''ub!*aua hotel siom tel."26-45,
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrečno Rogaiko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen
—	Samomor. V Dravogradu je skočila neka Kumpui Eli za pod vlak pri novem banovinskem mostu in bila na mestu mrtva.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vaan ohrani zdravje in mladostno svežost.
NI vedno
krivo perilo, če se prekmalu raztrga, Uporabljajte za pranje odlično
HUBERTliS
milo in Vaše perilo bo delj časa ostalo celo!
—.Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »t ranz-Josef grenčice«.
—	Prof. Piccard leti v stratosfero! To j« bila senzacija prvega reda in znano nam je, « kakSnim zanimanjem smo zasledovali vse faze senzacionalnega poleta Istotako ogromno senzacijo je vzbudila luknjičasta čokolada »Strato«, proizvod tovarne Mirim čokolada. Vsak, kdor jo je že okusil, ]o označuje za »senzacionalno dobro«, je krhka in lahko topljiva. Pokusite tudi Vi luknjičasto čokolado »Strato«.
Za peš tihih minut
Z globoko notranjo resnobo tn velikanskim zunanjim sijajem se te dni v Budapešti slavi tkriv-iiost Gospodove ljubezni, presveto Rešuje Telo. Ko svet t vrtoglavo hitrostjo drvi — kamf oj kam? — je mednarodni shod za čeičenje Gospodove skrivnosti mogočen klic: Siste, viator — Postoj, potnik, postoj, pomisli, kam, kako, s kom!
Ntkoh ie ni bil svet tako povezan med seboj z vezmi civilizacije in gospodarstva ko danes, ni-kolt pa še tudi ni bil tako - ne rečem razdvojen, ™«rveč — na sto in sto kosov razbit ko danes. Nt duhovne vezi, ki bi vezala posameznike, spajala stanove, družila narode. Kjer. pa duhovne vezi ni, lam tudi edinosti in sloge ni, ni razumevanja tn sporazumevanja, ni medsebojnega spoštovanja in skupnega dela, m miru. Mir, ki stoji nad utrdbami pod zemljo, pod brnečimi letali z bombami, polnimi razstreliv in strupenih plinov, sredi pušk, strojnic, topov in tankov, tak >mir< ni mir, kakršnega so milijoni lačni, žejni in željni. Vse te priprave so le izraz notranjega nemira, so dokaz, da v duhovih ni miru.
V	časih, kakrM so danes, se ie posebno odpira globina Gospodovih besed ob slovesu: >1Vir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor ga daje svet, ga vam jaz darru (Jan 14 27) Kristusov mir! Mir duhov, ki te obračajo r eno, smer, k enemu in skupnemu namenu, duhov, kf se ratvedajo ob eni in večni resnici, duhov, ki merijo minljivost ob neminljivosti, mir duhov lit pijejo moč in pogum iz neusahljivih Gospodovih vrelcev, duhov, ki se očiičujejo v Gospodovi reini krm duhov, ki te združujejo v eni Gospodovi daritvi.
Siste viator - Postoj, nemirni potnik, postoj tn pomisli! Potem pa pojdi dalje, nosi v sebi Kristusov mir, delaj ta Kristusov mirt »Blagor miroljubnim — natančneje: mirotvorcem (eireno-potot) — zalcoj U bodo otroci božjU (Ml 3, 9).
Sprejem v škof. zavod sv. Stanislava v St Vida
V	zavod sv. Stanislava se »prejemajo te-tesno zdravi m n ravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družna, o katerih je upati, da se bodo po končanih gimnazijskih študijah posvetih duhovskemu stanu. Prvi iu poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja. Zato je vsa vzgoja usmerjena k temu namenu.
Kdor hoče biti sprejet r I. gimn. razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski ali na katerikoli drugi drž. gimnaziji. INa zavodski gimnaziji bodo sprejemni izpiti dno 23- 24. junija. Pripuste se samo oni, ki so se rodih v letih 1925 do 1928, ia ki nameravajo potem prositi za sprejem v zavod.
Za sprejemni izpit je treba do 20. junija poslati prijavo, kolkovano z 10 din, na ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: t. izpričevalo o dovršeni ljudski šoli, 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica z natančnim naslovom prosilca, da bo moglo ravnateljstvo pravočasno sporočiti, kateri dan pride dotični k izpitu.
Oni, ki bodo izpit naredili, s tem še niso sprejeti v zavod, ampak se morajo po izpitu predstaviti vodstvu zavoda in mu oddati še posebno pismeno (nekolkovano) prošnjo za sprejem v zavod.
Oni učenci, ki bodo prebili sprejemni izpit na kaki drž. gimnaziji, lahko prosijo za spre-jem v zavod v mesecu juliju. Prošnji za sprejem prilože spričevalo s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni in krstni list. Najbolje je, da prineso te listine osebno v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstvu zavoda.
Istotako lahko prosijo v mesecu juliju za sprejem v II., TTI. in IV. razred dijaki z drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo s prilogami: zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. V te raz-rede pa se sprejemajo samo dobri, nepokvarjeni dijaki z odličnimi in prav dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne poaavljalci.
Letno plačilo se dol oči po dogovoru z ozirom na gmotne razmere dotične družine in dečkovo izpričevalo
Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig, šalskih potrebščin itd., se dobe ob priliki zgla-sitve v zavodu — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidn nad Ljubljano.
■ n
Ali ste že mislili
na pomladna obleko ali plašč?
Tvrdka DRAGO SCHWAB - Ljubljana
Vatn je pripravila krasne pomladne vzorce. Radevolje Vatn poslužimo samo z blagom, na željo pa izgotovimo oblačilo po meri. Precizna izdelava - moderen kroil
N<zš največji borec ze izseljence
.One 31. maja letos poteče 60 let, odkar se Ja na robu prostranega ljubljanskega Barja v prijaznih Preserjah rodil p. Kazimir Zakrajšek. Pri krstu so ga krstili za Ignacija, gotovo niti od daleč sluteči, kako primerno in upravičeno ime so mu izbrali. Danes — po 60 letih — pa vemo, <ako je gorel od ognja in vneme za blagor in srečo
» skrb in odgovornost mu izročenega ljudstva. V začetku septembra 1897 je vstopil v red manjših bratov in bil 14. julija 1902 posvečen v mašnika. Po posvetitvi je kot katehet na osnovni šoli v Kamniku nastopil svojo prvo službo. Njegova nenavadna delavnost in gorečnost je kaj hitro vzbudila pozornost njegovih ožjih rojakov, ki so ga zvabili v Ameriko. Svoje mlado izseljensko delovanje je začel v Clevelandu, kjer se je lotil "organizacije nove župnije Žalostne Matere božje, ki je pa zaradi nepredvidenih zaprek in težkoč ni mogel izvesti. V avgustu 1907 je bil premeščen za župnika v Loraino (Ohio), kjer je ostal komaj do marca 1903. To leto se mu je namreč nudilo mesto izseljenskega misijonarja na Ellis Islandu, N. Y., obenem s kuratno službo slovenskih izseljencev v New Yorku. Na tem »otoku 6oIza< šele je imel naš slavljenec priliko od blizu gledati trpljenje in bridka razočaranja naših rojakov. Iz te potrebe ee mu je porodila misel na ustanovitev »Rafaelove družbe« z družbenim glasilom »Ave Maria«, ki jo je tudi izvedel v letih 1908-9. Tako je postal ameriškim Slovencem čezdalje bolj tudi tiskovni apostol v najčistejšem pomenu besede. Brezversko časopisje je posebno po gozdovnih »kempahc West Virginije in premogovnih središčih Pennsylvanije, Illinoisa in drugod naše izseljence moralno tako izprijalo. Listu »Ave Maria« se je že po štirih letih pridružil koledar, sprva po obliki in obsegu sicer bolj skromen, a kmalu zadosti obširen. Za politično zdravo in pravo usmerjenje naših izseljencev pa naj bi skrbela predvsem »Sloga«, izhaja-
joča spočetka v Clevelandu, O. Da tudi na otroke ni pozabil, je pri tako skrbnem možu umljivo samo ob sebi. in zanje je poskrbel z idajanjem lista »Mala Av? Maria«..
Ko se je v začetku leta 1919 preselil na župnijo Sv. š t e I a n a v C h i c a g o , so mu po nekaj mesecih sledili tudi lieti in tiskarna. Iz nadaljnjega razvoja katoliškega političnega tiska ameriških Slovencev se je 1920 izcimila »Edinost«, ki je izhajala prvotno dvakrat na mesec, dokler se ni iz nje razvil sedanji katoliški dnevnih »Ame-rikanski Slovenec«. Se isto leto je začel izhajati drugi nabožni mesečnik »Glasnik presv. Srca Jezusovega«, leta 1924 pa še angleški mesečnik »St. Francis Magazine«, dočim je za Slovake poskrbel s »Listy sv. Frantyška«. Poleg neumornega sodelovanja pri vseh naštetih časopisih si je naš jubilant našel še časa za pisanje raznih nabožnih knjig, versko obrambnih brošuric in celo na leposlovnem področju ga srečamo v izdajanju poljudnih ljudskih iger.
Po vsem tem delu predstavlja oče Zakrajšek v življenju ameriških Slovencev pojav, s katerim se začenja pri njih nova doba kulturnega živ Ijenja.
Nič manj kot v tiskani besedi je bil p. Kazimir goreč in velik tudi v živi, govorjeni besedi. Ob svojem srebrnem jubileju je že mogel pokazati na lepo število 249 slovenskih in slovaških misijonov.
Tudi na svoje rojake v domovini ni pozabil, ko se je med svetovno vojno, doma še v slutnjah, daleč preko morja pa že v živi ietini kovala in ustvarjala usoda in bodočnost slovenskega naroda v svobodni jugoslovanski državi, slovenskim rojakom v Ameriki pa je v Lemontu postavil ameriško Brezje, kamor je na ta način simbolično prestavil najlepši in najdražji biser domače zemlje.
Ko se je za narod tako zaslužni mož vrnil v domovino, bi kdo menil, da se bo zaprl za samo-stanke zidove, da se tam odpočije od svojih obilnih življenjskih naporov. Toda božja Previdnost mu še ni odmerila pokoja, marveč ga je poklicala k izvedbi še velikega dela, k ustanovitvi in organizaciji nove župnije sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Žal, da se tu ne moremo spuščati v potankosti njegovega neprestanega snovanja in ustvarjanja, pa saj ga imamo kakor na dlani in delavca v vinogradu Gospodovem vsega dobrohotno ee nasmihajočega, živahnega ter od teže in skrbi življenja neutrudljivega vsak dan pred seboj, celega o. Kazknirja. Kaj bi mu peli hvalo? Izkazimo se mu rajši hvaležne in se spomnimo, da moremo dati njegovim zaslugam in delom največje priznanje s tem, če mu pomagamo k uresničitvi njegove poslednje želje: po skrbni ureditvi božjega hrama in vsestransko izvedeni verski organizaciji župnije postaviti še varno in dostojno ognjišče in žarišče katoliške in slovenske ljudske prosvete pod streho Bežigradu krvavo potrebnega Prosvetnega doma. Lopata je, hvala Bogu, krepko zastavljena v prst, zavihajmo samo rokave, udarimo v dlan, ojunačimo svoja srca in nadaljujmo.
Slavljencu našemu pa za njegov častitljivi in plodoviti jubilej iskreno želimo, da bi mu Vsemogočni naklonil dočakati tudi ta dan, e katerim želi kronati dela svojih rok in svojega duha; za ta dan in še in še ga Bog živi in ohranil
Popolnoma nov avlo 0OPEL KADET" dobite za Din 4--na TOMBOLI v Slovenj Gradcu, 19. junija 1938. 700 dobitkov.
Dr. V. Pegan - 60 letnik
Dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani, te dni tiho in brez hrupnih slovesnosti praznuje lep življenjski jubilej — 60 letnico! Kdor gleda njegovo lahko hojo, kdor prisluhne njegovim duhovitim domislicam in more uživati njegovo živahno družabnost — mu teh let ne bi prisodil. Učakal jih je v polnem zdravju in izredni duševni čilosti v krogu svoje družine, kjer je krščanski duh osnova vsega sožitja. — Jubilant je svoja leta izpolnil z neumornim, vedno vedrim delom in morda ga je prav ta življenja vesela pridnost ohranila tako čilega in zdravega. Delo mu je glavni princip, po drugem ne vpraša. Anali nekdanjega deželnega zbora bi veliko vedeli povedati o njem, saj je bila cela doba, ko je bilo vse naše politično in gospodarsko življenje ozko povezano z njegovim imenom. Bil je tudi med ustanovitelji Slovenske ljudske stranke, kot deželni odbornik pa je tesno sodeloval v vseh akcijah, ki so naši ožji domovini pripomogle k napredku. O tej njegovi delavnosti pričajo številne diplome, s katerimi so posamezni kraji hoteli pokazati hvaležnost za njegovo prizadevanje. Svoj-ska poteza njegovega značaja pa je, da nikdar ni iskal sebe, nikdar ni segal po zunanji slavi in je to lastnost ohranil tudi za svojo šestdesetletnico, le iz hvaležnosti za vse, kar je našemu ljudstvu dobrega storil, ne smemo molče mimo tega lepega jubileja. Po vojni se je s politične arene umaknil, deluje pa še vedno v mnogih dobrodelnih organizacijah, je tudi podpredsednik Rafaelove družbe in njegove skušnje so mnogim ustanovam dragocene smernice. Veliko slovenskih izobražencev od Prekmurja do Vipave pa se hvaležno spominja njegove gostoljubne hiše, ki jim je z nežnim razumevanjem lajšala študentovske težave.
Dr. Peganu, človeku vedrega humorja in plemenitega srca, tej krepki vipavski grči k njegovi lestdesetletnici iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo let!
Tabori Marijinih družb
Kamnik
Na binkoštni ponedeljek, 6. junija, se bodo zbrala dekleta Marijinih družb kamniške deka-nije v starodavnem Kamniku, da se ob 100-let-nici rojstva ljubljanskega škofa Missije navdušijo za poglobljeno delo v okviru te svoje najmočneejše in najagilnejše organizacije. Ob 3 popoldne (po prihodu vlaka) se zbero v dekanijski cerkvi, odkoder gredo v marijanski procesiji s prapori in med petjem lavretanskih litanij na Mali grad. V senci pravljičnih razvalin,. kjer sedaj kraljuje pred letom podrti evharistični križ, pred tridelno, prastaro, božji
Materi posvečeno kapelico, v varstvu košatih dreves bo potem zborovanje: Pozdrav dekanijskega voditelja, govor voditelja KA iz Ljub-
ljane, petje, deklamacije in igrski nastopi ela nic itd — Naj bi ta velika verska prireditev pokazala, da kljub pripravam in delu, ki služijo predvsem prosveti in telesni vzgoji in manifestaciji, slovensko dekle ne pozablja. da je vir in cilj njenega udejstvovanja Bog in Nje-
----—Mj,^
Promet s Solčavo zopet mogoč
Ker je ob zadnji povodnji Savinja močno poškodovala cesto, ki vodi po Savinjski dolini v Logarjevo dolino, jc okrajni cestni odbor po navodilih tehničnega oddelka banske uprave z vso naglico začei popravljati cesto. Za silo je cesta sedaj toliko urejena, da je zopet mogoč promet do Solčave, v nadaljevanju proti Logarjevi dolini pa cesto še popravljajo. Glede na to, da je Logarjeva dolina za tujski promet izredno važna, je ban g. dr. Marko Natlačen odločil, naj se cesta v Logarjevo dolino uredi in popravi tako temeljito, da bo za vedno zavarovana pred takimi nezgodami. V ta namen jc določil tudi potrebna in precejšna denarna sred-hkrati pa je naročil tehničnemu nddelku banske uprave, naj pripravi v«e potrebno, da bo cesto I mogpče končtvoveljavno popraviti in urediti	'
nifestacij vir in eil gova sveta
Sv. Trojica v Slov. Goricah
V soboto 11. in v nedeljo 12. junija se bodo zbrali v središču Slovenskih goric tretjeredniki iz treh okrožij: iz mariborskega, ptujskega in svetotrojiškega okrožja. K zadnjemu spadajo tudi tretjeredniki iz Prekmurja. Sv. Trojica je to središče. Tri dni pred taborom se bodo tretjeredniki z duhovnimi vajami pripravljali na velike dni. V soboto zvečer bo veličastna procesija z baklami. Nato verski igra »Teophilus« na prostem. Pozno slovesno službo božjo v nedeljo opravi odposlanec lavantinskega škofa stolni prošt dr. M. Vraber. Po cerkveni slovesnosti zborovanje na prostem. Govorniki pridejo iz Ljubljane.
Jezica
Propagandni večer za mladinski tabor v Ljubljani
priredi Kat. prosvetno društvo na Ježici s sodelovanjem fantovskega ods, in dekliškega krožka 31. maja, po šmamicah. Spored bo obsegal vaje članov v krojih in vaje na bradli. Poleg tega bodo nastopile tudi članice. Predvajan bo tudi film »Slovanske smučarske tekme v Planici«.
Kranj
Jezersko. Dne 5. junija 1938 prične voziti iz Kranja na Jezersko nedeljski izletniški avtobus. Odhod iz Kranja ob 8.25, odhod z Jezerskega ob 19. Povratna vozovnica 35 din.
cp
r i napornem hišnimi delu poživite kožo
s pravilno nego!
Velik vlom pri belem dnevu
Tatovi odnesli zlatnine in drugih stvari za 200.000 din
Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, 27. maja.
Prebivalce v vasi Cvetkovci je danes močno razburil vlom, ki je bil izvršen pri belem dnevu. Tam imata svojo hišo ter posestvo polbrata Ivan Hergula ter Anton Janžekovič. Pred par leti sta se vrnila iz Amerike, kjer sta bivala več let. Ker sta bila skrbna ter varčna, sta si tam prihranila precej denarja. Pred kratkim se je preselila k njima še njuna sestra, ki je bivala do zdaj v Varaždinu. Danes zjutraj so se odpravili vsi trije od hiše na delo, hišo pa so zaklenili. Čez poldrugo uro so se vrnili, ko so presenečeni zapazili, da so zunanja vrata odprta. Takoj jim je bilo jasno, da so bili v hiši tatovi. Po sobah je bilo vse razmetano, omare vse odprte, ravno tako tudi kovčegi, postelje pa so bile razmetane. Neznani tatovi so odnesli 1570 din gotovine, več hranilnih knjižic, ameriške duplikate (vrednostni papirji), zlato moško uro, 2 zlati verižici, zlate prstane ter razne srebrne predmete. Nadalje 4 moške obleke, svilene srajce, navadne srajce, 16 boljših brisač, 9 rjuh, samokres, orožni list ter prometno knjižico za kolo. Eno zlato uro ter en samokres so pustili. Ure niso našli, samokres pa je ležal na postelji. Skupna vrednost vseh ukradenih predmetov znaša čez 200.000 din. Orožniki, ki so bili takoj obveščeni o tatvini, so pridno na delu, da izsledijo tatove. Čudno je, da so bila vrata odprta s ključem, ki so ga potem našli v kuhinji. Tatovom so bile razmere v hiši dobro znane. Ljudi svarimo pred nakupom teh reči, ker jih bodo tatovi gotovo skušali prodati. K sreči so pustili sobo, v kateri stanuje sestra, pri miru, ker tudi tam bi dobili razne vrednosti
En vlomilec prijel v Mariboru
Maribor, 28. maja.
Vloma v Cvetkovcih sta bila osumljena dva mlada fanta, ki so ju opazili na cesti proti Ptuju, pa so domnevali, da sta šla naprej v Maribor. Danes dopoldne so mariborski detektivi v spremstvu orožnikov s Ptujskega polja preiskali trg, kjer
se po navadi taki sumljivi ptički shajajo, ter so res kmalu naleteli na mladega, kakih 20 let starega fanta, ki je bil oblečen v nekoliko preveliko elegantno obleko. Prijeli so ga, fant je nekaj časa tajil, nazadnje pa ga je prevzel strah ter je priznal, da je skupaj i nekim drugim tovarišem izvršil vlom v Cvetkovcih. Fant je doma iz Zvaba pri Sv. Tomažu v Slov. goricah. Pri njem so našli samo nekaj denarja in zlato uro, vse. drugo pa pravi, da je vzel njegov tovariš, katerega policija še išče.
Velika lalvina v Savinjski dolini
V Grajski vasi pri Gomilskcm so bile posestniku Ivanu Šlandru že več let zaporedoma ukradene velike množine hmelja, velikanske količine krasnega lesa, nadalje več sto metrskih stotov sena, živina, hmeljski drogovi, sadje, sadjevec, žito itd., z eno besedo, ti nepridipravi so kradli vse, karkoli jim je prišlo pod roko. Pred kratkim časom je pa zopet ta silno dobro organizirana tatinska tolpa ukradla temu posestniku iz njegove shrambe velike množine živinske krme. V to grdo in umazano zadevo je zapletenih tudi več uglednih lesnih in hmeljskih trgovcev. Ta vsega pomilovanja vredni posestnik, ki ima že več let umobolno ženo, pet malih otročičev in razen tega je še on sam vojni invalid, trpi ogromno škodo. Čudno pa je, da orožni-štvo krivcev ne more izslediti, čeprav so ti že znani in se v javnosti o njih že splošno govori.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtja in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 časa »Franz-Joseiove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Hnožice ljudstva na kmečkem taboru t Vojni ku pri Celju na Vnebohod dne 26. maja 1938.
Foto-atelje Pelikan, Celje
90 let rojskega Rudarja
Sv. Peter v Sav. dolini, 29. maja.
Odličen mož savinjske šempelrske župnije Žgank Anton, po domače roj-ski Rudar, dopolni z današnjim dnem celih 90 let. Izredni jubilant, čigar sliko vidimo tukaj, je kre-menit katoliški Slovenec in kot tak je znan širom Savinjske doline. Še kot dcvetdesetletnik je mladeniško čil in vesel. V njegovo ugledno hišo na Rojah arihaja skozi desetletja katoliško časopisje. Svojo zrelo politično zavednost je pokazal še pri zadnjih volitvah, ko je z agitacijo od moža do moža snubil volivce za stranko, kateri na-čeluje naš vodja g. minister dr Korošec. Slavljenec očka Kudar je v gospodarskih zadevah vsakomur postrežljiv. Veseli ga, če more bližnjemu dobro storiti Mnoge cerkve in zasebnike je biagodušno obdaroval s finim savinjskim pe-
Ali poznate naše binkoštne cene za čevlje?
Otroški rujavi, nizki....................Din 16-—
„ lakasti, „ .................... „	24"—
beli, birmanski................... ,	53"-—
fantovski rujavi in črni, nizki ............... „	66-—
damski rujavi in črni, z usnjenimi podplati......... „	68-—
moški „ „ „ nizki, s usnjenimi podplati...... ,	78-—
Mestni trg 26	fini. nrisper, Ljubljana Stritarjeva ulica 1—3
skom, s katerim on bogato razpolaga. Pri revežih in siromakih jo njegova hiša dobro zapisana in /a dobrodelne in pobožne ustanove ima vedno odprte roke.
Očka Kudar je znan daleč naokoli po duhoviti, njemu lastni šaljivosti, ki pa ni brez. jedra. Z dostojno šaljivo besedo zna poučiti in privabiti na vsak še. tako kisel obraz vesel na-ineh. Zdravniške pomoči v 90 letih ni potreboval. Gre še danes vojaško pokoncu; če pa prime kot star preizkušen voznr za bič, napravi ob strani svojih vprežnih konjičev tresk in pok tako močno, da slišijo njegov bičevni strel v daljavo in pravijo: halo, oč.ka Kudar pokajo. Častitljivi veteran Savinjske doline, očka Kudar, je v svojih devetdesetih letih preživel 3 cesarje, 2 kralja, 4 papeže, 4 škofe, 6 šempetr-skih župnikov in 8 žempetrskih županov.
Naj zdrava savinjska sapa boža cvetoče lice častitljivega slavljenea še let deset, da bo dopolnil sto, če volja božja je tako.
Ptuj
Prosvetno društvo Ptuj vabi k predavanju o našem narodnoobrambnem delu, ki bo v torek, dne 31. maja, ob 8 zvečer v društveni sobi v minorit-skem samostanu. Pridite vsi!
Železniki
Svoj praznik 30-letnega dela bo proslavilo naše Prosvetno društvo s sledečim sporedom: Na binkoštno nedeljo 5. junija bo ob 8 zvečer na trgu pred župno cerkvijo predstava »Mikk>ve Zal««, govor rojaka g. prof. Fr. Kobiarja, pet {v in godftta. Na binkoštni ponedeljek, 6. junija, tio ob 10 v župni cerkvi sv. maša za pokojne člane društva; govor in sv. mašo bo imel predsednik Prosvetne zveze, vseuč. prof. dr. Fr. Ks. Lukman. Po maši Ivo na pokopališču .«|K>niinskn poklonitev pokojnim in govor. Popoldne istega dne ob 13 bo sprevod skozi Železnike, ob 14 večernice. ob 15 javni mladinski iu telovadni nastop.
Praznih 40. pešpolha
Ljubljana, 29. maja.
40. pehotni pešpolk, ki nosi naziv »Triglavski«, je danes praznoval 20. obletnico svoje ustanovitve in obenem slavil junaške borbe svojega prednika, slovenskega planinskega polka, v Kotlah ob priliki koroške ofenzive 1. 1919. Na to »slavo« priljubljenega polka se je na dvorišču vojašnico zbralo najuglednejše občinstvo, da da priznanje polku in vojski za stanovitne straže. Med uglednimi gosti polka je bil g. ban dr. Natlačen s tajnikom dr. Kovačičem, zastopnik škofa kanonik in mestni župnik dr. Klinar, zastopnik predsednika apelacijskega sodišča sodnik dr. Strasser, višji državni pravdnik dr, Kravina, v imenu finančne direkcije višji fin. svetnik Mozetič, univerzo sta zastopala univerzitetna profesorja dr. Kelemina in dr. Sajo-vic, v imenu mestnega župana se je slovesnosti udeležil podžupan dr. Ravnihar; poleg teh pa še mnogi zastopniki organizacij in društev, tako dr. Boris Orel za Aeroklub, dr. Kodre za Gasilsko zajednico, dr. Luk-man za Prosvetno zvezo, šempetrski župnik Alojzij Košmerlj, okrajni glavar dr, Mavčič, zastopnik policijske uprave Leopold Rijaveo in še mnogi drugi re-prezentanti našega javnega življenja. Zlasti številno pa so bili zastopani člani Legije koroških borcev, med njimi tudi Štefan Levičnik, odlikovan s Karadjordje-vo zvezdo. 40. polk je gostom na dvorišču vojašnice postavil lično uto, ki jih je branila pred rahlim dežjem, ki je kmalu po začetku slovesnosti pričel padati, ki pa vojske seveda ni zmotil Pred uto za povabljene goste so stali častniki polka, med njimi pa pomočnik poveljnika divizije general Dodič in poveljnik topništva v diviziji general Živojin Pavlovič. Ob asistenci domačina polkovnika Mašiča so najprej vojaški duhovniki
V nedeljo, dne 29. maja 1938
Gledališče
Drama: Nedelja, 20. maja: »Zadrega nad zadrego«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 30. maja: »Ženitev«. Red Sreda. — Torek, 31. maja: Zaprto. — Sreda, 1. junija: »Ženitev«. Red A.
Opera: Nedelja, 29. maja: »Trubadur«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek. 30. maja: Zaprto. — Torek, 31. maja: Zaprto. — Sreda, 1. junija: »Manon Leseaut«. Red Sreda.

Prireditve in zabave
Koncert bolgarskih železničarjev v Ljubljani.
V nedeljo 5. junija t. I. priredi bolgarski Rusen-ski železničarski pevski zbor svoj koncert v dvorani Glasbene Matice. Pričetek koncerta ob 10.30 dopoldne. Na koncertu se bodo izvajala dela bolgarskih komponistov Hristova, Bojadžijeva, Stoja-nova, Morfova, Manolova, Behterova ter našega domačega skladatelja S. Mokranjca. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice po cenah: sedeži 20, 15, 12, 10, 8 din, ter stojišča po 5 din. Dirigent je Marin Nikolov, ki je prav tako železničar. Pevske zbor ima ime po kraju Ruse teT je na svojih turnejah dosegel lepe uspehe. Bili 60 že večkrat tudi v inozemstvu. Zbor je bil ustanovljen 1. 1930 od železničarjev samih ter je na tekmovanjih dosegel več prvih mest.
ČffiSS S' '7'kere'e cenen
za hirmanlka!
20 različnih vrst do Din 200 — Ogromna izbira! Strokovni pouk!
Foto-drogerija .HermeS*. Miklošič. 30
Sestanki
Geografsko društvo obvešča svoje člane, da bo izredni občni zbor v ponedeljek, 30. t. m., ob 17.30 v Geografskem institutu univerze, in ne dne 31., kakor je bilo prvotno pomotoma javljeno. — Vljudno vabljeni!
Slomškova družba — podružnica za mesto Ljubljana vabi vse svoje člane na redni sestanek, ki bo v petek 3. junija ob 20 v poslopju I. drž. meš. ljudske šole v Ljubljani. Na programu je poleg drugega zanimivo predavanje direktorja našega učiteljišča g. Dolenca o snovi: »Iz šolske prakse v Mostarju«. Pridite vsi!
Ljubljanski mešani in moški zbori imajo v ponedeljek 30. t. m. ob 20 vajo v Ilubadovi dvorani Glasbene Matice. — Župna irprava.
Fantovski odsek v Šiški priredi v četrtek, 2. junija farni sestanek. Na sporedu je film, ki nam kaže zlet v bratsko Prago.
Vzorlasta? svila
z okusom izbrani vzorci, ki Vam bodo u gaj nI i pri
BRATA VLAJ, Wolfova ulica 5
Cerkveni vestnik
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Junijska pobožnost. Prihodnjo sredo, dne 1. junija, se prične relomesečno češčenje Srca Jezusovega. Vsako jutro lto ob 0 sv. maša s peljem pred izpostavljenim Najsvetejšim. Vsak večer bo ob 'A8 kratek govor in litanije Srca Jezusovega, Predmet govorov: Družina, ustanova Srca Jezusovega.
Bratovščina sv. Resnjoga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 2. junija v Uršulinski cerkvi. Zjutraj ob petih bo prva sv. maša, ob pol šestih pridiga in oii šestih sv. maša z blagoslovom zn žive in rajne člane bratovščine. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da so v obilnem številu udeleže v četrtek evharistične pobož-nosti v Uršulinski cerkvi.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek. Resljeva cesta 1; mr. Bnhovec. Kongresni trg 12, in mr. Komotnr. Vič. — V ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar. Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste.
po pravoslavnem, muslimanskem in katoliškem obredu opravili cerkveni del slovesnosti, nato pa je domačin Mašič nagovoril zbrani polk z izklesanim nagovorom, v katerem je v najznačilnejših potezah označil težko pot srbske vojske in opisal začetke sedanjega 40. polka »Triglavskega«. Ko je 6 sonornim glasom, s katerim je mojstrsko obvladal sicer veliko dvorišče, pozval zbrani polk, naj vzklikne v pozdrav kralju in kraljevskemu domu, je vse dvorišče zaorilo y enem samem »Živijo!«, ki je trikrat mogočno odmeval med objekti. Nato je general Dodič polku čestital slavo in se potem v imenu vojske zahvalil vsem udeležencem, ki so se vabilu domačina odzvali. Medtem se je polk razvrstil v red in strumno ob sviranju godbe izvedel mimohod, ob katerem se navzoči niso mogli načuditi, koliko je vaja napravila iz teh vojakov, ki so korakali v polku, ki so pa pred 40 dnevi nosili še civilno obleko. Dones so že korakali v slavnostnem pohodu! Nato je domačin s častniki polka povabil vse goste v prostorno, lepo okrašeno dvorano, kjer so že bile pripravljene pogrnjene mize. Tu so sc gostje zadržali dolgo čez opol dansko uro in porabili priliko, da se požive in poglobe stiki med vojsko in civilnim prebivalstvom Bila je to lepa družba, ki so jo ugledne dame, med njimi ga. Do-dičeva, ga. Pavlovičeva, ga. Natlačenova, ga. livano-vičeva, ga. Mašičeva in mnoge zastopnice ženskih združenj poživljale in ji dale ton visoke družabnosti. V neprisiljeni zabavi in pozorni postrežbi častnikov polka, je hitro potekel čas, in ko so se gostje razhajali, so z vidnim zadovoljstvom domačina čestitali za tako lepi aranžma »slave«, generalu Dodiču kot zastopniku najvišjega poveljnika vse vojske v dravski banovini pa so se zahvalili za prijetne trenutke, ki so jih preživeli z našo vojsko.
1 Slovesen družbeni shod ima danes popoldne ob šestih križanska moška in mladeniška kongre-gacija v proslavo prvega glavnega družbenega praznika Marije pomočnice. Po govoru darovanje za namene družbe. — Pred cerkvenim shodom ob petih članski sestanek v dvorani, ki naj se ga udeleže V6i družbeniki.
1 Društvo »Jeglič« proslavi obletnico rojstva nadškofa dr. Jegliča danes s sveto mašo ob 8 zjutraj, ki jo bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice daroval zanj ravnatelj g. dr. Breznik. V ponedeljek ob pol 9 zvečeT pa bo v Rokodelskem domu ob skiop-tični sliki in filmu govoril o življenju in delu našega ustanovitelja župnik g. M. Jenko. Tovariši, počastite v obilnem številu Jegličev spomini
1 Johann Strauss dirigira v Ljubljani. Dne 3. junija bo ob 9 zvečer v Ljubljani v dvorani kina Union zanimiv koncertni večer. Nastopil bo namreč orkester kraljeve garde iz Belgrada z 11 točkami. Devet od teh bodo sami valčki, oziroma uverture iz oper in operet, ki jih je zložil Johann Strauss II., sin osnovatelja Straussove umetniške družine in znanega utemeljitelja dunajskega valčka, ki ga je potem Johann Strauss II. izpopolnil in dvignil na umetniško višino. Vnuk Jo-hanna Straussal, Johann Strauss III je sin tretjega sina Johanna Straussa I. Edvarda Straussa, ki je bil tudi slavni komponist in dirigent valčkov, Johann Strauss III. pa je prav tako postal slaven dirigent, saj je dirigiral že nad 9000 koncertov. Tudi na ljubljanskem koncertu bo dirigiral 9 točk, ki so delo Johanna Straussa II„ dve točki, to je Wagnerjev uvod v »Tann-hiiuser« in pa zadnjo točko, ki obsega dvoje skladb južno-slovanskih skladateljev dr. Milojeviča in Go-tovca, pa bo dirigiral višji vojaški kapelnik Dragotin Živanovič, ki je Ljubljančanom dobro znan, saj je bil dolgo časa dirigent vojaške godbe v Ljubljani.
1 Prijave za vpis na vadnico. Starši, ki žele sina 5 ali hčerko vpisati na vadnico drž. učiteljišča v Ljubljani, naj se oglase v pisarni ravnateljstva v sredo, 1. junija/ med 8 in 12, ter naj izroče ravnateljstvu krstni list ali družinsko knjižico in potrdilo o cepljenih kozah. Tistim staršem, ki so to že storili, ni treba ponovno prijaviti otrok za vpis. Vsi otroci, ki se bodo ali so se že prijavili za vstop na vadnico, naj pridejo k zdravniškemu pregledu na šolsko polikliniko (Gledališka ulica 7), in sicer dečki v torek, 7. junija, deklice v sredo 8. junija, vsakokrat od 8 do 11 ure. V petek, 10. junija, zjutraj bo na oglasni deski v veži moškega učiteljišča razglašeno, kateri učenci so sprejeti. Tistim učencem, ki ne bodo mogli biti sprejeti, se bodo priloge vrnile. V ta namen naj se zglasijo njih starši v teku petka dne 10. junija dopoldne v tajniški sobi (moško učiteljišče, I. nadstropje).
1 Fantovski tabor v Vodicah. Za današnji fantovski tabor v Vodicah je avtobusno podjetje O. Žužek oskrbelo podvojene vožnje. Iz Ljubljane bo pomožni avtobus odpeljal že ob 7, redni pa po nedeljskem voznem redu ob 7.10. Tako bosta tudi iz Kranja odpeljala dva avtobusa v presledku deset minut (8.50 in 9). Opoldne bo pomožni voz odpeljal iz Vodic v Ljubljano in se ob tri četrt na 1 6pet vračal. Zvečer bo izredni voz vozil po potrebi, redni po voznem redu. Zveze so torej ugodne, zato danes vsi v Vodice!
KINO KODELJEVO iS
Danes ob 4., pol 6., in pol 9 uri (ob 4. znižane cene)
Borba za dete
Willy Biirgel — Lilian Harvey Dodatek Shakespeare-jeva komedija:
Kar hočete Elisabeth Berger
I Treznostni teden. Pri podpisih proglasa »Slovenski javnosti« je izpadla vrstica s podpisom »Slovenska krščanska ženska zveza«. Vljudno prosimo javnost, da vzame to na znanje. Otvoritev treznostnega tedna bo danes dopoldne ob 10 v dvorani akademskega doma na Miklošičevi cesti. K otvoritvi vljudno vabimo. V
ponedeljek zvečer ob 20 bo istotam prvo predavanje v treznostnem tednu, in sicer: dr. Ivo Pire: Vpliv alkohola na zdravstveno strukturo Slovenije in dr. Marin-čič: Organizacija in delo protialkoholnih dispanzerjev.
K predavanju vljudno vabimo.
I Še do petka zvečer oddane obleko v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetlolika-nje perila izgotovi sigurno do binkoštnih praznikov tovarna .los. Reich.
1 Obleke kemično čisti, parno lika: Šimenc, Kolodvorska ul. 8.
1 Združeni zasebni in trgovski nameščenci Slovenije, podružnica Ljubljana. Vse člane in članico našega društva opozarjamo nn izlet, ki ga priredijo skupno vso ljubljanskem podružnice dne 19. junija t. i. v Slovenjgradee nn tombolo naše tamkajšnje podružnice. Izlet bo celodneven. Iz Ljubljane se odpeljemo v nedeljo zjutraj z elegantnim, odprtim avtobusom, vrnemo se zvečer. Stroški so malenkostni ter jih bo vsakdo zmogel. Vse podrobne informacije dajo tajnik društva tov. Slavko Zupan, Ljubljana Čopova ul. 1, pritličje. Istotam se »prejemajo tudi prijave.. — Odbor.
Srajce, kravate, Karničnik, Nebotičnik.
I Strokovna konferenca socialnih in zdravstvenih referentov v Zvezi mest včlanjenih občin se je prr-čela včeraj popoldne v velik«' dvorani mestnega magistrata in bo trajala tudi še danes, ko si udeleženci ogledajo razne socialne in zdravstvene ustanove. Važni konfercnci, ki bo razpravljala o notranjem poslovanju in praksi teh referatov, bo predsedoval podžupan ur. Vladimir Ravnihar. Ilkraii z ljubljansko konferenco
je pa v Belgradu konferenca tehničnih referentov ter na njej Ljubljano zastopajo ravnatelj tehničnega oddelka inž. Albert Poženel, višji gradbeni svetnik inž. Mat-ko Mačkovšek ter mestni arhitekt inž. Vinko Lenarčič. Belgrajska konferenca se bo predvsem pečala z izvajanjem gradbenega zakona in z vprašanji regulacije. Ravnatelj higienskega zavoda dr. Ivo Pire bo na ljubljanski konferenci zastopal ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Na povabilo zagrebške občine se udeleženci iz Ljubljane odpeljejo še v Zagreb na ogled socialnih zavodov.
1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana. Gosposka ul. 7.
1 Cvetličarna Bajt se je preselila v Frančiškansko ulico — »Rož a«.
Jubilej zaslužnega šolnika
IM^it
Danes obhaja svoj 60. god g. Kuno Hočevar, ravnatelj III. realne gimnazije v Ljubljani. Včeraj mu je čestital profesorski zbor in vse gimnazijsko dijaštvo, ki mu je zapelo pod vodstvom prof. Schwei-gerja Viktorja pesem »Bog živi Te, voditelj naš!« V imenu vseh študentov mu je izrekel čestitke k jubileju in mu izročil velik krasen šopek nageljnov. G. ravnatelj se je šolski mladini in tov. profesorjem iskreno zahvalil. Dijaški moški zbor pa je še posebno izkazal čast visokemu jubilantu, ko mu je snoči ob 8 zapel podoknico. V prihodnjih dneh pa mu še profesorski zbor priredi družabni večer v proslavo šestdeeelletnice.
Ravnatelj Hočevar se je rodil v Črnomlju 26. maja 1878, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, nato pa se je vpisal na dunajsko vseučilišče, kjer je študiral klasično jezikoslovje in slavistiko. Svojo profesorsko službo je nastopil kot suplent ha klasični gimnaziji v Ljubljani 1. 1903., po dveh letih je odšel na gimnazijo v Kočevje, leta 1909. pa se je zopet vrnil v Ljubljano, kjer je najprej služboval na klasični gimnaziji kot profesor, 1. 1926. pa je postal ravnatelj III. realne gimnazije, kjer po 12 letih ravnateljevanja obhaja sedaj šestdesetletnlco svojega življenja.
Ravnatelj K. Hočevar v našem javnem življenju ni neznan, saj je odlično sodeloval pri izdajanju VViesthalerjevega slovarja, zlasti je pa pomembno in koristno njegovo delovanje v najrazličnejših prosvetnih, humanitarnih in narodnih društvih, tako pri Rdečem križu, Belokranjskem društvu, pri Profesorskem društvu in drugod. V vseh teh društvih ni deloval samo kot aktiven član, marveč tudi kot večkraten odbornik in celo kot predsednik. Tudi v povsem strokovnih društvih in uradnih odborih deluje, tako je član izpitne komisije za strokovne profesorske izpite, član komisije za ocenjevanje profesorjev pri prosvetnem oddelku banske uprave itd
K jubileju g. ravnatelja tudi mi iskreno čestitamo.
Slovenija Vas vabi!
DOBRNA. PRI CELJU
Zdravilišče za srčne, živčno, ionske bolezni ter počitka potrobne. Pred- in poseziona: 15. IV. do 30. VI. in 1. IX. do 31. X. 20-dnevno paušalno zdravljenje: za državne nameščence 1100, 1250 in 1450 dinarjev; v ceni je vee vštoto, tudi vožnja z avtobusom iz Celja v Dobrno in nazaj. Ostali plačajo 1350, 1500 in 1650 din. Prospekti direktno ali pri Putniku.
Ze 900 let zdravi
ROGAŠKA SLATINA
s svojo čudodelno močjo vso bolezni želodca, čreves, ledvic, žolčnih kamnov itd.
Vsa sredstva za zdravljenje Najmodernejše urejen nov hotel s 86 sobami. Plavalni bazen popolnoma preurejen. Prvovrstna godba. Bazne prireditve za zabavo in razvedrilo. Tenis in drugo.
V pred- in posezoni popusti. Posluje celo leto. Znameniti zdravilni vrelci:
TEMPEL STYRIA DONAT
Prospekte to informacije brezpla&no.
Zdravilišče Rogaška Slatina.
Tujsko prometna zveza »Futnik«, Maribor.
Pomoč poplcsvljencem
Poplavljcncem ljutomerskega, murskoso-boškega in lendavskega okraja je gospod ban kot prvo pomoč podelil 100.000 dinarjev in 50 nakaznic za brezplačen prevoz ljudske hrane
in krme. V vseh telj okrajih nalašč zato postavljene komisije ocenjujejo škodo in ukrepajo o najnujnejših merah, da se obnove kulture in zavarujejo jesenski sadeži.
Železniška nesreča
Slovenj Gradec, 28. maja.
Na progi Mislinje—Slovenj Gradec se je danes ob 13.50 zgodila velika železniška nesreča. Pretrgal se je tovorni vlak, sestavljen iz 9 vagonov, ki so bili naloženi z lesom in so zdrveli z naglico 80 km proti Slovenjemu Gradcu (med Mislinjem in SJovenjim Gradcem je 200 m višinske razlike), kjer so se pred postajo v tretjem tiru iztirili in razbili, K sreči ni bilo človeških žrtev, ker so delavci takoj jx>skakali iz vagonov. Z derezine, ki je vozila za vlakom, so sekcijski uradniki v trenutku po-skakali, vozilo samo pa se je razbilo. Škoda je ogromna.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob pol 15
popoldne in ob pol 9 zvečer največji pevski film »Cvetoči španski bezeg«. V glavni vlogi Jeanette Mac Donald in Nelson Eddy.
Tako dragocenih daril
Vam pač še nihč@ ni nudil!

Na sliki sta dva krasna fotografska aparata, ki si jih poleg drugih štirih lahko ogledate v izlozbi Drocsorlje »Hermes«, Miklošičevo cesta 30 v Ljubljani. — Najlepši, največ vreden je brez dvoma Rollelconk aparat z zrcalno refleksno kamero, ki daje v iskalu popolnoma verno sliko, kakor jo dobile na fi^nu. — Objektiv VTriotar« ima veliko svetlobnost 1:3,5. Aparat ima Zeissovo optiko. Krasen je tudi drugi aparat »Vario« \Virgin Gevviroll z objektivom 1:4,5. — Ta dva dragocena aparata in še itiri druge je »Slovenec« namenil zastonj svojim naročnikom oziroma kupovalcem. — štiri, aparate je dobavila drogerija »Hermes«, ki ima veliko zalogo najmodernejših znamk fotografskih aparatov.
152 nagrad, ki so vredne nad 100,000 dinarjev, čaka
vse nove naročnike »Slovenca«, ki se nanj naroče najmanj za 3 mesece in plačajo do 12 julija t. 1. trimesečno naročnino —
vse sedanje naročnike, ki so naročeni na dnevnega »Slovenca« že najmanj tri mesece in kl bodo imeli naročnino plačano tudi za mesec, v katerem bo žrebanje —
vse, ki nam bodo poslali do 12. julija t. 1. 50 izrezkov z rdečim žigom iz »Slovenca«, ozir. tiskanih odrezkov iz nedeljske priloge »Slovenca«.
Le oni imajo lahko srečo, ki jo skušajo doseči!
Zato se takoj naročite na najboljši slovenski dnevnik »Slovenec«
Lastništoo „Slovenca
«v
s
1900 let zasuto mesto vstaja na dan
Herkulaneum pod Vezuvom so začeti odkopavati pred 200 leti Pravo izkopavanje pa se je začelo pred U leti. Velike umetniške vrednosti prihajajo na dan
m/mmmi mm •s-sr«
r Hpppj^ppgji

Doslej izkopano mesto Herkulaneum
Leta 79 po Kristusu je ognjenik Vezuv zasul tri lepa rimska mesta: Pompeje, Stabium in Her-kulanum. Pompeje svet že do dobra pozna in so tamkaj odkrili že vse nekdanje mesto, dasi so začeli odkopavati nekaj let kasneje kakor pa Herkulaneum.
Prvikrat so začelli kopati na tistem kraju, kjer je stalo nesrečno mesto Herkulaneum, leta 1719. Toda takrat se je tisto odkopavanje arheologom in inženirjem zdelo preveč težavno. Ko so pozneje začeli odkopavati Pompeje, je bila stvar bolj enostavna, ker so bili Pompeji pokriti zgolj s pepelom in izmečki ognjenika. Herkulaneum pa je pokril ne le ognjeniški pepel, temveč ga je že takrat in še večkrat pozneje zasula globoka plast vroče lave. Ponekod je plast lave nad nekdanjim mestom debela 12 do 15 metrov. Ta lava 6e je etrdila in je tako nad mestom nastal silen oklep debele trde snovi. Nad lavo pa je v teku stoletij nastala še nova 2 do 3 metre debela plast preti, na kateri se je razbohotilo razno rastlinje.
Preprosti začetki pred 200 leti
Takrat so v kraljestvu Neapelj vladali bur-bonski kralji španske rodovine. Raziskovalci v burbonslti dobi so šli na delo tako, da eo za poskušajo vrtali v zemljo skozi trde plasti lave jaške in luknje, skozi katere so se potem spuščali v glo-bočino, da so prišli v zasuto mesto. V mestu so potem dolbli hodnike kar na slepo srečo, kje bodo naleteli na kako starinsko posebnost. Mnogo dragocenosti so tako spravili na beli dan. Našli eo dragocene kipe in slikarije, ki so jih potem postavili v narodni muzej v Neaplju. Večina predmetov v neapeljskem muzeju ni iz Pompejev, temveč iz Herkulana. Ob takem izkopavanju pa je razumljivo, da je bilo uničenega premnogo dragocenega gradiva. Kdo bi mogel presoditi, koliko krasnih stvari so razdejali delavci, ko so lomastili po hodnikih s krampi in rovnicami. Še več nabranega blaga pa so nepoklicani ljudje pokradli jn prodali.
Celo ugledni znanstveniki so dejali, da je neumno, ko bi se lotili odkrivati Herkulaneum tako, kakor so odkrivali Pompeje, ker ne gre, da bi razbijali in odvažali debele plasti strjene lave in da tudi ne gre, delati škodo. Pomisliti je namreč treba, da je medtem v tisoč letih nad zasutim mestom zrastla cela vas Resina, ki bi jo bilo treba podreti, če bi hoteli odkriti vse mesto. Tako so ee ves čas zadovoljevali le s tem, da so tu iu tam vrtali v zemljo globoke jaške in se po njih spuščali v globočino, kjer eo delali vodoravne rove in odkrivali pod zemljo.
Vojaški inženirji mesto strokovnjakov
Neapeljska burbemska vlada, ki je sicer podpirala težnje, da bi se starine nekdanjega rimskega mesta rešile in spravile na dan, ni imela pametnega vpogleda v važnost cele stvari. Izkopavanje je namreč izročila vojaškim inženirjem, ne pa strokovnjakom. In ti vojaški inženirji so začeli kopati za starinami v zemlji, kakor bi bili kopali v kakem rudniku. Z lopatami in krampi so se lotili tega dela, ki ga je nadziral višji častnik neapeljske armade. Ta je bil tudi dolžan pregledati vse gradivo, kolikor so ga zmetali na dan, ter ga oceniti po umetniški vrednosti.
Zato so znanstveniki zaradi tega izkopavanja večkrat hudo ropotali z vojaštvom. Pa tudi častniki sami niso bili kaj prida zadovoljni s tem novim delom. Najhuje se je pač godilo polkovniku inženirskega zbora neapeljske vojske, ki se je pisal Alcubierre. Ta je moral večkrat v tiste podzemske hodnike, kjer si je nazadnje nakopal hudo revmo, zraven pa so ga znanstveniki še vedno pikali.
Tudi voiak je cenil umetniško delo
Stari vojščak in bojevnik polkovnik Alcubierre je bil silno nesrečen čeprav si je na vso moč prizadeval, da hi vendar le dobro opravil svojo dolžnost. V svojih službenih poročilih, ki jih je pisal v španskem jeziku, je tožil, da mora iz gmote, pokrite z vlažno ilovico, presoditi, ali »ima v rokah dragocen kip, ali je ta kip gol ali oblečen, ali ima lase na glavi ali je plešask. Poleg te naloge, ki je bila za nestrokovnjaka brez dvoma pretežka, je pa siromak moral še razvozlavati najdene napise. To je dobremu možu bilo le preveč in se je tega dela le prerod iznebil. Tako pa je seveda trpelo izkopavanje samo.
Vendar moramo priznati, da je bil polkovnik Alcubierre vnet prijatelj umetnosti. Ko so njegovi lopatarji spodaj nekje odkrili prekrasno Tezejevo fresko, je napisal o tem navdušeno poročilo, v katerem veli, da je »slikar, ki je to slikal, daleč prekosil samega Rafaela«.
V Italiji do vojske delo počivalo
Ce se je izkopavanje v neapeljskem kraljestvu preprosto in nesmotrno izvrševalo, je pa potem, ko, je nastopila združena Italija, skoro docela zastalo. Pompeji so sicer vstajali na beli dan, Herkulaneum pa je obležalo v globočini. Znanstveniki pa niso izgubili smisla za to pokopano mesto, temveč so izposlovali, da je oblast vsaj okolico zavarovala in zagradila, da nihče ni mogel po mili volji brskati pod zemljo za starimi umetninami. Znanstveniki v tej dobi eo razvrščavali izkopanine in jih shranjevali v neapeljskem muzeju. Drugega niso mogli početi. Sicer je res, da so silili in priganjali, naj bi ee izkopavanja znova začela. Toda za kaj takega tedanja Italija ni imela dovolj denarja.
Malo pred svetovno vojsko je bila sprožena misel, naj bi se v ta namen začela med italijanskim narodom zbirati denarna sredstva. Iz te zbirke bi nastal velik sklad, iz katerega bi se plačevali veliki stroški izkopavanja. Preden pa je ta načrt dozorel, je izbruhnila svetovna vojna in vse je padlo v vodo. Tako je zasuto mesto Herkulaneum zopet več kakor eno desetletje počivalo v svojem grobu. Šele, ko je Mussolini zavladal v Italiji, je država tudi za te stvari imela na razpolago denar. Leta 1927 je bil za izkopavanje Herkulana določen večji denar. Mussolini je to nalogo izročil v roke znaega arheologa Majurija, ki se je odlikoval že pri izkopavanju Pompejev.
Italijanski kralj in časnikarji v Herkulanu
Kako je bilo takrat v Herkulanu, naj služi v pojasnilo tale zgodba, ki se je dogodila med povabljenimi časnikarji in kraljem Viktorjem Ema-nuelom v ulicah zasutega Herkulana. Tisti dan leta 1927, ko so hoteli slavnostno začeti izkopavati Herkulaneum, je bil naznanjen obisk 6amega kralja. Tudi inozemski časnikarji so bili povabljeni k tej slavnosti. Vsi zunanji časnikarji bi bili morali biti kralju predstavljeni zgoraj pri vhodu v zasuto mesto. Na stotine ljudi je čakalo okoli rdečega šotora, ki je bil kralju namenjen. Kralja pa, dasi je sicer zelo točen, ni bilo. Časnikarji so nekaj časa čakali, nazadnje pa so se odločili, da si, dokler ne pride kralj, saini ogledajo zasuto mesto pod zemljo. Šli so torej doli med razvaline. Sredi ozke ulice pa jim pride s svojim spremstvom naproti kralj, ki je neopazen prišel v Herkulanum in si ga pred slovesnostjo ogledoval. Bilo pa je kaj malo videti. Le nekaj starih zidov in razsutih hiš ob ozkih ulicah. Ko so časnikarji videli, kaj se je zgodilo brez njihove vednosti, so se postavili v vrsto ter pozdravili kralja. Švicarski časnikar, ki je bil določen za glavnega govrnika pri pozdravu je bil sprva v zadregi, nazadnje pa je sklenil, da' bo svoj pozdravni govor kar tukaj izustil. In tako se je zgodilo. Kralj je poslušal, nato pa je orokovičeno roko podal Švicarju. Dejal je, da mu je v veliko čast, da se snide z zastopniki svetovnega tiska sredi teh zgodovinskih krajev. Nekaj časa je po-niolčal, nato pa se je prijazno nasmehnil in dejal: »Sicer pa, gospodje, bodimo si odkriti, tukaj je
še kaj malo lepega videti.« Ministri so bili v zadregi ter so zatrjevali, da smo šele v začetku izkopanega mesta itd. Kralj pa se je prijazno po-smejal in se poslovil od časnikarjev.
Takrat se je začelo
Arheolog Majuri je začel takoj odkopavati tiste dele Herkulana, ki leže proti morju. Do leta 1929 je izkopal tri bloke hiš. Naslednja leta se je začel bližati glavnemu trgu-foru. Prvikrat so tedaj izkopali iz zasutih hiš imenitno ohranjene kose lesene opreme hiš, kar je bilo toliko bolj dragoceno, ker so v Pompejih dotlej izkopali le mar-
morno pohištvo. Na novo izkopani predmeti so dokazovali,, da v prejšnjih izkopavanjih niso vsega odnesli, marveč da je tukaj skritega še mnogo dragocenega blaga. Našli so prekrasna kiparska dola, slikarije, okrasne dele pohištva in tudi orodje. 2e dandanes jo Herkulaneum toliko izkopano mesto, da spodobno izpopolnjuje Pompeje, kar naj bi si zapomnil vsak |>otnik, ki se vozi po Italiji. Kdor si je ogledal Pompeje, naj ne zamudi tudi tega mesta.
Herkulaneum važnejši ho Pompeji
Samo 11 let znanstveno izkopujejo Herkula-neuiy. V tej kratki dobi se je opravičilo upanje, da bodo tukaj izkopali še čudovite stvari. Pomisliti je namreč treba, da je Herkulaneum imelo drugačen značaj kakor Pompeji. Pompeji je bilo sicer bogato in kulturno mesto, ni pa bilo zgolj mesto bogatašev. Herkulaneum pa je bilo mesto vil, kamor so bogati rimski patriciji hodili na letovišče. Zato je v tem pogledu tukaj pričakovati še mnogo znamenitih izkopanin.
se nosijo zdaj krajše
V popoldanskih urali vidifd povsod lepe, nežne oblel<e iz! svile, crepe georgetfa in sifona« ki so prav tako lepe kakor so pripravne. Te obleke so pa> tudi praktične: v bogati, blagi peni milnih lusk Lux jih brez truda operete tako, da so spet l<ot nove, in pri tem( njihove niti in barve prav nič ne trpe.
z a	p q i e t n <š'\ t k a vi i 11 e !
de Aa&toju tudi v- mAzJU vedi!
Ogenj, voda, vihar in kolera
Iz poljske Vilne poročajo: v okolici mesta Vilna sla preteklo sredo divjala dva velika požara, ki sta med drugim uničila tudi 4 človeška življenja. V vasi Šaltin je poleg gospodarskih poslopij zgorelo tudi 28 hiš. V plamenih sta zgoreli tudi dve ženski in dva otroka. — V vasi Kučki pa je zgorelo vsega skupaj 22 kmetij s 70 poslopji. Na obeh krajih so zažgali otroci.
Iz Teherana v Perziji prihaja tole poročilo: •Nad okolico mesteca Kouhpayeh pri Isfahanu se je utrgal oblak. Naliv je bil tako silen, da tamkaj že mnogo let kaj takega ne pomnijo. Voda je osem •vasi uničila. Uničenih je tudi mnogo namakalnih naprav. Pomladanska setev je vsa pokončana, takisto tudi mnogo živine. Doslej so ugotovili, da je osem ljudi utonilo, mnogo pa jih je močno poškodovanih. Ljudje so se pred povorlnijo zatekli na drevje. Voda pa je mnogo teh dreves izruvala in odnesla s seboj.
Nad Brazilijo v Južni Ameriki je divjal v začetku tega tedna velik vihar, ki je napravil veliko škodo. Ciklon je prihrumel iz Argentine ter zajel južni del Brazilije. Zlasti v okolici Curtyba je močno divjal. Razdejal je mnogo hiš in naseli j ter ugonobil velike črede živine, ki se je pasla na velikanskih pašnikih. Hiše so se pod viharjem kar sesedale in podirale. Pod razvalinami hiš je bilo ubitih 25 ljudi.
»Vaš oče je menda hudo zbolel. Upajmo, da ni kaka nalezljiva bolezen?«
»Tudi jaz mislim, da ni nevarnosti, da bi se je nalezel. Zdravnik pravi, da se je pri delu pretegnil.«
Kakor poročajo iz Kalkute v Indiji, se tamkaj kolera vedno bolj širi. V zadnjih 6 tednih je za kolero v teh krajih pomrlo že 3500 ljudi, medtem ko jo v istem času obolelo 7000 ljudi. Torej jih je pomrla polovica vseh, ki so oboleli za kolero. Ob svetih rekah Inda noč in dan sežigajo trupla tistih, ki 60 postali žrtev to hude kužne bolezni.
Žuželke 2500 metrov visoko v zraku
Francoski živaloslovec Bcrland je na svojih letalskih poletih dognal, da nekatere žuželke žive Jc 2500 m visoko v zraku. Čudno pa je, da so to po večini take žuželke, ki same težko letajo. Zato je presodil, da jc te živalce zagnala v tiste višine zračna struja ali veter. Bakterije pa so opazili tudi še više gori v zraku. Nekateri trde, da bakterije žive celo 20.000 m visoko, kar pa ni dognano in od nikoder potrjeno. Vsekakor pa jc res, da so v velikih balonih spustili v zrak tudi bakterijo. Balon se je dvignil res 20.000 m visoko. Ko se je vrnil na tla, so bile nekatere, pa ne vse, bakterije v njem še vedno žive. Iz tega pa seveda nc sledi, da bi same po sebi bakterije v teh višinah mogle dolgo živeti.
Če se je skladatelj Čajkovski odpravil še na tako kratko pot. mu je bilo zmeraj tako hudo in se mu je tako tožilo po domu, da ni mogel ne jesti ne spaii.
Svetovni evharistični kongres v Budimpešti
Trg junakov, kjer je glavno zborovanje svetovnega cvharistične ga kongresa.
Pri tiripi
dosežcte dober uspeh s Tocjfil tabletani. Ker mnogi zdravniki uradno potrjujejo o učinlcovitem delovanju Togal tablet, tudi Vi kupujte z zaupanjem to zdravilo.	—————	Vogal tablete se dobijo v vseh lekarnah.
Mladinski labori v Sloveniji
Na binkoštno nedeljo, 5. junija
Trbovlje	,
Tabor t Trbovljah se po svojem vzvišenem namenu in izrednem pomenu razlikuje od drugih taborov. Vsa tara se pripravlja na ta dan tudi z molitvijo. V četrtek se začne tridnevnica v čast sv. Duhu, da bi tabor rodil predvsem zaželene duhovne sadove. Zato bo prireditev potekala v dostojnem sijaju in brez veseljaČenja.
V soboto zvečer zaiiganje kresov po okoliških hribih. V nedeljo zjutraj budnica in obhod želez-ničarske godbe »Sloga* iz Trbovelj. Sprejem gostov ob 8 pri mariborskem, ob 9 pri ljubljanskem vlaku. Ob četrt na 10 sprevod z Delavsko godbo rfo rudniške restavracije na Vodah. Pozdrav gostov in priključitev ostalih udeležencev v sprevod, ki gre nato skozi trg Trbovlje na taborni prostor. Ob pol 11 sv. maša z ljudskim petjem. Po sv. maši govori. Ob pol 4 veliki okrožni telovadni nastop s sodelovanjem vseh sosednih. okrožij. Nastopi tudi izbrana vrsta t mednarodnimi telovadci.
Pokrovitelj g. minister dr. M. Krek se tabora osebno udeleži.
Pridite z zastavami! No plašite se 9labcga vremena! V tem primeru bo prireditev v vseh prostorih Društvenega doma. kjer je prostora za več tisoč ljudi.
Katoliški Slovenci, iskreno vabljeni!
Ma binkoštni ponedeljek, 6. 'uniia
Ormož
Za prosvetni tabor na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija, v Ormožu vlada med našo mladino veliko zanimanje. Popoldne bo telovadni nastop v parku ge. grofice Wurmbrand-Georgjevič. Prireditev b« mo- , gočna manifestacija naše slovenske in katoliške pro- ! svete v Prlekiji in priprava ter preizkušnja naših vrst za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani, katerega se naša mladina udeleži v lepem številu.
Sv. Jurij oh juž. žel.
Z veliko vnemo se pripravljajo fantje in dekleta 73. tabor prosvetnega društva na binkoštni ponedeljek, 6. junija. Na binkoštno nedeljo zvečer bo lepa akademija v dvorani Katoliškega doma. V ponedeljek zjutraj bo sprejem gostov in sprevod na letno telovadišče, kjer bo sv. maša, nato zborovanje. Popoldne bo telovadni nastop.
V nedel o, -12. junija
Rraslovče
Prosvetni tabor v Braslovčah pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Mihe Kreka bo dne 12. junija. Ob 9 sprevod iz Priželj proti Braslovčam. Blagoslov prapora. Pri sv. maši ljudsko petje. Nato zborovanje. Kosilo po zmernih cenah v gostilnah in pri šotorih. Ob 3 nastop savinjskega okrožja, dekliških krožkov in orodne vrste.
Dravograd
Morda poslednji med slovenskimi brati je sedaj prišel na vrsto tudi Dravograd, da se s prvim nastopom svoje mladine dostojno uvrsti v veliko občestvo katoliških Slovencev. 12. junija bo v Dravogradu prva prireditev slovenske katoliške mladine — v zgodovini. Bratje in sestre iz ostalega občestva katoliških Slovencev, pokažite, da z veseljem sprejemate
Anion Košir - 80 letnik
Tržič, 28. maja. Širna Gorenjska še ni pozabila na nekdanjega tržiškega zdravnika Tomaža Pirca, ki je trideset let zdravil Tržičane in številne okoličane ne samo z zdravili, ampak tudi z odkrito besedo, ki je na bolnika vedno vplivala. Navodilom tega ljudskega zdravnika se aepre-stano zahvaljuje tudi Frčarjev oče iz Bistrice, ki doživi v ponedeljek že 80 letnico svojega rojstva. Bolehen je zgubil v zgodnji mladosti mater, okušal jc trdi kruh čevljarskega vajenca, kot vojak je moral leta 1878. v Bosno in vsega bolnega so zavlekli tedaj kar v neko turško hišo, dokler ga niso poslali domov na dopust. In takrat mu je dal navodilo za vse življenje znameniti Pire, rekoč: »Zdravil ne bom dajal. Gorski mali pij, predvsem redno živi in — Bog Te varuj!« Po teh navodilih se je g. Košir ravnal vse dni in še danes jih ne pozabi. Domača zdravila, redno življenje in božje varstvo, to troje mu je vedno sveto, vse to priporoča tudi drugim z besedo in zgledom. Postal je najprej čevljarski mojster, a kmalu je kupil od sovaščanov srenjski svet, kjer je postavil sedanjo hišo in v njej odprl trgovino. Bila je to prva trgovina v vasi in spočetka kar združena s čevljarsko delavnico. Leta 1898. je odprl tudi gostilno in polagoma jc čevljarstvo opustil, da je svoje trgovske talente v različnih panogah mogel razvijati doma in da je mogel snovati tudi podružnice svoje trgovine v Kovorju, Križah, Dupljah, pod Tabrom, pri tržiški postaji in na Slapu. Prva žena mu je ob svoji smrti zapustila sedem majhnih otrok, ki so se morali vsi učiti obrti, a po očetovem zgledu so danes vsi v lastnih trgovskih in gostilniških obratih. Z drugo ženo je pripeljal otrokom nad vse dober nadomestek za mater, pa tudi veliko oporo gospodarskemu razvoju. In lansko leto je stopil čvrsti oče še tretjič pred oltar, da ima še dobro družico v letih, ko gleda zadovoljen na uspehe svojega življenja.
G. Košir pa ni samo vzoren gospodar in poštenjak, ampak tudi velik dobrotnik domače vasi in vseh dobrih naprav. Mnogo je že žrtvoval za prijazno ccr-kev sv. Jurija, na katero je dal vzidati leta 1933. tudi spominsko ploščo znamenitemu rojaku in prvemu ljubljanskemu škofu Lambergu. Vestno skrbi za vsa vaška znamenja in mnogo dobrega naredi tudi na tihem. V njegovi hiši je že stara navada, da ob zvonjenju moli eden domačih glasno in vsi obiskovalci trgovine in gostilne radi odgovarjajo. Dobri listi so stalno na mizi. Zvestemu naročniku »Slovenca« in »Domoljuba« čestitamo in ponavljamo Pirčevc voščilo: Bog Vas varuj!
nas najmlajše v 6vojo skupnost s tem, da se boste v nedeljo, dne 12. junija, od blizu in od daleč, v krojih, narodnih nošah, v civilu z znaki, peš in na konjih ter ua vozovih udeležili našega mladinskega tabora, katerega prireja koroško okrožje fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Ob pol 8 na postaji sprejem gostov in formiranje sprevoda skozi Dravograd, slovesna maša in generalna vaja, popoldne ob pol 4 velik telovadni nastop.
Kamnica pri Mariboru
V nedeljo, dne 12. junija priredi Slomškovo fantovsko okrožje s sodelovanjem dekliških krožkov velik mladinski praznik s sledečim sporedom: dopoldne ob devetih zbiranje udeležencev v Tomšičevem drevoredu v Mariboru, sprevod v Kam-nico, kjer bo ob 10 pridiga in nato sv. maša na prostem, popoldne ob pol štirih pri Dolinškovi drevesnici telovadni nastop članov, članic in naraščaja. Odzovite se vabilu mladine in pridite.
Novo mesto
Mladinski tabor v Novem mestu zavzema vedno večji obseg. Z okrožnicami in plakati so obveščeni že vsi odseki in krožki okrožja Novo mesto in povabljena tudi sosednja okrožja. Prijave so od povsod zelo številne. Spored ostane, kakor je bilo javljeno, za telovadbo so zagotovljeni tudi odlični orodni telovadci od drugod. Dolenjski fantje in dekleta, pogum in na svidenje! Prijatelji, 12. junij si rezervirajte za Novo mesto! Podrobna navodila dobite pravočasno po okrožnicah in časopisju.
Šmattin pri Kranju
V nedeljo, 12. junija, priredi kranjsko fantovsko okrožje skupno s sodelovanjem dekliških odsekov kranjskega okraja mladinski tabor v Štnartnem pri Kranju. Zjutraj ob pol 8 zbiranje na Laborah, nato sprevod v Šmartno, kjer bo ob 9 sv. maša na prostem. Po sv. maši tabor. Popoldne ob 2 slovesne litanije v šmartinski cerkvi. Po litanijah ob 3 javen telovadni nastop vseh skupin kranjskega okrožja.
Vič
Prosvetni tabor dne 12, junija bo javna manifestacija katoliške in slovenske misli na Viču. Ta dan bomo pozdravili v svoji sredi prevzvišenega škofa g. dr. Gregorija Rožmana in g. ministra dr. Miho Kreka. Vsa župnija in okolica se na ta praznik skrbno pripravlja.
Ob pol 9 dop. sprejem ljubljanskih in okoliških gostov pred bivšo milarno na Tržaški cesti, nato sprevod do župne cerkve na Viču, kjer bo sprejem prevzvišenega škofa g. dr. Gregorija Rozmana. Ob pol 10 sv. maša prevzvišenega g. škofa. Ob 11 tabor, na katerem govorita g. minister dr. Miha Krek in viški župnik g. p. Teodor Tavčar; ob 3 popoldne telovadni nastop, pri katerem sodeluje celotno barjansko fantovsko okrožje.
Dev. Mar. v Polju, 17. julija
17. julija bo pri D. M. v Polju velik prosvetni dan. Dopoldne bo prosvetni tabor, popoldne pa na novem telovadišču velik telovadni nastop. Podroben program bomo še objavili.
Komenda, 31. julija
31. julija bomo v Komendi blagoslovili novi prosvetni dom. Vabimo, da na ta dan prihitite v Komendo prav vsi, da na taboru, ki bo združen s telovadnim nastopom, znova poudarimo naša načela in pokažemo sadove našega dela.
Maribor
m Prisrčno slovo od predsednika in sodnikov. Včeraj zjutraj so odpotovali iz Maribora v Mursko Soboto novi predsednik tamošnjega okrožnega sodišča, dosedanji predsednik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Žiher in vsi sodniki, ki so k novemu sodišču premeščeni. Kljub zgodnji uri — vlak odhaja ob pol 6, se je zbralo na kolodvoru celotno osebje mariborskega okrožnega sodišča ter jet-nišnice — skupno kakih 50 oseb ter se je poslovilo od odhajajočega predsednika in sodnikov.
BIRMANSKA DARILA po nizki ceni
dobite pri R. Bizjak, Gosposka 16
m »Divji lovec« na mariborskem odru. Zadnja letošnja premiera bo v torek 31. t. m. V Malčevi režiji se uprizori znana Finžgarjeva igra »Divji lovec«, ki smo ga na mariborskem odru videli pred 14 leti.
i OB NAVZOČNOSTI DEVETIH NARODOV i
MEDNARODNI MLADINSKI TABOR
V LJUBLJANI • OD 26. DO 29. JUNIJA 1938
Danes mesec bo višek stavnosti
Dne 29. junija, točno čez mesec dni, bodo svečani dnevi mednarodnega mladinskega tabora doživeli svoj višek. Ta dan bo na Stadionu dopoldne aveta maša, ta dan bo slavnostni sprevod in popoldne veliki nastop. Ljubljanske ulice bodo žive kot še nikoli; ljudske množice se bodo pomikale skozi nje kakor ogromna reka, vse k enemu cilju, proti Stadionu. Fantje, dekleta, otroci, starčki, možje in žene slovenske bodo prihiteli z vseh strani Slovenije, zadnja gorska vas bo poslala svoje zastopnike, da bodo s sinovi in hčerami drugih slovenskih vasi manifestirali na slovesen način svojo pripadnost, da bodo izjavili in pokazali vsemu svetu svojo neomajno vero in globoko spoštovanje do krščanskih načel, da bodo pojasnili svoje stališče, ki je stališče katoliške Cerkve: le po zdravem duhu je treba gojiti zdravo telo, po dušnem zdravju je treba skrbeti za telesno. Katoliška mladina, zbrana v telesnovzgojnih organizacijah, v Zvezi fantovskih odsekov in v Dekliških krožkih, vzgajana po tem načelu, bo tudi na zunaj jasno pokazala, da gleda v krščanskem 6tališču glede telesne vzgoje edino pravilno in edino za telo in za duha koristno stališče. Ne dajo samo mišice moči, duh je, ki ustvarja krepost, vera, Id vodi k uspehom. Ta dan bomo na Stadionu videli nepregledne množice naših slovenskih lantov in deklet, cvet naše mladine: glava za glavo se bo sklanjala, vsa množica bo utihnila v nemem izkazovanju časti. Tistemu, ki daje narodom življenje in pase ljudstva ter jih vodi po pravi poti. Mlad, veren rod, ki ne ždi mračnjaško po temnih kotih ter se umika bleščobi svetlega dneva, ampak z živo vero v srcu ter s svetlimi očmi in pogumnimi čeli stopa odločno v bodoče dni, ko bo na njegovih ramah ležala odgovornost za napredek in usodo naroda, bo ta dan na svojem veličastnem meetingu dokazal, da je tako močan, tako številen in tako discipliniran ter k živemu dejanju razpoložen, da nam za bodočo usodo našega naroda ni treba imeti skrbi. Zdrav rod jo bo čez čas sprejel
na mlada, silna pleča ter znal stati na straži proti slednjemu sovražniku. Trdno ukoreninjen v domači zemlji, močan in neuklonljiv, bo črpal svojo moč še iz neba, kamor bo z zvesto vero upiral svoje oči. Zadnji dan tabornih slovesnosti bo še prav posebno sijajna manifestacija naše slovenske katoliške mladine, našega upa in našega ponosa.
Naj ne bo katoliškega fanta in katoliškega dekleta, ki vsaj na ta znameniti dan, na 29. junija, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla ne bi pri-hitel v Ljubljano, da bi s svojimi vrstniki pred Bogom in pred ljudmi v veliki slavnostni skupnosti izpričal svojo soglasnost in svojo privrženost katoliškim načelom!
★
Znaki in telovadna knjižica, ki bosta dovoljevala vstop na prireditve mednarodnega mladinskega tabora, bosta čez nekaj dni razposlana vsem fantovskim odsekom. — Ker se je bati, da bodo fantovski odseki težko zmagali vse delo z znaki, knjižicami itd., prosimo vse, ki se mislijo udeležiti mladinskega tabora, da se takoj prijavijo fantovskemu odseku v svojem kraju in naprej plačajo 5 din, za katere bodo dobili oboje, znak in knjižico. — Takoj ko bodo fantovski odseki oboje prejeli. bodo onim, ki so vnaprej plačali 5 din, znak in knjižico takoj dostavili.
Ne odlašajte niti dneva, ampak takoj bo pri« javite fantovskemu odseku v vašem kraju. — To velja za telovadce kakor tudi za vse druge prijatelje slovenske mladine, ki se bodo tabora udeležili.
Pripominjamo, da boste le na podlagi taborne legitimacije lahko deležni znižane voznine na železnici, ki je za telovadce četrtinska, za vse druge pa polovična, v vseh dneh mednarodnega mladinskega tabora.
Dekleta, fantje in prijatelji slovenske mladine! Vedite, da naš tabor ušiva čast pokroviteljstva Nj. Vel. kralja Petra II. — Z udeležbo in i vestno pripravo nam je dolžnost dokazati, da smo vredni te častil
pa se je izkazalo, da ima izredno trdo lobanjo. Razbil si je vso kožo na glavi, lobanja pa je vzdržala in tako njegove poškodbe niso bile smrtne. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
m Južno pročelje mariborskega gradu s stolpom vred je že restavrirano ter so zidarsko ogrodje te dni odstranili. Že na tej fasadi se vidi, da bo zunanjost gradu res v okras mestu. Barva je izredno posrečeno izbrana, da kljub živahnosti I>odčrtuje monumentalnost zgradbe. Restavracija grajskih fasad bo končana meseca julija. Zelo primerno bi bilo, če bi dala občina na primernih mestih okrog gradu namestiti električne žaromete, ki bi ob slovesnih prilikah grad razsvetljevali, kakor delajo to v drugih mestih z monumental-nimi poslopji.
Vrtno pohištvo
najceneje pri
vseh vrst, ležalni stoli, uit F. NOVAK
JurCiCeva ul. 6
m Davčne zadeve. Razpored zgradarine za leto 1938. je razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi soba št. 7 od 1. do 8. junija t. 1. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
m Tombola naših poštarjev bo danes popoldne na Trgu Svobode ob 2.
Gledališče
Nedelja, 29. maja. ob 20: Dalibor. Ob rojstnem dnevu Predsednika CSiR. Zadnjič. Znižane cene.
Celje
c Slavi .19. peipolka. Včeraj je eeljski polk proslavil slavo kot spomin na zavzetje Koroške. K tej lepi domači slavi celjskega polka se je poleg oficirskega zbora in vojaštva zbralo številno celjsko občinstvo, predvsem veliko število predstavnikov vseh uradov, korporacij in društev. Letošnja polkovna proslava je bila še posebno slovesna. Ob 9. zjutraj je bila v opatijski cerkvi slovesna
Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru
m Smrtna kosa. V tukajšnji bolnišnici je umrla Marjeta Ledinek, soproga strugarja delavuice drž. železnic, stara 40 iet. Naj počiva v miru!
m Prijava tujih državljanov. Mariborska policija poziva ponovno vse v Mariboru zaposlene tuje državljane, ki imajo izkaznico o poklicu (zaposlitveno dovoljenje) z veljavnostjo za nedoločen čas, da predložc svoje dokumente (izkaznic« in potni list) še tekom meseca maja pri policijskem predstojništvu v svrho evidiranja. Izkaznice o poklicu bodo izgubile veljavnost, če se prizadeli v navedenem roku ne prijavijo.
m Prostovoljna gasilska četa v Kamnici priredi veliko javno tombolo dne 19. junija t. 1. Po tomboli veselica v gostilni Pavešič. Prosimo cenjena društva, da to upoJtevajo ter ne prirejajo isti dan svojih prireditev.
KLOBUKI, ČEPSCE pri JAKOB LAH, Maribor
m Kruh »Turist« od Feiertoiga je poseben, ržen, zelo redilen, ostane 8—10 dni svež. Najboljše hranilo zn izletnike. Dobi se na Betnavski 43, Glavnem trgu 14 v trgovini Skaza, Ulici X. oktobra št. 5 in Meljeki cesti 65.
BIRMANSKE URE, velika izbira
pri grajskem urarju Ignacu lanu
m Padec s prvega nadstropja v klet. V Rosen-bergovem mlinu v Jezdarski ulici se je pripetila včeraj dopoldne huda nesreča. 37 letni mlinarski pomočnik Štefan Grašič iz Slivnice je padel v jašek za dvigalo ter je priletel s prvega nadstropja na betonska tla v kleli. Padel je na glavo, k sreči
služba božja za padle junake na Koroškem. Svete maše, katero je opravil mestni kaplan g. Korban, se je udeležilo poleg občinstva nad 200 članov Legije koroških borcev, ki so po službi božji odkorakali na dvorišče vojašnice kralja Petra. Vojašnica je bila slavnostno okrašena, vsa v zastavah, spomenik padlim žrtvam na Koroškem pa je bil obdan s cvetjem in zastavami. Po spominski svečanosti, ki jo je opravil pred spomenikom prota g. Bulovan, jo častna četa oddala tri salve, nakar je sledil obred rezanja kolača. Katoliški obred je opravil ob prisotnosti opata g. Juraka mestni kaplan g. Korban. Gosp. polkovnik Mihajlovič je imel krasen spominski govor o zgodovini in uspehih 39. pp. Pri vsej slavnosti je igrala vojaška godba. Na Dečkovem trgu se je zbralo mnogo občinstva in napravilo po vsem trgu po pločnikih špalir ter prisostvovalo veliki paradi celjskega polka. Paradi so prisostvovali tudi vsi rezervni častniki, številno Članstvo Legije koroških borcev ter zastopniki upravne in politične oblasti. Po paradi je bil v Oficirskem domu za goste prigrizek, popoldne pa vojaška veselica na Glaziji.
KINO UNION
Premiera filma v slovaškem jeziku
HAJDUK ;ANU$IK
Ob 10 in 14 matineja >ZLORABA ZAUPANJA«. Se imate priliko, da se lahko udeležite nagrad-nega tekmovanja. — Ob 4 pop. žrebanje številk.
c Velik kmefki tabor priredi Okrajna kmečka zveza za celjski okraj v nedeljo, dne 19. junija, v Petrovčah. Vsa društva in organizacije v celjskem okraju se naprošajo, da ta dan ne prirejajo drugih prireditev. Tabor bo ob vsakem vremenu.
e Duhovniški sestanek v opatiji v Celju bo v četrtek, 2. junija, ob 10. dopoldne.
e šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju bodo tudi letos v celjskem mestnem gledališču, in sicer jutri, v ponedeljek 30. maja, in v torek, 21. maja, obakrat ob 7. zvečer. Sklepna produkcija bo v sredo, 1. junija, ob 8. zvečer v mestnem gledališču.
Geodet Anton Perčič
civilni pooblaščeni geometer
se je preselil s stanovanjem in pisarno
v Celje, PreSernova uliea 24.
e Javni telovadni nastop vseh oddelkov državne realne gimnazije in meščanskih šol v Celju bo danes dopoldne ob 10. na Glaziji.
e Vojni invalidi imajo pod določenimi pogoji tudi letos pravico do brezplačnega zdravljenja v zdraviliščih. Podrobni pogoji so razvidni iz razglasov, ki so nabiti na uradnih deskah mestnega poglavarstva.
KINO METROPOL — »Kompromitirana nevesta«.
Kralja humorja Vik. de Kova in Adela Sandrock. Matineja: »Lord-lakaj«.
e Zunanji gojenci salezijanskega zavoda na
Rakovniku v Ljubljani prirede danes izlet v Celje. Ob 8. imajo v kapucinski cerkvi sv. mašo, nakar bo oblhod po mestu. Od 11. do pol 1. bo v mestnem parku koncert salezijanskih godbenikov, na katerega občinstvo najvljudneje vabimo. Popoldne ob 2. bo na Olimpovem igrišču prijateljska nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Korotanom.
Dva nova člana
Slov. zdravniškega društva
V petek, 27. t m, je izredni občni zbor Slovenskega zdravniškega društva imenoval za svoja častna člana prof. dr. Jovanoviča-Batuto in prof. dr. Jiraska. Predsednik dr. A. Kunst je pozdravil vse navzoče, zlasti pa konzula dr. Minovskega, predsednika Jugo-slvansko-češke lige g. dr. Stareta, zastopnika banovine g Kosija in zastopnika mesta tf. dr. Rusa. Nato je g. dr. Zalokar v lepem govoru pokazal navzočim veliko znanstveno in kulturno delo dr. Jovanoviča-Batute, ki je bil rojen leta 1847. v Sremskih Karlovcih, matu-riral v Osijeku in bil zaradi slabega gmotnega položaja promoviran na Dunaju šele leta 1878. Letos poteče torej 60 let od njegove promocije, lansko leto pa je praznoval devetdesetletnico rojstva. Zdravniško prakso je izvrševal v Osijeku, dokler ga ni črnogorski knez Nikola povabil k sebi, da kot šef sanitete organizira zdravstveno službo. S srbsko drž. štipendijo je odpotoval v inozemstvo in tam študiral bakteriologijo, higieno in sanitetsko organizacijo. Ko se je vrnil, pa jc postal redni profesor higiene in sodne medicine na veliki šoli v Belgradu. Takoj, ko je bila ustanovljena v Belgradu medicinska fakulteta, je bil imenovan za rednega profesorja in ostal na tem mestu do leta 1924., ko je bil upokojen. Njegove zasluge na znanstvenem in organizatornem polju so tako velike, da ga lahko imenujemo očeta vse jugoslovanske medicine. Mnogi njegovi spisi so prevedeni v slovanske jezike in bel-grajska univerza ga je imenovala leta 1926. za doktorja »hocoris causa«. Tudi praška medicinska fakulteta ga je imenovala za častnega doktorja, jugoslovanski zdravniki pa so ga izvolili za častnega člana.
Dr. Blumauer je osvetlil nato veliko delo prof. dr. Jiraska, ki je sicer Čeh. vendar pa je važen tudi za nas, saj je delal eno leto v Črni gori in v Belgradu. Med svetovno vojno je bil na ruskem in italijanskem bojišču, po vojni pa je postal asistent klinike dr. Ku-kole. Leta 1923. je bil habilitiran na Karlovi univerzi, kmalu pa imenovan za predstojnika kirurške klinike v Pragi. Leta 1935. je bi! imenovan za vodjo zavoda za vojno kirurgijo na Karlovi univerzi. Predaval je na številnih znanstvenih medicinskih kongresih in izdal več knjig ter razprav.
Slovensko zdravništvo je izvršilo svojo kulturno dolžnost, ko je oba slavna znanstvena delavca imenovalo za častna člana Slovenskega zdravniškega društva

POVSOD SE TI NOV SVET ODPRE
V Komendi s P. Pavlom Glavarjem

Peter Pavel Glavar
(roj. 2.5.1721 v Ljubljani, umrl 24. 1.1748 v Lanšprežu)
Glede na uvodni članek »Predvojni avstro-ogrski dolgovi« v 91. štev. »Slovenca« z dne 22. aprila t. 1. sem 6e namenil, da spregovorim nekaj besedi o »Komenski hiralnici« in tako obnovim spomine na blagega človekoljuba Petra Pavla Glavarja in njegovo ubožno ustanovo.
Kaj je bil P. P. Glavar, eo nam že povedali njvgovi življenjepisci: L 1848 prof. Rechfeld, potem prof. Vrhovec, vseuč. prof. Kidrič, pa tudi znani leposlovec prof. Pregelj, vsi so edini, da 6i je s svojo oporoko postavil krono zaslužnemu življenju.
Znano je, da je Glavar bival do 1. 1765 v Komendi, nakar se je preselil na Dolenjsko, kjer je kupil v okolici Mirne graščino in gospoščino »Lanšprež«. Dočim v Komendi kot kaplan in kasneje župnik, najemnik in oskrbnik edine Malteške redovne gospoščine na Kranjskem, ni imel prilike svojega napredno-gospodarskega duha razviti, mu je bilo to na lastnem posestvu v Lanšprežu mnogo lažje — tu ?e je pričelo pravo delo zanj. Kakor je bil v Komendi kot goreč pridigar in dušebrižnik poznan, priznan mladinoljub in učitelj, tako je postal v Lanšprežu napreden gospodar. marljiv čebelar, živinorejec in sadjar, tako da je z lepim zgledom izpodbujal svoje pod-ložnike po mirenski, šentruperškši in trebanjski fari na Dolenjskem. Še sedaj, po dolgi dobi 180 let, se Vidijo v Lanšprežu stavbe, katere je izvršil neutrudljivi Glavar za prospeh kmetijstva.
Kakor vse njegovo življenje, pretkano z njegovo iskreno ljubeznijo do svojega bližnjika, je sklenil tek svojega življenja tudi v tem 6mislu. Proti koncu meseca januarja 1.1784 je nepričakovano zbolel. Dne 21. januarja je poklical v Lanš-
Erež poleg zdravnikov Antona Jelovška in Joža berta še župnika Franceta Gartnarja iz Mirne in Štefana Videtiča iz Št. Ruperta, katerim je sporočil svojo poslednjo voljo, ki se glasi v slovenskem prevodu:
Oporoka.
Ker sem jaz, Peter Pavel Glavar, svetni duhovnik in lastnik gospoščine Landspreis, dozorno premislil, da ni nič bolj gotovo kot smrt, nasprotno pa nič manj gotovo kot čas in ura smrti. Sem sklenil glede na to, da se preprečijo vsi po moji smrti, radi mojega imetja, mogoče nastali prepiri, dasi že nekoliko oslabljen na telesu, vendar se pri dobrem in popolnem razumu, dobro premišljeno in prostovoljno, in sicer v navzočnosti, končno podpisanih, vsled lastnega napora napro-senih prič, sledečo poslednjo voljo določiti:
1. Ker je_ glavni smoter oporoke, postaviti glavnega dediča, torej imenujem svojim glavnim dedičem nboge in zapuščene bolnike brez razločka stanu, vendar da imajo komendski farani na Gorenjskem in Lanšpreški podložniki pred vsemi drugimi prednost!
Po smrti mojih dveh, zatem imenovanih izvršiteljev oporoke, ter dosmrtnih uživateljev (Frucbt-
geniisser), naj so vse moje premakljivo in nepremakljivo imetje proda, ali pa po preudarku deželne gosposke, oziroma nadzorništva dobrodelnih ustanov, obdrži in oskrbuje. Vsakoletne obresti pa, ali v primeru oskrbništva, ves preostali prihodek, naj 6e porabi za toliko, za kolikor ubogih in zapuščenih bolnikov zadostuje.
Ti bolniki morajo biti s posteljo, jedjo ter vsemi ostalimi bolnikom potrebnimi sredstvi oskrbljeni — in sicer v Komendi sr. Petra na Gorenjskem, ker sem si ravno tam največ svojega imetja s svojo izredno pridnostjo, obrtjo, trudom in delom, kot začasni oskrbnik omenjene Komende, pridobil!
2.	Ker sem pa še 6edaj z nekaterimi dolgovi obtežen in ker mi je na leni, da se ti dolgovi poplačajo, dalje, ker ludi želim, da moja dva ljubljena prijatelja, v spomin na mene, za izkazano mi prijateljstvo, prejmeta plačilo, torej imenujem gospoda Martina Iabazina (prosta) v Novem mestu in duhovnega gospoda, Jožeta Tomeli, benefi-škega oskrbnika v Komendi, za varčna, dosmrtna uživatelja (Frucbtgenttsser), mojega skupnega imetja. Poplačata naj polagoma moje dolgove, oskrbi la naj vse varčno, marljivo in zvesto Iz-gotovita naj ustanovno pismo, čez mojo prej omenjeno ustanovo, po moji, njima posebej razodeti misli. Za primer pa, kadar eden teh dveh uživateljev umrje, je moja resna volja in misel, naj se njemu pripadajoči del užitka takoj porabi v pomnožilo gornje ustanove, še živečemu naj pa ostane polovica skupnega užitka!
3.	Moj v Komendi sv. Petra na Gorenjskem 8 oktobra leta 1750 ustanovljeni beneficij »Cor-poris Christi«, imenujem s tem pravomočnega, izvrševati moje ustanovno pismo, z mojo ustanoviteljsko in patronsko pravico! Za mojega prvega beneficiata pa imenujem gospoda Jožeta Tomelija, z V6emi užitki in pravicami tega beneficija.
To je moja poslednja in resnična volja, ki ako ne bi obveljala kot pisana oporoka, smatra naj se smatra, ako ne bi obveljala kot pisana oporoka, kot kodicil ali pa kot darilo, v primeru smrti!
»Donatio mortis causa.«
»Zvršeno v gospoščini Landspreis, dne 21. januarja 1784.	Peter Pavel Glavar.
1.	Smisel Glavarjeve oporoke glede njegove hiralnice je bila sledeča: Hiša za bodočo hiralnico naj se prizida k tako imenovani Glavarjevi šoli, na kraju, kjer je stala prej hiša Jakoba Štan-carja.
2.	Hiralci naj bodo ločeni po spolu, bolni posebej, nalezljivo bolni posebej.
3.	Prednost pri sprejemu imajo pred drugimi potrebnimi Komenčani in podložniki gospoščine Lanpreš.
4.	Sprejeti naj uživajo popolno oskrbo glede obleke, perila, postelje, hrane in zdravil.
5.	V zavodu naj bo nastanjen zdravnik, ki naj sprejema za hišne dolžnosti poleg stanovanja še 150 gld. na leto. Zdraviti sme tudi zunaj zavoda, samo da domačih bolnikov ne^zanemarja.
6.	Zdravnik naj ima lekarno doma, da mu ne bo treba iz mestne lekarne zdravil iskati. Stroške za zdravila naj predloži oskrbniku zavoda.
7.	Beneficiat naj bo nadzornik zavoda, preskrbi naj potrebne strežnike in vse s čimer se more in mora postreči bolnikom.
8.	Beneficiat naj poizveduje slednji dan o stanju bolnikov. Obišče naj jih večkrat, jih tolaži in poskuša ustreči po možnosti vsem željam.
9.	Pravica sprejemati potrebne v zavod ostane vedno beneficiatu, ako beneficiata ni, pripade ta pravica župniku in kaplanu komendskemu.
10 V slučaju, da bi ne bilo domačih potrebnih in lanšpreških, tudi ne sme beneficiat sprejemati tujce iz onih krajev, kjer nimajo enakih zavodov
11.	Za svoj trud naj prejema beneficiat 150 gold. letno.
12.	Beneficiat naj predloži vsako leto natančni pregled o stanju in poslovanju zavoda, predstoječim oblastem.
13.	Da se zavod zida in opremi, ter potem vzdržuje, naj se porabi vse premoženje ustanovitelja, najprvo seveda naj se poplačajo njegovi morebitni dolgovi.
Zavod eo pričeli zidati v Komendi 1. 1801. in sicer le za osem oseb. L. 1804 6o pričeli sprejemati prve bolnike in hirajoče. Za časa Francozov so I. 1812. porabili ustanovne obresti za osrednjo bolnico v Ljubljani. Po odhodu Francozov je leta 1816 spravil župnik Petrca zavod v prejšnji tir.
L. 1865 je bil v Komendi neki zdravnik dr. Jožef Zupan, ki je deloval na to, da 6e Glavarjeva ustanova porabi za deželno bolnico v Ljubljani. Deželna vlada ee je bila že te misli oklenila, pa župnik Vovk in župan komendski Alex Kern, sla se temu odločno uprla. Zahtevala sta od deželne vlade, da se naj ugotovi ustanovni kapital Glavarjev, ki se naj uporablja v bodoče le v Komendi. Vlada se je temu pritisku vdala in je 29. novembra 1865 sporočila, da je narasla Glavarjeva ustanova na 107.025 gold.
Takoj i 1866 6e je1 Glavarjev zavod povečal in razširil, da je bilo naprej prostora v štirih sobah, za 30 do 32 oseb, polovico vsakega spola.
L. 1900 so prevzele vodstvo zavoda usmiljen-ke Zagrebške province.
L. 18S8 — 10. oktobra je pa deželni zbor voj-vodine Kranjske, upravičence do P. P. Glavarjeve ustanove, močno razburil, kajti sprejel je vlogo občine Kamnik, da se zgradi tam bolnišnica iz tega zaklada, oziroma s pripomočjo dežele. Ker so bile ta čas še majhne podeželske občine v naših krajih, je tedaj poleg sedmih komendskih še trojo sosednjih občin protestiralo in sicer za svoj kraj občina Tunjiee, za vas Zapoge občina Smlednik, za kraj Pešata občina Cerklje pri Kranju, kajti ti trije kraji so spadali ob Glavarjevi smrti pod zvon sv. Potra v Komendi, in so imeli pravico svoje bolne pošiljati v Glavarjev zavod. Stvar se je vlekla in vlekla. Občine so vlagale vloge, želeli smo razširjenje zavoda, stanovanje za zdravnika. Nameščenje zdravnika. Vršila so se poizvedovanja, tudi par komisij od strani deželnega odbora in vlade smo imeli, pa neka nevidna biro-kratična cokla je zavirala ves napredek. Prišla je vojna. Še prva leta vojne smo imeli za bolno in hirajoče zavetje v zavodu, ko pa je »rajžala« Avstrija proti svojemu koncu, je bil tudi konec podpore, ubogim in bolnim brez sredstev!
Glavarjeva ustanova, ki je bila naložena v avstro-ogrekih državnih papirjih, je bila z vsoto 375.400 kr. in to zlatih kron zamenjana za vojno posojilo.
Podpisal je to vojno posojilo bivši deželni odbor, sporazumno s tedanjo deželno vlado in na njen pritisk, kot ustanovno oblastjo, a brez vednosti in sodelovanja upraviteljstva ali kateregakoli komendskega župana, kakor je izrecno izjavila »komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani 3. jan. 1920, št. 8365.«
Še stoji v Komendi ponosna stavba Glavarjevega zavoda, še ji stoji na nasprotni višini Gla-
P. P. Glavarjev zavod v Komendi pri Kamniku
varjev feneficij, kjer je leta 1887 umrl zadnji Glavarjev fenefioiat, blagi Jožo Lombergar. Še je v neposredni bližini stavbišče, za zdravnikovo stanovanje, ki_ je bilo prav v ta namen kupljeno.
Pa najsi že bo tako ali tako, novi Društveni dom bo vsej svoji veličini kmalu zgrajen, tam bo tudi dovolj prostora za novega okrožnega zdravnika. ter še za vse drugo, kar zraven spada. Popravi naj se krivica, ki jo jo storil plemiški avstrijski režim, če no nam, pa vs"aj spominu blagega človekoljuba Petra Pavla Glavarja, da prid© njegov zavod, njegov hospital zopet do stare moči in veljave! V to pomo*i Bog in vsi tisti, ki dobro mislijo! _
Na Ratitovec!
(Ob nedeljah vozi poleti vedno avtobus od tu-ristovskega vlaka iz Škofje Loke in prav tako zvečer nazaj, tako da imajo tudi nedeljski izletniki
dovolj časa za izlet na to privlačno goro.)
Poslednje kope snega, ki jih je nanosila zimska burja v kotanje, prepade in med skalovje, kopnijo pod pomladnim soncem. Na prisojnih krajih je oze-lenela trava, pognalo je planinsko pomladno cvetje. Kakpr medra-fičesca gledajo iz zelene trave cvetovi svišča, najlepše pomladne cvetice. Vsa gora si nadeva novo pomladno obleko, že skalovje je videti lepše, kot je bilo v jeseni; sneg in dež sta ga sprala in obelila.
Še nekaj tednov in začel bo cveteti rododen-dron; Vse bo kakor majhni vrtovi rožnatega grmič-ja, obdanega od naravne ograje belih skal.
Na planini bo veselo, iz doline bodo pastirji prignali črede, prišli bodo prvi izletniki in ves Ratitovec bo oživel,
Ratitovec je lepa in privlačna gora. Od leta do leta je bolj priljubljena izletna točka. Kdor je doživel na tej gori le trenutek planinske tihote in sreče, je ne pozabi, poslavlja se od nje s sklepom, da se čim prej povrne v ta lepi planinski svet.
Priroda sama je olajšala dostop do te gore, ni ji bilo treba nadevati vezi in spon. Od katerekoli strani se moreš povzpeti navzgor in uživati čudoviti razgled, ki ti ga nudi ta gora. Najlepša je pot od vasi Češnjice, dalje po Mlakah proti Prtovču — eni izmed naših najlepših planinskih vasi, v kateri je preživel Evangelist Krek nemara svoje najtišje in najsrečnejše ure. Druge poti vodijo preko gozdnate Jelovice, položna je pot iz bohinjske strani, strma iz Zalega loga in Sorice. Vsaka od teh poti ima svoje lepote, svoji posebnosti.
Široki svet slovenske zemlje
Ko človek dospe na vrh, se mu nudi lep razgled. Pred njim se odpre širok svet slovenske zemlje, Ob vznožju Ratitovca zeleni gozdovi, bela na-
Hifzi Bfelevac;
Turki in mi
Pismo iz Turčije.
Vera in običaji Turkov
V	Jugoslaviji je veliko muslimanov, zlasti v Bosni in Hercegovini, v južni Srbiji in še tu in tam po raznih delih države. Po večini jih nazivamo »Turke«, dasi to niso, izvzemši nekega števila, ki biva krog Skoplja, Kumanovega, Bitolja in ob meji Grške in Bolgarije. To so pravi ostanki Turkov. Drugi del krog Kosovega proti Kosovski Mitrovici in proti Albaniji — so Arbanasi, a Novi Pazar z Bosno in Hercegovino imajo Slovane muslimanske veroizpovedi. Celo v sami Bosni in Hercegovini, kjer skoraj nihče niti ne govori niti ne razume turškega jezika, se ti Slovani imenujejo Turki in se muslimanska vera naziva »turška vera«. Zakaj je tako, pa razvidimo iz pričujočega članka.
Zgodovina o Turkih je zelo obširna. Doslej smo poznali Turke samo po njihovi vladavini v Evropi. Turki 6o srednjcazijski narod, in sicer povsem svojsko pleme, ki ni imelo spočetka nobene zveze z drugimi plemeni.
V	prastarih časih so bili Turki častilci prirodnih pojavov. Nebo in zemlja, zvezde in luna, sneg, vihar, burja, sonce, vročina in razne živali so bile predmet njih češčenja.
Simbol Turkov je bil sivi volk, verovali so pa tudi v dobre in zle duhove. Po besedah bajk so Turki izšli iz volka, po drugih bajkah pa iz svetega drevesa javora. Volk in javor sta dve prvi svetinji v zgodovini turškega plemena. — Spočetka so Turki verovali, da postane duša po smrti svobodna in leta nekaj časa v bližini, kjer je mrtvec živel, a pozneje se spremeni ali v kako žival ali pa v drevo, rastlino itd.
Potem je nastal kult očetov in dedov in so njih spominu žrtvovali razne žrtve, predvsem pa konje. Zažigali so kresove za svojo rešitev in za rešitev svojega plemena. Največja nebeška sila jim je bil Karaban, a podzemski vladar zlih duhov sc je ime-
noval Jerlikhan. Mrličev niso koj pokopali, temveč so jih pustili po več mesecev zunaj, češ da se jim duša umiri.
Po tem sodimo, da so znali Turki trupla tudi balzamirati.
Turki so poznali več vrst zakona in družine. Žena je bila enakopravna z možem in je izvrševala vse dolžnosti kakor moški. Sicer se je življenje Turkov-Skitov (potujočih plemen) razvijalo kakor pri drugih narodih, ki so 6e vedno pomikali proti zahodu. Nekaj se jih je ustalilo in so si ustanavljali mesta in vasi, a drugi so šli dalje v skupinah na vozovih, ki 60 jih vlekli voli. Slične posebnosti dobimo tudi pri Turkih, ki so se naselili po krajih krog Kaspijskega morja, ob Volgi in po Ukrajini in pri tistih, ki so se spustili v ravnino ob Donavi in pa na Balkan.
Jezik Turkov in njih črkopis
Jezik Turkov ni izšel iz kake druge skupine, kakor so to doslej trdili. Bil je sam zase in iz njega so se nizala narečja, kakor so se že posamezna plemena razšla po svetu. Tako je nastal jakutski jezik, ki ga govorijo turški mejaši v Sibiriji in ki ga zdaj pišejo z enako abecedo, dalje narečja ob Uralu in Volgi. Znanstveniki so našli mnogo slič-nosti s temi narečji v mehikanskem, baskijskem, sumerskem in finskem jeziku.
Črkopis Turkov je bil spočetka klinopis s prav malo besedami. Bil ie jako enostaven, še bolj ko latinica. Tudi jezik je bil preprost, brez glagolskih oblik. Čisti turški jezik, kakršnega govorijo ana-tolski hribovci, še dandanes, nima dosti primesi kakršnih jc mnogo v jeziku meščanov. Jako značilno jc to, da ni noben del turških plemen izgubil svojega materinskega jezika, razen Bolgarov, ki so se navzeli slovanščine; celo Turki v Romuniji, ki jih je skoraj krog 150 tisoč in so kristjani, so obdržali svoj jezik, ki ga v svojih družinah čuvajo kot sveto tradicijo. Šele z razširjenjem islamske kulture 60 se v turški jezik vrinile neštevilne arabske in perzijske besede, lako da je poeta] književni turški jezik nerazumljiv širšim slojem naroda. Ko so vladali vladarji iz rodu Osmanov, so mnogi turški pi-
satelji začeli pisati sploh le v arabskem ali perzijskem jeziku, Težavno je zdaj očiščevati turščino, ker so se arabske besede tako udomačile, da jih je težko nadomestiti s čistimi turškimi. Vendar je imelo tozadevno »Društvo za prenovitev turškega jezika« že v tem kratkem času svojega obstoja kaj dosti uspeha. Nove knjige, ki jih zdaj pišejo za ljudstvo, so pisane v čim najpreprostejšem in čistem jeziku, kjer je kolikor mogoče malo tujih primesi, mesi.
Krščanstvo in Turki
Pojav krščanstva ni imel kaj dosti vpliva na Turke, bodi zato ne, ker so bili preveč oddaljeni od krščanskih središč, ali pa zato ne, ker so Rimljani krščanstvo v prvih dobah tako preganjali. Nastop islama (lo je: bodi pokoren!) in njegovo naglo naraščanje v zvezi z oblastjo Arabcev, pa je zajel tudi Turke. Saj so Arabci cclo dajali vso oblast onim Turkom, ki so sprejeli njihovo vero v zasedenih pokrajinah. Tako jc sprejelo islamsko vero mnogo azijskih turških plemen; hazarski Turki, Pc-čcneKi in Seldžuki. Edino plemena, ki so bila na Poljskem, v Bukovini, na Madžarskem in na Balkanu, so se pokristjanila in so sčasoma izgubila svoj narodni značaj.
V začetku 8. stoletja so si Arabci naglo podvrgli vso Mezopotamijo, Perzijo, Sirijo, Irak in Ana-tolijo ter so prešli v kraje do. Kaspijskega morja in dalje do Krima in Črnega morja. Pod vlado Osmanov so prilli še v Evropo, zavzeli so Carigrad in ves Balkan. V 15. in 16. stoletju je segala njih oblast po vsej srednji Evropi in sc jc razširila tod tudi muslimanska vera, ki so sc v njenem imenu Arabci tudi vojskovali.
Ko so bili Turki pregnani iz teh krajev, jih jc veliko ostalo na Madžarskem in v Romuniji, kjer so se pa sčasoma porazgubili. Samo v Bosni in Hercegovini, krog Novega Pazarja in v južni Srbiji eo sprejeli Slovani islamsko vero, saj so bili do nedavnih časov tudi pod turško vlado .
Vpliv Mohamedovih naukov je jako odločilno posegel v življenje Turkov, v njih običaje in zakonodajo.
6elja so raztresena po sosednjih hribih, v dolinah se vijo med polji, vrtovi in hišami bele ceste, reke; V6e je tako urejeno, kot bi uredil sam božji Umetnik, Z Ratitovca je razgled na vse naše najvišje vrhove. Na skrajni vzhodni slrani ti zapira pogled v daljavo Triglavsko pogorje s Triglavom; s prostim očesom moreš videti Aleksandrov dom in kočo na Kredarici, daljnogled ti pomaga, da ne prezreš Aljaževega stolpa. Oko gre dalje in se ti ustavi na obmejni Kepi, sega še dalje in z začudenjem obstoji na ostrem vrhu Visokega Kleka. Oči se utrudijo, odpočijejo se v zeleni barvi Golice, zrejo dalje na Stol, na Storžič in na Kamniške planine, se spet ustavijo na bližnjih hribih in romajo dalje preko Jamnika in Sv. Mohorja k Sv. Joštu; pogled ee izgublja v širno Sorško polje, ki ga zapira Šmarna gora, in obstane na beli Ljubljani; 6pct roma dalje na prednje vrhove Dolenjske, na Ljubljansko barje, proti Notranjski, obstane na vrhovih Snežnika in Nanosa in išče daleč za Matajurjem v smeri med Poreznom in Črno prstjo mimo naselij ob Soči — gladino morja.
Prostran svet je to: naselja, vasi, trgi, mesta, z belimi cerkvami posejani hribi, pisana polja, gozdovi, reke, gore ... svet poln lepote, poln spominov naše preteklosti, svet, obdelan v trudu in znoju, negovan v ljubezni in skrbi. Čudovit jc pogled na vso to lepoto slovenske zemlje in človek jo objema z ljubeznijo.
V Krekovi koči
Ves ta razgled nudi Ratitovec ob lepem vremenu. Čc naletiš slučajno na slabo vreme, tedaj se ne jezi in nc huduj! Umakni se v Krekovo kočo, kjer ti bo oskrbnik dobro in ceneno postregel, te bo spravil v dobro voljo in te prepričal, da ima Ratitovec svojo lepoto in idilo tudi tedaj, ko sikajo po njem strele in ga potresa grom, ko 6c pode po njem goste megle, da ne razločiš poti nekaj korakov naprej, in 6C more tedaj izletnik zanesli edino-Ic na glas zvona, ki pozvanja pred kočo in opozarja turista, da ne zaide in da najde varno zatočišče v koči.
Ko se bo pa izgubil za gorami zadnji odmev groma, ko se bodo razvršile megle in bo spet posijalo sonce, tedaj 6e bo pokazal Ratitovec v novi lepoti.
Zares,
Ratitovec f'e čudovit in lep
lep v soncu in poletju, v snegu in v viharju, lep je v pomladi in poletju, ko cvetc svišč in rododcu-dron, pa tedaj, ko cveto poslednje planike, najlepše rože planinskega miru in samote. Lep je Ratitovec v prvi zori, v času najlepšega in najtišjega miru, tedaj, ko se poslavlja noč in vstaja dan, ko leži okrog in okrog morje megle in se iz njega dvigajo vrhovi hribov kot samotni otočki; lep jc v opoldanskih urah, ko sloji visoko na nebu sonce — povsod vlada tih mir, niti prhutanja orla nc slišiš, ki kroži visoko pod nebom, potihnila je živina v senčnih zatišjih, utihnile so piščali pastirjev —; lep je Ratitovec na večer, ko ga obžarja zarja in se spušča nanj mrak; gledaš, kako se prižigajo zvezde na nebu, kako mežikajo luči v dolini. Ob teh urah doživlja človek nepozabljivc trenutke, neizrečeno lepoto, najlepši mir.	jjg

za naročnike in kupovalce ,»Slovenca1
Izrežite in spravite! 50 izrezkov Vam daje pravico, da se udeležite nagradnega žrebanja'
M£AT>I SLOVENEC
Slovenski izseljenčki in domovina
Kako si daleč, domovina, kako te videti želiml Ah, rame prazna je tujina, po tebi vroče hrepenim. Za mene sreče tukaj ni, 2ge v dnu srca me bolečina: le nate mislim vse te dni, le nate — draga domovina!
A Jereb.
Mali in domovina
Kaj je mati?
Mati je najdražji zaklad. Človek iele takrat spozna njeno vrednost, ko jo za zmerom izgubi. Mati zna izvabiti smehljaj svojemu otroku tudi v onih trenutkih, ko se mu zdi svet žalosten in grd. Mati želi zpiti keiih, pa naj bo še tako gnerak, samo da reši otroka, da ga osreči, Na svetu ni večje ljubezni, kot je materinska ljubezen.
Pozneje zahrepeni mlada duša po širnem svetu in se loči od matere — mati pa se v duhu nikoli ne loči od svojega otroka.
Kakor vrtnar slabotno mladiko mati skrbno neguje svojega otroka, Prva mu sklepa ročice, prva ga uči izgovarjati besede, polne nežnosti in ljubezni, nauči ga moliti, hoditi in zvonko prepevati. Njen pouk in zgled vodita otroka na dolgi, težki poti skozi življenje.
Stokrat več vredna in koristnejša kot vsa znanost — je materinska ljubezen.
♦
Kaj je domovina?
Najbolj zna ceniti vrednost domovine tisti, ki mora odromati v tujino za kruhom. Tujina nikoli ne moTe dati otroku tega, kar mu nudi domovina.
Kako zatrepeče v človeku v prsih srce, ko 6C vrača iz daljnih tujih krajev domov. Ves se razživi ob pogledu na prijazne holme, posejane z belimi cerkvicami Izza gričkov in zelenja ga prijazno pozdravljajo skrite vasice. A srce govori svojo tiho, iskreno govorico: Domovina, tvoj sin se vrača! Sprejmi ga z odprtimi rokami — edino pri tebi je lepo! Vsaj košček kruha mi daj in nikdar več te nc zapustim!
Najbližji »ta srcu mati in domovina. Zato ni čudno, da hrepenijo mladi izseljenčki nazaj v domovino. Svoje vroče želje opisujejo v pisemcih, ki jih pošiljajo Kotičkovemu stričku,
Olgica Kuretova, Zagorje ob Savi.
Dragi izseljenčki!
Dovolite mi, dragi bratje, da Vam tudi jaz pošljem drobno pisemce. Sprejmite ga od mene, zavednega slovenskega fantiča. Morda Vam bo potem nekoliko laže pri srcu.
Dobro vem, kaj pomeni beseda: izseljenec. Dobro vem, kaj pomeni beseda: domovina. Prva beseda je trda in grenka, druga lepa in mila in zveni kot glas srebrnega zvončka,
Vi ste daleč proč od domovine, od te sladke zemlje, obdelane od Vaših bratov. Vem, kaj sc to pravi, in sočustvujem z Vamil Razumem Vašo ža-
lost, poznam Vašo vročo željo po svoji ljubljeni domovini.
Tudi jaz imam mnogo sorodnikov, tet in stricev, bratrancev in sestričen, ki so odromali za kruhom v dal)no Ameriko. Gotovo prav tako kot Vi in vsi drugi izseljenci sanjajo in hrepenijo po svoji domovini.
Ps bo nekoč morda prišel dan, prišla bo ura, ko Vas bo vlak odpeljal nazaj v domovino, ki Vas bo sprejela z odprtimi rokami.
Ta veliki dan, dragi izseljenčki, je morda daleč, morda blizu, a vendar mora nekoč priti. Takrat bo praznik veselja za Va6, pa tudi za nas, ki že ževimo v domovini.
Iz vsega srca Vam želimo, da zares kaj kmalu pridete nazaj v domovino in občutite ono srečo, katere smo že zdaj deležni mil
Ostanite zvesti svojemu rodu, svojemu jeziku in svoji domovinil
Valentin Albin, dijak, LJubljana-Vič.
Strašne sanje
Nekega večera sem šel zelo pozno spat. Sanjale so se mi same grozne reči.
Tako ee mi je med drugim sanjalo, da sem šel ponoči skozi temen gozd. Nenadoma sem zaslišal za seboj skrivnostne korake. Spomnil sem se razbojnikov in v strahu hitro splezal na bližnje drevo. Ko sem tako čepel na drevesu, sem zaslišal spodaj zadušene glasove. Takoj nato sem zagledal temne postave, ki so se počasi bližale. Splezal sem še višje proti vrhu drevesa, tako da odspodaj ni6em videl ničesar več.
Neznanci so obstali ravno pod drevesom, na katerem sem bit 6krit. Nekateri izmed njih so imeli s selx>j ostre žage. Po dolgem posvetovanju so sklenili, da bodo nakradli nekaj lesa. Začeli so žagati drevesa. Nazadnje so se — o groza — lotili tudi drevesa, na katerem sem čepel jaz. Hudo sem se prestrašil. Po kratkem obotavljanju pa sem se odločil, da skočim na bližnje drevo in se tako rešim Res se mi je posrečilo, da sem ujel vejo bližnjega drevesa in se hotel povzpeti na vrh. Tedaj pa se mi je veja zmuznila iz rok in telebnil sem na tla ter zakričal na vse grlo.
V tem hipu sem se prebudil in ležal pred svojo posteljo na tleh. Okoli mene pa eo stali domači in se mi na v6e grlo smejali.
Tako so se moje strašne sanje še dokaj srečno končale
Gospod nadzornik je bil slabe volje, ker so mu učenci nepovoljno odgovarjali. Ko je že hotel oditi, je še na malega Francka stavil vprašanje: »Koliko dni je v letu?« »Sedem«, je odvrnil Francek. Ko se je smeh po razredu polegel, je za-rohnel: »V letu sem rekel, ne v tednu«
Francek nato: »Sedem, namreč ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota in nedelja.«
Kaho pravimo in kako bi bilo v resnici
T ilkin;
Bolnik in pomlad
»Jaz bi rad sonca, zlatega soncal Mati, povej, kje je sonce doma? Joj, da bi znal kakor ptička leteti — Sel bi za njim do konca svetal«
Očka modruje; »Sinko moj dragi, sonce je čudežna božja luč: kamor prisije, budi se življenje. Sonce ima do kamrice ključ, kjer jetnik svoje zdravje vzdihuje I« »Mati, povej, bo kdaj k meni prišlo? Saj ga bom prav lepo prosil in klical.« »»Sinko, bojim se, da ga ne bo.
V	izbah podzemskih, samotnih in temnih sonce nikoli ni praznični gost.
V	izbah podzemskih gostje so mrki: beda, bolezen, glad in bridkost.««
Uričev Francetj
O Anžonu, ki je v četrtek zvonil za petek, bi lahko še dosti povedal, pa kaj, ko se mež-narjeva Minka neprestano jezi, češ kaj je treba take stvari obešati na veliki zvon. Zato bom danes rajši povedal zgodbo o Uričevem Franclju, ki je s Kričevega doma, kjer so ljudje sila pametni.
Uričev Francelj ima prelepo postavo. Na kratkih nogah čepi velik trup, ki se čedalje bolj zožuje, tako da je vrat ozek in droban. Na tem vratu pa sedi velika mogočna glava, pokrita s štrlečimi lasmi, ki rasto kar v sredo nizkega čela. Oči so majhne in vodene in nekam žalostno gledajo v svet
Uričev Francelj nima poklica. Po vasi se potepa od hiše do hiše, venomer se smeje sam zase, pobira čike, poje in poskakuje, zvečer pa se vrne v svojo bajto in koncu vasi in gre spat.
Nekega večera je tako pnkolovratil domov, vlegel se zopet v posteljo, si prižgal cigareto in gledal v stropt čez čas pa ga je premagal spanec, oči so se mu zaprle in že je spal. Cigareta pa je veselo tlela naprej, potem pa se mu izmuznila iz rok in se zavalila na slamnjačo. Seveda se je slama vnela in že se je dvigal dim po vsej sobi.
Francelj se je zbudil in prestrašeno poskočil, ogledoval je žareče ležišče, potem pa se nasmejal, šel iz hiše, zaklenil vežna vrata, sedel na prag in veselo vpil:
»Prav vam je, ljudje — pri nas gori, pri vas pa ne t«
Ljudje so prišli iz hiš, in ko so videli, da se iz bajte vali črn dim, so pritekli do hiše, Francelj pa se jim je režal v obraz in jih iz-praševal:
»Kaj pravite, ali bo treba trobiti?«
»Zvoniti, zvoniti — ne pa trobiti!« so dejali ljudje in so hotel udreti v hišo.
Francelj pa je skočil pokoncu, ujezil se je in z vsemi štirimi pehal ljudi stran, zraven pa je vpil:
»Ne smete notri. V hiši goril«
In res ni nikogar pustil v hišo, plamen je švignil skozi streho, bajta je zažarela v ognju, šipe so pokale, tramovje je hrstelo in že se je bajta začela majati.
»O,« je vzkliknil Francelj, »poglejte, kako lepo gori.. « Poskakoval je od veselja in plesal, dokler ni v.sa stavba zagrmela na tla. Nato je žalostno dejal:
»Na, zdaj je pa konec —« in mu še na misel ni prišlo, da je zdaj brez strehe.
Od takrat naprej spi zdaj tukaj, zdaj tam — venomer pa nosi roko k ustom in preti za veseli spomin na žarečo noč.	N.
Prav toliko ...
Več dečkov je stalo pred vhodom v cirkus. Kukali so v notranjščino, kakor da eo tam sama zlata nebesa.
Neki gospod je stopil k blagajniku ob vhodu in rekel:
»Pustite te dečke, naj gredo noter! Ko bodo šH skozi vhod, jih preštejte!«
Blagajnik se je na vso moč razveselil Bil je prepričan, da bo prijazni gospod za vse dečke plačal vstopnino. Pomigal je dečkom — in tem, kakopak, ni bilo treba dvakrat reči, naj gredo v cirkus. Ko je zadnji deček izginil v notranjščini širokega šotora, ga je gospod vprašal:
»No, ali ste jih prešteli? Koliko jih je?«
»Natančno osem in devetdeset«, jc odgovoril blagajnik.
»Prav toliko, kot sem mi mislil! Torej sem uganil! Zbogom in na svidenje!« je rekel gospod in odšel.
Pravljica o usmiljenju
Župnik Tomaž na Pakcm je nekega večera pravkar hotel iti spat, ko je nekdo nalahno potrkal na vrata. »Kdo bi neki bil,« si je mislil župnik, »ob tej pozni uri,« in je zaklical:
»Noter I«
Vstopila je suhljata ženica, vsa sključena in boječa. Zavita je bila v veliko ruto, stiskala se je vanjo kot bi se nečesa bala in kar ni mogla do besedi.
Župnik ji je stopil naproti, podal jI je roko ln vprašal:
»Kaj pa je, Jurcovka, da prihajaš ob tej pozni uri?«
Jurcovka je potegnila robec izza rokava in si obrisala oči, nato pa je zaihtela na ves glas in dejala:
»Prodali nam l>odo.«
»Sedi!« ji je dejal župnik in ji ponudil stol.
Jurcovka je sedla in počasi povedala, da je bila dolžna v banki, da ni mogla plačati in jo je banka zdaj iztožila — in ker nima denarja, da bi poravnala svoj dolg, ji bo banka prodala hišo in posestvo, ona pa bo morala Iti s petimi otroki na cesto.
»Kaj naj storim?« Je jokala. »Svetujte ml, gospod župnik!«
Župnik Tomaž je začel hoditi po sobi sem in tja, sklonil je glavo, čez čas pa se jc ustavil pred Jurcovko in ji dejal:
»Bodi brez skrbi, Jurcovka. Jaz sam grem jutri v mesto in bom tam uredi! tvojo stvar. Nikar ne misli, da so ljudje brez usmiljenja in brez
„Na krivo pol ga je zapeljal"
Če kdo koga pregovori k slabemu dejanju, navadno rečemo: »Na krivo pot ga je zapeljali« Zgornja slika, ki jo je narisal Jožef Hariš v Jezerskem nad Kranjem, nam kaže, kako bi bilo, če bi kdo koga v resnici na krivo pot »zapeljal«.
srca. Razložil jim bom vso stvar, ubogali me bodo in ti boš oslala na svojem domu.«
Vsa srečna je Jurcovka poljubila župniku roko in se poslovila.
Prihodnji dan se je župnik Tomaž odpeljal v mesto. Stopal je po širokih ulicah, polnih ljudi, vozov, avtomobilov in je šel naravnost proti veliki rumeni hiši, kjer je imela banka svoje prostore. »Banka,« si je mislil. »Banka! Trgovina, ki
prodaja denar na debelo ln drobno--, ki živi
od tega prodajanja, ki prospeva na račun ubogih. 0, Jurcovka, bodi brez skrbi, uredil bom, kajti banko vodijo ljudje in ljudje imajo srce in dušo.«
Stopal je po širokih stopnicah v prvo nadstropje, odprl velika steklena vrata in prišel do okenca, za katerim je sedel droben človek.
»Dober dan,« je dejal Župnik Tomaž. »Vidite, jaz sem prišel, da se z vami pogovorim zaradi Jurcovke. Pctoro otrok ima in najstarejši je star šele osem let. Kam naj (jre, če ji prodate dom? Vsi smo ljudje in še kristjani smo, ki moramo spoštovati največji nauk o l|ubezui do bližnjega. Zakaj hi sejali obup in revščino? Vi ste pa tako in tako bogati, lepo hišo imate in polne blagajno denarja, kaj se vam pozna, če pustite Jurcovko pri miru? Ali mislite, da ona ni poštena? Menite, da vam denarja ne bo vrnila? 0 poštena je ko suho zlato, žalibog ji jo umrl mož in se mora reva zdaj pehati za vsako ubogo paro. Tako vam rečem — črtajte dolg ali pa vsaj počakajte, da se časi malo izpremenijo. Veste, jaz bi plačal zanjo, če bi ne bil sam ubog. Naša fara Je revna in komaj živimo, da, gospod, živimo iz rok v usta.«
Drobni človek ga je poslušal z odprtimi ustmi in skoro mu je šlo na smeh. Vendar se je premagal in odgovoril:
»Sonce se ga je prijelo44
Janezek se je že v mesecu maju začel sončiti. Cez nekaj dni je bil ves rjav. Nekoč mu je rekla mama: »Hu, kako se te je sonce hitro prijelo!« S tem je hotela reči, da mu je sonce pošteno potemnilo kožo.
Kako bi bilo, če bi se sonce Janezka v resnici »prijelo«, nam kaže slika, ki jo je nnrisala iznajdljiva Gabrijela Longer, dijakinja II. razr. gimn. v Ljubljani.
ALI VESTE
da tudi sloni jokajo, kadar so žalostni — prav tako kakor ljudje 1
»Veste, takih stvari pa ne odločam Jaz. Morate iti k ravnatelju.«
In je župniku pokazal vrata, na katerih je bil zlat napis: direktor. Župnik Tomaž je potrkal in vstopil. Kar obstal je od začudenja. Soba je bila velika. Po tleh so ležale široke preproge, okna so bila pregrnjena z velikimi rumenimi zastori, s stropa je visel bleščeč lestenec, kakršnega župnik Tomaž niti v svoji cerkvi ni imel. Za veliko črno mizo je sedel debelušen gospod. Črni lasje so mu bili počesani v prečo, velike, skoraj izbuje-ne rjave oči so gledale mrzle, pod nosom jo imel nekoliko sivkaste brke in sedel Je vznak ter trkal s prsti po mizi.
Ko je župnik Tomaž prišel do mize, je dejal: »Dober dan! Presneto ste bogati, ko imate tako lepo okrog sebe. Zdaj vem, da moja pot ni zastonj«.
Debelušen gospod ga je prekinil:
»Želite?«
Župnik Tomaž mu je razložil vse natanko, kakor je že prej povedal uradniku. Gospod ga je verno poslušal in se pritajeno smehljal, in ko je župnik Tomaž končal, je vstal, stopil nekaj korakov naprej, potem pa je povedal:
»To je vse lepo in prav, gospod župnik, toda vi ste pozabili na neko važno stvar, namreč, da je ljubezen do bližnjega silno lepa reč, toda življenje je v dvajsetem stoletju čisto drugačno. Trgovina, gospod Župnik, jc trgovina — v trgovini ne Igra vloge srce in Čustvo, tu ni govora o kakšnem usmiljenju, ljudje pri nas niso ljudje, ampak številke. Pravite, Jurcovka Je reva. Lahko da je res — toda jaz je ne poznani, je ne bom poznal in tudi ni treba, da bi jo poznal. Vem le eno: plačala
M L A D A N J i V A
Pomladna
Hej, pomlad je prišla v svate f Ptička v gaju spet nam peva, sonce spet svetl6 nam seva, polne svežih rož so trate.
Hej, zarajajtno po tratil Rožice bodo dehtele, ptičke glasno žvrgolele, sonček bo smejal se zlati.
Franjo Prim, dijak v Celju.
V maju
Dan za dnem pred Marijo lučka gori,
večer za večerom ob Njej se pobožno zbira troje ljudi.
Dan za dnem na Njenem oltarju sveže cvetje diši, * večer za večerom vdano zre vanjo šest mladih oči.
Dan za dnem ponavljamo prošnjo: »Pomagaj nam Ti I
Težko je breme in ini smo slabotni — o, daj nam močil«
Marija Žnideršič, Stari trg pri Rakeku.
Pesem maia
Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj..,
V	zgodnjem mladem jutru so na gori ubrano zapeli kronasti zvonovi. Njihova mehka pesem se je razlila čez zelena polja in livade, zavalovala je nad sanjajočim gajem, objela je tihe vasice in se nato izgubila v gozdni tišini gore. Mlado sonce je popilo zadnje slape meglice in temni oblaki v daljavi so se razbežali. Zakraljevala je čista modrina neba v majskem jutru.
Še je od daleč narahlo drhtela pesem zvonov, ko so se v gajih prebudili krilati zbori in svečano zapeli pesem majniški Kraljici v pozdrav. Iz kmečkih domov, obdanih s cvetočim drevjem, so stopili ljudje in hiteli v božji hram, kamor jih je z bronastimi zvonovi vabila majniška Kraljica.
Izza razorov se je dvignil škrjanček. Zvonko je zagostolel in se z zvonko pesmijo dvignil vso višje in višje proti nebu.
Ljudje v cerkvi so verno molili in ubrano peli pesem Mariji. Z olajšanim srcem in vedrim
obrazom so se nato vrnili na svoje domove. *
V	trudnem mraku, ko je še na zapadu rdelo nebo, so v rahlem poljubu zatrepetali zeleni listi mladega bukovja. Na holmu, po bližnjih in daljnih cerkvah so zvonovi že odmolili svoj večerni Ave. Večerna zarja na zapadu j ugašala. Na jasneem nebu je vzdrhtela prva zvezda, nate še druga. Noč se je spustila nad pokrajino in zazibala v sen polja in gaje. Izza gore nad temnimi lesi se je prikazala luna kot zlata nebeška krogla.
Svečan mir je zavladal vsepovsod. Nenadoma je odnekod mehko in otožno zapel slavec. Zelen« listi gajev so za hip onemeli, kakor da prislSku jejo...
Vse više in više se je vzpenjala luna. V njenem bledem soju je počivalo vse: ribe v vodi, ptički v grmovju — le slavček je nenehoma pel svoj prvi letošnji spev nebeški Kraljici.
Povsod je zvenela vesela pesem. Najbolj veselo pa je odmevala pesem v mojem srcu...
Mirko Vitan.
Čudna risba
Francek nekaj čečka po papirju. Mama stopi v sobo in vpraša:
»Francek, kaj si pa naslikal?«
»Kozo sredi zelenega travnika,« odgovori Francek.
Mama si ogleda risbo, zmaje z glavo in vpraša:
»Hm, kje je pa trava?«
»Koza jo je pojedla I« se odreže Francek.
»Ampak kje je pa koza? Tudi nje ne vidim nikjer,« se čudi mama.
»No, to bi pa že lahko vedela, da koza takoj odbezlja, kakor hitro vso travo pohrusta!« modro odgovori Francek.
*
Tujec: »Deček, ali mi moreš povedati, kako pridem najhitreje na kolodvor?«
Fant: »Če letite.«
ni — ln ker ni plačala, bomo šli svojo zakonito pot, kakor določajo zakoni. Ni zakona, ki bi terjal usmiljenje — in mi nismo krivi, da ni ljubezen do bližnjega prva zapoved državnih zakonov. Zato vam povem, gospod župnik, da je bila vaša pot popolnoma zaman — posestvo bo prodano in vaša Jurcovka bo šla na cesto, kakor jih je Šlo že tisoče in tisoče ...«
Župnik TomaŽ je poslušal in roke so sc mu tresle od razburjenja, potem pa je dejal:
»O vi, ljudje brez srca, kako hudo vam bo sodil On, pod cigar plaščem skrivate svoje pregrehe, vi trgovci profita, ki se kitite s krščansko vero, a pljuvate na Kristusov nauk, kako težka bo božja roka, ki bo nekoč udarila po vas! Vi ubijalci družin, tatovi poštenosti, ljudje brez srca, kaj bo z vami, ko bo zmagala dobrota nad hudobijo, poštenost nad grehom, usmiljenje nad brez-srčnostjo!«
Gospod ravnatelj se jo smehljal in pritisnil na gumb. Vstopil je služabnik in obstal pri vratih, gospod ravnatelj pa mu je naročil: »Odpeljite gospoda župnika 1« In župnik Tomaž je moral oditi. Ko pa Je bil na cesti, se mu je nenadoma prikazal Jezus, stopil k njemu, ga pobožal po roki in mu tiho dejal:
»Moj župnik Tomaž, kako si dober in kako preprost, ko ne veš, da so me vrgli od povsod, kjer je bogastvo in Izobilje. Toda potrpi, jaz sem pri tebi in pri Jurcovka in prl vseh ubogih ..., nekoč bom dvignil roko in vi vsi boste Sli za menoj — —, zamajale se bodo krivične postave, nagnani bodo trgovci z revščino... Zato pojdi in deli usmiljenje, dokler ne zavlada ljubezen...«
Župnik Tomaž Jc sklonil glavo ln tihe solze so mu tekle po licih...	J. Bor.
P R C/ Z I N JI
Kad za deževnico na vrt!
Deževnica je najbolj zdrava voda za rastline in ljudi in na slehernem vrtu bi moral stati sod ali kad, ki naj prestreza deževnico.
Kad naročiš pri sodarju lahko kar po meri; dober je pa tudi star sod od katrana ali barve. V tako kad teče voda iz žleba. Važno je, da je treba posodo za deževnico dvakrat, trikrat med letom izprazniti in jo s krtačo izdrgniti. To bo
dovolj, saj se voda večkrat do dna porabi in se gošča vedno usede na dno, tako da je voda zgoraj čista.
Počemu naj nam bo deževnica
Potrebujemo jo za vsa čiščenja, tako predvsem za pranje perila. Če kuhamo perilo v deževnici, prihranimo mnogo mila in ne potrebujemo ne sode ne pralnih praškov. Deževnica se izvrstno peni, perilo pa je po enkratni kuhi belo. Če pa moreš v deževnici perilo tudi izpirati, spoznaš, kako naglo se odstrani milo z njega. Volneno in svileno perilo pa se po pranju v deževnici sveti in je prožno in trpežno.
Nikoli pa ni zadosti deževnice, kadar či-, stimo stanovanje, če umivamo pohištvo, okna in drgnemo tla. Z deževnico odpravimo ta dela hitreje in bolje.
Cvetlice v lončkih in rastline in rože na vrtu uspevajo veliko lepše, če jih zalivamo z deževnico, ki mora biti pa malce postana.
Najlepše uspehe pa doživimo z deževnico pri telesni negi. V sleherni kopalnici, na vsakem umivalniku bi moral stati zmeraj vrč deževnice. Človeku se zdi, ko da tipljc svilo, če se zjutraj umije z deževnico. Koža se lepo naravno sveti in postane mehka. Na to naj bi zlasti pomislile matere dojenčkov, ki naj bi kopale otroke zmeraj v deževnici Ta trud je majhen spričo uspeha in zdravja pri dojenčku.
Z deževnico si umivajmo lase. Čeprav vzamemo le polovico toliko mila ko sicer, se bodo lasje penili in bodo šle te pene izlahka z las. Lasje postanejo mehki in blesteči ko svila.
Po vsem tem — kad za deževnico na vrt!
Otroci bodo birmani
Družina občuti binkošti posebno še takrat, če so otroci v hiši, ki gredo k sv. birmi. Ta zakrament je v pojmovanju tako obledel, da so naše misli na birmo le še v zvezi z botri, darili in oblekami. V prejšnjih časih pa celo ni bil fant pravi fant, če ni bil za birmo — pijan. Ti časi so kolikor toliko za nami, vendar ima še zmeraj prvo besedo denarna plat pri birmi. Pa je vprav ta zakrament, ki pomeni prejem sv. Duha in prejem moči za duhovno življenje tako zelo nasproten materialističnemu pojmovanju sveta! Starši, pomislite na to!
Pravice žensk v Združ. amer, državah
Predsednik Rooscvelt je odredil, da so ukinjene vse določbe, ki so ovirale poročene ženske glede na službovanje po javnih državnih službah Razen tega so v državi Njujork ženske tudi porotnice v porotnih sodiščih
Knjige in potice
Kdor ima knjige resnično rad, mu knjige, ki stoje lepo v vrsti, niso zgolj mrtev papir. Vsak zvezek govori svoj jezik, vsebuje mogoče del njegovih misli, je kos njegove osebnosti.
Razumljivo je, da lepo ravnamo s knjigami. A to se ne ravna samo po okusu tn razumev anju stanovalca, marveč tudi po prostoru. Po večini
knjižno omaro. Prostori pod okni lepo oživljajo stanovanje, če jih uporabljamo za police za knjige. Zdaj so moderne kar navadne police, ki jih po potrebi dodajamo na vrhu in ob straneh. Prejšnje knjižne omare so bile same zase za okras. Police pa so zares samo za to, da knjige na njih stojijo in knjige same po sebi krasijo sobe. Razen cvetja ni pač ničesar, kar bi moglo stanovanje tako polepšati, kot so knjige. Police so lahko navadne deske; poglavitne so pač knjige iu ne police!
Za balo: moderna postelinina
Sleherna gospodinja je ponosna na polno omaro perila V lepo zloženih skladanicah leži posteljno in namizno perilo, nemara nič več tako številno, kot je bilo v dobi naših starih mater. Današnja gospodinja si zdaj in zdaj dokupi potrebno perilo, si nabavi pnedine opreme (garniture), ki ustrezajo takratnemu okusu. Tudi pri posteljnini in perilu za na mizo je zmeraj kaj novih modnih nasvetov in moderna gospodinja, posebno če jc petična, je vesela, če ima tudi glede na to zahtevnost vse v redu.
Moderna posteljnina je pisanih barv. Tako, na primer, vidiš opreme, kjer je široki (tako zvani angleški) rob obšit z batistom. Priljubljene so svctlordečc, svetlomodrc in mareličine barve za posteljnino, ki se ljubko odražajo z beline blazin. Tudi vezenine iz pisane prcjice so lep okras na rjuhah. Jako moderna je svetlo-roza in belosinja barva na belih blazinah in rjuhah. Robovi blazin in vrhnjih rjuh so obšiii z 2 cm široko modro svetlordočo progo. Tudi monogram jc v teh dveh barvah.
Ta pestrost na posteljnini ustreza današnjemu okusu, in celo ženske, ki nerade uvajajo kake novotarije, si bodo omislile pisano opremo postelj.
So! za hladilo
Imaš kako jed, ki hočeš, da bi se brž ohladila. Ohladila se bo pa kar uaglo. če jo daš v posodo, kjer je razc.n vode, tudi precej soli. S tem nastane nekakšna mrzlotna mešanica, ki jemlje jedem toploto. — Saj je pn sol tudi sicer jako važna v gospodinjstvu. Če daš najprej ščcpec soli v kožico, v kateri hočeš peči meso. potem mast ne boš škropila okoli. Č_c kuhaš jajca in daš v to vodo malo «oli, sc jajca ne razpočijo; isto je, če kuhaš krompir v oblicah.
Podlogo plašča nevidno zakrpaš
Podloga plašča jo raztrgnna v zapestju, podpazduho in za vratom. Podlogo odstraniš iu jo za 10cm više pomakneš, Tako odpadejo raztrgani deli .Spodaj pa dodaš trak iste barve, ki ga prišije.š v majhnih gubah. Isto storiš v zapestju. Vsakdo bo mislil, do je to le v okras.
Jopico koristno izrabiš
Otroško jopico do dna izrabiš, če jo nnjpre.j spletcš brez rokavov in naj jo otrok nosi najprej čez poletje brez rokavov. Rokava priple-teš šele pozneje, ko je že bolj hladno Ker se rokavi hitreje obrabijo, bo vsa jopica ravno pravšen čas zdržala.
Predpasnik dolgih rokavov
je najprej pod pazduho raztrgan. Če imaš primerne krpe za zaplato, vzameš rokave nroč in odprtino zarobiš. lako imaš predpasnin brez rokavov. Iz ostalega dela rokavov si narediš narokavnike, če ti je treba paziti na obleko z dolgimi rokavi.
Hrepenenje
Tiha, tiha noč je — zvezdice /arijo. Mislim, da želijo v moje si naročje,
pa roke iztezam željno v mrak za njimi. Vedno bolj — se zdi mi — so v temo pogrezam
Ali moje roke so preveč počasne? Ali zvezde jasne so preveč visoke?
Mislim, da oboje — in zato boječe tiho hropeneče pesmice so moje.
(Marija Brenčiče\a.)
Iz kuhinje v Kuhinjo
Binkoštno pecivo
Mešaj, da se peni. todkg presnega masla in 12 dkg razmehčane čokolade Primešaj nato I2dkg sladkorja in 3 rumenjake. Dobro zmešaj vse skupaj in dodaj sneg iz 3 beljakov in pa lOdkg riževe moke. Pečeš v posodi, ki je namazana s presnim maslom, a najprej spečeš le. napol, nato daj nekaj češenj, da se pogre/nejo v pecivo, in speci do konca. (Če nimaš češenj, je pecivo vseeno izvrstnega okusa.)
Jagodova krema
Vtepaj v sopari, da naslane krema; % skodelice jagodovega soka, 4 dkg sladkorja, 2 rumenjaka. sok y, limone. Ko je še vse vroče, primešaj pol zavojčka žclatine, dokler so ta ne raztaja. Nato postavi nn hladno. Ko je shlajeno, vmešaj sneg iz 2 beljakov in % 1 vtepene čokolade s smetano. Vse daj v kozarce ali skodelice, daj na vrli vtepeno smetano in postavi na mrzel prostor.
Dunajske palačinke
Stlačiš "A kg prav vročega, skuhanega krompirja, dodaš 200 g moke. 2 jajci, ščcpec soli in 50 g prresnega masla. Iz tega narediš voljno testo. Ko se malo odpočije, rnzvaljaš testo na več majhnih okroglih krp, ki so za prst debele. Te krpe opečeš prav hitro na obeh straneh na štedilnikovi plošči ali v ponvici. Opečene krpe polagaš na krožnik in jih nnma/cš z raztopljeno mastjo Preden jih daš na mizo, jih nadevaj z mezgo, posladkaj jih in skolač-kaj. To je moč-nata jed. — Če jih pa kar zviješ skupaj in in razrežeš na kolobarje, potem jih daj za k zelju ali prikuhi.
Datelinova torta
Vanilijo, 21 dkg sladkorja, 6 jajc zmešaš, dodaš 2t dkg olupljcnih, zmletih mandeljnov, 21 dkg razrezanih dateljnov brez peška in vso zmešaš. Torto pečeš v tortni posodi, jo poliješ z vtepeno smetano ali z limonovim ledom in daš
Malokdaj vidiš lepo sešit vogal. Na sliki vidiš, kako urežeš vogal na dva načina. V obeh primerili jc rob prav trdo zapogniti, da sc preveč ne odreže
Po&jor-!
Darmol, sredstvo za odvajanja se iesto potvarja. Radi fega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tablefa besedo Darmn) in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.
Wni.i.trmi|M
Doma sešite obtehe
Obleke, ki so priprojene in sešite doma, morajo biti odlično narejene, sicer dobi izraz »doma sešito« kaj klavrn pomen. Zatorej si priskrbi dober kroj ali si razoprji kako obleko, ki ti dobro pristoja, in ureži po njej novo obleko. Tudi drobnarije, ki jih človek težko lepo naredi doma, kakor na primer, ovratnik, man-šete, umetno cvetje, si kupi zunaj. Vsake zgib-ke, volane, votle gumbe, tudi težko doma narediš. — Če si prvikrat šivaš obloko, si kupi kako ceneno poletno blago iu si izberi preprost kroj. Preden urežeš obleko, še natančno pri-
kroj, ker je časih kje kakšna napaka. Kroj, ki ti dobro pristoja, spravi za prihodnjič. — Ko šivaš, šivaj natančno in si ne rcci, da »bo
že, kar bo, saj sc ne vidi.. < Vse se vidi! Pri doma sešitih oblekah velja pregovor, cla moraš »počasi hiteti!«
Turban,

ki ti dobro pristoja in jc urno narejen, si takole narediš: Po pričujočem vzorcu si ureži kroj iz papirja, nato šele ureži blago! — Kupi si blago po Širini in sicer 20 cm. Položi blago dvojnato in ureži po vzorcu. Potem izdelaš obliko za glavo, tako da se držiš pikičaste črte. Na robovih seveda zarobiš. Potem daš čepico na glavo, pri čemer je x zadaj. Oba konca ovi-ješ nekajkrat krog glave, spredaj ju križema položiš, zadaj pa ju sešiješ. (Glej sliko!)
Jajca shraniš
Daj jajca na cedilnik in jih drži tako eno minuto nad vrelo vodo — ne del j 1 Tako pripravi jena jajca sc obdržijo vse leto in so kot sveža.
~j(r iS7«

srtr

Pri petrolejki
Napredek...
pri električni luči
Pravni nasveti
Veljavnost predpisov starih finančnih zakonov. M. A. Na podlagi predpisov lanskega finančnega zakona so vara zaradi občinske službe znižali pokojnino. Vprašate, ali tudi letošnji fi-oančni zakon vsebuje kakšen predpis o znižanju državnih pokojninskih prejemkov onim, ki so v občinski služ.bi. — Takega predpisa sicer letošnji finančni zakon nima, ali tudi letošnji finančni zakon določa, da veijaio še dalje vse določbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili veljavni zakoni spremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, pravilniki, drugi predpisi in odločbe, kar jih je bilo že' izdanih na podstavi pooblastitev, navedenih v omenjenih zakonih
Vozne ugodnosti žene drž. uslužbenca. R. M. Vprašate, ali ima druga žena staroupokojen-ca pravico do železniške legitimacije za polovično vožnjo; prva žena, ki je ločena, še živi. — Med rodbinske člane državnih upokojencev, uslužbencev, ki imajo pravico do voznih ugodnosti na železnici, spada tudi zakonska ženu, dokler živi v rodbinski skupnosti z možem. Ne gre pa ta ugodnost ženi, če se bavi s kakršnimkoli drugim poslom. V vprašanje, ali je drugi zakon veljaven, se železniška uprava ne spušča.
Veljavnost drugega zakona ločenega zakonca. S. O Katoliška zakonca sta se ločila, nakar je eden v starokatoliški cerkvi sklenil drugi zakon Vprašate, ali je drugi zakon ločenega zakonca veljaven. — Tak zakon bi pri nas sodišče na tožbo prizadetega zakonca proglasilo /a neveljaven, kakor se je to že zgodilo. Zakon med katoliki ni razdružljiv. Razve-zati ga more samo smrt enega zakonca.
Sodna določitev dote. C. K. Vprašate, ali hči tudi še po poroki lahko zahteva potom sodišča od staršev doto — Obči državljanski zakonik sicer govori o prošnji »zaročencev« za določitev dote in ima torej v mislih, da stavi hči zahtevek za določitev dote še kot nevesta in ne že kot žena. Kljub temu pa sodna praksa splošno priznava, da ima hči tudi še po poroki pravico zahtevati doto od staršev O takem zahtevku odločajo sodišča v nespornem postopku brez strogega raziskavanja imovinskega stanja staršev.
Dnevničar. N. F. Pred par leti ste bili kot dnevničar odpuščeni iz državne službe, nato pa po devetih mesecih zopet nazaj sprejeti. Glavna kontrola vam ne prizna prej odsluženih let. Vprašate, ali je mogoča pritožba. — Niste povedali, v kakšno svrho želite, da sc vam prej odslužena leta priznajo. Najbrž mislite na priznanje let za pokojnino. V tem primeru se dnevničarska služba prizna le pod pogoji § 270. uradniškega zakona. Po tem predpisu se šteje v leta za pokojnino čas, prebit po dovršitvi osemnajstega leta starosti v svojstvu stalnega dnevničarja (dnevničarja, pisarniškega pomočnika ali dnevničarja z mesečno plačo), če se je izvršil prehod v zvanje, ki daje po uradniškem zakonu pravico do pokojnine (n. pr. uradniška služba) najdalj v šestih mesecih. Dnevničarska služba se pa pod temi pogoji všteje le onim civilnim državnim uslužbencem, ki so bili v tem svojstvu pred dnem 1. septembra 1923, pa se upokoje potem, ko je stopil uradniški zakon iz 1. 1931 v veljavo in ki izpolnjujejo pogoj za pridobitev pokojdiae po § 113 uradniškega zakona, t. j., da so deset let dejansko prebili v aktivni državni službi. Dnevničarjem, ki so vstopili v službo po 1. septembru 1923, se dnevničarska služba ne vračuna za pokojnino. — Pritožba ne bo pomagala. Sicer pa glavna kontrola ne izdaja odločb, ampak pristojni minister. Proti ministrovi odločbi se lahko pritožite na državni svet, če mislite, da ne odgovarja zakonitim predpisom.
Vplačevanje v pokojninski sklad. Fr. Vpla-čevalec v uradniški pokojninski sklad, ki mu je služba prestala pred dovršenimi petimi leti vplačevanja, nima pravice do povračila prispevkov; toda obdrži pravico, da se mu ob ponovnem vstopu v državno službo šteje čas prejšnjega vplačevanja za rodbinsko pokojnino.
Odklonjena prošnja za premestitev. M. F. Pišete, da vam je ministrstvo odklonilo prošnjo, s katero ste prosili, da vas prestavijo na drugo mesto, ter vprašate, kaj bi še storili, da se vam ugodi. — Druge pomoči ni, kakor zopet prositi. Jasno je, da s kakšno pritožbo prestavitve ne boste izsilili.
Enkratna odpravnina namesto pokojnine. L. P. Vdova državnega upokojenca prejema rodbinsko pokojnino tudi za sina, ki je teliesno pohabljen. Sih nujno rabi denar in bi rad, da se mu pokojnina izplača za nekaj časa vnaprej, ali da bi se mu izplačala enkratna odpravnina. Vprašate, ali in kako bi to dosegel. — Odpravnine sin ne bo dobil. Ravno tako se mu pokojnina ne more izplačati za nekaj časa vnaprej. Samo vdovi in hčeram državnih uslužbencev (upokojencev), ki imajo pravico do rodbinske pokojnine, sc smejo izplačati za zopetno omo-žilev, odnosno za omožitev, na prošnjo, ki jo je treba predložiti, preden se sklene zakon, enkrat za vselej triletni rodbinski pokojninski prejemki, ki jim pripadajo. Odločbo o tem izda na predlog resornega ministra minister za finance v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. Izplačilo odpravnine sc sme izvršiti šele potem, ko se predloži listina, da se je zakon sklenil. Izplačilo triletne pokojnine v rednjem primeru se sme dovoliti, če je oseba, i zahteva izplačilo, edini uživalec rodbinske pokojnine.
Občinski dobavitelj. P. J. Po zakonu o občinah ne morejo biti občinski odborniki občinski dobavitelji. Vprašate, kako je tolmačiti pojem »dobavitelje. — Po razsodbah upravnega sodišča je dobaviteljstvo v smislu § 28 zakona
0	občinah vsaka storitev ali dajatev, izvršena po občinskem odborniku v pridobitnem namenu, to je zaradi pričakovanega dobička. Če ste se v dvomu, se obrnite na bansko upravo.
Štirje sinovi. L. Š. Povedati nam morate, kdaj so bili sinovi rojeni in koliko je star oče, pa vam bomo lahko pojasnili, kateri ima pravico do skrajšanega roka.
Odpravnina namesto mesečne rente. P F. Zaradi poškodbe na glavi vam je priznana 30% delanezmožnost in prejemate mesečno rento od Osrednjega urada za zavarovanje dclavcev. Vprašate, ali se renta da odkupiti tako, da bi
UliilHHUutimmmniitwmwMiHW 0DRE2ITE imrnmmtmimnmminnmmtiimi
»mmim %m%nmt[
1	odgovarja samo na vprašanja, ka- f 1 terim je priložen tale odrezek. |
| »Slovenec" 29. maja i938 1
£
prejeli enkratno odpravnino i'h kam je treba vložiti prošnjo. — Poškodovanec, ki uživa rento po zakonu o zavarovanju delavcev sme ob delnem zmanjšku delovne nesposobnosti, ako renta ne presega 20% popolne odškodnine, zahtevati, da se mu da namesto rente odpravnina. Prošnjo za izplačilo odpravnine sme Osrednji urad upoštevati, ali jo pa lahko tudi zavrne. Kdor dobi odpravnino, izgubi pravico do vsake druge odškodnine, tudi, če bi se mu Stanje zaradi poškodbe. za katero je že dobil odškodnino, pozneje poslabšalo.
Prenos denarja v tujino. N. Inozemee bi rad prodal posestvo, ki ga ima pri nas. Vprašate. ali bo smel odnesti kupnino v tujino — To bo mogel le z dovoljenjem finančnega ministra
Zasledovana, L. B. Z. Naznanite zadevo sodišču, ki bo — če se v«e vaile navedbe izkažejo kot resnične, — vašo nasprotnico Zaradi nenaravnega nagnjenja občutno kaznovalo,
Zakup hiše. J. C. Z. Če ste oddali v najem hišo z zemljiščem in ni bila dogovorjena doba trajanja zakupa niti odpovedni rok, potem morate pogodbo odpovedati na šest mesecev.
Poceni nalivna peresa M. L. M S. Zadevo prijavite policiji, ker izgleda, da gre za razpredeno goljufijo
Odpoved službe delavcu. F K Bili ste več mesecev v službi, nakar ste oboleli. Ko ste se hoteli vrniti na delo, vas delodajalec ni hotel več sprejeti, češ da nima prodora. Vprašate, ali imate pravico do 14 dnevne plače, ker vam ni odpovedal službe Ali imate pravico zahtevati plačilo nadur? — Odpovedni rok znaša za delavca res 14 dni. toda če je delavec zaradi bolezni ali nezgode dalj kot 4 tedne zadržan opravljati službo, služba sama pa sebi preneha in ni treba službe še posebej odpovedati — Seveda imate pravico zahtevati plačilo nadur, ako ste jih res opravili.
Začasno dovoljena pot. K. M. P. - Sosedu ste začasno na njegovo prošnjo dovolili pot preko vašega vrta na njegov vr' ki sploh nima drugega dohoda Vprašate, po koliko letih si lahko sosed pot prisvoji? — Če ie pot dovoljena le začasno, na prošnjo, po.em si je sosed sploh ne more prisvojiti, tudi če bo 30 in več let hodil po nji; hojo po poti ne Izvršuje kot svojo pravico, ampak le z vaš;m privoljenjem. Svetujemo vam, da sestavite zapis, katerega podpišeta oba, da dovoljujete sosedu pot le na prošnjo in tlo preklica. Taka listina bo važno dokazno sredstvo za morebitne spore v bodočnosti.
Izpodbojna izročilna pogodba. V. V. - Očetu ste tekom več let poslali preko 4000 din na račun določene parcele, ki jo je oče obljubil vam prepisati Doma ste pred pričami napravili tozadevno kupno pogodbo, prepisana pa ni bila parcela, ker ni hotel oče iti k sodišču zaradi overovitve podpisa. Čez dve leti pa je oče isto parcelo, za katero je že od vas prejel kupnino, skupaj z ostalim posestvom izročil vaši sestri, ki je tudi vedela, da ste z očetom napravili kupno pogodbo za to parcelo. Vprašate, če lahko zahtevale denar ali parcelo? — Od očeta lahko zahtevate odškodnino zaradi neizpolnitve pogodbe Ker pa oče nima niti več denarja rte, posestva, vam svetujemo, da vložite izpodbojno tožbo proti očetu in sestri, s katero boste do-
segli, da se bo izročilna pogodba med očetom in sestro glede vam prodane parcele izrekla/a neveljavno Ker ste imeli z očetom že napravljeno kupno pogodbo in ie tudi sestra za njo vedela, kakor tudi za to, da ste res kupnino že plačali, boste lahko dokazali njun oškodovalni namen.
Dedovanje po nezakonskem očetu. U. S. -
Tudi če nezakonski oče prizna očetovstvo, nima nezakonski Otrok po smrti očeta zakonite dedne pravice do očetove zapuščine. Zato tudi nima nezakonski otrok pravico do nujnega deleža iz zapuščine svojega očeta. Če vas je stric v opo-
roki določil Za dediča, boste dedovali po opo-
tas«
roke v svojo korist spodbiti.
roki; nezakonski otrok ne bo mogel take opo-
Kdaj propade posojilna terjatev. J. O. R. -
Posojilo lahko terjate nazaj še tekom 30 let. Če od leta 1931 dalje niste dolžnika opominjali, niste s tem še zgubili pravice do povračila posojila Zeubili ste le pravico terjati zaostale obresti preko zadnjih treb let. Obresti zastarajo po treh letih, glavni« a pa šele po 30 letih
Mesečna odpoved. M. V - Če imate mesečno odpoved dogovorjeno in plačujete najemnino vsakega prvega v mescu za mesec naprej-, potem se mora glasiti tudi odpoved za en mesec s potekom zadnjega dne v mesecu, tako da morate 1. naslednjega me«eca gospodarju izročiti prazno stanovanje.
Bližnjica v gozdu. O. Sv. J. - Bližnjice v gozdu, ki vodijo žez vaš svet, lahko vsak čas prepoveste Kajti po gozdnem svetu se. ne da, tudi s 30 letno rabo ne, priposestvovati služnostna pravica poti. Če so vam ljudje poruvali zasajene smrečice in odnesli žico. s katero ste pot zagradili, so s tem storili kaznivo dejanje in jih lahko ovadite. Vsakogar, ki ga zalotite v vašem gozdu po bližnjici, lahko povabite na pečat k sodišču in tam od njega zahtevate izjavo. da nima pravice hoditi po vaših stezah Če se vabilu ne bi odzval, oziroma če se ne bi uklonil vaši prepovedi, ga lahko tožite na priznanje neobstoja služnostne pravice. Seveda, preden tožite, preu,Iarite, ali bo nasprotniku sploh mogoče kaj vzeti za pravdne stroške.
Dolg zapustnika V. A. K. - Po naročilu posestnika ste napravili drva v gozdu. Ta drva je posestnik prodal trgovcu, ki je obljubil, da bo tudi plačal vaš zaslužek, ko bodo drva speljana. Drva so spel jana, trgovec pa je nenadoma umrl. Vprašate, kdo je vaš plačnik? — Vaše plačilo je prevzel trgovec, ki je s tem postal vaš dolžnik namesto posestnika Ker je umrl, morate svojo terjatev prijaviti k zapuščini po trgovcu. Če je ne bi priznali, boste morali tožiti zapuščino in dokazati, da je bilo vse res tako dogovorjeno.
Razlastitev privatnega zemljišča. H J. Razlastitev privatnega zemljišča v občno korist je dopustna, v kolikor to dopušča zakon. Tako n. pr. dopušča zakon razlastitev zamljišča, potrebnega za gradbo železnic, šol, električnih naprav itd. Nimamo pa še zakona, ki bi izrecno dovoljeval razlastitev privatnega zemljišča zaradi zgraditve zdraviliških zgradb. Le glede kopališča v Vrnjač-ki banji pooblašča letošnji finančni zakon ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, da sme po odobritvi ministrskega sveta izdati uredbo z zakonsko veljavnostjo, ki določa med drugim tudi način razlaščenja in pravice in dolžnosti uprave po posebnih potrebah tega kopališča. V vašem primeru pride lahko do razlastitve na ta
Naš domači zdravnik
S. K. R. Sprehajanje gmote po telesu vašega prijatelja si ne znam. in ne morem prav razlagati. Ne vem, kaj mislite s tem povedati. Glavobol, razdražljivost, močno srbenje okrog ritnice pa bo v zvezi z glistami. Naj opazuje blato, pa bo našel v njeni majhne, kakor riže drobne, bele črvičke. Če pa jih ne bo našel, naj da blato preiskati. Potem pa naj začn« z zdravljenjem.
I. D. Lj. Vaša 25-letna hčerka ima po obrazu in stegnih goste dolačlce, ki so na obrazu kožnate barve, spodaj pa bolj temne. Ker je v javni službi, jo to mot\ in bi rada vedela, kako ee to odpravi. S kemičnimi sredstvi se baje ne dajo trajno odpraviti. Trajno odpraviti ji t moremo samo z elektrolizo ali elektrokogulacijo. Da jo motijo dlačice na obrazu, bi še razumel. Kaj pa imajo opraviti dlačice po stegnih z javno službo, pa res ne vem.
Isti: Vašega izraza »stejanje« ne razumem. Pišite bolj razločno!
p. K. St. S. Čezmerno zardevanje, ki vas muči, je v zvezi z vašim življenjem. Neposredne zveze v materino boleznijo to nima, z zvezi je samo toliko, v kolikor ste verjetno podedovali po njej nežnejšo telesno konstrukcijo. Veliko pomagati se ne da. Priporočani vam fcdravila, ki delujejo pomirjevalno, n. pr.: broni v različnih sestavah.
R. R. D. Dve leti imate srbečino na opisanem mestu. Vidnih znakov na koži ni. Srbenje se pojavlja po večkrat na dan. Ko preneha, nimate prav nobenega občutka, da bi imeli kakšno bolezen. Zdravili sle ee že z mazili, tabletami, obsevanjem, pa brez uspeha. Kakor pišete, nimate nobene kožne bolezni, kakor n. pr.: garij, lišaja, ispuščajev itd, Morda se močno potite, ali pa nosite perilo, ki draži kožo? Mnogo notranjih bolezni je tudi, ki jih spremlja srbenje. Morali bi iskali vzrok tu, če na koži ničesar ne najdete. Dajte se notranje preiskati!
Lj. 24. II. 38. Bolečine globoko doli v hrbtu, da se ne morete zravnali in vam zastane sapa, pri katerih se skoraj redno pojavi krvavitev, bodo bržčas v zvezi s spremembami na notranjih spolovilih. Posebno še, ker se vam to pojavlja pred čiščo. Vendar pa brez preiskave ne morem točno povedati, kaj j». Potrebno je namreč tu izključiti še druge bolezni: bolezenske spremembe v hrbtenici, obolenje porebrnice, ledvične bolezni.
Ista. Razburljivi ste zelo, pa zanimanje ste zgubili do vsega. To je pač posledica slabih, neurejenih razmer, v katerih ste živeli. Zdaj pa, ko je tudi vam posijalo sonce, bo oživelo v vas veselje do življenja. Saj vse, kar je bilo grenkega, usiha in usiihnel Histerije ni, da bi se bali! — Pojdite, kolikor vam čas in delo dopuščata, ven v pomlad in sonce I
F. V. P. P. C. Vaša žena imfl na obeh rokah med prslancein in sredincem, kakor vi pravite »frš«, ki jo močno srbi in se ne da zaceliti. Zdravila. ki jih je zapisal zdravnik, niso. pomagala. — Bolezen, ki jo ima žena, povzročajo različne glivice. Je zelo trdovratna in se rada ponavlja. Kot gospodinja si pri delu moči roke, kar bolezen še slabša. Izogibati pa se mora čimbolj mokroti I Pri pomivanju in podobnih gospodinjskih delih naj si pomaga z gumijastimi rokavicami. Srbeča in boleča mesta pa naj maže z Wilkinsovim mazilom.
L. N. N. m. Vaša žena trpi že 6 mesecev na neki čudni h0l.e7.nj med prsti leve noce. Lansko leto jo je začelo med prsti desne noge in kmalu potem tudi leva nogo močno erbeti. Pojavili so
se drobni podkožni mozoljčki, koža je postala močno rdeča, med prsti gnila in razpokana. Iz ran ee je začela cediti rumenkasta voda. Z zdravili, ki jih je zapisal zdravnik, se ji je bolezen zboljšala toliko, da ee je desna noga pozdravila, leva pa je še vedno bolna. — Tudi to bolezen povzročajo glivice, kakor zgoraj opisano. Maže naj z Wilkinsonovim mazilom, ki v trdovratnih primerili dobro pomaga.
F. B. S. V. Zadnje čase se vam čudno peha iz želodca, posebno po jedi. Iz ust čutite smrad po neki čudni kislini, ki vam je zoprna. Bojite se, da vam ni v želodcu kaj ostalo. Tehtate samo 76 kg, kar je za vašo telesno višino 172 cm in leta (35 let) premalo. Močno ste razburljivi, vsaka novost vas razdraži. Po naporni službi nimate teka, ne spite dobro. — Težave, ki mi jih naštevate in ki vam grenijo življenje, so v zvezi oziroma posledica vaše težke, naporne službe. Na vašib službenih poteh ste navezani na hrano, kakršno pač dobite. Često je hrana tako, da vam niti ne prija, niti ne odgovarja prehrani, kakršno bi morali imeti. Posledica tega je bolan želodec, ki vas opozarja nase s kislim, zoprnim pehanjem, neprijetnim duhom iz ust, pomanjkanjem teka in hujšanjem. Odgovorna, naporna služba, v kateri je človek često v življenjski nevarnosti, vtisne človeku svoj pečat. Živci popustijo, kar vpliva zopet na celotni organizem. Ce je človek preveč utrujen. mu ne diši jed, pa tudi spanja ni pravega. Najbolje in najbolj zaželeno za vas bi bilo, Če bi mogli za mesec, ali dva na dopust. Pozabili bi tako za nekaj časa na težave, prišli do zdrave, tečne hrane, okrepili si živce. Vem pa, kako je prav v vašem poklicu težko z dopustom. Svetujem vam tole: ogibljite se alkohola in nikotina. Če nimate zdravih zob, poskrbite zanjel Jejte počasi tn dobro prežvečite! Ne jejte ostrih, papriciranih jedi, zelja, redkve, svežega kruha! Jejte dobro prepečeno ali prekuhano pusto meso, sočivje, riž, zdrob, mleko. Za tek pijte še encijan, pelin. ali rabarbaro. Zjutraj in zvečer jemljite prhe. Če vam to ni mogoče, pa se umivajte do prsi v hladni vodi in se krepko z brisačo zdrgnile. Ob prvi priliki pa si dajte želodec preiskati.
Z. A. ,T. Rasli bi še radi, pa shujšali tudi. Veliki ste 140 cm, tehtate pa 76 kg. Ne vem, koliko stp stari. Do 25. leta Imate šc možnost rasti. Pomaga! vam bo čisti, sveži gorenjski zrak v vi' šino. Teže je pa res preveliko za vas. Kaj je vzrok temu? Dve možnosti sta: Prvič: preveč jeste. 90% vseh debeluharjev je predebelih zato, ker preveč jedo in se premalo gibljejo. Navadno pa vsi- zatrjujejo, kako strašno maio jedo. Resnica pa je ravno nasprotna 1 Drugič: debelost povzročajo bolezni žlez, kr vplivajo na presnavljanje v organizmu, predvsem golšna žleza. Teh pa je 10% med debeluharj!. Kako se torej borimo proti debelosti? S tem, da se omejimo v hrani. Jemo manj in manj tečno hrano. Poslužujemo se zdravil, ki odvajajo in a tem onemogočajo prebavilom, da bi posrkala iz hrane vse redilne snovi. Ali posegamo po sredstvih, ki spremenijo maščobe v hrani v mila, ki jih črevesje težko vsrka vase. Pri vas bi govorili teža in višina za drugi vkrok. Vendar pa brez preiskave tega ne morem trdili. Dajte se pre-' iskati! Če pa je vzrok vaši debelosti to, da preveč jeste, uživajte nekaj tednov samo kruh iz otrobov s sadjem, ovsen ali koruzov močnik, en do dva kozarca jabolčnika na dan. 1 Ista. Opišite, kakšni so mozoljčki!
način, da zdravilišče pridobi ministra za socialno politiko, da 6e tudi z posluje podobno pooblastlo n. pr. potom finaučnega zakona. Ako bi kdaj prišlo do razlastitve m se tudi glede odškodnine ne bi mogli sporazumeti, bi jo določilo sodišče, in 6icer bi določilo primerno odškodnino.
Tolmačenje sodne poravnave. A. R. E. - Mož se je ob ločitvi zakona zavezal plačevati za ženo in otroka 30% rednih, čistih službenih prejemkov. Vprašate, komu pripada družinska doklada za otroka v znesku 140 din, ali materi, ali očetu? — Merodajna je pač volja strauk ob sklepanju poravnave. Nam se zdi, da je šteti tudi družinsko doklado med >redne službene prejemke« v gornjem smislu. Če se materi zdi očetov prispevek za otroka premajhen, lahko vsak čas pri okrajnem sodišču zahteva, da se otrokova preživnina zviša. Kajti s poravnavo med možem in ženo niso mogle biti prikrajšane pravice otroka, ki jih mora ščititi varstveno sodišče.
Kmetijski nasveti
Močenje gnoja z gnojnico. L. A. S. — Hlevski gnoj na kupu namakate, oziroma škropite z gnojnico. Radi bi vedeli, če je to koristno ali škodljivo. — Če hočemo pridobiti dober hlevski gnoj. moramo upoštevati sledeče: Gnoj mora biti stlačen in vlažen, če naj dobro zori; ne sme torej biti po soncu preveč osušen, pa tudi ne ležati v gnojnici, ker tedaj slabo zori in se kisa. Pozimi navadno ni treba gnoja škropiti
.. —..: ■... i------.	___i .	-:__v__-
z gnojnico, ker se itak malo suši. pač pa ga je dobro stlačiti; najbolje ie parkrat na teden nagnati nekaj živine na kup. Poleti pa, zlasti
če sonce nanj sije in ga suši. je prav dobro polivati ga ali škropiti j gnojnico, da ostane povsod vlažen. Koristno je tudi, če ni zasenčen, pokriti ga s smrečjem ali slamo in ga s tem zavarovati pred žgočimi sončnimi žarki. Tako ohranimo gnoj stlačen in vlažen, ki najbolje zori in ludi pri gnojenju največ zaleže.
Umetna gnojila ne poslabšajo zemlje pri nas. A. L. D. — V »Slov. Gospodarju« ste čitali daljši članek o uporabi umetnih gnojil v Nemčiji, v katerem je tudi opisano, da so umetna gnojila poslabšala zemljo. Radi bi vedeli, kaj je na tem resnice. — Resnica je, da so v Nemčiji njive in travniki opešali zaradi neprestanega močnega gnojenja z umetnimi gnojili. Toda morate vedeti, da tamkaj uporabljajo zelo velike množine teh na ha in to stalno leto za letom. Pri nas pa trosimo najmanjše količine in še te bolj poredko. Zaradi tega pri nas še dolgo, dolgo ne pridemo tako daleč, da bi nam zemlja opešala zaradi uporabe umetnih gnojil. Koliko teh Nemci trosijo, razvidite iz sledečega: Našim travnikom damo po 300 kg Toma-sove žlindre ali kostne moke, Nemci pa po 600 do 800 kg: za žita jemljemo mi 300 kg superfosfata, Nemci 600 kg; slično za kalijevo sol, apneni dušik, čilski soliter in druga gnojila. Nemci pa morajo tako močno gnojiti, ker imajo premalo hlevskega gnoja, hočejo pa doseči vi-visoke pridelke, ker imajo pomanjkanje hrane in krmil, Ker dosežejo zanje visoke cene, se jim tako močno gnojenje tudi izplača. Pa tudi gnojila so pri njih mnogo cenejša nego pri nas. Tukaj bi se tako gnojenje komaj izplačalo, rajvečkrat bi bila z njim izguba Iz tega lahko razvidite, da pri nas Še dolgo ne bo nevarnosti, da bi sc zaradi umetnih gnojil zemlja poslabšala.
Pokladanje rezanega ali nerezanega sena
živini. L. A. Dr. p. — Želite vedeti, kakšno seno je bolje pokladati živini: rezano ali nerezano. — Vsekakor je bolje pokladati rezano seno kot pa celo in to iz naslednjih razlogov. Rezano seno, enako tudi slamo, živina lažje jemlje v gobec ter ga bolje ovlaži in prežveči, s tem pa bolje izkoristi Tudi izguba je manjša, ker žival ne more s senom otepati okrog, ne ga razmetavati iz jasli in teptati. Rezanci se lažje primešajo raznim vrstam krme, ne da bi s tem nastale izgube. Tako se uspešno meša silaža ali okisana krma, zrezana pesa, repa, korenje; taka se tudi lažje potrosi z živinsko soljo ali klaj-nim apnom. Iz navedenega lahko razvidite koristi, ki jih nudi vam in živini rezanje sena. Večina živinorejcev je to že davno uvidela in pri njih gre skozi slamoreznico ne samo slama in seno, ampak tudi detelja in daljša trava. Rezati pa ni ne predolgo, ne prekratko. Najbolj primerna mera je 4 do 5 cm. Pri režnji na kratko se izgubi več krme, pri režnji na predolge kose pa jc uživanje bolj otežkočeno.
Električne ščetke za čiščenje živine. A. L. D. — Vprašujete, če se res dobe električne ščetke za čiščenje živine. Te se res že lahko kupijo, toda pri nas najbrž še ne. Na Nemškem, kjer imajo velike konjarne in žrebčarne, jih največ uporabljajo, da si prihranijo na konjarjih in so živali vzlic temu čiste. Pri nas se za par konj, pa tudi za deset, taka naprava gotovo ne izplača Sicer se pri vas tega itak ne bi mogli poslužiti, ker še nimate v okraju elektrike. Brez te pa s takim električnim orodjem itak nič ni.
Gojitev sviloprejk. L. A. Dr. p. — Mnogo ste
že slišali o sviloprejkah, toda o njih ne veste nič natančnejšega. Zlasti vas zanima, katera svila je boljša: naravna od sviloprejk ali umetna. — Svi-loprejke gojijo v toplejših krajih, kjer rastejo bele murve. Spomladi, ko začne murva zeleneti, nasadijo v toplih prostorih jajčeca sviloprejk, iz katerih izlezejo drobne gosenice, ki jih krmijo s svežimi murvinimi listi. Ko dorastejo, se zabubijo v mešiček — kokon —, ki je spreden iz svilene niti. Za pridobivanje te svile pomorijo bube v mešičkih z vročino in v tvornicah razpredejo svileno nit iz mešičkov. To je naravna svila, ki je močna, trpežna in seveda mnogo boljša nego umetna svila, ki je izdelana iz celuloze-lesnine, v novejšem času celo iz steklenine. — V Jugoslaviji gojijo svilo-prejke v Banatu in v Južni Srbiji, svilo pa izdelujejo v državni tvornici svile v Novem Sadu. V Sloveniji so še pred pol stoletju gojili sviloprejke na Dolenjskem in v Belokrajini, so pa to opustili, ker se ni več izplačalo.

RADENSKO ZDRAVILNO
Maj Di.710- KOPALIŠČE
luni] Din 750'— za 10 dni
Vse vračunano: stanovanje, hrana (izvzemši kruh), zdravilne kopelji, 1 zdravniški pregled, analiza seči, takse in sobna postrežba.
Pridite takoj spomladi, ker je učinek mnogo večji I Moderne prospekte in vsa navodila gratisl
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
Pismo
Bilo je poletno popoldne. Jasno modro nebo je bilo vse pikčasto od škrjančkov. Ptički so frfotali; veter se pa še zganil ni, menda je bil le v njihovo prelepo popevanje zaverovan. Od bliščive zemlje 6e je vzvijala meglica, ki je bila ko od dišečega kadila; nemara da so ga raztresle vile, ko so rajale ondi. Na svetu je bilo zares lepo. Zdelo se je, da ni nikjer kaj drugega razen ljubezni in lepote, pa blagodišečega poletnega zraka in žgolenja srečnih ptičkov. Nihče ni mislil na kaj, vsakdo je le škrjančke slišal peti. Celo rogati polzi so se s hišicami na hrbtih zleknili po sivih kamnih in poslušali.
Nikjer ni bilo slišati kakega kričavega glasu. Ničemur ee ni bilo treba uveljavljati v divjem hrumu vetra in groma. Nič ni hrupelo in se bahavo košatilo, da bi ne motilo popolne ubranosti. Velike in pomenljive so bile še male žuželke, ki so zložno plezale gor po travnih bilkah.
Travne bilke so nežno zvenčale, ko so se stikale v gibih rastja; slišati jih je bilo, ko da bi zdihovale zaljubljene deklice.
Na njivici pod pojočimi škrjančki so delali neki kmet in njegovi. Oče, mati in četvero njunih otrok je bilo tam. Osipali so krompir in bili srečni. Lepo jim je bilo na njivici pod pojočimi škrjančki. Kaj veš, morebiti je sam Bog naročil svojim muzikantom, naj razvesele srca svojih ljudi.
Mati in druga hči sta pleli brazde in se pred drugimi pomikali naprej. Oče je previdno osipal stebla z dragoceno prstjo, ki jo je najstarejši sin nakopal iz skalnatih tal plitvega polja. Mlajši sin, ki mu je bilo dvajset let, jim je v cajnah nosil morsko sipo s konca njive. Sipo so zamešali e črnim ilom, da bi bilo bolj rahlo. Četrti otrok je bil še majhen in je samo okoli matere petal; počasi je pulil plevei in ga ji nosil v dar.
Delali so molče. Šele ko je oče na lepem kriknil, so postali in se ^.-rli vanj. Motika mu je spodrknila ob kamnu in v »Jitkih tleh je spodkopal mlado steblo.
>0 — hvala Bogu na višavah!« je kriknila mati in se pokrižala.
Iz stebla, ki ga je oče držal v rokah, eo štrlele tanke koreninice in na njih je visel kobulček drobcenih novih krompirčkov. Še manjši so bili ko one drobne kroglice za igračo. Kar so bili posadili, je že obrodilo in se pomnožilo. Vsi so kar stali in se čudili. Najstarejši sin — še mlad fant
—	je pljunil v roke in dejal:
>To bi bila Micka vesela, če bi tudi videla naš novi krompir! Dobro se spominjam, da je lansko zimo ravno todle trosila gnoj.«
Na te besede so vsi premolknili. Fant jih je spomnil na najstarejšo hčer. 2e v zgodnji pomladi je odšla v Ameriko. Od tistihmal so dobili od nje eno samo pismo. Sosedovo dekle pa je nedavno pisalo domov, da Micka nima dela. Prvo službo ji je priskrbel neki duhovnik v hiši bogate gospe — a je šla stran.
Mati je sklonila glavo in žalostno mrmrala:
»Bog je usmiljen. Morebiti bomo danes dobili pismo.«
Oče se je spet pripognil in s silo zasadil mo-tiko v zemljo. Rezko je ukazal:
»Alo — delat!«
Vsi so se razmaknili. Samo najstarejši sin je še nekaj časa zamišljeno strmel v daljne hribe. Zgolj iz kljubovalnosti je naglas dejal materi:
»Veste — mati, le ponosna je tako, da noče pisati prej, preden ne more poslati tudi kaj denarja. Micko je ' treba poznati. Od nekdaj se je štela za ponosno.«
Vsi so ee pripognili nad delom. Otrok je spet kobacal za plevelom in ga nosil materi v dar. Mati je malega na hip ujela v naročje in ga poljubila. Nato je rekla:
»Tako se mi zdi, ko da bi nad nami peli angeli! Saj so tudi podobni angelom. Kaj rad jih je moral imeti Bog, ko jim je dal takšne glasove! Morebiti bi pisala, če bi slišala peti škrjančke. Toda v velikih mestih jih pač ni.«
Nobeden ji ni odgovoril. Škrjančki vsekakor niso peli več tako veselo. Zdaj bi že ne bilo moč izmeriti neba. Sveta bi že ne bilo moč izmeriti
—	postal je prazna nevarna neskončnost. Ptički so še frfotali in peli nad njimi, a ne tako. ko prej. Takisto so čutili vsi razen najmanjšega, ki je kar naprej brezskrbno capljal okoli matere in ji nosil v dar plevel.
A ko so škrjančki le spet veselo zapeli, so zazveneli od nekod tudi veseli kriki otrok. Vsi so se oddahnili in tudi že stali pokonci. Dve majhni punčki sta tekli po steži proti njivici. Med vijugastimi ogradami obakraj ozke steze so videli vihrati dva bela predpasnika. Dve zlati dekličji glavici sta se urno pomikali bliže. Kaj lepo sta žareli zlati glavici v sončni luči! Punčki sta tekli k njim in veselo vzklikali s svojima dekliškima glaskoma. Bili sta tudi njihovi. Bili sta na poti iz šole domov.
»Kaj je le vaju prineslo na polje?« je zaklicala mati, ko sta bili še daleč proč.
»Pismo,« je vri6nila ena, ko je skočila na ogrado ob njivici.
Oče je spustil motiko iz rok in zakašljal. Mati se je pokrižala. Najstarejši sin je udaril z rovnico ob tla in dejal: »Primejduši!«
»Pismo od Micke!« je kriknila še druga deklica, ko je plezala preko ograde, da bi jim ne prinesla dobre vesti samo njena sestra, marveč tudi ona. »Poštar nam ga je dal.«
Punčki sta šli s pismom k očetu. Stal je ob kupu kamnov pri ogradi in vsi 6o 6e hipoma nagnetli okoli njega. Oče je sedel, skrbno odrgnil
prste ob hlačnicah in vzel pismo. Drogi so počepnili ob njegovih kolenih. Mati je malega vzela v naročje. Vsi so postali jako tihi. Le dihati jih je bilo slišati. Oče je nekajkrat obrnil pismo v rokah in ga molče ogledoval.
»Pisava je že njena,« je nazadnje spregovoril.
»Da, da,« se je oglasil najstarejši sin. »Odprite ga, oče!«
»V božjem imenu!« je rekla mati.
»Da bi nam le Bog tudi dobrih vesti dal!« je zdihnil oče in počasi trgal ovojnico. A se je »e obotavljal in se bal pogledati vanjo. Tedaj je ena deklica zavpila:
»Glejte, glejte! Cek je notri! Proti soncu ga vidim.«
»Kaj res!« se je zavzela mati.
Oče je hlastno potegnil vsebino iz ovojnice. V preganjenem pismu je bil res ček. Nihče ni spregovoril niti besedice, dokler ga oče ni vzel v roke in rekel:
»Oče nebeški 1 Za dvajset funtov!«
»Ta ljubi otrok!« je zdihnila mati in dvignila oči proti nebu. »Ljubi moj zaklad, ki sem te pod srcem nosila! Moj edini dragi zaklad!«
Otroci so se začeli smejati — vsi iz sebe od nezaslišanega veselja. Oče se je odkaSljal in poti-homa dejal:
»Za toliko se dobi konja. Konja.«
»Jeh! Oče,« je rekel najstarejši sin. »Dve leti starega in doli na obali ga bom izuril za vožnjo. Bom ga, oče. Pa bomo imeli konja ko vsi drugi v vasi. Če Micka ni zlata vredna! Kaj vam nisem pravil? Čakala je samo tega, da je mogla poslati denar. Za konja!«
»Potemtakem bo osel moj, jeli da očka?« se je oglasil drugi fant in kar koj veselo zavriskal.
»Bodite no že tiho!« jih je nekam žalostno mirila mati. »Ali nam ni Micka nič pisala? Ali mi še ne boste pisma prebrali?«
»Na!« je rekel oče. »Kar vzemi ga in prebere naj ga kateri vas. Meni se tako roka trese.«
Pa se mu je res tresla in v očeh je imel solze, da je videl vse zamegleno.
»Jaz ga bom prebrala,« je rekla druga hči.
Vzela je pismo, površno pregledala stran za stranjo in hipoma bruhnila v jok.
»Kaj ti je le?« se je nejevoljno obregnil vanjo najstarejši sin. »Daj pismo meni.«
Vzel ga ji je iz rok, in ko ga je na hitro sam zase prebežal, se mu jo obraz zresnil. Vsem so se obrazi zresnili.
»Beri že, fant,« ga je opomnil oče.
»Ljubi starši,« je začel sin brati. »Mati, meni se tako silno toži.t Vse, prav vse črke so zma-zane, ko da bi bila jokala nad pismom. »Oče, zakaj sem ... zakaj sem le ... le...« — res je komaj moč prebrati — da... »zakaj sem le šla v ta strašni kraj? Ljuba mati, molite zame vsak večeri In našega malega poljubite namesto mene. Mati, odpustite mi. Vaša ljubeča hči Micka.«
Ko je konča!, so bili dolgo popolnoma tiho. Prvi, ki se je zganil, je bil oče. Počasi se je dvignil in še držal v roki ček. Potem je spregovoril :
»V pismu ni nobene besede o denarju,« je rekel s čudnim glasom. »Kaj čemo zdaj s tem?«
»Dvajset funtov,« je rekla mati votlo, »se ne zasluži v enem tednu.«
Nato je sinu skrivši izmaknila pismo in ga željno vtaknila za janko, tja, kjer ji je bilo srce.
Oče je počasi odšel ob ogradi in sam sebi suho pravil:
»Mene je pa tako imelo poželenje po denarju, da mi tegale vprašanja še malo ni bilo mar. Dvajset funtov!«
Odšel je tolikanj togo zravnan, ko da bi se ga bil žez mero napil.
Drugi eo kar naprej sedeli in molče premišljevali vsak svoje. A škrjančkov niso več poslušali. Kar je eden njih dvignil glavo in z zblojenm glasom spregovoril:
»Kaj le oče počno?«
Vsi so se ozrli naokoli. Oče je šel z domače njivice na drugo, ki je bila višje zgoraj in prav tako sklanata, s sklenjenimi rokami in sklonjeno glavo, razoglav in negiben je stal na neki pečini. Čeprav so ga videli le v hrbet, so vendarle vsi vedeli, da joče. Ko jim je ob letu osorej poginil konj, je tudi stal takole.
Tedaj je najstarejši sin pridušeno zaklel in skočil na noge. A je obstal ko ukopan, stisnil zobe in divje gledal predse. Malemu fantku je padel iz rokic plevel in bruhnil je v blazniv jok.
Mati je objela otroka in presunljivo zakričala:
»Joj! Ptički, ptički, samo bridkost imam v srcu, pa še pojete!«
Vsi skupaj so na ves glas začeli tarnati in trdi jek njihovega jokanja se je zdaj z grdega in pustega polja dvigal v nebo. Dvigal se je gor v jasno modro nebo, kjer so škrjančki še vedno žgoleli vesele napeve.
(Angleško: Liam O. Flaherty.)
Starček iz poštene družine
»Onrostile. ali je to letnica ali ie številka
ivta?«'
Starček se je previdno ozrl. Prav, torbica je kar primerno ležala na klopi, prav na nasprotni strani, kjer je bila stara gospa, ki je pletla. Bolj vabljive, bolj prijazne prilike bi bilo težko najti... Stražnik je bil tudi precej oddaljen, tam na onem koncu parka. Sicer jima je pa stražnik obračal hrbet. A zato so zraven na klopi, prav blizu stare gospe, sedeli štirje čokati fantje in so kadili cigarete. Človek bi mislil, da so bali mesarski pomočniki. Dobro so se bili najedli in od opoldanskega odmora do začetka dela v mesnici je bilo še dovolj časa, da so se na klopd sončili. Malomarno eo predevali svoje mesnate roke. Starček je bridko in spoštljivo občudoval te šape v brezdelju in je sklepal, da se ne bi bilo dobro spoprijeti z njimi. Poznal je ljudi, vedel je, kako naglo ee v njih zbudi ljubezen do države. Mladina je pa sploh nagla. Najprej te lopne, nato šele premisli. Seveda, če bi bil še tako uren ko včasih ... A kaj bi zdaj, ko mu kolena drhtijo! Zavzdihnil je, se poslovil od torbice in odšel.
Kolo je tako blizu njega smuknilo mimo, 'de je starček ves vztrepetal. Fantalin ga je pogledal in se mu porogljivo zarežal v obraz. Nato se je dve h iS dalje ustavil, prislonil kolo na rob pločnika, vzel iz košare na kolesu dve štruci kruha in odšel v hišo.
Kruh, si je mislil starček. Majhnega pomema, le sodba na policiji, le tatvina in ne rop. Nič ne ne, bo že zaleglo, je bridko pripomnil sam sebi. Stražnik je bil za dvajset korakov oddaljen in ga gledal. Pristopil je h košari im vzel dva hlebčka kruha.
»I kaj ste bili sploh prosti, stric Andraž?« so na policiji začudeno vprašali, ko so privedli star-ška. »Kdaj vam je pa kazen potekla?«
»Zadnjikrat sem bil dobdl deset let, mogoče se izvolite še spomniti,« je pojasnil starček. »Pa so me v maju izpustili, kot plačilo za moje dobro vedenje. A jaz sem se svoj živ dan lepo vedel,« je samozavestno dodal.
»Ta je pa dobra!« Najstarejši od policistov je dvignil glavo in se zasmejal. »Ko sem bil prišel semkaj, so mi zmeraj toliko pravili o vašem slavnem begu iz ječe! In to se vam zdi lepo vedenje?«
»Kdaj je že to bilo, milostljivi gospod,« je ugovarjal starček. »Pet in štirideset let je preteklo od tistega časa. Odtlej sem se spremenil. Nikoli več se ni dogodilo.«
»Lepo, lepo, stric Andraž,« je rekel uradnik in pokimal. »Zdaj ste ukradli kruli. Ali ste postali tako krotki, odkar ste nekoč vlomili v blagajno?«
»Človek se postara, veste, gospod,« je skromno dejal stric Andraž.
»Seveda boste zdaj rekli, da ste bili lačni?«
>Ne, miloetljivi gospod, tega ne bom rekel. Nekaj drobiža mi še žvenkeče v žepu.«
»Torej kar iz navade? V redu, stric Andraž; pojdite zdaj v zapor.«
»Hvala lepa, gospod.« Stric Andraž se je strumno Obrnil in spokojno capljal za stražnikom.
»Ali vas ni ni$ sram, ko imate že dva in sedemdeset let?« ga je nahrulil sodnik. Pogledal je v spise in je bil kar tz sebe. »Osemnajst kazni! Saj ste polovico svojega življenja prebili v ječi!«
»Polovico?« je zamišljeno vprašal starček. Dvignil je svoje zgubančene, stare roke in je začel na zveriženih prstih, ki eo bili nekoč strahovito orodje, počasi seštevati. Za sodnik« se ni niti več zmenil, tiho se je smehljal, zamišljen je bil sam vase in je sunil prste v zrak, najprej po dva, nato po tri, slednjič je pa potreboval obe roki za svoje račune: »Polovico? Mislim, da bo rajši malo več, se mi zdi.«
Sodnik tega ni več slišal, ker je že izpraševal pekovskega fanta. Ta je bil vesel prostega dopoldneva, javne pozornosti in je odgovarjal gostobesedno in zgovorno.
Nato je stopila starčkova. hči k sodniku in se jela jokati.
»Vsega je imel pri nae zadosti, verjemite mi, gospod sodnik. Pa ee ni hotel udomačiti, zmeraj je silil proč od nas. Ne, ne, nič mu nismo očitali njegove preteklosti! Čeprav smo poštena družina — moj mož je kleparski mojster — in nismo, kakršna I ie njegova druga hči, nipgov« ljubljenka, njegov 1 biser, Julka, ki je šla v tuje kraje za plesalko in
se je izgubila in ne d A nobenega glasu od sebe. Mi smo pošteni ljudje, pri nas je imel vsega dovolj .. .<
Starček si je ogledoval zoprno žensko hudobnega obraza in se je čudil, kako da bi bila to njegova hči. Nekoč je bila pa vendarle čedna, zare6, čedna in prijazna in vesela — preden je postala poštena družica. Seveda, tako prijetna pač ni bila nikoli kakor Julka, a tako lepega dekleta sploh ni več na 6vetu. Saj, če bi bila Julka ostala doma, če bi ne bila kar na lepem izginila, mogoče...
Starček se je vzravnal, zakaj sodnik je že razglašal sodbo: le nekaj tednov, ker je bil ukradeni predmet malo vreden in ker je obložene« že tako v Jetih. Obtežilno zanj pa je to, ker je bil že tolikokrat poprej kaznovan. Starček je poslušal in ee zahvalil. »Nič ne de,« si je dejal. »Nič ne d<š, zadosti bo.«
»No, pa sva spet skupaj, stric Andraž!« S temi besedami ga je sprejel upravnik ječe, ko so starčka drugi dan privedli k njemu. »Saj som si že mislil, da vas bodo za zimo privedli nazaj.«
»Nisem prišel semkaj za čez zimo, gospod upravnik.« Starček se je smehljal, se oziral po znani sobi in pogledal ven ne jetniško dvorišče.
»Ali naj vas dam v celico 17? Tam sta še dva od vaše nekdanje druščine.«
»V celico 17? Zahvalim se vam, ker ste tako dobri, gospod upravnik. To bi mi bilo že všeč, a mislim, da bi bilo bolj pametno, če me odpravite naravnost v bolniški oddelek. Veste, innret sem prišel semkaj, kjer sem prav za prav doma, gospod.«	(Jolžn Foldes.)
Anekdote
Paderevski je sedel s svojim učiteljem Le-šetickim v nekem hotelu. Pričkala sta se glede nekih točk v glasbi Čajkovskega. Paderevski je zaigral učitelju nekaj teh mest na klavirju, ki je bil v hotelski sobi. Tedaj je prišel natakar in je prinesel posetnico z besedilom: »Grofica Ema prosi, da ob tej pozni uri ne bi igrali klavirja. Mimo tega pa gospod napačno in slabo igra.«
Paderevski je napisal na drugo stran po-setnice: »Imate prav! Ne bom več igral. Lahko noč! Paderevski.«
Slavni lipski kirurg Thiersch je sprejel bolnika, ki ga je bilo treba operirati'. Bolnik je bil človek take vrste, ki je samo v inozemske zdravnike zaupal. Vprašal je doktorja Thiersoha, kdo je najboljši francoski kirurg.
»To je profesor Doyen v Parizu,« je dejal Thiersch. »Ce mu boste pa rekli, da prihajate iz Lipskega, va6 bo ozmerjal, da sle največji osel na svetu, češ, zakaj niste bili pri dr. Thierschu, da bi vas on operiral!«
Morilec
(Odlomek iz 2. dejanja trodejanke.)
Bankir Reiner se je udeležil nakupa akcij pri gradnji južnih prekopov. Akcije so pre-oadle in Reiner bi bil moral takoj plačati 30.(XM) M. Podjetnik Serban bi mu jih lahko posodil, a tega iz bojazni noče storiti. Zato se Reiner ustreli. Po človeških postavah ni bil te smrti nihče kriv, a po božjih in večnih postavah jo bil kriv Serban, ki bi bil prijatelju lahko pomagal, a ker tega ni storil, ga odslej neprestano preganja vest v osebi dr. Danielija, dokler ne privede Serbana v — norišnico. Tu prinašamo v prevodu višek te drame madžarskega .dramatika Sandorja v. Hegediisa, izredno močan dvogovor med Serbanom in dr. Danielijem po Reinerjevem samomoru.
Serban (se premika, vstane, odvrže kožuh in gre v spanju proti Danieliju): Kaj hočete? Kdo vam je dal pravico, da me motite? Proč! Izpred oči!
Danieli: Georg Serban!
Serban: Da, da, Georg Serban sem, moč in sila, ki ima svojo voljo in jo izvede, ki se ne da prestrašiti, ki neustrašeno odgovarja za svoja dejanja.
Danieli: Serban, vi ste umorili svojega prijatelja! S«
jerban: Ne, ne, to ni res! Sam se je končal, ker je čutil, da ne more več živeti.
Dat jateljal
Se:
anieli: Serban, vi ste umorili svojega pri-
;rban: Lažeš, beli strah! Bil je slep, zavestno je drl v pogubo. In jaz sem hotel, da trpi. Ne lažem, čujte! Hotel sem, da objokuje svojo neumnost.
Danieli: Plemenit prijatelj.
Serban: Da, to sem bil! ■	Bila ie strašna šala, ki ste si io
izmislili Ne smeli bi ga tako luido mučiti! '
Serban: Saj sem še zmero® dobro mislil o njem, pa me je tako hudo vanal. Niti slutiti nisem mogel.
Danieli: Niste vedeli, kuf se v njem pripravlja?
Serban: Tega nisem mogel vedeti, kajti za tako slabotnega ga nisem imel.
Danieli;' Tako malo ste ga poznali" Vi —> svojega prijatelja?
Serban: Da, bil sem njegov prijatelj!
Danieli: Prav poseben prijatelj! Ljubili ste deklico — pa ste mu io Hali za ženo! Zakaj? — Zakaj ste to storili?
Serban: Moral sem preskrbeti za njeno prihodnost.
Danieli: Ste jo ljubili?
Serban: Da!
Danieli: Zakaj ni potem postala vaša žena? Zakaj?
Serban: Ker nisem bil rojen za moža. Ker ne potrebujem družine! Ne smem je imeti! Nisem mehak, nisem sanjač — jaz <em kralj denarja! Veliko moram doseči, zato moram biti prost! Saj imam pravico sam živeti! Saj sem dovolj močan! — Ljubil sem deklico, imel sem prijatelja — in to je dovolj.
Danieli: že eden vam je bil preveč! Dali
tu
ste prijatelju ženo, pa ste jo še najprej ljubili! Lepo prijateljstvo, lepa ljubezen!
Serban: Ne razumete me. Danieli: Prav dobro — vi ste zlobnež! oerban: Tako? Torej: večina ljudi je zato . da uživa zatohel zrak družinske sobe. Tak je bil moj prijatelj in jaz sem mu pomagal do sreče. Je bila to laž? Ali ni Dašel pri svoji zeni tega, kar je želela njegova slahotna narava? Mislim, da bi bila večja laž, če bi ga bil pustil samega, če bi mn odtegnil Klafo, ki jo je oboževal. — Res, na svoji poti sem marsikatero človeče poteptal v prah, a svojega prijatelja nLsem nikdar pleslepil. Saj mu nisem ničesar vzel.
Danieli: Umrl je zaradi tega...
Serban: Sam se je ustrelil. Saj ni drugega mogel, saj ni znal živeti. Če je bil srečen, naj se meni zahvali, jaz sem ga storil srečnega!
Danieli: Greh oblačite v kraljevski plašč resnice. Ta morala je vaša!
Serban: Da, moja morala!
__ Danieli: Podiram vašo moralo in segam v vašo dušo. Doseči hočem, da občutite bolečino spomina.
Serban: Ne boš dobil moči nad mano. Vem, da sem veliko terjal od svojega prijatelja, a bil sem mu tudi jaz pravi in dobri prijatelj.
Danieli: Ah — ta občutek — pod granitnimi kvadri tvojega življenja je bilo vendarle tudi nekaj voska. Ne išči ga zdaj! Ne boš so obrani! — kajti jaz segam vanjo, v tvojo dušo!
Serban (tava nazaj k zofi in pade nanjo): Ah, ah!
Danieli: Dal si svojo ljubico prijatelju za ženo: to je nenravno. In svojega prijatelja si imel za norca, tudi to je nenravno. Ubil si Rei-nerja, ker mu nisi pomagal, pa bi ga bil tudi ubil, kakor hitro bi bil on izvedel za skrivnost svojega zakona. Torej si morilec svojega prijatelja in zato se boš pokoril. Sodišče se umakne. (Tema, čez nekaj časa se Danieli zopet prikaže.) In zaradi tega smo spoznali Georga Serbana za krivega in ga obsodimo v imenu vesti velikega Gospoda v samoto, da 1» končal svoje življenje osamljen. (Tema, prikazni izginejo.)
Serban: Ne, ne, jaz sem nedolžen! S kakšno
Pravico? Teodor! Tvoje oko mi sega v možgane, omagajte Moja glava! Pomoč! (V tem napadu zblazni.) (Madžarsko spisal šandor v. Tle diis, poslovenil F. J.)
lege-
»S čim se pa preživljate?« »Še zmeraj z opeko, ki mi jc pred mesecem padla na glavo.«
»Nič plačuje!«
epšega ko narava! Vidiš, cvetje, to so mcnice, ki jih daje pomlad in ki jih jesen
Frtaučku Gustl ma beseda
Jest sem že kar naprej vedu, de bom mou zdejla, prec ko se bo ureme spet mal puštirau, usak dan tulk eneli vezit, de na bom ve<lu, kam z nim. Iz cele Europe sa m začel pisart in prašvat. če jim bom ton Iblana razkazat, keder boja pršli. Sevede, Ide pu svet veja, de sem jest stara iblanska srajca in de puznam Iblana bulš, koker soj varžet. še clu not dol iz Londona sa me zadenč šter Blej-čanke, ke že velik let u Ixmdonu ževeja, pru-sile, de b jim pisu, kašen ureme mama kej u Iblan, de boja vedle, al čja marele uzct s saba, al pelcmontelne, ke me boja pršle ubiskat. Ena se je pudpisana Marjanca, ena Angelca, ta tre-ka Rozika, ta četrta je pa Francka. Jest sem jim prec udpisu, kuku jc kej u Iblan. Sam kar se tiče uremena, jim nisem mogu nč gvišenga puvedat. Kene, mi lblančani še za ureme ni-inama autunumije, ampak morma s takem ure-menam putrpet, kakeršenjra nam pošleja iz Zagreba al pa iz Zemuua. Sma holt srumaki, koker se ubrnema.
^ Sej je cist lepu, če čluveka sempake učaseh kašen znanci ubišeja. Jest se tez tu nč gor na držim. Ferbci ževeja ja pu cclmu svet, ke b rad videl, kitku sma kej iblana puštimal, ud-kar smu ujedinen. Če mam glih čas, me še clu veseli, če me ker ubiše, de se kej pumenva. Sam tu je hudiman, ke jest skori nekol časa nimam. Kene, dons matn tu za naredit, juter pa uu. Učaseh sc pa šc clu prpeti, de morem ubuje, tu in un use en dan napruut. Veste, tu pa tud ni špas. Člouk se še nekol prou vo-reng uddehent na more, koker b se rad. Učaseh m jc res kar za pubegent. Ln b tud prou gvišen pubegnu, če b mou kam.
Sevede, če b mel te ubiski ta lepa in use hvale uredna navada, de b me učaseh puvabil na kašna zakuska, keder jim razkazujem Iblana, koker ma navada bulš družba, keder pr srumakeh tulk nabere, de lohka zakuska plača. Pa tu nekol nubenmu u glava na pade. Sam ferbec prideja past u Iblana. Ugledujeja s ja pa sam ud uzuni, koker de 1) mel lblančani sam lft na razpulagajne, druzga pa prou nč. Tu je škandal.
Puglejte! Un dan enkat sem spet mogu enga juženga brata pu Iblan ukul vodet in mu ja razkazvat. Use je tou videt in tud vedet. Ke sem ga pa upuzuru, de maja tle pa tle tku izboren cviček, ke se splača, de ga člouk pit-kus. Ta ta bimbo s še glihe ni sturu iz tega. Prou zafrkliu me je pug led u in m začeu praut, <ie maja na juge še bulš pijača, koker ja mama mi. Pa cnej tud, koker ja mama Jugosluvenari, je roku. Pr nas nimama skori nč dauku. Tiste duklade, koker jih mate tle, in pa fondi, sa nam pa španske vasi. Zatu se pa pr nas tud use cnej dubi. Glih tkula m je puvedu, pol pa guvor, če maš še kej. Kar moučala sva, pa lepu naprej kreulula. Jest sem mu pa kazu, kumu boma tle pustaul spumenik, kumu pa tle. Sploh kjer je bla še kašna prazna lukna za videt, sem mu reku, de boma pustaul spumenik. Če sva pršla du kašenga večiga prazenga pru-stora. sem mu pu puvedu, kašna palača boma tle al pa tam sezidal. Sevede. keder boma mel gnar. Tu sem še pusebi poudarju, ke sem biu ferbčen, če s bo kej b src uzeu.
On pa ni biu kuntent, de b mu sam tist razkazvou, kar boma tekat naredel, keder boma
mel gnar. On je tou tud tist videt, kar sma že naredel. Sevede s tem me je pa spravu u strašna zadrega Lepil vas prosem, kua mu čem pa pukazat? Kar mama kej pusebenga, sma mel use že pred preden sma se ujedinel. Tu pa nemu nč* mar na gre in ga tud na more inte-reserat. Jest mu res nisem mogu druzga pu-kazat, koker tist kralu spumenik, ke sma ga pred rotužam pustaul in pa tist Reslu spumenik na Mirje, ke je Resel iz enga škrnicclna ven prlezu in ke je zagledu, kam sa ga pustaul, ga je blu pa tku sram, de se je kar ukul ubrnu in začeu raj u zid gledat tku, de ga nubeden na vid.
Spumenik kralu Petra 1. tam pred rotužam mu je biu prou ušeč. Sam tu mu ni šlu u glava, zakua ga nisa na sreda pustaul, koker se spu-dob. Sevede, jest mu na tu nisem mogu druzga udguvort, koker de je u Iblan sam tist muderen, kar je narobe narejen, drug je pa use nič. On ni reku na tu ne beti ne men, sam nus se mu je mal pubesu Kar naprej sva ja mahelna ke prekc šuštarskem most in pol gor naprej pu Nournu trge. Jest sem mu liolt tou pukazat usc-učiliška kniženca. Pa Gregorčiču spumenik na Križanskem trge b mu tud rad pukazu, če ga bova najdla. Pa nisvp pršla du tega.
Kumi prkubacava ke du tiste železenčarske kuhne, se pa moj južen brat kar naenkat spud-takne nad enmu kumnam in se prekucne pu tleli, koker je doug in šrok. Pr le nasreč s jc pa ta srumak tud skori use zube ven zbou Jest
sevede sera mu hiter prskoču na pumuč in ga tou spraut spet pukonc. Ni pa še čist vorcng stavu, je pa že zarežu nad mana: »Kuku pa praute prouzaprou temu trge, ke jc tku raz-rukumauhan?«
»Zdej mu prauma Nou trg, udkar sma uje-dinjeu. Pred sma mu pa rekel Turjaški trg,« sem mu jest udguvuru in začeu negave zube pu tleh pubirat.
»Za Boga! Kuku pa morte rečt takla pudrti, ke s člouk na ~iie use zube ven zbije, Nou trg? Ta peru ga puštimate, de na bo člouk u smrten navarnast, pol mu pa šele rečte Nou trg. Zdej pa tega imena na zasluž.«
»Oh, nekar se na jezite. Sej sma že tli naredit nove hudnike, pa je tistla zobozdraunik tamla na vogle prosu, de pestima kar take, koker sa zdej. če boma nove naredel, bo on hmal faliru. Zdej mu gre pa tku dober kšeft, de je vesele. Ud jutra du večera ma zmeri pouhen pacijentu, ke s zube koker za stava ven zbi-jaja. Kene, občina se more pa tud na soje meščane mal uzirat, de na greja cugrunt. Kar pu-trpima. Sej vaše zube sem že jest use pu tleh pubrau. še ma! potrpite, de stopem tlela noter h žnidari Koščake, ke tud zame dela, pa m bo rad pusodu kašna krtača, de vas bom mal skrtaču, ke ste usi puflekan. Pol bova stupila pa kela h zobozdraunike, de vam bo spet zube tku nazaj uteknou, kakor sa bli. Kar nč se na jezite, sej bo hmal spet use dober.«
»Kar men dejte moje zube nazaj. U Belgradu mama tud zubarje, de m jih boja nazaj naštimal. Vašeh Idi na boma pudpiral, sej sma že tku zajne dost krvi prelil.« Pa je zube stresu
u varžet in jo prec odkuru.
F. G.
Šah
V tekmah za medklubsko državno prvenstvo je preteklo nedeljo nastopil Mariborski šahovski klub proti Celjskemu šahovskemu klubu. To pot so Mariborčani zmagali in se tako odkupili za lanski poraz. Oba kluba bosta igrala drug z drugim še eno tekmo, in šele skupni uspeh obeh tekem bo odločil, kateri klub se bo spoprijel z Ljubljanskim šahovskim klubom. Pričakovati je, da bo to Mariborski šahovski klub, ki je postavil v nedeljo rezultat 5 : 3. Finalist iz dravske banovine bo v semi-finalni tekmi nastopil z zmagovalcem zagrebške skupine. V bel^rajski skupini je finalist Bel-grajski šahovski klub, ki bo v semifinalni tekmi nastopil proti Novosadskemu šahovskemu klubu. Novosadčani so ravno končali svoj prvenstveni turnir, v katerem je zmagal'inž. Feuer in se marljivo pripravljajo za srečanje z bel-grajskimi šahisti. 1 ekma med njimi bo zelo zanimiva, ker se bo B. š. k na vsak način hotel revanžirati za lanski poraz, ki ga je izločil iz tekmovanja za državno prvenstvo. Ker se je letošnje medklubsko tekmovanje zelo zavleklo,
bo zelo verjetno finalna tekma šele v jeseni. *
Aljeliina so češkoslovaški šahisti zelo toplo sprejeli in so ga naprosili za veliko število si-multank. Aljehin običajno nastopa proti 40 igralcem naenkrat in igra proti dvema ali tudi več nasprotnikom na slepo. Za prihodnje leto v jeseni upajo češkoslovaški šahisti, da bodo mogli gledati svojega prvaka Flohra na domačih tleh v borbi za svetovno prvenstvo z Aljehinom. To bi bil vsekakor izreden dogodek, ki so ga
bile zdaj deležne le redke zemlje.
*
Šahovske olimpijade letos ne bo, pač pa bo prihodnje leto v Buenos Aires, za katero obetajo reprezentnntom evropskih držav velike ugodnosti. Ob tej priliki bo tudi velik turnir za damsko svetovno prvenstvo, na katerem — upajo — bo nastopila tudi najboljša jugoslov. šahistinja. Do zdaj je na teh turnirjih vedno zmagala z veliko premočjo Mcnšikova. Za njeno
podjetno, toda ne dovolj precizno igro jc karakteristična partija iz letošnjega turnirja v Lodzu z našim državnim prvakom Pircem.
Mcnšikova — Pire 1, d2—d4, Sg8—f6; 2. Sgl—f3, d7—d5; 3. c2 —c4, e7—e6; 4. Sbl—c3. Sb8—d7; 5. Let—g5, c7 —c6; 6. e2—e3, Dd8—a5 (znana Cambridge-springs varianta); 7. c4Xd5 (druga možnost je tukaj Ff3—d2, kar je tudi že zelo raziskano), e6Xd5 (za močnejše smatrajo Sf6Xd5); 8. Lfl —d3, Sf6—e4; 9. 0—0 (Mcnšikova ponuja črnemu kmeta za hiter razvoj svojih figur, kar pa Pire odkloni), Sc4Xg5 (po SXc3, bXe3, Taci bi bila grožnja e3—e4 z napadom na črnega kralja zelo neprijetna); 10. Sf3—g5, Sd7—f6; 11. e3—e4 (sedaj ta udar ni tako nevaren ker je črni bolj razvit), h7—li6; 12. Sg5—f3, d5Xe4; 13. Sc3Xe4, Sf6Xe4; 14. Ld3Xe4, "Lf8—d6; 15. d4—d5 (Men-šikova igra živahno na napad), c6—c5; 16. Le4 —c2, 0—0; 17. Ddl—d3. f7—f5; 18. Tfl—el, Da5 —c7; 19 Dd3—c3, b7—b5 (črni si takoj pripravi protinapad na damskem krilu, da ne bo beli napad na črnega kralja neoviran); 20. Tal—dl, b5—b4; 21. Dc3—c4, LcS—d7; 22. a2—a4, b4Xa3; 23. b2Xa3, Dc7—a5; 24. Tel—e6 (ta žrtev ni korektura kol se hitro pokaže), Ld7Xe6; 25. d5Xe6, Ld6—e7; 26. Tdl—d7, Da5Xa3 (to ovrže žrtev kvalitete, ker črni s tempom pripelje damo na kraljevo krilo); 27. h2—h3, Da3—al + ; 28. Kg)—h2, Dal—f'6; 29. g2—g3, Ta8—d8; 30. Td7Xa7, Kg8-h8; 31. Ta7Xc7 (Mcnšikova igra duhovito, toda žrtev kvalitete je bila lc preveč), Df6Xe7; 32. Sf3—e5, De7—f6: 33. Se5—d7, Td8 Xd7; 34. e6Xd7, D1'6—<16; 35. h3—li4, g7—g6; 36. h4—h5, g6Xh5 (črni žrtve svoje nasprotnice hladnokrvno sprejema); 37. Dc4—d3 (z napadom ni nič. in prehoda v izgubljeno končnico pa itak ni mogoče preprečiti), Dd6Xd3; 38. Lc2 Xd3. Kb8—g7; 37. Ld3Xf5, Kg7—1'6; 4<>. g3—g4, h5Xg4; 41. Lf5Xg4, c5—c4; 42. Kh2—g3, c4— c.3; 43. Lg4—dl, Kf6—e7; 44. Ldt— a4, Td8—a8; 45. La4—b3, Ta8—a3; 46 Lb3—c2, Ta3—a2 in Mcnšikova je odnehala.
Križanka
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15
16			17			1	I'8			19				
20			21 25			1	j 22			23				
24 mwm 36				26	27	28	29	30	31		32	33	34	35
	37	38	39			40						41		
42			43			44						45		
46			47			48		1	1 49	50	51			
52	53	54			1	| 55						56	57	
58			1 59	60	61			62	63			64		
65			66						67			68		
69			70						71			72	73	74
75	76	77	78		79	80	81	82	83	84	85	86		
87					88			89				90		
91					92							93		
Halkidiki, 90. navadni števnik, 91. vrsta lahkih čolnov, 92. kraj v občini Rečica ob Savinji, 93. eden od peterih čutov.
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede sc začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. važen del glave, 4. slovenski književnik in zgodovinar, 11. vrsta dragega kamenja, 16. prijatelj tuje lastnine, 17. ud izumrlega naroda, 18. druga beseda za jarem, 19. matematični izraz, 20. naslovna moška oseba iz Gotovčevc opere, 21. del drevesa, 22. del strehe, 23. trgovski izraz za popust, 24. del spovedi, 28. mesto v zetski banovini, 33. druga beseda za lijak, 36. druga beseda za strast, 39. divja žival, 40. tuja beseda za gospodarja, 41. Kristusova beseda na križu, 42. kraj na Primorskem, 43. visoka gora v severuozahodni Mali Aziji, 44, do-
mače obuvalo, 45. šivalna potrebščina. 46. slavnostna poveličujoča pesem, f!. tuja beseda za stolpec. 49. kmečko orodje, 52. velika evropska reka, 55. cerkven obred, 56. kraj nad Tržičem, 58. ruska reka, ki se pri Nižjem Novgorodu izliva v Volgo, 59. španski književnik (1851—1915), 63. velik pritok reke Drine, 64. važen del glave, 65. druga beseda za letenje, 66. najvišji vrh v Armeniji, 67. uporni indijski fnkir, 68. japonska denarna enota, 69. italijansko mesto ob Adiži, 70. tuje žensko krstno ime, 71. druga beseda za dolžno pravilo, 75. tuja beseda za žganje, 79. druga beseda za vrbo žalujko, 82. tuja beseda za geslo, 86. prostor v cerkvi, 87. glavno mesto evropske države, 88. del drevesa, 89. grška sveta gora na
Navpično: 1. večje povesmo slame, 2. izraz pri kartanju, 3. del suhe zemlje, 4. udomačena žival, 5. rimski pozdrav, 6. posmrtno prebivališče izbranih, 7. prebivalec Arabije, 8. kačji ugriz, 9. turški gospodar, 10. vojaška strelna priprava, 11. slovenska operna pevka, 12. navadni števnik, 13. del vsakega oglatega telesa, 14. tuje žensko krstno ime, 15. oblika cvetenja, 25. druga beseda za lepo vedenje, 26. preprost vojak, 27. domača časopisna agencija, 29. tuja beseda za upraviteljstvo, 30. druga beseda za razbojnika, 31. ženska oseba iz svetega pisma, 32. skrajšano žensko krstno ime, 33. tuje žensko krstno ime, 34. ud izumrlega naroda, 35. tuja beseda za na-domestilno redilno snov, 36. sodobni slovaški dramatik, 37. oblika vode, 38. trgovski izraz za predplačilo, 48. druga beseda za pripomoček, 49. pristaniški kraj v splitskem zalivu, 50. tuja beseda za v določen namen sestavljeno moštvo, 51. tuje moško krstno ime, 53. slonov zob, 54. skrajšano žensko krstno ime, 56. vrsta maščobe, 57. ud družine, 59. vladarski naslov, 60. majhen drevesni plod, 61. industrijska rastlina, 62. kozaški poglavar, 72. druga beseda za spono, 73. velika puščava v vzhodni Aziji, 74. mesto v zahodni Romuniji, 75. tibetanski bik, 76. grška črka, 77. koroški narodni ples, 78. desni pritok Save na Hrvaškem, 79. vrsta mastne zemlje, 80. srbsko moško krstno ime, 81. pristaniško mesto v zahodni Finski, 83. skrajšano žensko krstno ime, 84. tuja beseda za glas, 85. strupena žuželka.
Rešitev križanke z dne 22. maja
Vodoravno: 1. roš, 4. Omar, 8. hrana, 13. peč, 16. Ida, 17. telo, 18. vatel, 19. iva, 20. Zale, 21. nada, 22. bar, 23. Avar, 24. slap, 26. ukor, 29. oko, 31. Hoče, 34. teta, 37. Kuba, 39. kis, 41. brat, 43. osa, 44. tona, 45. Avala, 50, Man 15. Uri, 53. mama, 56. nomad, 59. ime, 62. Dol, 63. Anam, 64. aroma, 65. nit, 66. Amon, 67. Atos, 68. Eda, 69. čile, 70. vaba, 73. Peru, 75. lar, 77. umor, 79. obet, 81. Enej, 84. Abo, 86. dota, 89. kol, 90. osir, 91. etika, 92. rog, 93. ara, 94. maša, 95. cekar, 96. Ana.
Navpično: 1. riž, 2. oda, 3. šala, 4. otep, menu, 6. Ala, 7. rod, 8. Hvar, 9. Rab, 10. ata, 11. Nero, 12. Alah, 13. pivo, 14. Eva, 15. čar, 24. stol, 25. lesa, 27. kuna, 28. obad, 29. okov, 30. kita, 32. čaka, 33. Eton, 35. Tasilo, 36. ata-man, 37. Korana, 38. ananas, 40. salama, 41. Bradač, 42. Rimini, 51. udav, 52. Roma, 54. Mate, 55. Antor, 57. orel, 58. moda, 60. milo, 61. eter, 71. Bela, 72. atom, 73. pesa, 74. ujec, 76. roka, 77. udar, 78. mora, 79. Oka, 80. bor, 82. Niš. 83. era, 84. ate, 85. bik, 87. ton, 88. aga.
Rešitev vremenske številnice.
Pskov, blišč, Zec, trg, Jan, ud. — če jazbec pred luknjo na soncu jc zdaj, gre zopet za štiri teuhe v luknjo nazaj.
Tehnika:
Pregled železniških tračnic
Varnost prometa zahteva pazljive kontroli železniškega tira. Pregledati je treba stike, raz-stoje tračnic itd. Da se tako delo izvrši čim hitreje in točneje, so ponekod uvedli posebne kontrolne merilne vozove, ki vozijo po progi ter avtomatično preiskujejo in beležijo napake z mehaničnimi in elektromagnetnimi merilnimi pripravami označujejo kar na gibajočem se traku vse napaike proge. Pregledati je treba samo te registrirne papirje, ki so označeni s progovnimi dolžinami in iz irregularnih znakov se lahko takoj sklepa ha vrsto in lego napake.
V Zedinjenih državah in v Kanadi so pričeli uporabljati za tračnice posebno trdo jeklo z visoko vsebino ogljika. Do tega so bili prisiljeni zaradi močnega železniškega prometa. Velik odstotek ogljika pa rad povzroča, da tračnice zaradi hitrega neenakomerenega ohlajanja po valjanju, rade razpokajo na glavi. Tako so leta 1921 našli 2150 takih napak, leta 1930 pa 7300 in to na progi 240.000 km. Amerikanski kontrolni vozovi, ki iščejo te napake, so se dobro obnesli Tako preišče 10 voz v enem letu okrog 65.000 km proge, pri čemer najdejo na 12 km eno razpoko. So pa tudi progovni predeli, v katerih je na en kilometer dvajset na-paik.
Električni preiskovalni aparat sestoji iz dveh kovinskih krtač, ki sta nameščeni v kratki razdalji in drsita po tračnici. Električni tok teče iz ene krtačice preko kratkega dela tračnice na drugo krtačico in iz sprememb električnega ioka sklepajo na povišek. električnega upora zaradi razpok. Priprava si že natančno zapisuje razpoke, ki so zmanjšale prerez tračnice samo za 5%.
Zaščita pred letalskimi napadi
Letalstvo je, lahko rečemo, najnevarnejše orožje, ki ga je ima sovražnik na razpolago. Kakor vse druge panoge v vojni industriji, se tudi letalstvo vedno bolj izpopolnjuje. Izpopolnjujejo pa se seveda tudi obrambna sredstva.
Najtežji problem v obrambi pred letalskimi napadi je obramba velikih mest. Čeprav so protiletalski topovi letalom zelo nevarni, si vendar vojaški strokovnjaki trudijo, da bi našli za obrambo pred letali tudi druge načine. Zanimiv načrt so izdelali Angleži za obrambo Londona. Že pred leti so Angleži delali poskuse s tem, da eo v obrambo pred letali v zraku na zmajih ali pa na balonih obesili jeklene mreže. Takrat so po-ročali, da se poskusi prav dobro uspeli. Sedaj pa se je pojavil načrt, po katerem naj bi okoli Londona v primeru vojne za obrambo pred napadi spustili v zrak na dolgih jeklenih žicah balone v višino 3200 m. Na ta način bi nastala okoli iu okoli Londona 2300 m visoka žična ograja, pri kateri so posamezne žice druga od druge oddaljeno za 90 m. Za krog v premeru 32 km bi bilo potrebno 1100 balonov. Po drugem načinu pa bi se po vsem prostoru razdelili baloni, ki bi bili z jekleno žico pripeti na tla in ki bi letalom onemogočili letenje.
Na ta način bi bilo mogoče Seveda zavarovati samo prostor, ki sega do višine, do katere segajo topovi Za ostali prostor pa ostanejo še vedno za obrambo samo protiletalski topovi in lastna letala
Vremenska številnica
9.-7. 10. 12. 13. 12. 2. - 14. 3. 12. 14 9 3. 5 20 - 14. 3. 12. - 4. 18. 7. 5. 15. 8. - 6 3. 12. 16. - 16. 20. 3. 18. - 1. 12. - 7. 4 15
11.	9. - 5. 12. - 10. 3. 12. 2. 12. - 17. 15 19 15. 5. - 10. 12. 1. - 17. 12. - 14. 3.12. - 1
12.	- 5. 12. - 6. 15. - 10. 3. 12. 2. 12. - 4 Jq t I4" £ 12. - 19. 15. - 21. 13. 18. s! 18. 17. 15. 5. 7. 13. - 16. 17. 18. - 16. 9. 2. 9. 10.
Ključ:
I.	2. 3. 4. 5. — žuželka,
6. 7. 8. 9. 10. — mesto v severovzhodni Rusiji,
II.	12. 13. — preprosto orožje,
14. 15. 16. — strupena kača,
17. 18. 19. - vrsta,
20, 21 — žuželka.
Če namesto zgornjih številk postaviš odgovarjajoče črke, dobiš vrem. pregovor za marec,
Ztogovnica
Iz naslednjih 52 zlogov: a — a _a — bu —<
ca — ca — cen — ci — ci — če — čut — de — e — ei — gal — hro — in — ja — ja — ka — ka — klo — kon — kven — la — li — mi — na — na — nav — než — ni — ni —* ni — ni — no — no — nost — raiff — ro — ro — se — se — sen — si — ška — ti — tra —. ve — vi — za — zem — sestavi deset pojmov z naslednjim pomenom:
1. tuja beseda za nedoslednost, 2. naslov Župančičeve originalne žaloigre, 3. tuja beseda za priličenje, 4. druga beseda za mehkosrčnost, 5. tuja beseda za osredotočenje, 6. tuja beseda za po-grešek zoper časovno štetje, 7. podnožnik pri mizi, kamor položimo noge, 8. vrsta trpežnega blaga, 9. tuja beseda za zrakoplovstvo, 10. znani nemški zadrugar, po katerem imajo naše podeželske hranilnice svoje ime.
Če si dobil prave besede, ti prve in potem tretje črke iz vsake besede, brane od zgoraj navzdol, povedo ime in priimek največjega slovenskega pisatelja in njegovo delo.
Najvišja oblika
Ljudskošolska učiteljica je otrokom razlagala, kako je kraljestvo prirode razdeljeno na živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo.
Ko je nehala, je vprašala razred: >Kdo mi more povedati ime najvišje oblike v kraljestvu živalstva?«
Tedaj je neka deklica dvignila roko in vzkliknila: »Zirafa!«
OtroSkl vt>*14Jc1i«)- Dvokolesa, Šivalni stroji nov«) Sto modelov motorji, trlclkljl pogresljlvl So selo nitki cenil Ceniki frank o l ..nilBUNA^ r. BATJ1L, LJUBLJANA, Karlovika 4 cinuuamti»i nariuor, Aleksandrova cesta 3«
Za naše kmetijstvo
V ponedeljek se začne z otvoritvenim govorom bana g. dr. Marka Natlačena velika kmetijska anketa, katero je sklicala na pobudo naše kmetijske zbornice banska uprava. Na tej anketi bodo prečitani številni referati z raznih področij naše« kmetskega gospodarstva in gotovo bodo vsi referenti dali mnogo pobud za nadaljnje stvarno delo v korist našega kmeta in slovenskega naroda.
Tako delo je dobro in prav je, da ga spremljamo z zanimanjem ter pozornostjo. Kajti življenjski pogoji našega kmeta so takšni, da je potrebno še veliko dela za njih izboljšanje. Kajti našo kmetijstvo zaostaja za kmetijstvom številnih držav, čeprav smo že veliko dela in stroškov žrtvovali v ta namen. Zaradi tega je prav, če si postavimo tudi vprašanje, ali je bilo vse dosedanje delo s stroški vred v skladu z uspehi, katere smo si želeli in v kolikor so bili doseženi. Mislimo, da smo preveč poudarili tehnično plat izboljšanja našega kmetijstva, obenem pa se nismo dovolj pobrigali tudi za trgovsko plat kmetijsko pospeševalnega dela. Mnogo dela je v tej smeri napravilo zadružništvo, toda sama zasebna inciativa ne zmore pri današnjem stanju vsega in potrebno je, da se to delo vrši smotreno z izdatno pomočjo in usmerjevalnim delom naših javnih oblastev in ustanov, ki morajo gledati tudi na to, da bodo omogočili našemu kmetu ne samo kakovostno izboljšanje njegove produkcije in zmanjšanje proizvodnih stroškov, ampak tudi izdaten trg in dobro trgovsko prodajno organizacijo.
Zlasti je to potrebno v dobi, ko je industrializacija naše dežele, ki je prva leta po vojni izkazovala lep napredek, nekoliko zastala. Velike množice našega kmetskega prebivalgtva ne najdejo več toliko zaposlitve v novih industrijskih podjetjih, katerih se ustanavlja vedno manj, kot so jo dobile v nekaterih povojnih letih. Tako se stalno
Nova tovarna v Vidmu pri Krškem. G. Fran Bonač, industrijalec v Ljubljani je zaprosil za obrtno ter gradbeno dovolitev, da sme zgraditi tovarno za beljeno in nebeljeno sulfitno celulozo v Vidmu pri Krškem. Komisijski ogled in obravnava bosta dne 9. junija 1938.
Likvidacija. Vinarna d. d. vinogradnikov v Ptuju sklicuje izredni občni zbor delničarjev za 20. junij ob 17 v Posojilnici v Ptuju. Na dnevnem redu je predlog o likvidaciji in volitev likvidatorjev. — Družba je bila ustanovljena leta 1922. z glavnico 3 milij. kron, ki je bila še istega leta zvišana na 5 milij. kron in pozneje pretvorjena v L25 milij din. Družba je bila ustanovljena za prevzem vinogradniške zadruge v Ptuju.
Vpisi v trgovinski register: Brata Golobič v Celju, potujoča agentura z dež. pridelki, mlev-skimi izdelki ler mastjo na deb. in razpečavanje špec. blaga na drobno; Jugozem, jugoslovanska industrijska trgovska družba za predelavo pitne vode d. s o. z., Ljubljana, glavnica 200.000 din v gotovini plačana, poslovodji: Tomažič Tonči-Zvonko, industrijalec v Ljubljani in Tomažič Franjo, industrijalec v Zagrebu. — Gradbeno podjetje
• Martine, družba z om. z., Ljubljana, glavnica din 200.000 poslovodji Martinec Franc in "Viktor; Ju-gotehnika, importna in trgovska družba z o. z., prej Kleindienst, & Posch v Mariboru, glavnica 141.000 din. Poslovodje: Kleindienst Herman, Posch Hubert in dr. Ulz Erih, vsi v Mariboru.
Povišanje glavnice. »Jugovulkanc, d. d., Belgrad, zvišuje glavnico od 665.000 na 3,000.000 din t. Izdajo 1000 novih delnic po 1000 din, stare delnice po 500 din pa bodo zamenjane (po 2 za 1) v nove delnice za 1000 din imenske vrednosti. Vpis 26. maja.
D. d. Zugrna^or fn Gruber, Zagreb, ki ima tvornico kovinskih izdelkov v Slov. Bistrici, izkazuje za lansko leto pri glavnici 5.0 in hiknčni vsoti 8.07 (7.7) milij. povečanje čistega dobička od 0.69 na 0.72 milij. din. Občnemu zboru dne 23. junija bo predlagano zvišanje glavnice.
Nova železarska tovarna v naši državi. V Bu-daku, predmestju Banja Luke (vrbaska banovina) je začela ta mesec delati nova železarna Jelšin-grad, ki zaposluje okoli 500 delavcev. Železarna ima svojo livarno, nadalje izdeluje litino do 8000 kg teže za posamezni komad itd. Letna kapaciteta je 6000 ton raznih izdelkov, Električni tok dobiva tvornica od vodne centrale Trape.
Kočijnii pri nas naglo izumirajo, čeprav ee motorlzem še ne razvija dovolj hitro. Vendar je slovensko kolarstvo — čeprav kolarji ne izdelujejo več bahatih kočij — pri nas še vedno na visoki stopnji in ima še lepo bodočnost. Mnogi kolarji zdaj ze izdelujejo smuči, nekateri so postali izdelovalci avtomobilskih ogrodij, imajo pa še največ dela z izdelovanjem kmečkih kolesljev, značilnih slovenskih zapravljenčkov. Ljubljanski in okoliški kolarji so pa tudi mojstri v izdelovanju elegantnih ročnih vozičkov, kakršni so v rabi prl mleknricah samo na bivšem Kranjskem. Kolarstvo je torej pomembna slovenska obrt. Iti na kakšni višini je, se ho izkazalo na pomladanskem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija.
Komisarji v podjetjih v Celovcu in Beljaku. Komisarični upravniki so imenovani za tele celovško tvrdke: Modelmus H. Fiachbach, Tuchwa-ren J. Flschbnrh, M. Fischbach »ziir Messec, Max Friedlander, Simon Frledllinder, S. Linker, Jo-eeph Miiller & Co., Adolf Preis & sinovi, Datnen-modehaus Felix Preis, kom. družba, Jakob Schaier, »Silvanac, lesna trgovina in izvoz. Nnndor Salzbereer. Adolf Terner in blagovnica VVcinreb.
veča število našega prebivalstva, M mora živeti
samo z obdelovanjefti zemlje in izkoriščanjem tega, kar daje zemlja v raznih oblikah. Gre za racionalno delo v našem kmetijstvu, ki se mora prilagoditi novim razmeram.
Zato moramo gledati, da izboljšamo našo kmetijsko produkcijo, da bo krila potrebe vedno bolj naraščajočega prebivalstva v veliko večji meri kot doslej, kar pomeni, da moramo skrbeti za izboljšanje življenja našega kmeta. To je posebno težavno v teh časih, ko živimo v veliki kmetijski državi, kjer v marsikaterih panogah kmetijske proizvodnje ne moremo tekmovati z drugimi pokrajinami v državi in moramo zato nujno usmerjati našo kmet. proizvodnjo tako, da bo zmožna tekmovanja z drugimi pokrajinami vsaj v ondh panogah, kjer so dani najboljši pogoji za to.
Nič ni čudnega, če trdimo, da pomeni obrtna in kupčijska delavnost obenem v zvezi g tujskim prometom važen predpogoj za izboljšanje našega kmetijstva, ker mu te panoge narodnega gospodarstva dajejo večje možnosti za prodajo proizvodov. Kjer takih možnosti ni, pa moramo usmeriti kmetijsko proizvodnjo tako, da bo preživljala prebivalstvo izrazitih kmetskih predelov v večji in boljši meri kot doslej. Pr vsem tem pa ne smemo pozabiti na pravilno usmerjenost našega kmetijstva, če bomo hoteli vzdržati našo kmetijsko proizvodnjo na oni višini, da ho sposobna v primernih proizvodih vzdržati tekmovanje drugih pokrajin države. To vse nam narekuje veliko vztrajnega dela, ki se ne da opraviti čez dan in noč, ampak je potrebno pri tem sodelovanje vseh faktorjev, ne samo kmetov samih in njih organizacij, ampak v prvi vrsti naše uprave, kateri naj bo naloga ne samo v tehničnem izboljšanju našega kmetovanja, ampak tudi v taki gospodarski politiki, ki bo pravilno usmerjala našo kmetijsko proizvodnjo in ji dala tudi primerno oporo pri vnovčevanju njenih proizvodov.	Oec.
V Beljaku so imenovani komisarični upravniki za tvrdki: O. Fiechbach in Eduard Glesinger.
Kmetijske zadruge v Nemčiji. Od 50.756 zadrug v starem rajhu je priključenih državni zvezi rojfajznovk 40.486. S priključkom Avstrije bo pristopilo še 3.800 avstrijskih zadrug, tako da je ceniti skupno število kmetijskih zadrug na 44.000. Od tega je nad 20.000 kreditnih zadrug. V kmetijskih zadrugah v rajhu del« 4.785 milijonov mark, od tega odpade na krajevne zadruge 3.664 milijonov mark. Skupni promet osrednjih organizacij je znašal 19.589 milij. mark, promet krajevnih zadrug pa 20.070 milij. mark. Vse vloge pri kmetijskih zadrugah znašajo po stanju konec leta 1937 2.600 milij. mark in so za 15.7% višje kot pred vojno. Posojila so znašala na koncu leta 1937 2.174 milij. mark.
Borza
Dne 28. maja 1938.
Denai
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 6.076 milij. din v primeri z 10.368, 7.068, 6.687 in 7.891 milij. din v prejšnjih tednih.
Danes so banke plačevale za tuje valute (bankovce);
ameriški dolar....... 47.25 din
kanadski dolar.......47.— din
švicarski frank.......10.85 din
angleikf funt ........ 235.— din
francoski frank....... 1.30 din
italijansko liro ....... 2.12 din
češko krono ........ 1.45 din
Pripominjamo, da so to približni tečaji, ki so različni od banke do banke.
Ztlrieh. Belgrad 10.—, Pariz 12.14, London
21.7125, Newyork 439.375, Bruselj 74.05, Milan 2S.11, Amsterdam 242.20, Berlin 176.25, Dunaj 40, Stockholm 111.95, Oslo 109.10, Kopenhagen 96.95, Praga 15.255, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 8.25, Helsing-fors 9.595. Buenos A i res 114.5.
2itni trg
Položaj na žitnem trgu je neizpremenjen. Včerajšnji sklep gospodarsko-finančnega odbora ministrov je imel odziv na trgu v toliko, da se ne računa z dejanskim uvozom teh količin pšenice (gre za 1000 vag., za katere ne bi bilo potrebno plačati oarine), pač pa smatrajo ta ukrep kot grožnjo onim čvrstim rokam (to so veliki posestniki in trgovci, ki imajo blago, pa ga ne prodajo, ker se jim ne mudi), da ne bi držala še nadalje tako visokih ven. V ostalem se pa vidi, da je imel prav trgovinski minister dr. Vrbanič, ki je pred nedavnim izjavil, da je dvig cen le prehodnega značaja. Posledice tega dviga so bile tudi v tem, da se jI konzum sploh odtegnil a trga in da na kupuje skoraj čisto ničesar. Mlini so večinoma že zaprli svoje obrate in čakajo na novo pšenico. Zalog, je tudi ie nekaj in šele ko bi bile te zaloge dodobra izčrpane, bi se pojavili zopet kupci na trgu. Tudi dovozi so prav slabi, tako da vlada na trgu mrtvilo.
Trenutno zahtevajo prodajalci za blago: bačko plenico 215—225, prekmursko 245—250 nakladalna postaja, moko 345—350 po kakovosti in koruzo 116 do 117 pariteta Indjija.
Sicer nas pa komaj dober mesec loči od žetve, ki obeta biti zelo dobra. Dosedanja poročila o škodah so izostala, ker je lepo vreme popolnoma popravilo »tanje posevkov. Poročila so sploh zelo ugodna in kaže, da se bo tudi izvoz lahko lepo razvil, zlasti v ne-klirinške države.
P35D
Športniki eoinRa h veta vedo, d» WitUILEY (Bigll) Klima m žve-flenje osvežuje, umiri itvee in
SospeAuJe prebavo. Poizkusite j dano« en paket WKIGLEY. A. O Z M O. Zagreli, VlnSka ullea It 72«.
Živina
Mariborski svinjski sejem 27. maja. Na svinjski sejem so bile pripeljale 204 svinje. Cene mladih prašičev: 5—6 tednov stari komad 85—120 din, 7—9 tednov 120—140 din, 3—4 mesece 150 Jo 210 din, 5—7 mesecev 300—390 din, 8—10 mes. 420-490 din, 1 leto 710—820; 1 kg žive teže 6.50 do 7.75 din, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. Prodanih je bilo 146 svinj.
Razstava športnih uspehov Mo strane
Mojstrana je na svojevrsten način želela opozoriti tuiskoprometne činitelje na njihovem študijskem potovanju po Sloveniji: priredila jim je športno razstavo z dodatkom turistične in lovske razstave v malem. V prvem trenutku si človek težko predstavlja, kaj naj bi mala vasica zmogla zbrati za celo razstavo. Toda ko stofri v posebno sobo hotela Rabič zastrmi, a zastrmi še mnogo bolj, ko prične znana naša smučarska delavka, duša mojstranskega športnega gibanja, Minca, vsa navdušena in ganjena obenem pripovedovati.
»Vidite, prve U9pehe smo dosegli že leta 1913, ko je priredil Badjura tečaj v Bohinju in po tečaju tekmo. Janšev in moj stric, Rabič je bil prvi, moj oče drugi in Klančnikov oče pa tretji. To je fotografija in to darila: ura, turistovsko jedilno orodje in plaheta. Pa tudi to še ni začetek. Moj stari oče — vidite tam v kotu njegov portret, (mimogrede povedano, on je junak iz Baumbachovega Zlatoroga, lovec Janez) — je imel že pred 80. leti prave Švedske smuči, ki mu jih je poslal v dar neki Šved, katerega je stari oče vodil po Triglavu. Ena je še danes ohranjena, le na razstavi jo nimamo. To je predvojna zgodovina — po osvobojenju pa je prvi smučarski državni prvak leta 1920 Hebanja, naš Mojstrančan! On je otvoru vrsto uspehov in začelo se je. Tamla gori je letnica in od letnice proti robu mize se vrste diplome, darila, pokali, ure, slike, skratka vse, kar so si smučarji tisto leto priborili. In tega je od leta do leta impozantnejše število. Kako tudi nel Toliko let nepremagljivi državni prvak Joško Janša, njega je zamenjal drugi državni prvak Albin Jakopič, ki je branil tri sezone ponosni naslov državnega prvaka v kombinaciji, za njim pa se je uvrstil Gregor klančnik, iz družine, ki je že leta 1913 dala zmagovalca na smuških tekmah, a danes so njegovi otroci med prvimi: Lojze Klančnik, Karel Klančnik in Gregor. Pa
Statistika verstev v Jugoslaviji
Naša občna državna statistika, kateri načeluje Slov&nec g. dr. Rudolf Andrejka, je začela objavljati podrobne dokončne rezultate ljudskega štetja v naši državi. Res je bilo ljudsko štetje že 31. marca 1931, vendar so podatki še sedaj važni in koristni. Zato je prav, da je občna državna statistika to delo kljub časovni zamudi nadaljevala. Kakor čujemo, se pripravljajo še nadaljnje publikacije, ki bodo prinesle rezultate štetja glede pismenosti v naši državi po okrajih, tako da bo postopno ves material ljudskega štetja dan na razpolago javnosti, kar se žal ni dogodilo z rezultati štetja leta 1921, od katerih je mnogo podrobnosti že odšlo v nepovra-tek.
Sedaj objavljeni podatki o prebivalstvu po veroizpovedih so objavljeni po občinah, okrajih in banovinah. Delno so bili ti podatki že objavljeni (samo po banovinah) v statističnih letopisih, katere izdaja tudi vsako leto občna državna statistika (prvikrat v letopisu za 1931), vendar nam še sedaj objavljeni podatki dajo pravi vpogled v strukturo prebivalstva naše države po verstvih. Žal eo bile medtem izvršene velike izpiremembe v obsegu občin, posebno v naši banovini, vendar so kljub temu podatki velike vrednosti. Ker smo delno glavne podatke objavili že v »Slovencu« z dne 24. maja, se omejujemo sedaj na nadaljnje objave, ki se nam zde potrebne v dopolnilo.
Razmerje med verstvi 1921 bi 1931
Žal podatki za leto 1921 niso popolni, tako da bi omogočili točno primerjavo med obemi štetji, vendar pa za splošni pregled zadostujejo. Pri dveh ljudskih štetjih 1921 in 1931 je bil odstotni delež posameznih verstev naslednji:
1921	1931
pravoslavni	47.3	48.7
rimokatoličani	38.3	37.45
grkokatoličani	0.3	0.32
evangeljske vere	2.0	1.77
muslimani	11.5	11.2
judje	0.6	0.49
Iz teh podatkov je razvidno, da je od 1, 1921 na 1931 najbolj narastel odstotek prebivalcev pravoslavne vere. To se ujema z dejstvom, da je naravni fvrirastek krajev s pretežno pravoslavnim prebivalstvom veliko večji, kot je prirastek krajev s pretežno katoličani. To so predvsem vzhodne pokrajine, oziroma banovine države, kjer je prirastek večji kot na zapadu in severu države.
V glavnem so zastopani pri nae v večjem številu le pravoslavni, katoličani in muslimani, dočim je ostalih verstev veliko manj in tvorijo le neznaten del. Tudi posamezni okraji v državi ne odstopajo dosti od tega pravila, ker so mala verstva le redkokje v večjem številu zastopana. To dokazuje pregled po občinah.
Koliko je judov
Poleg splošnih pregledov je posebna pažnja posvečena judom, za katere je izdelan poseben pre-
gled, ki kaže njih število po občinah, ker jih zaradi majhnega števila ni bilo mogoče posebej navajati v tabelaričnih pregledih po občinah. Absolutno število judov je naraslo od 1921 da 1931 le od 64.746 na 68.405, kar je znatno manj kot splošni prirastek prebivalstva v naši državi. Po banovinah se judje po štetjih 1921 in 1931 razdelc sledeče (vse tri skupine njih verskih obredov: sefardi, aškenazi in or-todoksni);
	1921	1931
dravska	936	820
savska	17.438	19.575
vrbaska	1.575	1.160
primorska	867	578
drinska	11.606	10.043
zetska	508	610
donavska	19.500	18.518
moravska	754	586
vardarska	5.495	7.579
Belgrad	6.070	8.936
Iz tega pregleda vidimo, da je število judov naraslo v savski banovini, malo v zetski, nadalje v vardarski banovini, največ pa v Belgradu, Večinoma judje žive v mestih, kar dokazuje naslednja statistika občin, kjer živi več ko 1000 judov: Sarajevo (okraj) 7.726, Novi Sad mesto 3.135, Senta mesto 1.457, Sombor mesto 1.175, Subotica mesto 3,758, Vel. Bečkerek mesto 1.352, Osjek mesto 2.445, Zagreb mesto 8.702, Bitolj (okraj) 3.778, Skoplje (okr.) 2.635, mesto Belgrad 7.906. V teh 11 mestih, oziroma okrajih živi 44.079 judov ali približno dve tretjini vseh judov v naši državi.
Verstva v Sloveniji
Naša banovina je skoraj izključno rimskokatoliška, kajti od 1.144.298 prebivalcev jih je bilo rimo-katoličanov 1,107,155, nadalje je bilo 6.745 pravoslavnih, 25.717 pripadnikov raznih evangeljskih ver, 2.665 jih je pripadalo drugim krščanskim Veram, 927 je bilo muslimanov, drugovernikov pa 1.089.
Pravoslavnih je bilo največ v tehle občinah (po tedanjem upravnem stanju): Celje mesto 337, Alde-šiči 167, mesto Ljubljana 2.122, mesto Maribor 1,219, mesto Ptuj 109, Bohinjska Bistrica 77, To-polščica 86, Križe-Golnik 68, Škofja Loka 137 itd.
Evangeljčanov je največ v Prekmurju, in sicer jih ima Murska Sobota 22.230, ki so razdeljeni po posameznih občinah tega okraja. Nadalje jc protestantov še v mestu Maribor 674, v mestu Ljubljani 320, dočim so v ostalih pokrajinah ln občinah le sporadični pripadniki protestantovske vere,
Grkokatoličanov je v Sloveniji v okraju Metlika 2.231, in sicer v tedanji občini Radatoviči 1.883 in v Suhorju 235. nadalje v občini Metlika 62 in v Radovici 28, v Drašičih 13 in Božakovu 10. V okraju Črnomelj je bilo grkokatoličanov 28, od _tega v Semiču 22.	D. P.
ne samo državna prvenstva, Jožetova zlata plaketa za državno prvenstvo v Romuniji poleg drugih mednarodnih priznanj, plakete s Francoskega, nemškega, poljskega prvenstva, zmagovalne trofeje z drugih tekem, skratka vse smo pripravili in zbrali. Glejte tu na slikt je še Gregor kot moj učenec v šoli na majhni smuški tekmi mladine, danes je pa že državni prvak. In tamle na desni imajo pa mesta najmlajši, oni, ki danes vidijo svoj vzor v tistih, ki so prav tam začeli, kot so danes moji učenci. Vsem na čela že dobro znani skakač Polde, pastirček, j>o katerega sem morala dvakrat poslati, da je dal svojo uro za razstavo, pravi, da ne more biti brez nje na paši... In tudi to mu je žal, da ne more razstaviti praktičnih nagrad, saj si je samo letos priboril med drugim 7 parov smučk na tekmahl Naši fantje, pripoveduje Minca, vedo ceniti
£raktična darila, ampak takole po letih pa je vsem s bolj pri srcu pokal ali kolajna ali diploma — to ostane, to je ponos in to dviga tekmovalnost — Vidite tamle so vsi znaki turističnega središča Mojstrane: vrv, plezalke, klini, hrplje, sonde in reševalne potrebščine in na stenah znaki lovskega središča Mojstrane s slikami že pokojnih vladarjev velikega našega Aleksandra in romunskega Ferdinanda — lovske trofeje pa prepleta kar venec kolanj z berlinske lovske razstave, ki si jih je priboril moj oče. — Vse to smo fotografirali in na slike napisali, da je bflo to v Mojstrani, da ne bodo ti tujskoprometni direktorji pri obilici vtisov pozabili, da je Mojstrana pravo smučarsko-športno središče, turistovsko in lovsko središče naše države. Prav strmeli so nad vsem, kar smo jim pokazali in niso mogli verjeti, da je naša majhna vas s svojimi vrlimi fanti priborila toliko trofej. — Tako Minca, ki je skromno zamolčala, da so med temi tudi njene iz dobe, ko je ona več let branila naslov državne prvakinje v smučanju.
Sedli smo v drugo sobo, a Minca je odprla vrata, da smo imeli pogled na razstavljene trofeje, Lepo jih je videti razstavljene in zbrane, impozanten vtis napravijo, toda koliko truda, koliko resnega in stvarnega dela je za temi znaki zmag, to je pa dobesedno druga stran kolajne! In ta stran ni razstavljena, ta leži v prebivalcih te lepe naše vasice, ne samo v onih, ki so si priborili ta darila, temveč tudi v vseh tistih, ki so se pripravljali, pa niso prišli na prva mesta in v vseh tistih, ki so pomagali neumorno s podrobnim delom organizaciji športa, in pa v tistih, ki so s tekmovalci čutili in jim dajali izpodbudo • tem, da so razumeli njihov trud m delo in jim privoščili tu in tam dobro besedo. A to znajo Mojstrančani kot nikjer. Ta skupnost vasi za smučarsko delo, ta jc dala tem preprostim fantom, ki so dosegali uspehe, najsi bodo kmetje, delavci, gospodarji, inženirji ali pa samo pastirček, pravega in zdravega športnega duha, kot bi si ga želeli v vsem našem športnem življenju. Razveseljivo tembolj, da se je vse to delo odigralo v naši vasi i. izključno domačimi delavci v športu, ki so znali najti izraz pravega in čvrstega športa. Kako lepo bi bilo, ako bi se ta športni duh Mojstrane razširil ne samo po naših vaseh, temveč tudi po naših mestih!
Razstava bo odprta še do nedelje. Nikomur ne bo žal, ako si jo ogleda.	J. G.
Kolesarski praznih na naši severni meji
SKK korotan Mežica je priredil na praznik 26. t. m. otvoritveno klubsko kolesarsko dirko, katere se je udeležilo 12 dirkačev od klubov Korotan in Mislinje. Proga je bila za vse skupine Črna-Guštanj, t. j. 20 km. Ze pred dirko se je nabralo na startu v Črni veliko število ljudi in tudi na celi progi do cilja je bilo zbranega veliko občinstva. Posebno veliko občinstva se je zbralo v Guštanju, kjer je nestrpno čakalo prihoda dirkačev in kmalu po 14.30 sc je pojavila pred Guštanjem prva skupina: 1. Logar Rudi v času 0:35.55 SKK Korotan, 2. Pokerž-nik Anton 0:36.45 (Korotan), 3. Pleterski Franc 0:36.46 (Mislinje SI. grad), 4. Kočan Tone 0:36.47 (Korotan), m takoj za njimi juniorji: 1. Vodovnik Ivan (K) 0:36, 2. Jelen Leopold (M) 0:38.45. Novinci 1. Vinko Alojz (K) 37 min., 2. Dolinšek Ivan (K) 0:42.05, 3, Krivograd Jože (K) 0:43.15.
Iz rezultatov (e razvidno, da je bila povprečna brzina pri zmagovalcih 33 km na uro, kar je za to progo zelo dober rezultat. Posebno je treba pohvaliti juniorje, Se bolj pa novince, ki so z težkimi kolesi dosegli skoraj iste rezultate kot glavna skupina. Dirka je izpadla v najlepšem redu, razen enega malega padca dirkača Kočana, ki je malo pred ciljem padel, pa mu je takoj nudil prvo pomoč san. odsek Rdečega križa v Guštanju poa vodstvom neumornega tajnika g. Rajka Kotnika, ki sc je z avtom in osebjem sam |>onudil za prvo pomoč.
Dirka je bila v rokah naših neumornih športnikov gg, Vehovca, Eržcničnika, Zniagcja in Vinka Cajnka iz Slovenjega Gradca. Po končani dirki jc bil skupen izlet v Rimski vrelec, kjer je bila razdelitev nagrad. V imenu mariborske podzveze in Koroške kolesarske župe jc zbrane športnike pozdravil naš znani kolesarski organizator in predsednik Koroške kolesarske župe g. Vinko Cajnko iz Slovenjega Gradca.
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
mm\
Vrtnarskega vajenca
»prejme takoj Kuhar Her man, vrtnar in izdelovalec vencev, Trbovlje.	(v)
Vajenca
m krojaSko obrt sprejmem takoj. Rems Ivan, Vogelna St 5, Ljubljana.	(v)
Vajenca
m mizarsko obrt sprejme J os. Velkavrh, Krakovska nI. 7, Ljubljana.	(v)
Vajenca
zn kovaško obrt sprejmem takoj. Prednost imajo taki, ki so »e že učili. — Urh Ivan, kovaStvo, Metlika.
Vajenca
sprejmem v trgovino i me-ianim blagom. Vsa oskrba v hiSi. Ponndbe v upravo »Slovenca« pod »Dolenjsko« St. R415.	(v)
Učenca
zdravega, poštenega, takoj sprejmem v trgovino mešanega blaga na deleži. -Ponudbo upravi »Slovenca« Mariboru pod »Marljiv« «. 8460.	(v)
Učenec
ti že ima 1 in pol leta učne dobe, se žeti izučiti 8» na dalje v večji trgovini z meSanim blagom. Najraje na deželi. Ponndbe upravi »Slov.« pod >Takoj« 8571.
fi
ilužbeiičejo
Perfektna sobarica
Bče službo za sezljo ali •talno. »5re iiven Ljubljane. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva«, a
Gospodična
ieli v slaščičarno, pekarno, buffet ali slično. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod St. 8602.	(a)
Šivilja-začetnica
S krojnim tečajem, vajena nekoliko kuhe, ISče mesto pri Šivilji. Naslov v upravi »Slov.« pod 8323. (a)
Gospodinja
Hče službo za takoj. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena«.	(a)
18 letno dekle
tančena Šivilja, želi službo kot pomočnica gospodinji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod > Marljiva« 8497. (a)
Zaposlenja išče
23 letni mladenič v trgovini ali gostilni. Razumen vrtnar, vajen vseh del. — Rok' Salainon, Konjsko 15, p. BoStanj ob Savi. (a)
600 din
dam onemu, ki ml preskrbi stalno službo v večji trgo vini ali tovarni ali kaj stičnega. Ahelj Janez, Sa mova 40, Ljubljana VII.
Dve donašalki-natakarici
sprejme gostilna Figove, b
čevljarskega pomočnika
za Šivano in zbito delo sprejme Pogačar, Kamnik.
Tapetniškega pomočnika
izurjenega, takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Spreten« St. 8560. (b)
Služkinjo
Služkinja
srednjih let, z dobrimi spričovali, zmožna samostojno kuhati in vseh hišnih del, lSče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8596.	(a)
Prodajalka
izurjena v manufakturi, galanteriji in speceriji, dobra moč - iSče mesto v trgovini na deželi. Nastopi lahko takoj. Naslov: Pavla Novak, Dobrniče 30.	(a)
Portir ali sluga
star 29 let, zmožen 5 jezikov: slovensko, srbohrv., francosko, italijansko in doloma nemSko, iSče službo. Ponudbe pod »Zanesljiv« 8476 v upravo >Slovenca«.
iluzbodobe
Krojaškega pomočnika
sprejme Ivan Arhar, Dor-farje, Skofja Loka. (b)
Čevljarskega pomočnika
za navaJna dela sprejmem takoj. Delo stalno. Kurent J., Črnuče 55.	(b)
Domači zavod
sprejme poStene ln agitne potnike s provizijo za povečanje slik. Mesto stalno. Ponudbe na Foto - atelje Weisa, Polzela, Colje. (b)
Trgovskega pomočnika
izučenega meSane stroke, želernlnarja, dobrega prodajalca, sprejmem. - Prednost znanje vodstva glavne zaloge tobaka. Ponudbe z navedbo plače na naslov: Franjo Cerne, Radeče, (b)
Pisarniška moč
se sprejme za vodstvo prijavnega urada od srede junija do konea avgusta. Razen državnega jezika mora znati nemSko in deloma francosko; iivežbanost v kakem tujsko - prometnem urada ln reference *aže-ljene. Mesečna plača 850 din in prosto stanovanje. - Ponudbe z vsemi podatki naj se pošljejo občini RogaSka Slatina do 5. jnnija 193«.
sprejmem takoj. — .lesih, Medvode.	(b)
Tesače
sprejme v delo graSSina Planina pri Sevnici. (b)
Izurjeno pletiljo
sprejme Čuden, Staretova ulica 14.	(b)
Kotlarskega pomočnika
potrebujem takoj. Drbas, Jastrebarsko.	(b)
Predzidarja
zmožnega visokih zgradb -sprejmem. Ponudbe upruvi »Slov.« pod »Zanesljiv« 8543
Dekle z dežele
sprejmem zo pisanje in hiSno delo. Prednost nemščina. 1—2 meseca Bamo oskrba. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »22« St. 8536. (b)
Spretno, voljno dekle
za vsa hiSna dela, ki ima
ljubezen do otrok in zna kuhati, iSče tričlanska rodbina za takojSnji nastop -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Črna pri Prevaljah« St. 8506.	(b)
Aranžer izložb
kt je obenem dober prodajalec manufakturist, dobi mesto v vočjem podjetju. Ponudbe s sliko in referencami upravi »Slovenca« pod »Perfekten 212« 8395. b
Prodajalka
ki Je dobro izvežbana v trgovini z meSanim blagom in je obenem tudi dobra kuharica, ki bi kuhala za 4 osebe, se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Sloven-pod »Trgoveo« 8335. (b)
Hotelskega vratarja
s kavoijo, takoj sprejmemo. Ponudbe z navedbo rojstnih podatkov, znanja jezikov, dosedanjega službovanja ln viSino kavcije poslati upr. »Slov.« pod »Hotelski vratar« it. 8530.	(b)
Trgovski pomočnik
barvne stroke, vešč v mešanju oljnatih barv in lakov, mlajša, vojaščine prosta moč, priden, samostojen delavec, dobi stalno mesto. Doplse-oferte je nasloviti v upravo »Slov.« pod Šifro »Special-barve« 8504. (b)
Kovaškega delovodjo
s Šolskim in mojstrskim spričevalom, vojaščine prostega, iščem. Ponndbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Dober kovač« 8451. b
Iščem zastopnika
za prodajo kavinih surovin in eikorije, ki je v Špecerijski stroki dobro uveden. Zlatan Frank, Novi Sad. h
Dekle z dežele
začetnico, ki ima vesolje do gospodinjstva — takoj Bprejme Eigner, Maribor, KoroSka 67.	(b)
Parcelo
ob Herbersteinovi nI. prodam. Naslov v upravi »SI.« pod St. 8525.	(p)
Enodružinska hiša I Lokal oddam
naprodaj. Hrib sv. Jožefa št. 20. Celje.	(p)
Redka prilika!
Lepo posestvo v Ljubljani se takoj zelo pooeni proda (brez posredovaloev). - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »A. b.« St. 8578. (p)
Baraga Ludv
Ljubljana - Nebotičnik
ima najceneje in največjo izbiro:
Rezervna 14 krt. zlata peresa
*
Nalivnih peres 4 barvnih in avtomatičnih svinčnikov
Popravljam
^se sisteme nalivnih peres
Pomočnik
za toraco in nmetni kamen, ki zna dobro delati, se takoj sprejme. Ant. Mohorič, Stari dvor, Skofja Loka. b
lzvežbane pletilje I
sprejmem takoj za stalno v Ljubljani. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8566. (b)
Hišo
Dekle
ki posodi za obrt 2000 din, dobi službo. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Garancija« St. 852«.	(b)
Potniki!
Največje renomirano tekstilno podjetje v Jugoslaviji sprejme potnike sa prodajo blaga na obroke po isti ceni kot proti gotovini za sledeče kraje: Kranj, Kamnik, Skofja Loka, Je-senlee, Trftč, Litija, Hrastnik, Sevnica, Brežice, Kr-Sko, Žužemberk, Črnomelj, Novo mesto, Rog. Slatina, Vransko, Pragersko, Ribnica, Kočevje, Rakek, Mokronog, Kostanjevica, Grosuplje. - Reflektira se na mlajše moči, ki so že delale v tekstilni stropi. — Oferte poslati na naslov: Alojzij Spetič, agentnrna in komisijska trgovina v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5-1.	(b)
Trgovsko pomočnico
začetnico, sprejmem. - Ponndbe do 1. junija v upr. »Slov.« pod St. 8516. (b)
Hišnik
se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten 50« St. 8593.	(b)
Plačilna natakarica
z znanjem nemščine ee sprejme. — Restavracija nabavljalne zadruge v Celju	(b)
Hlapca
h konju ln sa vsa druga dela na vrtu takoj sprej mem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hlapoe« St. 8381.	(b)
Pekovski pomočnik
trezen, vsestransko lzvež-ban, vajen dela pri parni peči, se sprejme. Ponudbe s navedbo plaie v npravo »Slovenca« v Celju pod »n. »Marljiv«.	(b)
ftt. 139.
De Bracy poroča
»Kaj se je zgodilo?« je zaklical knez Ivan. »Govoril Ukazujem ti!»
»Vitez Briand je ušel, Front de Boeuf pa je zgorel v plamenih svojega gradu! Jaz sam sem pribežal semkaj, da Vaši Prejasnosti sporočim to strašno novico. -Najhujšega pa niste še slišali: Rihard je na Angleškem!«
Knez je prebledel In omahniL Moral se je oprijeti stola, da ni padel. »Laieš, človek! To ni mogoče!«
»Nikakor ne lažem, žal je vse gola resnica!« je odvrnil de Bracy. »Bil sem njegov ujetnik in sam sem z njim govoril.«
Kakor bi ga bila zadela strela, se je knez zavalil v svoj stol. Ona dva pa sta se medtem tiho pogovarjala, kaj bi bilo treba ukreniti. De Bracy je menil, da bi bilo najbolje to deželo čimprej zapustiti. Knez Ivan, ki je te zadnje besede ujel, se je zdrznil ter na ves glas zakričal:
»Kaj govorita? Na | cedilu nie hočeta pustiti? -Nikakor ne pustimi Pomagati mi morata, da se iznebim svojega bratal«
»Jaz že ne bom pomagal!« je kneza zavrnil de Bracy. »Bil sem njegov ujetnik, pa mi ni lasu skrivil. Niti peresa na njegovi perjanici ne zlomi m I«
»Saj ne rečem, da bi ga lilo treba kar precej pobiti 1« je godrnjal knez. »Saj ječ menda nimajo le na Avstrijskem, marveč jih imamo tudi tukaj.V
Modelni mizar
(kalupar) dobi stalno službo. Bprejme M le samostojen delavec, ki je zmožen delati po risbah. Vprašati pri Ernestu Eylertu, Maribor, Kacijanerjeva 9.
EEBS2B
Stavbne parcele
v bližini postaje, poceni prodam. Skofja Loka, Suha St. »1.	(p)
~~ Hišo
visokopritlično, dvostano-vanjsko, prodam. Prevzem večje hipoteke. Smarska 43, Ljubljana.	(p)
Hiša
z gospodarskim poslopjem in lepim sadnim vrtom — ugodno naprodaj. Poizve se: Domžale, Savska 22. p
Nova vila
dvostanovanjska, podklete-na, 10 let davka prosta, z velikim vrtom v lepi sončni legi, 10 minut iz Celja, naprodaj. Lahko se tudi prevzame hipoteka. Ponudbe podružnici »Slovonca« v Celju pod »Vila«.	(p)
Lepa hiša
prosta popravil, z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom, trnvnik in polje, v lepi legi, blizu Maribora, ob državni cesti — pooeni naprodaj. Pripravna tudi za trgovino. Ponudbe upr. »Slovenca« v Mariboru pod >Ugodno-. 857.	(p)
novo, s večjim aH manjiim
vrtom, prodam. Zaloška e. St. 193, Ljubljana. (p)
Parcelo
pred novo III. gimnazijo prodam. Naslov t upravi »Slov.« pod St. 8523. (p)
Hišo
s pekarno - prodam. IJgod ni plačilni pogoji. Leskov Sek, Ježtca pri LJubljani
Lepa parcela
naprodaj. Vprašati: Delavska 19, Studenci pri Mariboru.	(P)
Parcelo
na sončni legi, * vodo ln elektriko, v izmeri 8000 m1 skupaj ali parcellrano od 500 m' dalje, prodam. Pojasnila: Vižmarje 100. (p)
Hiša v Ptuju
v mestu, s dobroldočo gostilno, na najprometnejši točki, zaradi smrti takoj naprodaj. Poizve se: Voš-njakova cesta >, PtoJ. (p)
Dvostanovanjska hiša
Stopanja vas 117, spadajoča pod mesto, naprodaj. Vprašati: Oostiia, Gline«, eesta IX. St ».	((P)
Enonadstropno vilo
kompletno, i vrtom In garažo. v Verstovškovi ulici it lt, prodamo ali oddamo v najem. - Pojasnila daje uprava hiS Ljubljan. kreditne banke.	(p)
Vila v Bohinju
uporabljiva za pension ali letovišče, v krasni legi, 2 minuti od jezera, poceni naprodaj. Vprašati: Karel Favai, Ljubljana VII, Celovška cesta 44.	(p)
Posestvo
45 oralov, z zidano hišo in lepimi gospodarskimi poslopji, 1'/« ure od postajo Rimskih toplic, naprodaj za 60.(100 din. Naslov: Jožefa Vrtačnik, Lokavec, p. Rimske toplice.	(p)
Hiio
z gostilno in mesarijo zaradi starosti prodam. HiSa je lepa, s 14 sobami, lode-nico, lep vrt, velik salon in več kleti. — Ogleda so lahko in govori zaradi cene. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8508.	(p)
Industrijsko posestvo
na Viču, ca. 100.000 m* zemljišča, s tovarniškim dimnikom, strojnici, kotlarni, delavnici in stanovanjski hišici, naprodaj ali so zamenja zn stanovanjsko tiiSo v mestu. Informacije daje Gradbena pisarna, Rimska cesta S/I.	(n)
Dve stavbni parceli
v bližini občinskega doma v Dev. Mar. v Polju, sta naprodaj. Poizve se v go stilni pri »Hladnik«. (p)
Več lepih stavbnih parcel
po ugodni ceni naprodaj (tudi na mesečne obroke). Poizve se: Vižmarje št. 39: p. St. Vid nad Ljubljano.
Parcele
na Viču prodam po 16 din m* (dam tudi na obroke). Poizve se v gostilni pri Križniku, Cesta na Brdo.
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sa dovnjaki ln gozdovi ter za-okroženl deli Attemsovega veleposestva. Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice.
Novo hišo
tristanovanjsko, z lokalom velikim vrtom in njivo, ob prometni cesti — po nizki ceni naprodaj. Zaloška 119. Anžič.	(P)
Parcela
500 m', blizu Stadiona, po eeni naprodaj. Zraven elek trika in vodovod, material v zemlji. Naslov v upravi »Slov.< pod St 8495. (p)
Hiša
primerna za gostilno in trgovino, brez konkurence, v industrijskem kraju — ugodno naprodaj. Jurgee, St Ilj v Slov. gor. (p)
Dvostanovanjsko vilo
s vrtom, pripravno za upo kojonca, v bližini Kamnika prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8445. (p)
Majhno posestvo
10 minut od postaje LaSko naprodaj za 15.000 din. — Lisičar Alojzij, Loke 71 -Trbovlje I.	(p)
Novo poslopje
10x1« m, ln 1500 m' zemlji Sča, pripravno za delavni eo, stanovanje, tovarno — prodam. CrnugelJ, Črnuče.
Mesarija s posestvom
na prometni točki bltzu velike tovarne naprodaj zaradi družinskih razmer. Ledenica, hlev, vodovod elektrika, avtogaraža, pre-kajevalntca itd. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »350 T«.	(p)
Vnajem
IŠČEJO:
Hišo z vrtom
ali večje stanovanje išče stalna stranka. — Ponudbe pod »Točen plačniki št 8567 v upravo »Slov.«. (č)
ODDAJO:
Celo hišo ali stanovanje
v Radomlju odda v najem Pogačar, Kamnik.	(n)
Lokal za specerijo
z Inventarjem in stanovanjem - se skupno ugodno odda. Tyrševa 124.	(n)
Lokal na Bledu
v centru, pripraven za de-tikateso ali boljšo mlekarno, takoj oddam. - Dopise na A. W<ilfling, Bled. (n)
Usnjarsko podjetje
j. lastno vodno močjo oddam v najem v večjem mostu Gorenjske. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 8307.	(n)
Stara vpeljana trgovina
z meSanim blagom na deželi, na zelo prometni točki, so zaradi družinskih rnz-mer po dogovoru odda. — Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Dobra točka«.
Pisarniški prostori
obstoječi iz dveh sob in pritiklin, v I. nadstr. - so oddajo v najem s 15. junijem v palači Ljubljanske kreditne banke. Vsi prostori so centralno kurjeni in so pripravni tudi za ordinacijo.	(n)
Potzve se: KarlovSka cesta št. 30.	(n)
Šestsobna hiša
se odda v najem zaradi premestitve za 330 din mesečno. Stožice 89.	(n)
Kovačnico
dobro vpeljano, na Gorenjskem, oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8554.	(n)
Pekarijo
in lokal za trgovino ugodno oddam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Okolica Celja« št. 8524.	(n)
Košnja
sena in otnve s travnikov Oražnove dijaške ustanove pod dolenjskim kolodvorom in nad »Zelenim hribom« • se odda. Pogoji so na vpogled pri hišniku v Wolfovi ulici št 12 ter na Dolenjski costl St. 23.	(n)
Stanoianja
I
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
čisto in mirno, ISče mala družina za julij. Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Stanovanje« 8449.	(e)
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam. Franc Sitar, Stožice 136.	(8)
Štirisobno stanovanje
s pritiklinami, v I. nadstr. oddam avgusta v Pražako-vi ulioi 10. Poizve se pri A. Sarabonu, Zaloška e. L
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami se zaradi premeščenja odda samo drž. nastavljencu. Maribor, Glavni trg S. (č)
Štirisobno stanovanje
komfortno, mirno, centralna lega, v bližini kavarne Evropa, se odda. Informa-olje: Kersnikova ul. 7/n.
Stanovanje
dveb sob, knhlnje, kopalnice in pritiklin, se odda. Malljeva ulica t (»raven Mladinskega doma). (š)
Trisobno stanovanje
komfortno, v sredini mesta - oddam s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slovenca«
pod št. 8575.	(č)
Dvosobno stanovanje
mansardno, na Sv. Petra cestt IS, oddamo. VpraSati od 3 pop. dalje na Sv. Petra eeati 13-1.	(«)
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam s 1. avgustom za Božigradom. Poizve se: Kodeljevo, Povše-tova 12 (▼ trgovini Rozman).	(i)
Enosobno stanovanje
suho, čisto ln sončno, v bližini tramvaja — pooeni oddam z junijem ali julijem. Rokova pot 146, Drav-Ije.	(č)
Dvojno stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami, se takoj odda. Ravno tam se odda skladišče. Pojasnila: Vižmarje 100.	(8)
Trisobno stanovanje
s kopalnico, poselako sobo ter druge pritikline, se odda v hiSi Bleiweisova c. 6. Vprašati pri upravitelju v zbornični pisarni, Beethovnova ulica 10.	(8)
Enosobno stanovanje
lepo, zračno, sončno, s pritiklinami, oddam v Tomn-čovem po zelo ugodnih pogojih. Zlasti pripravno za upokojenee. Poizve se Ko-kalj, SrediSka ulica St 12, Moste.	(8)

n'

y
!
Kam pa kam?
Danes vsi v rest Lloyd
du pečeno jagnje na raž nju In dobra dalm. vina Bujas Martin.
V gostilni pri »Lovcih
Rimska 24, Blolweisova I, se toči tudi pristno dalmatinsko črno in bolo vino po 10 din liter. Poskusite nuj evlčekl	O)
EffiH!
Oblastveno konoeslonlrana
šoferska šola
I. GABERSOIK blvSl komisar za Šoferske Izpite
SlomSkova ulica I ter. f. Telefon St. 28-2« ln 28 28.
Prihodnji
prikrojevalni tečaj
sa damska oblačila •e prične
v četrtek, 2. junija 1938
Vsa tozadevna pojasnila
v krojni šoli na Aleksandrovi e. 5-11.
t LJubljani.
Vsakovrstno
pohištvo
▼ priznano solidni tsdelavl ■e dobi lamo ▼ veliki zalogi trrdke
»OPRAVA«
Celovška cesta 51. Spalnice is od din 1450.-naprej. Sprejemalo se naročila.

Vsakovrstno
pohištvo
moder ra
Od najfinejšega do najcenejšega, dobite samo v veliki zalogi pohištva
»SAVA«
mizarstvo: Rožna dolina cesta 4, It. 18
Trgovina pohiStva: Nebotičnik — Gajova ulica
Samotno opeko
ie rabljeno, kupi Rafinerija kovin, St. Vid b. Lj.
Drobilec
rabljen, v dobrem stanju, 4—S kub. metrov kapacitete na uro, kupim. — Anton Solino, Sv. Jurij ob j. i.
Stružnico
srednje veliko, rabljeno, dobro ohranjeno, ktiplm. -Naslov v upravi »81ov.« pod St. 8447.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št 3
Mlekarno ali trafiko
le vpeljano, kupim na prometnem krajn. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovina« St. 8529.	(k)
Tri vagone sena
kupi sresko načelstvo v Ljutomeru, za takojšnjo dobavo, franko vagon, nakladalna postaja. Ponudbe poslati takoj.	(k)
Staro zlafo, zlato zobovje
in srebrne krone
kupujem po najvišjih dnevnih cenak. A- KAJFEŽ urar
Linbljana, Mlkloiifieva 14
CUNJE
krojaške odrezke, itar papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — k n p I viako mnnllno
Arbeiter - Maribor
Dravska IS
Obrt
Slikar in pleskar
Franc Remžgar Predovl-čeva 19) Ljubi jana-Moste se priporoča. Dobro delo Cene skrajno nizke! (r)
Vsa ključavničarska dela
dobavlja najsolidneje kiju čavnlčorska mehanična delavnica Jože Primožič (prej Majnik), Slov. Javornlk.
Zaslužek
1000 dinarjev
in več zaslužite mesečno t dolom doma. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago. Majhen kapital potreben. Zahtevajte prospekte, priložite znamko za odgovor. »Homipa« Panče-ro. Trg kralja Aleksandra 5t I.	(i)

10.000 din posojila
iSčora proti vknjižbi na posestvo ali sprejmem družabnika k splošnemu ml znrstru. Naslov ▼ spravi »Slov.« pod St 8527. (d)
Bančno kom. zavodi - Maribor
Aleksandrova cesta St. 41 knpl takoj in plača najbolje
HRANILNE KNJIŽICE
bank ln hranllnle VREDNOSTNE PAPIRJE Mi obveznice, bone ter srečke, delnioe itd.
VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČE
državne razr. loterije.
HRANILNE KNJIŽICE 3 0DST. OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO
vnovčuje
po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu
Koncesi jonlrana trgovska agentura za bančne posle
AL. PLANINŠEK
LJUBLJANA Beethovnov« 14 - Tel. 15-10
Posojila
dobe drž. in samoupravni uslužbenci in upokojeno! pod ugodnimi pogoji. - Informacijska pisarna, Slom-Skova ulica I d» brezplačna pojasnila.	(d)
Posojila
različna, preskrbim hitro, brez kakoga predplačila.
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji gotovini.
Oblastv. dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka
Znamka 3 din.
12.
Vse nadomestne dele
za Ford-avtomobile - dobite vedno na zalogi po najnižjih eenah pri M. Bahnr, Ljubljana, Celovška e. 38. Telefon 32-92.
Motorno kolo
• prikolico, znamke »Ariel« 550, dobro ohranjeno, prodam, event. zamenjam za avto. Vronjak Viktor, trg., Vir, p. Domžale.	(f)
Opel
( olllnderska limuzina, skoraj nova, zelo ugodno naprodaj zaradi nabave večjega voza. - Goltez Lado, trgovce, Jeilen.	(f)
Avto »Lancia«
4 eyl., Stirisedežnl, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Na ogled v garaži Kopač, Frankopanska uliea tt 21, LJubljana VII.	(f)
Vulkani žira jte sami
avtogume itd. bres aparata, s sredstvom »Gomanln«. Poskusna garnitura (ta nekoliko popravil) po poviot-jn 87 din. - Glavno zastopstvo: Tehnična pisarna
Ing. Ivan Schneider
Zagreb, Massrykova 1(.
30 let
obstoječe tesarsko podjetje in lesna industrija se toplo priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela po ugodnih Cenah. - Martineo Fran, Ljubljana, Prule S.
Oglašujem in popravljam
harmonike. Josip Ambrož, Lahovče 35, p. Komenda, g
Novi naslov:
Frančiškanska nI. 3.
Tudi Va5a obleka bo kakor nova
■ko jo pustite kemične llstiti ali barvati v tovarni
JOS, REICH
LJubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica
IFTFTTni
Sniptafen pou* r
r7>?.'Z MARIBOR« m
Harmonije
lzdolnjem od 1800 din dalje. Dglafiovanje ln popravila orgel ln klavirjev. -Trnmte, Medvode.	(g)
Klavirska harmonika
mala rabljena, od g—g, na 140 basov, t registrom, po-eernl naprodaj. — Jerman Metod, p. Radomlje. (g)
Nellepie
birmansko
darilo ie
H0HNER harmonika
Original Hohnei
samo pri
WARBINEK
Ljubljani, MiMoiKeva c. 4
Klavirsko harmoniko
34 tipk, Honner-Sohnelder. prodam. Pregelj, Grablovi-čeva uliea 20.	(g)
Harmonij
evropskega sistema, 14	registrov, naprodaj pri	Jožefu Gonza, Jezdarska	ul. 8t 8, Maribor.	(g)
Diesel motor
alt nn bencin, IS—18 konjskih sil — kupi Trančar, Sv. Bolfenk t Slov. gor. k
Stružnico
ln skobelnl stroj ta železo, kupim. Ponudbe • točnim opisom poslati na Primožič Jože, ključ, mehanična delavnica (prej Majnik), Slovenski Javornlk.	(k)
Parni kotel
aH lokomobilo, 40—50 m' velikosti, po možnosti s stopničastim pred- in podtalnim kuriščem. S« v dobrem stanju. Iščem. Ponudbe uprart »Slovenca« pod ti. 8159.	(t)
Specijalna delavnica
popravljanje elektromotorjev in dinam. Kvalitetni elektroni ateri j al in elektromotorji svetovnoznane firme »Siemens< vedno na zalogi.
Franio PerfinliC
koncBj.slektropodletle, Uubllana, Gospotvetska e. IS. lelafan 23-71.
Parne stroje,
kotle, turbin«, vodne turbina, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, Čistilce za vodo, srak in olj«.
doažale
Potrebujemo
lokomobilo
ali deftetatmosferskl
parni kotel
n proizvajanje pore. Ponudbe z opisom in navedbo najnižje čeme na »TEZA«, KRANJ.
IŠČEJO:
Državna uradnica
išče opremljeno sobo sredi mesta. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Inteligentna« St. 8574.	(s)
ODDAJO:
Lepo veliko sobo
takoj oddam. Holrapflova št 17.	(s)
Lepo mesečno sobo
oddam. St. Vid nad Ljubljano 92.	(s)
Sobo
opremljeno alt prašno, od
dam samski osebi. Ižanska eesta 139.	(s)
Elegantno sobo
z uporabo kopalnioe, oddam najraje zakonskemu paru. Poleg drž. III. gimnazije (pri Coson).	(b)
Čitajte in širite »Slovenca«
Zahvala
Vsem, ki so nam ob priliki težke izgube našega preljubega soproga in očeta izrekli svoje sožalje, na krsto blagega pokojnika položili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo.
Petrovče pri Celju, 28. maja 1938.
Rodbina Jansekovič
Razpis
Mestna občina Novo mesto razpisuje oddajo vseh del pri gradnji občinske obožniee, adaptacije in nadzidavo
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 15. junija 1938 ob 2 popoldne v mestni občinski posvetovalnici.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu nabavnih stroškov med uradnimi urami v občinskem uradu.
Ponudbe naj ae glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša za posamezna dela:
L Težaška in zidarska dela .............din	181.08138
2.	Tesarska dela .................i , . din	32.313.60
3.	Krovska dela „ , .............. * . « . din	8.448.50
4.	Kleparska dela . „ . , ........,„.,,,, din	18.126.08
5.	Mizarska dela ............ . din	39.085 —
6.	Steklarska dela . .............. . * , . din	8.290.06
7.	Ključavničarska dela . , , , ........ , , , , din	2.198,—
8.	Strelovodne naprave............ i .. . din	3.000,—
9.	Vodovodna inštalacija.............. . din	19.251,—
10.	Pleskarska dela.................. . din	5.296,—
11.	Slikarska dela . , s , ............. ( , . din	3.520.23
12.	Pečarska dela . s .,..„,, ...........din	14.100,—
13.	Električna inštalacija................din	6.720,—
14.	Parketna dela ................. ... din	20.112.37
15.	Tapetniška dela . .............. , . , , din	3.700,—
Podrobnosti razpisa so razvidne Iz razglasa o licitaciji, ki je na!.:; na uradni deski pri občini Novo mesto.
Predsedstvo občine Novo mesto, dne 27. maja 1938.
Natečaj za idejne skice
za zgradbo novega etnografskega muzeja v Belgrad
Ministrstvo prosvete razpisuje javni natečaj za izdelek idejne skico za zgradbo novega etnografskega muzeja v Belgradu.
Pravico sodelovanja imajo vsi arhitekti in inženirji, vsi tu bivajoči državljani kraljevine Jugoslavije.
Ocenjevalno razsodišče tvorijo gg. člani:
1.	Coko Kovačevič. pomočnik ministra prosvete
2.	Dušan Jakšič, načelnik splošnega oddelka ministrstva prosvete
3.	arh. Svetozar Jovanovič, redni prof. tehnične fakultete v Belgradu
4.	arh. Ivan Ivačič, načelnik arhitektonskega oddelka ministr. zgradb
5.	arh. Dimitrije Leko, v. profesor tehnične fnkultete v Belgradu
6.	Bor i vo je Drobnjakovič, upravnik etnografskega muzeja
7.	inž. Radoslav Todorovifi, šef tehničnega odseka ministr. prosvete kot namestnika: 1. Stojan S to j a no v i 6, inšpektor ministrstva prosvete
2. arh. Bud i mir Hristodulo, svetnik min. zgradb. Nagrade za to delo so sledeče: prva .............. din 40.000,—
druga............. din 25.000,—
tretja .............din 15.000,—
Za odkup je določena vsota din 20.000,— Rok oddaje del je dne 11. julija 1938. Pogoji in program tega tekmovanja se lahko dobe vsak dan v pisarni blagajne ministr. prosvete, Trg prestolonaslednika Petra 26/L, za ceno 50 din.
Inserirajte v »Slovencu"!
Brea posebnega obvestilo.
4-
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je umrla danes, 27. maja. po težki in dolgotrajni bolezni, potolažena s tolažili svete vere, naša ljuba soproga, mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Jozefina Rosenfeld roj. Brunčič
Pogreb blagopokojnice bo v nedeljo, 29. maja ob 16 (4) izpred javne bolniSniee na pokopališče v Rogoznico pri Ptuju.
Sv. maša zaduŠnica se bo darovala v ponedeljek, 30. maja ob B zjutraj v Minoritski cerkvi v Ptuju. Ptuj, dne 28. maja 1938.
Žalujoči soprog Robert Rosenfeld. sinova Leopold in Robert, hčerka Ivana in ostalo sorodstvo.
DOZflbltC	P" tVrdki	Manufaktura, komanditna družba
kupite vedno dobro in poceni!
Radio
Programi Radio Lfabffanat
Nedelja, 2S. maja: 8 Fantje na vasi, vmes plošče
—	y Poročila — 0.15 Alajniiki sprehod (plofcče) — 9.45 Verski govor (g. dr. OirU Potočnik) — 1&15 Prenos eerkvene glasbe a zavoda Sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljnbljano — H OtroAka ura: UaAperček — 11.30 Plofiče — 13.80 Operetna ura. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova ln g. Jean Franzl, operni tenorist, in radijski orkester, vmes ob 13 Napovedi — 17 Kmet. ura: Iide-čica in kuga pri prašičih (g. dr. Simon Zibert) — 17.30 Pisna koncert Radijskega orkestra — 1» Napovedi, poročala — 13.30 Nae. ura: NnSa druiiua in vpraSanje socialnega zavarovanja (dr. Milutin Zelič) — 19.50 Prenos Smarnic iz trnovske cerkve — 30.3(1 Pisana revija. Sodelujejo: Originalna švicarska godba (Malenškov trio), Kmc6ki trio, Sestre Stritarjove in Citraški ter-oet »Vesna« — 22 Napovedi, poročila — 2JJfi Sedaj pa u ples (plošče).
Ponedeljek, 30. maja: H Pesmi iz vtaičarakega slavja v lotil 1937 (švicarske popevke s solisti, zbori in orkestrom — plošče) — 12.45 Poročila. 13 Napovedi
—	13.20 Opoldanski koncert .Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Prognoza in ocena del&zmo&noeti pri jetiki (g. dr. Fr. Debovec) — 18.20 Charlie Kuni igra šlagarje (plošče) — 1B.40 Kulturna kronika: Letošnje knjige »Slovenske Matice« (g. prof. Franco Vodnik) — 13 Napovedi, poročila — 19.30 Noe. ura: Gospodarski pomou tnrizma (dr. M. Brakus) — 19.51) Zamimivosti — 30 Koncert snit (Radijski orkester) — 21.10 Prenos iz Prage. Snk: Dozorevanje, siittfonidna pesnitev — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester).
Torek, SI. maja: 11 6ol«ka ur«. Glasbeni nastop: harmonika, gosli in klavir. Izvajajo 4 učenci glasbono šole v Kranju (vodi g. Fakin Albin) — 12 Plesi iz profilih dni (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — IS.! Iz Leharjovih operet (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Radijski šramol — 18.40 Poklicna posvetovalnica (g. dr. Vladko Schmidt — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Vok v Hrvatski (dr. Drago Hlou-pek, Zagreb) — 39.50 Prenos ftmarnic iz trnovske eerkve t Ljubljani — 20.30 Koncert pevskega zbora »Grafika«
—	21.15 Igor Stra vinski flplo&č«) — 22 Naipavedl, poro-411a — 32.15 Zvoki v dvočetrtina&em in trlčetrtlnskeim taktu (Radijski orkester).
Kranju nov prosvetni dom
Dragi program!t
Nedelja, 29. maja: Belgrad: 20 Pihala, tamburice ln solisti, 22.20 Ples. gl. — Zagreb: 20 Opera — Praga: 39.30 Pester program, 20.15 Italijamska operna gl., 2L15 Češka oporna gl. — Variava: 21 Zab. program, 22 Poletni vocer t Varšavi — Sofija: 20 Vok. kono., 30.45 Pestra gl., 31.30 Operetni odlomki, 22 Lahka in plašna gl. — Budimpešta: 20 Igra, 21.35 Cig. ork., 2B.10 Voj. godba. 23.35 Jazx — Trst-Milan: 17 Citre, 21 Verdijeva opera »Ples v maakah< — Rim-Bari: Ifi.SO Beethovnova J.Miraa solemnis«, a Igra »Oospod v sivem plaiču« — Dunaj: 13.10 Lahka gl., 2(1 Ljubezen v maju, 22.30 Zab. konc., 24 Glasbeni perpetuum mobiie — Lipsko: 20 Mfil-lerjeva opera »Srečna človeka« — Koln: 20 Belgijska, holamdska in nemška gl. — Frankfurt: 19.30 Wagner-jeva opera uLohengrin« — Monakovo: 19.25 Pfttzner-jeva romantična opra .Loreley< — Strasbourg: 20.30 Mladinski zbor.
Ponedeljek, JO. maja: Belgrad: 30 Vokalni koncert, 30.90 Harmonika, 20.40 Akademski dvojni kvartet, 21.10 Praga, 32.20 Plesna glasba — Zagreb: 20 Trio, 21.10 Praga, 22J Plesna glasba — Praga: 19.25 Lahka glasba, 20.35 Zabavna glasba, 21.30 Bukove skladbe — Variava: 19.30 Zabavni koncert, 21.10 Plesna glasba, 22 Vokalni koncert, 22.30 Violina — Sofija: 19.45 Sinfoniftni koncert — Budimpešta: 30 Operni orkester, 21.45 Kvartet, 33.le Oigan. orkester — Trtt - Milan: 17.19 Violino, 21 Pestra glasba, 22J0 Ceio — Dunaj: 19.25 Verdijeva opera <MoA usode«, 22.40 Moli orkester, 34 Zab. koncert — Berlin: 19.10 Beethovnove in Schubertove sonate, 30 Rosslnijeva opera »Seviljskl brivcc« — Bratislava: 19.10 Ix Millockerjevih operet — Liptko: 20 Plesna glasba, 31 Aristofanova komedija <Phitos«.
V MENZI
Kolodvorska _ ulica St. 8
dobite od 6. ure zjutraj do 21. tire zvečer vsakovrstna okusna jedila po najnižji ceni.
Sprejemajo se abonentl, 10— do
13-—i Din dnevno.
Za birmo
Aleksandrova cesta 5
Prosvetno delo v Kranju je v tridesetih letih toliko napredovalo, da nas danes čaka neodložljiva
naloga, da zastavimo vse svoje moči in sile in postavimo Kranju dostojen, dovolj velik in vsem zahtevam današnjega društvenega življenja ustrezajoč Prosvetni dom. Imamo ga sicer, a ie dolgo vrsto let ne zadošča več svoji veliki nalogi. Sedanji, skoraj edini prostor, oder in dvorana, ne zadošča več velikemu razmahu prosvete v Kranju. Nujno potrebujemo dve dvorani, gledališko in telovadnico, potem pa še več pomožnih prostorov, ki jih zdaj ni. Kdorkoli je kdaj imel opravka s kakim delom v domu, je sam videl, kako velika ovira je prav ta tesnoba, pomanjkanje prostora. Prav to je tudi vzrok, da se delo ne more v taki meri razvijati, kakor bi se v Kranju lahko. Ne smemo odlašati niti en dan več, ker bi e tem škodovali samo našemu prosvetnemu delu in naši mladini, ki jo je v zadnjih letih spet zajel mogočen val slovenske katoliške prosvete. Tudi Kranj, kot gorenjska metropola, ne sme zaostajati za vasmi, ki imajo ponekod lepše domove, kakor pa ga ima današnji Kranj. Sedanji dom je bil zgrajen leta 1909 in prav za svojo 30 letnico naj dobi novo, mogočno obliko, naj se pomladi, naj zraste, da bo v ponos in pobudo nam samim, naši mladini pa ognjišče, kjer se bo vzgajala katoliško, slovensko!
Načrti so izdelani, naredil jih je inž. arh. Ogrin. V glavnem se moremo pač držati sedanjega doma, ki s pročelja ne bo veliko spremenjen, raziirjen pa bo na sedanji vrt do konca, tako da bomo dobili dve zaporedni dvorani. Prva bi služila gledališču in
I kinu, druga bo telovadnica. Stena med njima bo
odstranljiva, tako da bomo v primeru večjih prireditev lahko porabili obe dvorani, ki bosta z lahkoto sprejeli pod svoje okrilje nad tisoč oseb. Seveda bo tudi zadosti pomožnih in moderno opremljenih prostorov, tako mala dvorana, knjižnica, garderobe, oblačilnica, kopalnica, razne manjše društvene sobe itd. Zamisel je lepa, načrt ustreza vsem modernim zahtevam prosvetnega življenja. Naša naloga pa je, da ga uresničimo in tako popravimo dolg, ki bi ga morali že davno odšteti.
Dokler bomo omahovali, toliko časa bo ostalo vee samo pri načrtih, ki nam ne bodo koristili, če so še tako lepi. Tudi ne smemo pričakovati, da nam bo kdo dal milijon. Delali bomo sami! Treba bo trdega dela, dela in zopet dela!
Vsakdo, ki mu je količkaj pri srcu naše prosvetno delo, ki mu je na srcu naša mladina, ki mu bije srce za slovensko katoliško stvar, bo z veseljem pomagal, da postavimo dom, ki bo v resnici naš in za nas postavljen. Potrkali bomo na vsa vrata, vsak zaveden človek bo prispeval svoj delež. Dom bo odprt vsemu našemu javnemu življenju in zato zasluži podporo vse javnosti.
Ne omahujmo, ne strašimo se znoja in žrtev! Katoliška prosveta je danes edini vzgon k zmagoslavni poti, ki vodi našega slovenskega človeka — delavca, meščana, kmeta — k resnični, neskaljeni prosveti srca, duha in volje. Nov Prosvetni dom v Kranju naj bo naša slovenska in katoliška dolžnost!
PARKETE
Pošta t StraZa pri Novemmestu - Telefon: Strala 2
Železniška postaja: Straža-Toplice
(hrastove, bukove, Javorjeve)
mizarske plošče (Panelplate) vezane plošče (Sperrplafe)
izdeluje in dobavlja po nizki ceni
LEO PAULIN
parna Zaga, tovarna parket in furnirja
Kamnih
Naš list, glasilo za kamniški okraj, ki izhaja dvakrat na mesec, prinaša poleg novic in drugih zanimivosti tudi kulturne, socialne in gospodarske članke, ki se nanašajo seveda predvsem na razmere kamniškega okraja. Kamničane zanima zgodovina Kamnika, ki jo letos prinaša ta list, sestavljeno po -f- kanonika Lav-renčiča. List se razpošilja v kolportaži, more se pa dobiti tudi po kamniških trafikah.
Zaradi selitve naprodaj v Celju
na najlepšem prostoru mesta
vila
za 1—2 družini; 8 sob s pritiklinami, velik vrt s sadovnjakom, poleg majhen park in razne terase. Ugodna prilika! Ponudbe na upravo »Slovenca« v Celju pod štev. 113.
Trbovlje
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so
nam ob izgubi blagega očeta ozir. soproga gosp. Jožeta Gorenca stali ob strani ter nam pomagali. Posebno zahvalo še g. dr. Jensterle. kateri je rajnemu vso dolgo dobo bolezni lajšal trpljenje in skušal pomagati. Vsem Bog plačaj! — Rodbina G o r e n c.
Šmihel pri Novem mesta
Fantovski odsek in dekliški krožek imata sestanke in telovadbo večer za večerom, da se temeljito pripravita na okrožni tabor v Novem mestu in na mednarodno prireditev v Ljubljani. Vabljeni tudi novinci!
Trgov, bolnlike in podporno druitvo v IJnbljanl
sklicuje
občni zbor delegatov
v nedeljo, dne 12. junija 1938, ob 10 dopoldne v veliki posvetovalnici mestnega poglavarstva v Ljubljani — s'sledečim dnevnim redom:
1.	Poslovno poročilo.
2.	Računski zaključki za l. 1936-37
3.	Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija upravnemu odboru.
4.	Volitev odbora in nadzorstva.
5.	Samostojni predlogi.
Samostojne predloge morajo delegati v smislu čl. 11 društvenih pravil pismeno prijaviti in utemeljiti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom.
Izkaznice za občni zbor prejmejo delegati od društvene uprave.
V Ljubljani, dne 28. maja 1938. Za Trg. bolniško t« podporno druitvo v Ljubljaniz Peter Klinar, s. r. Erle Gombač, s. r.
predsednik	tajnik	'
Naznanile
Vsem cenj. odjemalcem in prijateljem sporočamo, da je radi smrti g. FRANC KUNCA z dne 15. V. 1.1. prenehala fotografska obrt, ki jo je vodil pokojni v Ljubljani, Wolfova ulica 6, obenem se zahvaljujemo vsem cenj. naročnikom, ki so izkazali tekom 35-letnega poslovanja pokojnemu zaupanje in prosimo, da se s cenjenimi naročili v bodoče
fotoatelje KUNC CITA, Ljubljana
PreSernova ulica 9
Elektro- strojnega
o J stra
sprejme v službo večje industrijsko opekarniško podjetje. Nastop službe takoj. — Pismene ponudbe z vsemi spričevali in podatki dosedanjega službovanja je poslati na naslov
Gornjeradgonska oblinska uprava v Gornji Radgoni
Čitajte in širite »Slovenca«
Vse nadomestne dele ia Ford-avtomobile
dobite vedno na zalogi po najnižjih cenah pri
H. BAHAR, Ljubljana, CelovSka cesta 38
TELEFON 22-92
Za birmo...
Darilo za telo življenje
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
Globoko zahvalo
smo dolžni vsem dobrim prijateljem in znancem od blizu in
daleč, ki so našega ljubljenega soproga, očeta, dedeka, brata, tasta in strica
Ivana Kejžarja
počastili s spremstvom na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo častiti duhovščini, zlasti č. g. dekanu, kanoniku msgr. Umeku in gvardijanu o. Gabrielu Planinšku, gospodom govornikom dr. F. Milerju za mestno občino, nar. poslancu A. Lukačiču za JNS ter nadzorniku I. Škerjancu za obl. odbor UJNZB;^ nadalje g. senatorju dr. Schaubachu, nar. poslancu dr. Jančiču, b. županu dr. Lipoldu, zastopnikom številnih stanovskih, kulturnih, nacionalnih in političnih organizacij, mestne občine, obeh sodišč (zlasti predsedniku okrož. sod. J. Lenartu in predstojniku okraj. sod. dr. Lovrenčiču) in ostalim odlič-nikom. Iskrena zahvala gg. novinarjem, darovalcem krasnih vencev, odnosno odkupnin, magd. olepš. društvu za osmrtnico, pevskemu zboru pod vodstvom gosp. A. Horvata, žel. godbi »Drava« in končno sploh vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali pokojniku pozornost, nam pa sočutje.
Maribor, dne 28. maja 1938.
Dr. M. Kejžar v imenu žalujočih svojcev.
Hugo" Wast>	58
Zlato večnega Juda
Tn kar tako, kakor človek, ko strelja na slepo, je z zaprtimi očmi in z zaupnim glasom izrekel besede:
»Toda Juan Fugito mi je zaupal pod obveszo najstrožje jx»klione tajnosti, da je ubil Leona Coco po naročilu .. .«
»Koga?« je živo vprašal bankir in sc prijel za podboje pri vratih.
>Po naročilu dona Zaharija Bhnnena«, je dopolnil Mendieta z občutjem, da je zadel v črno.
Kakšno zmagoslavjel Tisti vsemogočni gospod, čigar roka je ta trenutek hotela pritisniti kljuko, da bi ga vrgel ven, je v trenutku postal bolj negiben kakor človek na oljnati sliki.
Učinek ee je hitro pokazal.
Bankir je obiskovalca popeljal do zofe in mu 'dejal:
»Sedite in razložite mi.«
Sam je sedel v naslanjač, ki je stal v gosti polsenci.
Tako se je bilo laže razgovarjati. Sem je videl odvetnika, oni pa njega le nerazločno.
»Zdaj se sjx>minjam: Juan Fugito. Nekdo z Avellanede ... Da, da ... Mislim, da ga nisem fiikdar videl... Morda pa le... To je najbrž človek e preobilno domišljijo... Povejte mi, kaj vam je pripovedoval.«
Doktor Mendieta se je zbal, da se je spustil predaleč, ker o vsej tisti storiji ni vedel niti besedice. Toda razumel je, da eo tla, na keterih stoji, trdna in da lahko obstane na njih, če ee ne bo spuščal v podrobnosti. Zato se je zavil v poklicno skrivnost ter povedal samo svoje naročilo.
Zahariji Blumenu se je zopet vrnil stari pogum in jx»lušal ga je, majaje z glovo: »Da, da!«
Ta njegov gib je govoril:
»Vem, da ne veš niti pike. človeče !<
Zakotni pi6ač tega ni opazil.
Ko je nehal, je Blumen brez ceremonij vstal in ga odvedel do vrat.
»Odličen človek!« je vzkliknil Mendieta ganjen, toda zmeden. »Neverjetno, da bi se ta mo-gočnjak mešal v te spletke. To je baharija Juona Fugite!«
»Spravila ga bova na prosto, vi e svojimi pravnimi dokazi, jaz po s svojim vplivom. Kar pojdite lepo mirno in se vrnite jutri to uro. In govorila bova o politiki.«
Mendieta je znova stal v čakalnici in slišal, kako so se zaprla vrata, obloženn s klobučevino, da ni mogla niti beseda tistega, kar so govorili v drugem prostoru, priti na ušesa ljudi, ki so čakali zunaj, da pridejo na vrsto.
»Na svidenje jutri!« je rekel tajnik, ki ga je pozdravil nenavadno spoštljivo.
Pravoznanec je odšel ves polaskan in zadovoljen.
Blumen ni niti za trenutek mislil, da bi predsednika republike prosil, da bi onega človeka po-milostil. Bolje se mu je zdelo, da mu odpre kletko drugače, s pomočjo doktorja Mendieta. Vendar je poveril nalogo svojemu dvojniku Moise6U Hale-vyju, ki je bil v takih podzemeljskih zadevah bolj izkušen od njega.
Od tega dne je zanimivi odvetnik vstopil v vojsko ljudi vsakršnega kova, katere je imel Blumen za svoje orodje.
To je usoda teh neznatnih orodij, ki jih rabijo niogočnjaki za svoje namene. Ti izvršujejo na drobno in vsak zase dela, ki jih življenjepisi njihovih gospodarjev označujejo za velike zmage. Toda orodje osrtane v temi in je zadovoLjno, da ima « čim tešiti glad.
Ti mali ljudje se kakor kepe blata prijemajo lesketajočih koles na vozu bogastva in 6reče in nikdar ne nehajo biti blato. In sreča zanje, če jim uspe, da umro naravne smrti v svojih luknjah, ne od strela ali od bodala v bolnišnici ali v ječi zato, ker so prevdano in Dredobro služili tako velikim gospodom.
Odvetnik, ki kot branitelj kaznjencev lahko sleherno uro pride v ječo, izve lahko tudi veliko o notranjem življenju v kaznilnici.
Mendietu se je posrečilo izvedeti, da nekaj delavcev beli notranjo stran kazniiniškega ozidja. Poizvedel je, kdo so Napletel je zveao z enim izmed njih. S spretno roko je razdelil Halevyjeve denarje in nekoč, ko eo začeli beliti zidovje od zunaj, se je pripetilo, da so delavci pozabili sneti vrvi, ki so držale premakljivi mostič, na katerem so delali.
To se je pripetilo v soboto zvečer.
Juan 1'ugito je to izvedel v nedeljo zjutraj in ponoči se mu je posrečilo, da se je priplazil na dvorišče, se okoristil z vrvmi tn s škripcem, ki so ga pozabili pri njih, preplezal zid in se spustil na Calle Caseros.
Vzdolž zidovja je gosta vrsta dreves, ki mečejo senco na pločnik. Straže, ki noč in dan čujejo nad vsem, od mačkov, ki begajo čez cesto pa do zveizd, ki spe na nebu, niti v sanjah niso domnevali, kdo bi bil ponočnjak, ki je to jutro okrog treh koračil proti bolnišnici Muiiniz, ki je ležala proti Avellanadi. Čeprav je bila daleč od Buenos Airesa, je vendar spadala v njegovo policijsko območje in je bila dragoceno pribežališče za ljudi, ki so se bavili s podobnimi posli kakor Fugito.
VII.
Jnlius Ram izgine.
V >Zapiskib sionskih modrecev« stoje v 145. odstavku XV seje naslednje besede:
»Vsak človek mora končati g smrtjo. Zato je prav, da pospešujemo konec tistih, ki motijo napredek naše stvari.«
Odkar so odkrili te glasovite zapiske, niso Judje nehali zatrjevati, da gre za potvorbo, ki naj Jude zasovraži pred svetom.
Toda ta hladna smrtna obsodba se lahko prav tako opira na talnmd in na nauke velikih judovskih bocosiovcev.
»Odpadnike, krivoverce in izdajalce je treba vreči v vodnjak in ne jih potegniti iz njega,« veleva talmud v odstavku »Aboda Žarah«, ki eo nanaša na tuje vere.
In v »šošenu HamiSpatu«, ki je judovski državljanski in kazenski zakonik, ki ga je 1320. sestavil Jakob Ben Ašer po najčistejših talmudskih naukih, je ta previdni in skrbni predpis:
»Ce se dokaže, da je nekdo trikrat ind al Izraela, je treba najti pameten način in postopek, da tak človek izgine z zemlje!«
Ugotoviti, ali je Julius Ram trikrat izdal Izraela, je bil predsodek, ki je plašil samo še tenko-vestne duše.
Ni bilo treba tapraševati rabinov. Marta je pri prebiranju svetega pisma našla, da je v Jo-bovih časih bila judovska rodbina Ram. Torej je Ram, ki je bil potemtakem judovskega rodu, zaslužil kazen, ki jo judovski zakoni določajo za odpadnike, čeprav niso trikrat izdali Izraela.
»Aboda Žarah« pravi:
»Pravično je umoriti odpadnika.«
Na dan po razgovoru bankirjev pri Bluimenu, je cena zlatu poskočila v Londonu za tri penije, kar je kazalo, da Rheingoldi niso upoštevali poročila o Juliu Ramu.
Naslednji dan je poskočilo spet za tri penije.
Vsakih štiri in dvajset ur je Zaharija Blumen zaslužil pet do deset milijonov samo s tem, da je svoje zlate šterlinge držal v blagajni.
Toda njegovi šterlingi so ga začeli žgati...
Porast cene zlatu je bilo treba pripisovati temu, da se je obzorje v Aziji in Evropi bolj in bolj meglilo.
,V znamenju vojne je potekal velik knez pri Adalidovih.
Nagnetli so ee tja nemimi politiki, ki so vedeli, da bo prišel tudi predsednik republike. Nagnetli so se lakomni denarniki, za katere je bilo vredno milijone, če bi izvedeli za napoved vojne četrt ure pred svojim tekmecem.
Tam se ie Marta Blumenova sre?a!a z Mauri-com Kohencun.
STROJNO PODJETJE INTEHN ICNA PISARNA
ma. OGNJESLAV BORfTNAR
LJUBLJANA . $I££A, SV. JERNEJA CESTA STEV. 18
>z deluje razne stroje,strojne dele, transmisije, železne konst r akcije, žagi ne in m li tiske opre ine
VODNE TURBINE
zatvornice itd. Montira in popravlja parne kotle. Izvršuje načrte, proračune in ekspertize
Harodne
noše
pozor!
Najcenejše In najboljše za ženske in moške narodne noše, kakor tudi vse ma-nufakturno blago vam nudi trgovina pri »Zvonu«
I. Strojanšek, Ljubljana
Pred Škofijo 81
poleg magistrata (rotovža).
Cvetlični med
domač, nudi najceneje J. Menart, Domžale.	(15
Šivalni stroj
nov, pogrezijiv, poceni prodam. »Hermes«, Stari trg St. 21-1.	(1)
Kovaški meh
oilindrasti, dvojno delajoč, dobro ohranjen, prodam. -Poizve se v trgovini Karol Aibrecht, Kamnik 31. (1)
200 kosov »Wido«
artikla prodam še pod lastno ceno. Naslov na upravo »Slovenca« pod 8425. (1)
Pletilni stroj
ročni, za nogavice, kapice, otroške majice, poceni na-ptodaj. - Naslov v upravi pod št 8271.	(1)
Naprodaj
je 4 sodežna kočija (lnnda-ver), črno pleskana, v dobrem stanju. — Dobi se po ugodni ceni istotam tudi ^tjpr^a.kpčija s tremi sedeži. VaiS se poizve »a Vidov-cfonski cesti 9.	(1)
Gik v dobrem stanju naprodaj. Medno št. 18. (1)	Košnjo trave prodam pri Sv. Križu. — Vprašati: Sv. Petra e. 34.
Vrtne stole zložljive, nove, poceni proda Tribuč, Tržaška št. 42. Telefon 36-05. (1)	Moške srajce hlače, kravate, nogavice najceneje in trpežno pri I. Tomšič, Sv. Petra c. 88.
Za vsakogar najboljši nakup obleke, perila itd. pri Presker Sv. Petra cesta 14, Ljubljana. ' (1)	Sv. obhajilo in sv. birma spominjata na tvrdko Do-lonec, Ljubljana, Vrolfova ulica 10. (1)
	Grobnico pri Sv. Križu prodam. — Vprašati pri Feliks Toman, Resljeva cesta 30. (1)
Ročno mlatilnico t motorjem 4 ks, prodam za 2300 din, in nov 10 ks motor na sesalni plin. Š. Skrbinšek, Hajdlna, Ptuj.	
	Šivalni stroj moderno opremljen prodam za 1200 din, - Flis, krojač, Domžale. (1)
Za birmo so aktovke, ročne torbice, denarnice, nahrbtniki Itd. najprimernejša darila. IVAN KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13	
	Gostilničarji! Bizeljsko vino in sadjevec z lastnega posestva proda ravnatelj Černelič, Celje, Cankarjeva ulica 11. (1)
Nov redilni prašek »Redin« za prašiče. Vsak kmetovalec si labko in z malimi stroški zredi svoje prašiče Zadostuje samo en zavitek za enega prašiča ter stane en zavitek 6 din, po pošti 13 din; 3. zav. po pošti 24 din. Uspeh vam je zagotovljen. ProdBja dro-gerija Kane, Ljubljana, židovska ulica 1. (1)	
	Mizarji, kolarjil Tračno žago (Bandseege) prodam z ali brez motorja. Na ogled v Celju. Naslov v upravi »Slovenca« Celje.
	»Kappel« pisalni stroji pričajo o odličnih Izdelkih nemških tovarn. - Pisalni stroji za pisarno ln potovanje. • Najmodernejša oprema 1 KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44
djb KOLESA najboljših, znanih znamk ugodno kupite pri »TEHNIK« J. Banfai Ljubljana, Miklosjžera 30	
	Banaško lucerno, ribniški fižol za seme in koruzo za sejanje, dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) C|sta 83, v Javnih skladiščih (fcaikanT (!)
H fflf^inMf sobne in kruine, ploSiice za Štedilnike, Ar JLi^/JS. stenske obloge, in dr. nudi najceneje
Keramična zadruga
registrovana zadruga z omejeno zavezo V LJUBLJANI • TESARSKA ULICA 5
TELEFON 27-69
Kupujem vsakovrstno divjačino
po najvišjih dnevnih cenah
Veletrgovina JOSiPINA REINHARD, Ptuj Telefon 13
Kipe in slike
Srca Jezusovega
za mesec junij v vseh velikostih, od priproste do najfinejše izpeljave, kupite najceneje v trgovini
H. Ničman — Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
Zaradi bolezni izvršujemo našo žalostno dolžnost naknadno in izrekamo najtoplejšo
zahvalo
vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so ob bridki izgubi našega neizmerno ljubljenega, plemenitega sina, brata, gospoda
Saše Aleksandra
ing. chcm.
na kateri koli način pomagali rajnkemu v njegovi hudi bolezni in zadnji uri, ali pa so skušali nam lajšati prenašanje gorja. Posebno se zahvaljujemo upravi Spi. bolnišnice v Ljubljani, gg. zdravnikom, čč. sestram, preč. in plemenitemu g. proti Gjorgju Budimiru, srbsko-pravoslavnemu pevskemu društvu in vsem, ki so darovali krasne vence in šopke ali prispevali v dobrodelno namene; vsem, ki so spremili premilega rajnkega do njegovega groba in vsem, ki so nam telegrafično, pjsmeno ali ustmeno izrazili sočutje in nudili z vzvišenimi besedami tolažbo. — Vsem izrekamo globoko zahvalo in prosimo od Boga plačilo. — Večni pokoj našemu nepozabnemu Saši!
Neutolažljivi starši in brat
Mizarji!
Stavbno in pohištveno okovje si nabavite najugodneje pri tvrdkl
»JEKLO«
Stari trg.
Kolesa in šivalne stroje
Pred nakupom si oglejte veliko zalogo Diirkopp, An-ker, Vesta, in otroška kolesa, šivalne stroje, pogrez-ljive tudi rabljene, najceneje - prodaja »triglav«, Resljeva 16.	(1)
POSTELJNE MREŽE
izdeluje tn sprejema rabljene v popravilo najceneje ALOJZ ANDLOVIC Gregorčičeva ulica 6i pri Napoleonovem spomeniku
MALINOVEC
pristen, naraven. 8 čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarn) dr. Q. PTOCOLI. (.ijubl jana, nasproti »Nebotičnika«.
VINA
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj 1
TELEFON ŠTEV. 25-73
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane tn tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rudolf Rariovan
tapetnlk - Mestni trg 18 Ugoden nakup morske trave, žime tn cvllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva.
Resnico govorč ko trdijo
da prodajamo najboljša tn najcenejša
kolesa
rezervne dele ln
motorna kolesa.
Velika Izbira ! Kolesa od 500 din naprej.
Splošna trgovska družba
z. o, z. St. Vid nad Ljubljano
(epilepsija)
krči, živčne bolezni in pomanjkanje spanja. — Zanesljivi tn najboljši uspehi eo se dosegli z uporabo skozi trideset let preizkušenega
»Epllepsana«
Pobllžnja navodila daje lekarna FMšter Osljek III.
Lepe, dobre in poceni vozičke ima
S. Rebolj & drug
LJubljana
V junija se preselimo na Miklošičevo cesto I
Štedilnike lz Jekla — rje proste, kromtrane, železno, vseh velikosti, brzo-parllnlke, gnojn. črpalke, vrtne ograje po najnižjih cenah pri
Ciril Podržaj
Ig St. 147 pri Ljubljani.
Vež rabljenih koles
ln novih, prvovrstnih znumk - poeeni proda Lipar, Cerklje.	(l)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana - Tvrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
Jabolčnice
45 ht, dobre, sladke, kakor tudi .1—tono kg sladke krmo prodam. Ponudbo na podr. »Slovonca« v Ptuju.
POZOR!
POZOR!
Nova kolesa
od 500.— dinarjov dalje: Wandorer, Giiricke, Diamant, Brenabor, Herkules, Presto itd., najoenojo edino le pri tvrdki
Plevel v Preski
pri Medvodah
SENO
polsladko, v balah, sc dolil
pri tvrdkl F B A N POGAČNIK d. is o. z., Ljubljana Tyršcva (Dunajska) c. št. 33 Javna skladišča (Balkan).
Kolesa
in prvovrstni češki šivalni stroji po zelo nizkih cenah!
Ljubljana, Tyrševa 51
Letoviščarji
se . sprejemajo. Oskrba 20 flin^ dnevno. Ponudbo upr. »Slp.venca« pod »Postrežba« št. Š262.	(L)
Trgovski sotrudnik
želi poznanstva z dekletom iste stroke v svrlio žonitvo. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Resno« 867.
40 letna
premožna, solidna, poroči resnega idealnega gospoda z lepo eksistenco ali po sestvom. Dopise v upravo »Slov.« pod »Zažoljon srečni dom« št. 8498.	(ž)
Preklic
Podpisani Ivan Hrovat, posestnik Begunje na Gor. 89, razglašam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Egidlj Hrovat lz Begunj. - Ivan Hrovat 1. r.	(o)
Preklic
Podpisani Vesenjik Franc, posestnik v Bresnioi, obžalujem, da sem raznašal o Ivanu Vobiču, posestniku v Gorišnici, razno neresnične vesti, in Se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. - Vesenjak Franc.
Na predstoječem velesejma v Ljubljani Obiščite paviljon veletrgovine v vinom

°eN JE__________„._.
FRi?$!*OGO!l§HS
oser
Zemun
in pokusite tudi vse drugo specijalitete
ki je z zakonom zavarovan in v kakovosti neprekosljiv
lepe stanovanjske opreme se bo vršila 1. junija 1938 od 9. ure naprej v Mariboru, Aleksandrova 3. Prodajali bodo: spalnico, jedilnico, gosposko in lovsko sobo, kuhinjo, salonske in klubgarniture, pianino, razno drugo pohištvo, ure, slike, preproge, perilo, srebrnino itd.
Dražbeni predmeti bodo dne 30. in 31. maja 1938 od 9. do 18. ure istotam javno razstavljeni.
Jawn@sfi m znanje
Tehničnim uradom, gradbenim gospodarjem, kakor vsej javnosti vljudno sporočamo, da se je ustanovilo gradbeno podjetje, ki bo izvrševalo solidno in stro-kovnjaško vsa v gradbeno stroko spadajoča dela v vsakem obsegu, izvrševalo načrte, dajalo tehnična mnenja itd. — po ugodnih cenah. Za een.j. naročila se najtopleje priporočamo
Gradbeno podjetje Martinec d.z o.z.
Ljubljana — Prnle št. 8
»SLOVENEC", podružnicat Miklošičeva cesta št. 5
IM
Hitra parobrodna služba iz Benetk in Sušaka za Dalmacijo. Odhod iz Sušaka v nedeljo, pondeljek, torek, četrtek in petek ob 17. uri. • Turistične proge iz Sušaka (in Trsta) za Grško po zmernih paušalnih cenah. • Dnevna večkratna zveza za vsa kopališča in letovišča jugoslovanske obale. • Prospekte in pojasnila daje direkcija na Sušaku in vsi uradi Putnika ter društva »Wagons-Lits/Cook«.
bS3
Pozor!
ULIVAMO bronaste
vseh vrst in velikosti. Izdelujemo motorne brizgalne, ter vse gasilske potrebščine in vsakovrstne kompletne stroje. Ulivamo vse strojne dele iz sive litine, bakra, medenine, aluminija i. t. d. — Cena konkurenčna! Kratki dobavni rok. — Se priporoča:
,ZVON' K. D. »T. VIP n/LJUBUAMO
sTLAMA.e *
Dobrota Klefiševih salam je priznana. Vsaka Klefiševa salama je opremljena z zgornjo etiketo. Salama, ki te etikete nima, ni Klefiševa salama. Izredno dobre kakovosti je tudi Klefiševa praška šunka, kakor tudi vsi drugi mesni izdelki.
Zadnji ostanki I
Japonsko dumplng platno
A Din 6.—, rožnato za domače obleke a Din 8.— se dobi pri
Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15
Ta hiPRinl R°Jn0 delane sandale od Din 16'-J.GI UIIHIlUi! naprej, bele nogavice, lastni izdelek od Din 2*50 naprej, svilene trake, vence, paj-čolane najceneje pri
„VUNA", MARIBOR, samo Glavni trg 24.
Za birmo
dobite veliko izbir o ur zlatnine in srebrnine pri ALOJZIJU STUMPF, juvelir, zlatar in srebrar, Maribor, Koroška cesta št. 8-
Dirž. hipotekarne banke v Beogradu
Dne 7. junija 1938 bo prodajala na javni licitaciji Dr/, hipotekama banka v svojem poslopju, Vasina ulica št. 1, v Beogradu svojo posest (z opremo), katera se nahaja v centru Beograda v bližini Narodne skupščine v Kosovskoj ulici 11 (hotel »Union - Kosovo«). V posesti so tri štirinadstropne hiše, katere imajo 171 sob. Površina posesti je 1213 m2, od katerih je 1168 m2 zazidanih. - I/klicna cena nepremičnin je 3,900.000 din. opreme pa 200.000 din. Kavcija je 10% od izklicne cene. - I/licitirana cena za premičnine se položi v gotovini, za izlicitirano ceno nepremičnin se pa sprejme kupec za bančnega dolžnika za 2/3 z 20 letnim rokom in proti 7% letnim obresti.
SorcaB Jugosiavia
RM————
Leon Potočnih - Hamburg n
daje pojasnila v vseh gospodarskih vprašanjih, prevzema posredovanje trgovskih poslov. Postoji-jo zveze z vodečimi gospodarskimi krogi Nemčije.
noammmtm
PSBHI
45300-1104
Za lepe dneve najcenejši in najprimernejši platneni otročki čevlji z gumastim podplatom. VeL 27—34 Din 19.—, H. 35 do 42 Din 25.—, moški Din 29.—. Izdelujemo jih v beli, sivi in drap barvi.
63.995—1192
Za odpočitek nog elegantni, lahki in udobni čeveljčki iz belega in drap la-nenega platna.
2967-44801
Moške sandale, izdelane iz močnega boksa s prvovrstnimi usnjenimi podplati Okusno periorirane dajo nogi vso udobnost in zračnost
40.891—7063
Otroške sandale iz platna z elastičnim podplatom in zaponko preko rista. Od št. 27—30 Din 25.—, št. 31—34 Din 29,—
3185— 56.151
Za soparne poletne dneve so najboljše te okusne elegantne in praktične san-dalice na jermen. Z usnjenim podplatom in nizko peto. Izdelujemo jih ▼ beli, modri in rdeči barvi.
9837—8642
Nov modeli Elegantnim gospodom k
toletni obleki te fine čevlje v drap-sivi ombinaciji.
2781—03802
Najboljša zračna spomladna obutev za otroke so tčle sandale iz močnega usnja z usnjenim podplatom. St. 27—30 Din 49.—. št. 31—34 Din 59.—, št. 3S— 38 Din 79,—; moške Din 99.—.
3495-14.175
Lahke in udobne sandalice v rdeči, modri in beli barvi na vezi z nizko peto.
3339—14.699
Moški polčevlji, šivani na rom, izdelani iz finega nubuka, ki so zelo zračni, s perforiranim okraskom in usnjenim podplatom.
26425—2205
Udobni čevlji iz močnega angleškega platna z gumijastim podplatom in nizko peto na zaponko. Praktični za delo v hiši in na dvorišču. Izdelujemo jih v beli, sivi in drap barvi.
3fa4>ajfie
SELCE 3.—, 4.—, 5.— Nudite otrokom udobnost, kupite jim kratke nogavice! Te nogavice so izdelane ▼ vseh barvah s pisanim in enobarvnim ovratnikom.
HAVAJKE
Ženske kratke nogavice iz finega mako-bombaža v beli in drugih lepih barvah.
»JADRAN«
Poleti ne stiskajte nog • podvezo, nosite kratke nogavice »JADRAN«)
60695—2193
Elegantna dama bo težko našla lepše čevlje k svoji pižami kot so ti. Izdelani so iz pisanega platna ter so primerni k vsaki pižami.
Nafboljše angleške štofe
dobite na odplačilo po isti ceni kot za gotovino
V TRGOVINI ANGLEŠKIH STOFOV
Anastas Pavlovič
BEOGRAD Za vzorce obrnite se na Zagreb. ZAGREB
__PRASKA 4
HManHnHHHMHRORaBRmBHBUl
Hotel Vila Lucija
Aleksandrovo, otok Krk
Pension z vsemi taksami od din 45'- naprej. Prospekti se dobijo brezplačno pri Putniku in pri upravi hotela.
ZAHVALA
Ker se mi ni mogoče zahvaliti poedinemu za izraze sočutja, se na ta način najlepše zahvaljujem vsem, ki so izkazali čast mojemu umrlemu dragemu soprogu
RUDOLFU VEROVSKU
posestniku in upokojencu tobačne tovarne
Predvsem se zahvaljujem g. dr. Misu za požrtvovalno zdravljenje, preč. duhovščini za tolažilne obiske, častitim sestram Vincentinuma za skrbno nego in spremstvo na njegovi zadnji poti. Bog plačaj vsem darovalcem krasnega cvetja! Iskrena itvala častiti duhovščini, očetom salezijancem, gasilskemu društvu, prosvetnemu društvu in bojevnikom za tako častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najiskrenejša hvala tudi vsem znancem in prijateljem dragega pokojnika, ki ste se ga na tako lep način spominjali in mu izkazali zadnjo čast. — Še enkrat: iskrena hvala!
Štepanja vas, dne 28. maja 1928.
Globoko žalujoča soproga Antonija Verovšek roj. Povše v imenu vsega sorodstva.
Domača in dunajska kuhinja
Prvovrstna, garantirano pristna vina, vsakovrstna jedila vedno na razpolago. Velika izbira domačega peciva. Kdor želi jesti, ni obvezen jemati pijač. Sprejemajo se abonenti. — Se priporoča
gostilna pri „LOVCU"
Rimska cesta 24	Blehveisora cesta 2
Zapustil nas je po dolgi, mučni bolezni naš iskreno ljubljeni soprog, oče, sin, brat in stric, gospod
Vinko Kunovar
ključavničar
Pogreb bo v nedeljo, dne 29. maja 1938 ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Dravlje štev. 13, na tamkajšnje pokopališče. Dravlje - Ljubljana, 28. maja 1938.
Žalujoči ostali
TJ
Vsak kupec
AXO KOLESA
je zavarovan proti nezgodi za
Din 10.000'-
Oglejte si lepo zalogo modernih, lepo in solidno izdelanih AXO koles pri
H, SUTTNER - Ljubljana - Aleksandrova c. 6
Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogojil
ZAHVALA
Za vse izkazano sočutje ob prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega očka, soproga, brata, svaka in strica, gospoda
KARLA PFAFFA
železniškega uradnika v pokoju
se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izražamo gg. zdravnikom dr. Ropasu, primariju dr. Pavliču in dr. Polenšku ter usmiljenim bratom, ki so mu za časa njegovega trpljenja stali ob strani in mu lajšali bol. Nadalje se zahvaljujemo preč. duhovnikom g. patru Danevu, g. kanoniku Trškanu', g. kanoniku šešku in vikarju g. Oblaku, postajenačelniku g. Jarcu za naklonjenost in g. Lapajrietu za ganljivi govor, kakor tudi ostalemu žel. osebju, novomeški godbi za ganljive žalostinke, zastopstvu davčne uprave in vsem ostalim, ki so blagopokoj-nega spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zn podarjene vence in cvetje naša prisrčna hvala! Novo mesto, Trst, Steyr, Miinchen, Šmarje-Sap, Ljubljana, Žužemberk, Št. Vid pri Stični, Sava pri Litiji, Cleveiand, dne 29. maja 1938.
Žalujočd rodbina Pfaffova: Marija, sestra, in ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeli
•'daiatelj: Ivan Rakovet
Urednik: Viktor Cenčli