STEZICE O.Š. BISTRICA PRI TRŽIČU DRAGI BRALCI! Pred Vami je letošnja redna številka Stezic. Pripravili smo jo ob dnevu odprtih vrat naše šole, katerega tema je cvetje. Cvetje raste iz zemlje, zemlja pa je vir življenja. Ti beli, rumeni, rdeči, dehteči cvetovi pa lepšajo naše življenje. Z nami so od rojstva do smrti. V teh Stezicah je pisan šopek prispevkov. Veliko ste napisali. Hvala. Mi pa smo izbrali domiselne, izvirne prispevke. So podoba letošnjega šolskega leta. Ko boste prebrali do konca, spravite to številko, kot hranite fotografije, ki Vas spominjajo na lepe trenutke. MENTORICA STEZIC TANJA AHAČIČ IZ VSEBINE ROŽICE RASTEJO ROŽICAM ŠPORT, ŠPORTNIKI PISANJE DOMIŠLJIJA IMA KRILA V ŠOLI OBŠOLSKE DEJAVNOSTI POČITNICE LETNI ČASI MOJE ŽIVALICE Stezice so glasilo učencev O.Š. Bistrica pri Tržiču. To številko so oblikovali UČENKE: KATJUSA GOLMAJER, NEŽA ROPRET. TAMARA ROZMAN SERGEJA VALJAVEC, PETRA ŽNIDARŠIČ, ki so prepisale vse tekste, LUČKA BEČAN, ANJA MLINARIČ, DAMJANA KNEŽEVIĆ LIKOVNA PODOBA: ANITA LAPANJA in AJDA JALOVEC ter GABI BODLAJ in JOLANDA TOMAZIN RAČ U NALNIŠ KA OBDELAVA: MARKO PETERNEL J Bistrica pri Tržiču, 20.april 1996 ZAKAJ IMA ZVONČEK BEL CVET (razlagalna pripovedka) Neko pomlad pred davnimi časi sta na travniku zrasla trobentica in zvonček.Oba sta dobila zelene liste. Nato pa je trobentica zacvetela in postala rumena kot sonce. Tudi zvonček je vzcvetel. Ko pa je videl trobentico, gaje postalo sram, daje ves prebledel. Postal je ves bel, samo malo zelenih solzic mu je ostalo na kronici. Od takrat naprej rastejo samo beli zvončki, ker pred sončnim vzhodom izgubijo zeleno barvo. Nekateri vedo povedati, da celo noč jokajo. DAVID REZAR, 5. a ZVONČEK Ob potoku je travnik in tam je moj dom. Ko zima odide in sneg se stopi počakam na sonce in pokukam na plan. Stebelce zeleno vitko je res, na upognjenem vratu pa prekrasen bel cvet. V vetru se gugam, pozvanjam cin, cin, ime mije Zvonček, pomladi sem sin. Vr^'-'K MATIC MOČNIK, 3. c ZVONČEK Jaz sem zvonček in živim na travniku blizu kmetije Urška. Velikokrat me zalivajo z vodo in kadar kosijo travo, me nikoli ne ranijo. Zdaj sem še majhen, ker sem komaj pognal iz trave. Če je trava visoka, sem jaz majhen, če je pa majhna sem pa velik. V bližini imam tudi prijatelje in prijateljice ter sosede.Trobentico,teloh in še veliko drugih rož. Pravijo, da bodo posadili še drevesa. Potem bom imel več sosedov. DOMINIK MRVAR, 2. a VIJOLICA Če bi bila vijolica, bi bila vijolična. Pogovarjala bi se s čebelami, mravljami, kačjimi pastirji, polži. Spomladi bi živela in poleti tudi, jeseni ali pozimi pa bi ovenela. Otroci bi me lahko pobojali ali trgali. Spomladi bi se zelo razveselila, saj trava spomladi požene svoje bilke, tako kot bi jih jaz. Poleti pa bi cvetela s travo. Rasla bi na travnikih. Če bi bila vijolica, bi me otroci imeli zelo radi. Z drugimi vijolicami bi bila sestra ali sestrična. Pozimi pa bi zvila svoje liste in počivala do pomladi. Nekoč je v trgovino s semeni prišla Mojca. Kupila je seme in ga odnesla domov. Doma gaje vsadila v lonček. Postavila ga je ne okensko polico. Vsak danje pridno zalivala. Koje bilo že zelo toplo, sem se zbudila jaz. Pretegnila sem se in pokukala iz zemlje. Počasi sem zrasla v lepo vijolico. Sedaj sedim na okenski polici in gledam skozi okno. NASTJA GOSAR, 2. a ALEKSANDER JOVIČ, 3.c V moji sobi na polici, raste roža lončnica. Vsak dan z njo se pogovarjam, ji povem, kaj me skrbi. Ona s tem me potolaži, ker tako lepo cveti. Lepa je, ker jo zalivam in zato me rada ima. ROZE Zelo rada nabiram rože. Poznam ivanjščice, kadulje, zvončice, marjetice, zajčke, trobentice, teloh, zlatice, njivsko grabljišče in druge. Zelo so mi všeč narcise. Največ sem jih videla na Golici. Tudi doma imamo veliko lončnic. V svoji sobi pa imam vijolice, kaktuse in praprot. Za svoje rože tudi sama skrbim. GAJAVESTER, 1. a POMLAD Rože so zacvetele, priletele so čebele. Prišla je pisana pomlad, ki vsak imajo rad. Ptički so prileteli vsi, ljudje so na plan prišli. Veselo so zapeli in se veselili. J 1'.v; h .v r' .-.■ MAlJA ZUPAN, 4. a VZCVETELA SEM V SPATIFIL Neko popoldne sem si ogledovala sobne rastline v cvetličarni. Najbolj mije bila všeč spatifil. Na koncu stebla soji poganjali beli storžki, ki so bili obdani z zelenimi listi. Vrnila sem se domov, kjer sem zaspala v svoji mehki postelji. V glavi so se mi začele vrteti razne rastline, ki so imele bele cvetove. Postajati sem začela zeleno steblo, iz njega so rasli zeleni listi, na vrhu glave pa beli, cvetoči storži. Bila sem spatifil. Vedno sem si želela videti, kako raste rastlina. A šele zdaj vem, kako počasi in lepo raste ter cveti sobna rastlina. Izpolnila se mije želja, ki sem jo imela že dalj časa, izpolnila pa se mije v sanjah. ANKETA KATERI JE TVOJ NAJLJUBŠI CVET IN KAJ TI POMENI? ALENKA HORVAT, 8.c- Cvet mojega življenja je vrtnica, saj vrtnica zame predstavlja ljubezen. LUKA TOMAŽIN. 8.d- Moj najljubši cvetje zvonček, spominja me na pomlad in nežnost. SAŠO ZAGORŠEK, učitelj- Magnolija je moj najljubši cvet, saj je prekrasne barve. NINA ROZMAN, 6,b- Moj najljubši cvetje vrtnica. Predstavlja mi ljubezen in prijateljstvo. Pa tudi lepe barve je. DEJAN SERAFIMOV, 6.a- Vrtnica, predstavlja mi ljubezen do nekoga. MATEJ SMERKOLJ, 5a- Moja naj cvetica je vijolica, ker je lepe barve. NEŽA HORVAT, 7.c- Spominčice, saj me spominjajo na mnogo stvari in so lepe barve. KLEMENTINA ŽOS, 5.c- Moja naj cvetica je vrtnica. Spominja me na prijateljstvo in zaupanje. anketirala DAMJANA KNEŽEVIĆ Na sprehodu po Ročevnici sem zagledala teloh. Nabrala sen ga in šopek prinesla mamici. Zelo seje razveselila. KATJA GRUM, 3.a Mamina roža v sobi cveti, zunaj na polju pa sneg še leži. Prvi zvonček sredi trat rad pozdravil bi pomlad. Marec spet prišel je k nam, da pozdravil bi vso plan. Sonce zdaj posije močno, da zelenje zopet zraslo bo. ČRT KOREN, 3.c KDOR IMA RAD ROŽE, JE DOBREGA SRCA Ko smo potrkale, seje najprej razlegel lajež. Nato seje prikazala gospa Marija Štrukelj, gospa iz rumene hiše, na kateri se balkon takoj prepozna po obilici nageljnov. Povabila nas je noter ter nam postregla z domačim sadnim sokom.Medtem ko smo jo spraševale, nas je peljala na podstrešje gledat nagelje, o katerih bo ta intervju. OD KDAJ ŽE VZGAJATE NAGELJNE? Nageljne vzgajam od leta 1980. Ker sem bila takrat še v službi, mi zanje ni ostalo veliko časa. Zdaj, ko sem v pokoju, pa jih lahko mirno gojim. SE ŠE SPOMINJATE PRVEGA NAGELJNA? Prvi nagelj je bil rdeč nagelj iz Notranjske. Potem pa jih je bilo iz leta v leto več. KOLIKO ČASA NA DAN PA PORABITE ZA NJIH? Ponavadi jih zvečer samo zalijem, podnevi se ukvarjam z njimi le, če imajo kakšno bolezen in jih grem poškropit. KAKO POGOSTO JIH ZALIVATE? Zdaj pozimi enkrat na teden. Poleti pa, če je vroče, enkrat na dan, če je pa vlažno pa enkrat na dva dni. SE POGOVARJATE Z ROŽAMI? Seveda. Če se pogovarjaš z rožami in jih imaš rad, uspevajo, če pa jih imaš za “nujno zlo” pa ne uspevajo. KAKŠNO GNOJILO UPORABLJATE? Uporabljam “naravno gnojilo” iz kurnika. Kurjeke poparim in z njimi enkrat na teden zalijem nageljne. KAJ PA STORITE, DA BOLJE RASTEJO? Skrbim zanje, jim rahljam zemljo in se z njimi pogovarjam. Če pa jih napade bolezen, se pa ne da veliko pomagati. ALI JIH PRODAJATE? Tudi. Saj jih imam obilo. Za to, da se vzgoji nagelj za prodajo, je potrebno več let. Da, prezimijo na podstrešju. KATERE VRSTE VZGAJATE? Rdeče in temnordeče. Temnordeči so za vzgojo težavni, saj se jih rada loti bolezen. Vzgajala sem tudi bele, a niso uspevali. Počasi smo se poslovile.Ob odhodu pa nam je gospa Marija zaklieala: “Pa pridite še kdaj!” NEŽA ROPRET, ANJA MLINARIČ, LUČKA BEČAN. 5. a KOGA SI RAZVESELIL IN KAKO? Imam dedija, ki ga imam zelo rada. Nekega dne sva hodila okoli hiše. Postalo mu je slabo. Pomagala sem mu, da seje usedel na klop ter poklicala babi. Babi je pritekla in mu dala tableto. Pomagali sva mu, daje prišel po stopnicah. Koje prišel do kavča, seje ulegel. Prijela sem ga za roko. Postalo mu je bolje. Zelo mije bil hvaležen, ker sem mu pomagala. Spoznal je, da ga imam zelo rada. URŠA STARC, 3. a TEST ali je v tebi vsaj kanček zelenega V testu preveriš, koliko je v tebi ljubezni do zelenega. NAVODILA: Najprej preberi vprašanje. Nato obkroži odgovor. Pri tem pa morajo biti točke pokrite. Ko odgovoriš na vsa vprašanja, seštej točke, ki so na koncu testa. Nato pa poglej, koliko je v tebi zelenega. 1. ) Kam bi šel/šla v prostem času? a)V kino b) V park c) V kopalnico 2. ) Ali imaš v sobi rože? Zanje skrbiš sam/a? a. )V sobi imam rože in zanje skrbim. b. )V sobi imam rože, zanje skrbi babica. c. )V sobi sploh nimam rož. 3.Odprl/a si svojo trgovino. Kakšen bi bil njen zaščitni znak? a.) budilka b.)roža c.)motor 4. )Katera je tvoja naj roža? a.)kaktus b.)morska trava c.)zvonček 5. )Kdo skrbi za zemljo, kadar napovedujejo sušo? a.) kmet b.) vsi c.)vlada 6. ) Med sprehodom po parku ješ bonbone. Kam vržeš papirčke? a.)dam ga v žep b.) vržem ga na tla c.) vržem ga v koš ODGOVOR A B C 1 2 3 4 5 6 7 9 7 9 5 6 9 7 9 7 9 5 5 5 5 5 7 7 do 40 točk Takoj pojdi k okulistu, saj vidiš vse črno... 40 do 56 točk Moraš priznati, da ti ni preveč do zelenja. V svoji sobi nimaš rož, ali pa imaš plastične. Tvoje veselje do zalenja ni vredno počenega groša. 57 do 72 točk Zelenje je na tvoji strani. Lepo skrbiš za rože. In rože ti lepšajo življenje. KATJUSA GOLMAJER in PETRA ŽNIDARŠIČ, 5.a ROŽA Sem roža vesela, se sladko smejim, gledam po hiši nobenega ni. Na oknu sedim, iz lončka hitim. Liste zelene proti soncu valovim. Družina vesela, občuduje me vsa. Zato dobila sem nov lonček iz čistega zlata. V zahvalo za vse jim cvet podarim in njihov dom krasim. CVETLIČARNA TULPA V BISTRICI V Bistrici je lepo urejena cvetličarna, v kateri prijazna Gabi Aljančičeva svetuje o nakupu rož,čudovito okrasi darila ter prodaja cvetje. KDAJ STE SE ODLOČILI ZA POKLIC CVETLIČARKE? Pri šestnajstih letih sem bila trdno odločena, da bo moj poklic povezan s cvetjem, z rožami, kijih imam tako rada. Zato sem se po osemletki odločila za Srednjo vrtnarsko šolo v Celju. ALI SAMI SKRBITE ZA CVETLIČARNO? Ne, bilo bi prenaporno. Pomaga mi mož, pa tudi njegovi starši. KAJ JE ZNAČILNO ZA ROŽE? Za rože je značilno, da so živa bitja. Potrebno jih je negovati in lepo skrbeti zanje. ALI SE Z ROŽAMI TUDI POGOVARJATE? Ne, z njimi se ne pogovarjam, ker nimam časa za to. KATERA ROŽA VAM JE NAJBOLJ VŠEČ IN ZAKAJ? Meni je najbolj všeč orhideja, ker je to redka roža pri nas. ALI VAM DELO Z ROŽAMI VZAME VELIKO ČASA? Da, kar precej, enkrat tedensko jih zalijem s postano vodo, dnevno pa jim vlažim liste in zračim zemljo. ZA KAJ VSE UPORABLATE CVETJE? Delam šopke, posebej me veselijo poročni šopki. Delamo vence, pa ikebane in različne cvetlične storitve. KOLIKO ROŽ PRIDELATE SAMI ZA PRODAJO? Za prodajo pridelamo vse enoletnice, pa krizanteme, sadike zelenjave, od lončnic pa ciklame. ČE BI SE LAHKO ŠE ENKRAT ODLOČILI, V KATERI POKLIC BI SE USMERILI? Če bi se lahko še enkrat odločila, bi se odločila enako, za cvetličarko. TAMARA ROZMAN in TJAŠA VESELINOVIČ, 5.a ANEMONA je dobila svoje ime iz grščine, anemos pomeni veter,zato pravimo anemoni tudi vetrnica. DALIJA je dobila ime po švedskem botaniku Dahlu. CINIJA se imenuje po nemškem botaniku Zinnu. V 5.b SO PESNILI O ROZAH IN POMLADI POMLAD Že poslavlja zima se In pomlad prihaja. S cvetjem vsa obdana je, vse o njej že baja. ( bajati = sanjati) Že metuljčki pisani polet avaj o čez trate in že prički pojejo kakor orgle zlate. Zdaj, koje prišla pomlad, vse je kot v raju, cvetke se poigravajo tam v zelenem gaju. MONIKA VREČAR POMLADNE CVETICE Zvončki in spominčice, ivanjščice, marjetice vse enako lepe so, ko svoj cvet odpro. Vse so močne in dehtče, vse pokončne ter žareče, a ko enkrat ovenejo, se mi vse po vrsti smilijo. MATEJA MUDRIČ ,/5i "V" Sr <• /V. 'A* : CVETJE Lepo cvetje je vzcvetelo, mlado pomlad je okrasilo. Lepo cvetje se ziblje v vetrovih in razdaja lepoto, barve, veselje, srečo in radost. le rožice za zaprtimi okni so žalostne, ker jih čebela nikoli ne obišče. TANJA ČORDIČ BALADA O MUHI IN MESOJEDKI Mesojedka v tropskem gozdu preži, zraven pa muha pribrenči. Muha se vsede nanjo in tako se ujame vanjo. “Hamahamahamaham, ” slišijo živali in rastline a takoj vedo, daje nova žrtev padla. Mesojedka zdaj v miru prebavlja. Toda kmalu spet čaka in preži. Ko druga muha prileti, BRAVO ANDREJA Sem ena prvih članov FAN CLUBA ANDREJA GRAŠIČ TRŽIČ - SLOVENIJA. Na zadnjih tekmah svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki sem vse dni navijala za naše biatlonce. Glasovi in zvonovi so bili še glasnejši, koje štartala naša Andreja. Tek na 15km in streljanje, dvakrat leže in dvakrat stoje s skupno dvajsetimi naboji, je težak šport. Zahteva velik napor in zbranost tekmovalcev. Na Pokljuki so se v naš klub vpisali pomembni Slovenci: Lojze Peterle, Stanislav Valant, Peter Zupan, Jelko Kacin, Albin. Gutman in še mnogi drugi. Poseben dogodek je bil, ko sem povabila v naš klub tudi predsednika države Slovenije Milana Kučana. Podpisal je izjavo, si nadel kapo in začel mahati z zastavico kluba. Po krajšem razgovoru sem ga še povabila v naš tabor na kozarček medice. To je bilo moje prvo srečanje s predsednikom države, ki mi bo ostalo v prijetnem spominu. Naša Andreja sije ob koncu letošnje sezone zagotovila, poleg evropske prvakinje, tudi prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v biatlonu na 15 km. Bravo Andreja! SKAKALEC Rok bi rad skakalec bil, zato skakati seje učil. Na rame smuči je dal, na vrh skakalnice se podal. Spustil se je po zaletu, odrinil na odskočnem mostu, letel je po zraku in se ustavil v izteku. Skakanje zelo ga veseli, zato sedaj še bolj se uči. Volje mu nikoli ne zmanjka, zato že vidimo novega junaka. DOMEN ROPRET, 2.B POGOVOR Z EKIPO ŠPORTNIH PLEZALCEV O.Š. BISTRICA Pogovarjala sem se z Nevo Lahajnar iz 5.c, Sašo Truden iz 8.d, Žigo Ruparjem iz 8.c, Tejo Oman iz 5.a, Klemenom Bečanom iz 7.c in Tomažem Valjavcem, prav tako iz 7.c razreda, Maticem Močnikom iz 3. razreda ter Juretom Bečanom iz 1. razreda. Vsem plezalcem je kot šolski predmet najbolj všeč telovadba, nič čudnega, med prostim časom, kadar ne plezajo, pa se posvetijo šoli. In kaj so nam še povedali? KADAR GLEDAM PRENOSE PLEZALNIH TEKMOVANJ, SE MI ZDI, DA JE TO NEVAREN ŠPORT, ALI JE TO TUDI V RESNICI TAKO?KAKO PREMAGAŠ STRAH PRED VIŠINO? TEJA: Strahu pred višino nimam. Vsekakor smo vsi plezalci dobro zaščiteni in ni nevarnosti, da bi padli dol. Imamo zelo veliko varnost. KAJ PREMIŠLJUJEŠ, KO PLEZAŠ? NEVA: Ko plezam, ne premišljujem nič drugega kot to, kam bom stopila in upam na dobro uvrstitev. KAJ PA TRENINGI, KOLIKOKRAT TEDENSKO TRENIRATE IN KJE? KDO JE VAŠ TRENER? TOMAŽ: Treninge imamo 4 krat tedensko v šoli in Sokolnici v Tržiču. Plezamo na umetnih stenah, a meni je ljubše plezati v naravi. Naš trener je Jure Klofutar, ki je inštruktor plezanja, je zelo super, saj se z njim zelo razumemo. V DVORANAH SO UMETNE STENE, V NARAVI PA ŽIVE SKALE, KI JIH MORATE PREMAGATI. KJE JE PLEZANJE VEČJI UŽITEK? KLEMEN: Plezanje je sigurno večji užitek v naravnih skalah, čeprav je ta stena bolj nevarna kot umetna. Vseeno smo dobro zavarovani. SEDAJ PA ŠE NEKAJ BESED O DRŽAVNEM PRVENSTVU V PLEZANJU, KI JE BILO V SOBOTO, 4.11.95 V ŠKOFJI LOKI. KAKO JE POTEKALO SAMO TEKMOVANJE? KLEMEN: Tekmovanje se je lepo odvijalo. Bili smo zelo uspešni in upamo na kariero še naprej. KAJ PA VAŠI NAČRTI? KAKO SI ZAMIŠLJATE PRIHODNOST, KAKO BO S PLEZANJEM? VSI: Plezanje nas vse v celotni ekipi zelo veseli in zato upamo, da bomo ta šport obdržali. Prihodnost naj bo lepa, saj vsi pričakujemo še več zmag in pokalov. ALI JE PLEZANJE DRAG ŠPORT? KAKŠNO OPREMO POTREBUJETE IN KJE TO KUPITE? TEJA: Plezanje v primerjavi s smučanjem ni drago. Potrebujemo plezalne čevlje, pas, magnezijevo vrečko. Vse to nam ni potrebno kupovati v tujini, saj imajo to opremo tudi pri nas. Jaz je največ kupim v Montani. HVALA. SERGEJA VALJAVEC, 7. A MOJ NAJLJUBŠI ŠPORT Ko smo dobili liste za športe, sem se odločil za telovadbo in plezanje. Ta dva športa sta mi najbolj priljubljena. Pri telovadbi igramo hokej, skačemo po blazinah in še dosti drugega. Najraje imam plezanje. Najprej smo se naučili, kako se moramo pravilno prijeti. Če je luknja spodaj, se moramo prijeti spodaj - podprijem. Seveda smo morali kupiti opremo. Potrebuješ pas, plezalke, kline in magnezij. Stena v spodnji telovadnici je visoka približna 8 metrov. Na vrhu je malo težje, saj gre tam stena v previs. Nikoli ga ne zmorem preplezati, zato me to najbolj jezi. Zmeraj sem prišel do previsa, ampak dalje nisem mogel. Trudil sem se na vso moč, ampak dalje ni šlo! Mislil sem si: “ Naslednjič bom prišel do vrha, pa če se svet podre!” Pa nič. Dalje ni in ni šlo. Preveč je bilo razdalje med enim in drugim oprimkom. Bojim se pa tudi višine, ker je še nisem navajen. Pri plezanju delamo tudi vzgibe. Ne naredim niti enega. Čez nekaj časa so v zgornji telovadnici postavili še dve manjši steni. Od takrat je spodaj skoraj prazno, zgoraj pa se prepirajo, kdo bo šel prvi. Koje konec plezanja, gremo domov. Imamo se lepo. JURE VERTELJ, 2.B To seje zgodilo pred nedavnim. Na šolskem krosu sem se uvrstila na 2. mesto in tako prišla na občinsko prvenstvo, ki je bilo v Seničnem. Prav veliko nisem pričakovala, tam do 10. mesta, saj sem vedela, da je v Tržiču veliko dobrih tekačic, ki me bodo zlahka prehitele. Prišel je ponedeljek, dan, ko naj bi bilo občinsko prvenstvo. Z avtobusom smo se odpeljali do Seničnega. Ura je bila tri popoldan. Ko smo prišli tja, smo se začeli ogrevati. Bila sem nervozna in nisem vedela, kaj naj delam. Prijateljice so me mirile, učitelj je govoril, da imam možnost za dobro uvrstitev. Tudi oče, ki me pri tem podpira in spodbbuja, je prišel na tekmovanje. Prišel je čas in morale smo se postaviti za štartno črto. Prijateljice so mi še zadnjič zaželele srečo. Dali so znak za start in začele smo teči. Proga seje najprej vlekla in takoj na začetku sem bila na osmem mestu. V drugi polovici proge so ostala dekleta postajala vedno bolj utrujena in začela sem se prebijati naprej, naprej na šesto, peto in takoj zatem na četrto mesto. Sto metrov pred ciljem sem si rekla: “Sedaj pa vse ali nič!” Začela sem teči in teči vedno hitreje, skoraj sem jo že prehitela, pa mije ušla. A upanje je še bilo in deset metrov pred ciljem sem jo prehitela. Bila sem močnejša in tako prišla na 3. mesto. Pred tekmo ne bi verjela nikomur, ki bi mi rekel, da se bom uvrstila na 3. mesto. To je bila moja skrita želja. Dobila sem bronasto medaljo in se tako uvrstila na državno prvenstvo v krosu v Ravnah na Koroškem. To je bila zame velika, res velika sreča. NINA VOGELNIK, 7.A IZLET NA KRIŠKO GORO S planinci smo šli v soboto na Kriško goro. Zbrali smo se pred vrtcem. S kombijem smo se peljali do pol poti. Pot se nam je zdela dolga. Med potjo so nas prehiteli višji razredi. Ko smo prišli na vrh, smo šli v kočo. Tam smo naročili čaj. Ko smo se ogreli, smo se odpravili nazaj v dolino. Medtem je začelo snežiti. Ko smo prišli v Bistrico smo se poslovili od učiteljice, ki nas je vodila na tem lepem izletu. MIHAELA NOLIMAL, l.C S7£ZJ \ j ' i/ f KLAVDIJA DOBRE, 7.C SRCE JE PRAVIČEN SODNIK Srce ni le organ, nujen za življenje. Je simbol ljubezni čustev, sreče. Vrh tega pa je srce pravičen sodnik. Na njem je napisan vsak greh, ki ga ne moreš zbrisat. Ta greh ne občutiš z bitjem srca, temveč ga zaznaš z razumom. Leži ti težak, na dnu srca in ga neusmiljeno zbada. Zgodilo seje toplega jesenskega dne. S prijateljico sva šli na kratek sprehod po gozdu. Prijateljica je splezala na drevo in nehote stopila na posušeno vejo. Padla je in si zlomila nogo. Smejala sem seji. Namesto, da bi ji pomagala, sem se smejala. To je bil greh. Utisnil seje v srce. Čeprav sem šla naslednji hip k njej, meje greh tiščal k tlom. S težkimi, trudnimi koraki sem prišla do nje. Siva mrena mije prekrila oči, gledala sem z grešnimi očmi. Bilo me je sram. Nenadoma so drevesa dobila podobo pošasti. Listi niso več poplesavali v vetru. Srce me je kaznovalo. Počutila sem se kot mravlja proti slonu, majhna , nesramna. Črni oblaki so prekrili jasno nebo. Srce je opravilo svojo nalogo.Ne le, daje pravičen sodnik, Ludi kaznikje.Naslednji Leden sem si zlomila roko.Vem, daje Lo posledica moje nesramnosLi.PočuLila sem se poLolaženo.Srce je zadihalo svež zrak. Dobila sem svoje kar sem zaslužila. Srce je orožje, ki ga ima vsak človek.Z njim sLreljamo vsak dan.Včasih pa usLrelimo Ludi samega sebe. ROMANA PUŠAVEC, 8.D LJUBEZEN Najboljših sLvari na sveLu ne moremo videLi, niLi se jih dolakniLi.ČuLiLi jih moramo s srcem.To je IjubezenlLjubezen se mi zdi koL mrzlica, ki pride in gre, ne da bi volja imela kaj pri Lem opraviLi.LjubiLi pomeni prepoznaLi svojo srečo v sreči drugega.Ljubezen je igra, ki jo lahko igraLa dva in pri Lem oba zmagaLa.Ljubezen je življenje.Če nimaš ljubezni, si brez življenj a. Vsak LrenuLek, ki ga imamo za ljubezen, je izgubljen. Ljubezen ne pozna leLnih časov, ne podnebja, ne ur, ne dni in ne mesecev.Ljubezen je brez meja, je koL živo srebro v roki.Če imaš prste zaprLe, osLane.Če jih sLisneš, spolzi skozi.Ljubezen ne gleda z očmi, Lemveč z dnevom.Človek dela napake, Lakšno je življenje.Toda človek ne ravna narobe, če ljubi.Ljubezen je bogasLvo v življenju in ne bo nikoli zamrzla. Ljubljen biLi je največji zaklad na sveLu.Če Lo doleLi, si lahko srečen. TJAŠA ŠTRUKELJ, 8.C OPI ATA ALa je sLar 61 leL.Ima sive lase.Je zelo prijazen in priden.Kadar mi pri delu kaj ne gre, mi vedno pomaga.Te dni je naredil kočo za purane.Pri tej koči sem mu Ludi jaz pomagal.Zelo se razumeva in ga imam za najboljšega ata. DANIJEL CLEMENS, 3,A Dvanajstega maja zgodaj zjutraj sem se rodil v kranjski bolnišnici. Prav tako kot vsi dojenčki, sem se tudi jaz glasno zajokal. Bil sem drugi deček naše družine. Mamica je bila zelo vesela. Sestre pa so me odnesle, da so me skopale in oblekle. Ker pa je bila takrat eksplozija jederske elektrarne v Rusiji, sem imel tudi nekaj problemov. Ko so me pokazali mamici, so me takoj odpeljali v drugo nadstropje in me dali v inkubator. Ker pa ni šlo nič na bolje, so me po osmih dneh odpeljali v Ljubljano. Tam sva bila z mamico mesec dni, ker so mi morali zamenjati vso kri. Končno, čeprav sem bil še vedno droben, saj sem tehtal 2100g, so naju poslali domov. Doma naju je že veselo pričaakoval bratec Anže. ŽIGA LAUSEGGER, 3.A Na svet sem prišel kot prvi otrok, saj sva bila v mamičinem trebuhu kar dva otroka. Ker sem bil rojen kar dva meseca prezgodaj, so me dali v inkubator in me odpeljali v Ljubljano. Moj bratec Aleš je umrl že pred rojstvom. V Ljubljani sem bil kar tri mesece. Ko so me zdravniki odpeljali, sta me ati in mami prepeljala domov. Ležal sem v zibelki. Hitro sem rasel, saj sem zelo rad jedel. Ko so mi začeli rasti zgornji zobje, sem imel vročino. Večkrat sem zbolel za angino, prebolel sem rdečke. Tudi v šoli večkrat manjkam zaradi bolezni, vendar sem to že prerasel. BORUT KRC, 3.A "Spravite se v postelje," sem kot vsak večer morala kričati za svojimi vnučki Nejcem, Urošem in Lučko. Stekli so po stopnicah, jaz pa počasi za njimi, saj moje noge niso več take kot v rosni mladosti. Stopila sem v sobo in videla tri pridne glavice, ki so kukale iznad odej in napeto pričakovali , kaj jim bom povedala. Prinesli so mi kupe svojih naj ljubših knjig, jaz pa sem se odločila, da jim povem napeto in poučno zgodbo iz svoje mladosti. Prisluhnili so. Torej. Že od malih nog sem obiskovala našo gasilsko četo v vasi. Govorili smo o dolžnostih gasilca, o ognju, predvsem o tem, kaj lahko ogenj povzroči. Nekega dne je deček iz moje druščine prinesel vžigalice, ki jih je sunil očetu. Odšli smo na kraj, kjer nas nihče ni videl. To je bilo pri starem kozolcu, na robu gozda. Odločili smo se, da bomo spekli kostanj, ki smo ga nabrali prejšnji dan. Začela sem jih prepričevati, naj ogenj zakurimo nekje drugje. Pa so mi odvrnili, da sem reva in da si nič ne upam. Deček, ki naj bi z vžigalicami znal ravnati, je prižgal vžigalico in jo približal papirju. Papir seje vnel, fant pa je izgubil pogum in ga vrgel proti kozolcu, da se ne bi opekel. Ogenj seje širil hitreje, kot smo mislili. Vsi smo zbežali, jaz pa sem odhitela po gasilce, ki so ogenj v nekaj urah pogasili. Dobila sem odlikovanje za pogumno dejanje. Še danes ga ponosno nosim pripetega na starem puloverju. "Kako lepa zgodba," meje na koncu pohvalila Lučka. Uroš in Nejc pa sta že na pol v spanju zagodrnjala, da bosta tudi onadva gasilca, ko bosta velika, zato se ne igrajte z vžigalicami in ne mečite stekla, saj lahko zanetite velik ogenj. NINA ROZMAN, 6.B DOMIŠLJIJA IMA KRILA Nekoč je živel oče, kije imel dva otroka. Ime jima je bilo Janko in Metka. Oče seje poročil z drugo, ker mu je prva žena umrla. Otroka sta imela mačeho. Mačeha ni marala otrok in se jih je hotela znebiti. Nekega dne sta jih pustila v gozdu, da bi se izgubila. Otroka sta hodila in hodila, dokler nista pred seboj zagledala gradu. Hotela sta vstopiti, a je bil pred gradom jarek, globok jarek, ki jima je pokvaril veselje. Ko sta zagledala četo vojakov, sta se razveselila. Vojaki so se zelo začudili, ko so zagledali Janka in Metko. Kralj je svojim služabnikom ukazal, da naj ju odpeljejo in razkažejo grad. Potem so jima ponudili hrano in pijačo. Po večerji soju vprašali: “Kaj delata tukaj?” Janko je povedal vse po vrsti. Nekega dne je kralj dobil hčer, kije imela svetle lase kot zlato. A kmalu je veselje v gradu pošlo. Metka je vprašala, zakaj niso srečni. Zvedela je, da hčer hoče neki povodni mož, ker je tako ljubka. Klicali sojo Zlatica. Janko je razmišljal, kako bi jo rešil. Mislil je leta in leta. Medtem je kraljeva hči postala že prava lepotica. Točno takrat, ko se je povodni mož hotel poročiti z Zlatico, seje Janko odločil, da bo povodnega moža ubil. Teden dni seje boril in pridobil sije Zlatico. Z njo seje poročil in živela sta srečno do konca svojih dni. JURE JAPELJ, 3.a POVODNI MOŽ Ko mladenič in urška v Ljubljanico skočita, oba se do kože zmočita. Mladeniča ne zebe, saj je povodni mož. Le Urška se vsa trese, kot da ji preti nož. Povodni mož se za to ne zmeni, saj mu Urška prav nič ne pomeni. Tisti ples bila je le igra. A ko pride k njemu, bo kosilo za tigra. Na koncu pa zgodi se čudež. Rečna vila vidi povodnega moža in Urško, se razjezi in spremeni povodnega moža v hruško. Rečna vila vzame Urško v naročje ter jo odnese. Kam? Nihče ne ve kam, kajti Urška se zbudi iz sanj. >’ ‘ h . *.... ‘t • > \ ' . - IVAN MLINARIČ, 7.c Nekoč je živel Matic, ki ni maral svojih čevljev. Ker jih ni maral, jih je raztrgal in umazal. Mama jih je dala popraviti. A se jih ni dalo. Čevljar jih je vrgel v smeti. Čevlja sta se odpravila po svetu. Gledala sta lepe očiščene čevlje. Želela sta si, da bi bila lepa in očiščena. To željo je slišala vila. Prišla je inju spremenila v zelo lepa čevlja. Odšla sta v trgovino s čevlji. Ko sta videla Matica in mamo, kako si ogledujta nove čevlje, sta se skrila. Počakala sta, daju bo kupil drug deček, ki bo znal ravnati z njima. URBAN ZALETEL, 3.a Jaz sem majhen griček. Soj im v Bistrici . Velikokrat me obiščejo otroci iz vrtca in šole. Nekoč seje zgodilo, da so name prišli otroci iz šole. Skupaj so se igrali. Dečki so bili na enem mestu, deklice pa na drugem. Nekateri so se igrali z žogo. nekateri pa so se kartali. Med brcanjem žoge meje zelo bolelo. Naenkrat seje žoga pokotalila po meni in seje izgubila. Vsi otroci sojo iskali, tudi tisti otroci, ki so kvartali, sojo pomagali iskati. Karte so pustili na meni. Našli so žogo. Naenkrat je začel pihati močan veter. Karte je razneslo po meni, šle so tudi v majcen gozdiček, kije stal poleg mene. Tisti otroci, ki so brcali žogo , so bili tako nesramni, da niso pomagali iskati kart. Čez nekaj časa so našli popolnoma vse karte. Vsi skupaj so odšli, otroci v vrtec, malo večji otroci pa v šolo. KATJA ROPOŠA, 3.b STRAŠILO SANJA Nekega jutra je moj ata na polje postavil strašilo. Temu strašilu sem dala ime Pepe. Bilo je zelo prijazno. Prvo noč sem slišala, kako je na polju nekaj spregovorilo. Šla sem k njemu in videla, kako v sanjah govori. Zbudila sem ga in ga vprašala, kaj je sanjal. Povedal mije, da se mu je sanjalo, da gaje sokol vsega skljuval. Zaupal mije, da gaje zelo bolelo in daje mislil, da bo umrl. Od tiste noči strašila ni več na polju, ker stoji v moji sobi in čaka, da se prebudim. ROSANA ROZMAN, 3.a BABICA IN MIŠKA Nekega lepega dne je šla babica ven. Mimo je pritekla miška. Babici je dala en lešnik in odšla. Babica gaje zdrobila, a v njem ni našla lešnika, ampak pravljico. In sedaj prebira pravljico otrokom. Miška pa daje dobrim ljudem čarobne lešnike. STRAH Včasih nas kdo straši, pa nikjer, nikjer nikogar ni. Včasih kaj zaropota, pa nikogar ni doma. Strahu jaz ne poznam, ker dobro vem da: Strah ima velike oči, okoli ga nič ni. ROK MARKIČ, 2.h ANA KOKALJ, 2.b SEM BUDILKA Zdravo, jaz sem budilka. Cin, cin, cin! Ime mije Tika - taka. Kupili so me v Tržiču. Moja lastnica je Katarina. Zmeraj jo zbudim, ona pa me po glavi vsako jutro tepe. Njen bratec Aleš me ne valja po rokah in me razkazuje svojim prijateljem, oni pa se vrtijo okoli mene. Pravijo, da sem res nekaj posebnega. Ko me Katarina navija, me zelo boli. Ampak Katarino zbujam, kmalu bi mi zmanjkalo glasu. A, Katarina me spet udari in zaspi nazaj in potem zamudi šolo. Zakaj potem krega mene? LAVRIČ MARTINA,?.b KNJIŽNICA V knjižnici smo reševali križanko. Vsi smo dobili knjige in iskali smo, kaj pomeni beseda knjigožer. Iskali smo po skupinah. Bil sem z Andražem in Nejcem. Tekmovali smo, kdo bo prvi, toda bili smo tretji. ŽIGA KOGOJ, l.c V ŠOLI Danes ob osmih zjutaj sem šel v šolo. Potem, koje prišla tovarišica, seje začel pouk. Prvo uro smo imeli matematiko. Pisali smo hitrostno vajo. Bil sem brez napak. Drugo uro smo imeli SND. Delali smo miselni vzorec. Potem smo imeli odmor. Tretjo uro smo imeli slovenščino. Pisali smo narek. Imel sem eno napako. Četrto uro pa smo imeli glasbo. Naučili smo se pesmico. Potem smo imeli konec. ANDREJ ROZMAN, 2,b Zelo rad hodim v šolo. V šoli se učimo računati, brati, pisati in še veliko stvari. Imamo štiri ure. Med odmorom se igramo različne igrice. Ob desetih pride gos. Joži, potem se vsedemo. Potem je čez dve uri varstvo. V varstvu naredimo nalogo, potem se igramo in gremo ven. Koje varstva konec, grem domov. GREGOR TRILLER, 2.b Jaz hodim v l.b razred. Obiskujem likovni krožek in lego krožek. Na likovnem veliko rišemo. Naredili smo tudi drevo, novoletne okraske iz testa in srčke iz kartona. Pri legu krožku smo sestavljali prometno nesrečo, dedke Mraze, ptičje hišice in snežene može. EVA ZALETEL, 1 .b TEH MOJIH OSEM ŠOLSKIH LET Spominjam se časov, ko sem se še kot majhna deklca brezkrbno igrala. Toda prišel je čas, ko sem spoznala, da bom obšla v šolo- pravo šolo. Spominjam se, kako je bilo, ko sem se poslavljala od vrstnikov v vrtcu, ponosna sem bila na to, da bom od takrat naprej hodila v šolo. Moj prvi šolski dan je potekal takole: zjutraj smo se vsi bodoči prvošolčki zbrali v večnamenskem prostoru, kjer so nas bodoče razredničarke klicale k sebi. S tesnobo v srcu sem se odpravila proti njej in svojim bodočim sošolcem. Ko sem stala tam, pred vsemi starši, sem bila ponosna sama nase. Potem smo s starši in razredničarko odšli v razred. Ker sem prišla med zadnjimi, so bili vsi prostori že zasedeni. Razen enega, torej sem sedla tja in moje prvo šolsko leto sem presedela z majhnim, a prijetnim dečkom, potem sem počasi “prilezla” do četrtega razreda, kjer smo se že od začetka veselili tega, da bomo za teden dni odšli na smučanje, tako imenovano šolo v naravi. Tudi to smo dočakali in prišel je dan, ko smo se odpeljali. V sobi sem bila skupaj z Matejo in Katjo, s katerima sem doživela mnogo lepih trenutkov. Spominjam se prve noči. Vso noč nismo mogle zaspati, saj smo bile polne vtisov tega lepega dne. Toda kot vse dobre reči je tudi to minilo in v osnovnošolska leta je prišla prava prelomnica-prestop iz razredne stopnja v prometno. Kot bi vse začeli znova; ko smo bili v četrtem razredu naj starejši z razredne stopnje, a tu smo bili kot peti razred vsem ne pomenbni. Spominjam se, ko smo preplašeno begali po hodnikih in spraševali:”Kjeje razred za...? “ Tako seje nadeljevalo tudi naslednje leto in sedaj, ko sem v osmem razredu, smo tako kot v četrtem spet glavni na šoli, toda sedaj mi to ne pomeni več tega, kar mi je pomenilo v četrtem razredu. Sedaj, dva meseca pred koncem osnovne šole, bi dala vse, da bi se lahko vrnila v brezskrbno otroštvo, koje bila moja glavna skrb kje, kdaj in kako se bom igrala. Še lansko leto se mi je vpis v srednjo šolo zdel tako daleč, želela sem si, da bi ta čas hitro prišel, toda sedaj sem začela razmišljati čisto drugače. Spomnila sem se vseh dobrih stvari, ki sem jih doživela v teh osmih šolskih letih in želim si, da bi lahko zavrtela čas nazaj in vse še enkrat doživela, kakšno stvar tudi spremenila. Toda žal zdaj ni več časa za razmišlanje o tem, kaj je bilo in kaj bi naredila drugače. Sedaj moram razmišljati o tem kaj bom naredila jutri in dan za tem in dan za tem...Bližam se veliki prelomnici na moji življenski poti, želim sije, a jo istočasno odklanjam. Pogrešala bom prijatelje in prijateljice, naše male in velike prepire in seveda tudi ljubezni. Vem, da bom našla nove prijatelje in tudi srednješolce bom srečevala na cesti, v avtobusu in drugje. A več ne bo isto in tega se zavedam, še preveč. Občutkov, kijih doživljam , ne znam opisati, nihče jih ne zna. Mogoče moji sošolci in sošolke, ki doživljajo isto kot jaz, tisti, ki so to že doživeli, toda nekdo, ki tega ni doživel, ne bo nikoli vedel, koliko trpljenja lahko doživiš, ko zapuščaš 8. razred, šolo, ki si jo obiskoval osem let in učitelje, kijih bodisi sovražiš, bodisi občuduješ. Žal mi je , da moram zapustiti zgradbo, kije sledila mojemu razvoju, moji ljubezni in drugim stvarem, ki sem jih v osmih letih doživela. Vem, da se bom še vrnila pred to šolo in se spomnila vseh lepih dogodkov in trenutkov v njej. SASA AHAČIČ, 8.a SPOMINI SO ZAKLAD, KI NAM GA NIHČE NE MORE VZETI. ANČA GRADIŠAR, 8.a Zelo se veselim hoditi v srednjo šolo, po drugi strani pa mije malo hudo, ker bom morala zapustiti šošolce in šolo, kjer so moji dobri in slabi spomini. AJDA JALOVEC, 8.b KARAOKE V ponedeljek 17. decembra seje drugo šolsko uro oglasil šolski zvočnik, po katerem je bilo objavljeno, da bo tisti dan v večnamenskem prostoru avdicija za šolske karaoke. Objava meje pritegnila, ker zelo rada pojem. Najprej sem si mislila, da se raje ne bom prijavila, saj me je bilo sram nastopati pred celo šolo, a kasneje sem se premislila. Prišla sem na avdicijo, čeprav nisem zares verjela, da bom izbrana. Upala sem vseeno, kot gotovo prav vsak, ki seje prijavil. Mislila sem, da bomo ža na avdiciji izvedeli kdo je izbran, a morali smo počakati na naslednji dan. Ko sem v torek prišla v šolo, so mi sošolci že takoj prihiteli nasproti z novico, daje moje ime med izbranimi. Bila sem vesela. Začuda je tisti teden minil kar hitro in kmalu je prišel četrtek, ko smo imeli generalko. Tokrat se mi moje petje nikakor ni zdelo vredu. Skrbelo meje, kako bo naslednji dan, ko naj bi bile karaoke čisto zares. V petek po malici smo se nastopajoči zbrali v večnamenskem prostoru, za nami pa so prišli še gledalci. Tokrat se meje lotila huda trema, ki se je povečala, ko sem pomislila na to, da bom pela prva, ko sta Eva in Luka napovedala moj nastop, bi najraje pobegnila, a sem zbrala pogum in stopila proti mikrofonu. Kmalu sem začutila olajšanje, koje trema po nekaj taktih začela popuščati. Sprostila sem se in moje petje se mi ni zdelo več tako zelo slabo. Nastopala sem z velikim veseljem. Ko sem odpela, sem se počutila zelo dobro, čeprav sem prej imela tako tremo. Zdi se mi, da so prav vsi nastopajoči peli dobro. Na koncu smo vsi dobili majhne plišaste medvedke. Za spomin na te karaoke sem dobila še nekaj; sošolci in sošolke so mo podarili plakat, s katerim so navijali zame. To je bil dogodek, ki ga bom ohranila v prijetnem spominu. Upam, da bom še kdaj pela. Moja želja je postati pevka in na tihem upam, da se mi mogoče tudi kdaj uresniči. SANJA TURK. 8.c MOJE POČITNICE Moje počitnice so bile zelo vesele. Bil sem v Podljubelju. Tam smo se smučali in sankali. Prišli so tudi moji prijatelji. Tretji dan smo šli h kmetu. Tam smo videli krave, prašiče, zajce in kokoši. Kmet mije dovolil, da sem mu pomagal nahraniti živali. Šel sem tudi k stari mami. Tam imam psa, s katerim sem hodil na sprehod. Za hišo je velik travnik, kjer smo se sankali. S sestrico sva tudi tekmovala, ponavadi sem jo prehitel. PETER ROTAR, 2.h NA MORJU Med poletnimi počitnicami prvega avgusta, smo šli v kolonijo. Moja učiteljica je bila Renata Križnar. Ko smo se peljali na morje, sem v avtobusu sedela s Kajo. Pogovarjali sva se, kako se bomo imeli na morju. Kaja je rekla, da se bo veliko kopala. Jaz pa sem rekla, da se ne bom veliko kopala, ker ja voda slana. Ko smo prispeli na morje, sem se zelo razveselila vročega sonca. Nekaj časa smo še počakali, potem smo se odpravili v svoje sobe. Drugi dan smo se šli kopat na pomol. Tam se mije zdelo najboljše. Ob enajstih smo šli na kosilo. Po kosilu smo imeli tri ure počitka. Po počitku smo se šli spet kopat na pomol. Po večerji smo imeli zabavo, nato pa smo šli spat. Tako je minil prvi dan. ANA BRLEK, 3.a DOGODEK S POČITNIC Zadnji dan počitnic, sem se odločil, da se grem smučat nekam, kjer vozijo vlečnice. Ostale dneve sem se namreč smučal na smučišču, kjer ni bilo vlečnic. Zgodaj zjutraj smo vstali, vzeli smuči in se odpeljali proti Begunjam. Ko smo prispeli na smučišče Krpin, smo bili zelo razočarani, ker je bila tam velika gneča. Bilo nam je žal, da se nismo odpeljali naprej proti Kranjski Gori. Po nekajkratni probni vožnji, mije postalo na Krpinu všeč, zato sem se še velikokrat peljal na vrh hriba in se spustil po njegovi strmini v dolino. Ko mije začelo kruliti v želodcu, smo se odpeljali proti domu. Tako mije prijetno minil tudi zadnji dan počitnic. MIHA PRIMOŽIČ, 4.a Bili smo na morju v Balah. Imeli smo se zelo dobro. Le spala sem bolj slabo, ker smo imeli premajhen šotor in so nas pikali komarji. Nekega dne smo s prijatelji pekli pice v balskih pečeh, ki sojih naredili iz kamenja in blata. Pice so bile zelo dobre. Začelo seje mračiti. Zlezli smo v spalne vreče in gledali zvezde in utrinke. To meje uspavalo. To noč sem spala dobro. Zjutraj nas je zbudilo sonce. Vstali srni in šli plavat. Mami je prinesla zajtrk na plažo, najedli smo se in šli pred šotore. URŠKA TISLER. 4.b Med šolskimi počitnicami se otroci spočijejo. Konec je pisanja domačih nalog in risanja. Med počitnicami sem zjutraj dolgo spala. V mesecu avgustu smo se selili v novo hišo. Ta mesec počitnic je bil zame zelo delaven. Pomagala sem seliti pohištvo. Sama sem si uredila svojo sobo. Nekaj časa je ostalo tudi za igro. Kopat sem se hodila na kopališče. Nekaj dni smo bili na otoku Krku pri prijateljih. Zame so bile te počitnice zelo zanimive. Sedaj živim v novi hiši in imamo zelo veliko prostora. NEŽA GRAH, 4.b Ko so bile počitnice, sem dobil norice. Potem sem moral biti doma cela dva tedna. Ko sem imel norice, sem samo ležal in splob nisem mogel jesti. Imel sem zelo hude norice. Tako meje srbelo, da sem skoraj znorel. Ko sem šel v šolo so se mi vsi smejali, ker sem bil še ves pikast. Rekli so mi, naj grem kar domov. MIHA BAKARIC, 2.b POČITNICE Bila sem zelo vesela, ko so se začele počitnice. Takrat je zapadlo veliko snega. Vsi otroci smo gledali sneg in čakali, da bo nehal padati. Resje kmalu nehal padati. Stekli smo ven in vzeli iz podstrešja smuči in sanke. Zapodili smo se na hrib kjer smo se sankali. Bilo nam je prijetno. Tisti, ki so se smučali, so naredili skok. Prišla je tudi moja prijateljica Maja. Bilo je zelo zabavno, dokler ni posijalo sonce. Bili smo žalostni in smo šli domov. Dnevi so hitro minevali, zato smo morali kaj hitro v šolo. Čeprav sem se imela pozimi lepo, veselo pričakujem pomlad. VERONIKA BOHINJEC, 4.a Ko so se začele zimske počitnice, sem bil zelo vesel. Zjutraj sem dolgo spal, ker mije bilo zelo prijetno v topli postelj. Ko sem vstal, sem si umil roke, obraz in zobe. Nato sem se oblekel, pozajtrkoval in šel v trgovino. Nakupil sem tisto, kar mije naročila mamica. Potem sem se igral. Gledal sem televizijo in pomagal v gospodinjstvu. Ker je zapadlo veliko snega, sem tudi kidal. Z bratom in starši smo se tudi sankali. Ob koncu tedna sva šla z bratom na počitnice k teti. Bilo nam je lepo, a sem se rad vrnil v šolo, med sošolce in učiteljice. MILAN SAJOVEC, 2.b Med počitnicami sem se imela zelo lepo. Šla sem se smučat in sankat. Igrali smo se tudi veliko drugih iger. Zelo vesela sem, daje zapadlo toliko snega. Smučala sem se na Krpinu. Tja meje odpeljala mami. Imela sem se zelo lepo. Včasih tudi smučam s prijateljico Veroniko. Sankala sem se v I^ešah, kjer je bilo zelo veselo. Čeprav je bilo pozimi lepo, komaj čakam, da bom spel zaplavala. MAJA MEGLIC, 4.a Nedelja, 11.2. 1996 Do hotela smo prispeli srečno. Porazdelili so nas v sobe. V omare in predale smo zložili svojo prtljago. Po večerji smo odšli spat. Spali nismo dobro, zaradi volnenih odej, kijih nismo bili vajeni. Ponedeljek, 12. 2. 1996 Takoj po okusnem zajtrku smo se s sedežnico odpeljali do smučišča. Takrat sem se peljala prvič. Bilo meje strah, ko sem gledala po strmih pobočjih. A strah je minil takoj, ko smo dospeli do smučišča. Razdelili so nas v tri skupine. Naši učitelji so bili: gospod Janez Vagner, gospod Dane Vidovič in gospod Peter Jurkovič. Ko smo se nekajkrat popeljali po smučišču, smo se vrnili v hotel Kompas na Ljubelju. Po kosilu smo odšli na stari mejni prehod Ljubelj. Bilo je zelo vetrovno, a preživeli smo. Tovarišica nas je tudi krstila tako, da nas je s palico udarila po riti. Ko smo se vrnili, smo si ogledali delo carinikov. V hotelu so nam razdelili tekaške smuči, nato smo šli spat. Torek, 13. 2. 1996 Zbudili smo se in šli na zajtrk. Po zajtrku smo kot ponavadi odšli na alpsko smučanje. Po kosilu smo odšli na tek s smučmi. Naša skupina je od štirih tekem trikrat zmagala. Zmag smo bili zelo veseli. Medtem, ko smo jaz, Urška, Klemen, Lea in Monika zapisovali dogodke prejšnega dne, so v najino sobo prišli še: Anela, Vlado, Aljaž, Nina, Nadja, Jasmina, Neva in Matej. Vlado je prinesel radio in mi smo začeli skakati po posteljah. Skupaj z najinimi gosti smo razmetali vse, kar je bilo mogoče. Zelo smo se zabavali, a ne dolgo, saj so prišli učitelji in najine goste nagnali vsakega v svojo sobo. Sreda, 14. 2. 1996 Na Valentinovo smo hoteli prirediti ples s karaokami, a smo bili pri večerji preveč glasni in ples je bil odpovedan. Med večerjo pa smo le vadili za nastop na karaokah. Kljub odpovedim smo nekaj malega priredili. Peli in plesali smo kar pozno v noč. Utrujeni, smo z veseljem zaspali. Četrtek, 15. 2. 1996 Danes so prišli starši na obisk. Pokazali smo jim, kaj vse smo se naučili v teh dneh. Tudi tekli smo na smučeh, tam je bila naša skupina druga. Po malici so starši odšli in mi smo se pripravljali na zaključni večer. Za zaključni večer smo imeli v načrtu: Žrebanje štartnih številk za jutrišnjo tekmo v alpskem mučanju, potem pa še predpustni ples. Izžrebali smo štartne številke, moja je bila osemnajst in pričeli s plesom. Med plesom smo se šli zelo zanimive in obenem tudi smešne igrice. Tudi danes smo imeli karaoke. Pokonci smo bili do enajste ure zvečer. Zelo utrujeni smo si zbrisali barve z obraza in šli spat. SARA SAJOVEC, 4.t Petek, 16. 2. 1996 Imeli smo tekmo. Imela sem malo treme. Prvo vožnjo sem peljala odlično, pri drugi pa sem zgrešila oviro. V skupnem seštevku sem bila četrta. Po okusnem kosilu s sladoledom smo dokončno zložili prtljago. Počasi smo se odpeljali domov. URŠKA TISLER, 4.1: TABOR V SPUHLJI Lansko jesen smo učenci dveh šestih razredov odšli na naravoslovni tabor v Spuhljo. Ta kraj se nahaja blizu Ptuja in v njem najdemo tudi počitniški dom otrok, v katerem smo mi prebivali skoraj teden dni. Že. na začetku smo vedeli, da bo super in resje bilo tako. Prvi dan smo se seznanili s krajem in z domom samim. Popoldan smo že imeli predavanje o klopih in o boleznih, kijih le-ti prenašajo. Predavanje je bilo poučno, saj se mnogokrat zgodi, da nadležnega klopa najdemo txidi na našem telesu. V poznem popoldanu smo se sprijaznili s plezanjem po umetni steni, ki niti ni bila tako visoka. Prvi noči spanec skoraj ni bil spanec, ker zaradi prihoda v nov kraj enostavno nismo mogli spati. Pa vendar smo spali do učiteljevega glasu, kije naznanjal jutranjo telovadbo. V dopoldanskih urah smo se tokrat naučili postavljanja šotorov, vezanja vozlov in mnogo drugih stvari, ki jih je pametno vedeti za življenje v gozdu. Sprehodili smo se do ribnika in tam spoznavali rastline in živali, ki živijo ob in v ribniku. Ob ribniku je postajalo vedno bolj mraz in ni bilo kaj, da nismo pretekli nekaj metrov. Če se nismo ogreli, pa smo si vsaj nabrali nadalnjih moči. Vsak dan smo jedli okusno hrano v prijetni jedilnici, morda pa smo nekateri pogrešali vonj po gibanicah... Sredi nekega dopoldneva pa smo priredili orientacijski tek. Prej nam je prijazni učitelj dal navodila in nekatere je bilo zelo strah udeležiti se tega teka. Pa ni bilo tako težko, ampak je bilo prav zabavno. Po določeni poti smo na listič odtisnili nekaj štampiljk in to je bilo vse. Tudi v okolici počitniškega doma smo si podrobneje ogledali rastline in spoznali, da so zelo raznolike. Še en razlog za uživanje pa je bilo tudi sonce, ki nam je vsak dan svetilo na lica. Ob večerih smo posedali v jedilnici. Nekateri so urili možgane ob tangramu, drugi pa smo poslušali glasbo, kije prijetno bueala iz radia. Odločili smo se tudi za sprehod do Ptujskega jezera, ki ni bil prav kratek. Ko smo prišli do tja, smo občudovali ptice, ki so kot galebi na morju, preletavale modro nebo. Popoldne, ko nam vreme ni bilo naklonjeno, smo imeli delo z mikroskopi. Ogledovali smo si rastline in živali, kijih s prostem očesom skoraj ne moremo videti. Ko smo imeli literarni večer, smo se spoznali z mladeničem, kije veliko pesmi napisal in jih gotovo veliko še bo. Zadnji večer smo priredili zabavo, naslednje jutro pa smo se počasi odpravili proti domu. Med potjo smo si ogledali še Ptujski grad. VANJA BEGUŠ, 6.b TABOR V KRANJSKI GORI Ponedeljek, 18. marec Dopoldan smo z velikim pričakovanjem prispeli v Kranjsko Goro. Namestili smo se po sobah in odšli na krajši sprehod po mestu. Ko smo se vrnili, smo si dokončno uredili sobe in odšli na kosilo. Naselje Kranjska Gora smo kasneje bolje spoznali s tamkajšnimi vodiči-vzgojitelji. Večer smo si popestrili z različnimi igrami. Nastopil je nočni počitek in vsi smo šli spat. Torek, 19. marec Zbudili smo se zgodaj zjutraj in odšli na jutranjo telovadbo. Po zajtrku smo imeli malo počitka, Potem pa smo se vsi učenci razdelili v dve skupini. Naša skupina seje odpravila proti Vršiču, druga pa seje odpravila na tek s smučmi. Po dolgem pohodu smo končno prišli na Mihov dom, to je malo pod Vršičem. Tam smo se učili orientacije. Kmalu potem smo izpoljnevalji liste - naloge, ki so imele poudarek na narodni noši. In tako je hitro minil dan in prišla je noč. Sreda, 20. marec Danes je naša skupina odšla na tek s smučmi. Z velikim pričakovanjem smo se z vodičem odpravili proti Planici, nekaj kilometrov od Kranjske Gore. Tako smo čez nekaj časa prispeli na cilj. Tam smo si ogledali trening mladih skakalcev. Videli smo nekaj zelo lepih skokov. Ko smo pojedli, smo se odpravili nazaj. Po vrnitvi smo se vsi namestili v jedilnici, kjer smo opisovali Triglavski narodni park. Nato je sledilo kosilo in počitek. Imeli smo tudi sprehod v naselje Jasna. Proti večeru smo se odpravili s sankami na smučišče. Sankanje je bilo super. Četrtek, 21. marca Zjutraj smo se po zajtrku odpravili na hrib Srnjak, in tako čez nekaj časa prišli veseli nazaj. Po kosilu smo se začeli pripravljati na naš zadnji večer v domu. Po večerji smo imeli zabavne igrice. Pozno smo se odpravili spat. Petek, 22. marec To je bil naš zadnji naravoslovni dan. Kot. vsak dan smo imeli zajtrk, sledilo pa je pospravljanje sob. Ta dan so si nekateri popestrili s tekom na smučeh, mi pa smo dobili po faksu matematične naloge, ki smo jih morali rešiti. Nato smo odšli na krajši sprehod po mestu. Po kosilu pa smo se z avtobusom odpeljali domov. MARTIN ZAMAN, 6.a POMLAD Bilo je tiho pomladno jutro. Visoka drevesa so se nemo vzpenjalaproti nebu in pozdravljala sprehajalce pod njim. Travo, ki je valovila v vetru, je mučila jutanja rosa. Nebo je bilo jasno, skoraj brez oblačka in svobodne ptice so plavale po njem. A moje misli so bile sive in meglene. Narave, ki meje obdajala v vsem svojem bogastvu , sploh nisem opazila. Kot, da bi hodila po sivem in pustem jesenskem gozdu,ki leži pod skoraj črnimi oblaki, iz katerih lije dež. Da, prav tako se mije zdelo tisti trenutek. Nisem opazila trave, dreves in ptic. V bližini sem opazila nizek črn štor. V otroških dneh sem se z drugimi otroki igrala in plezala po njem. Sedla sem nanj in skušala pozabiti na skrbi. Pomislila sem na otroške dni, na srečo, na brezskrbnost, ki sem jo kot otrok občutila, kadar sem prišla v ta gozd. Da, prav ta gozd, kjer sedim danes in skušam ubežati pred težavami. Oči so mi zalile solze, ko sem se spomnila na brezskrbno otroštvo. Nikoli več ne bomo skupaj .Vedela sem, da bomo nekoč morali iti vsak svojo pot, vendar sem vseeno upala, da ne tako kmalu. Ozrla sem se po gozdu, kjer seje začelo in končalo moje otroštvo... MAJA ROZMAN,8.a POLETNE VRAGOLIJE Najlepši dogodek je bil, ko sem skakala z mostu v Osorju. Mostje bil visok dva metra. Ko sem skočila z mostu, meje tok vode kar sam nesel. Ta tok vode je bil zelo močan. Nastajal je zaradi plime in oseke. Tudi smer toka seje zaradi tega spreminjala. Most seje odpiral zjutraj ob devetih, popoldne pa ob petih. Jahte takrat niso uporabljale motorja, ker jih je tok vode kar sam nesel. Ko so dvignili most, nismo smeli skakati, ker nas bi kakšna jahta lahko povozila. Ob mraku smo se obrisali, oblekli in odšli nazaj v prikolico. NINA MEGLIC,4.B JUTRO Ko zjutraj ura zazvoni, mi v ušesih že brni. Komaj si oči pomanem, odeja topla pravi, naj še ne vstanem. Ne mineta trenutka dva, na uho mi že nekdo čeblja. Hitro, hitro, brž pokonci, v šoli že zvonijo zvonci. Kvišku skočim, si nos obrišem in jo v kopalnico pobrišem. Umijem si obraz in splaknem usta, zobje so čisti, a jaz sem pusta. Od mami poljubček hitro še dobim, lase počešem in v šolo odhitim. LUČKA BEČAN.5.a POMLADNA Nam ptička vesela pomlad že oznanja, turobo in žalost, nam s petje oznanja. Prve cvetlice, so že zacvetele, so srce in dušo nam z barvami. Na polju je kmetič, njivo že zoral, vanjo je zrnja -semenja posejal. mi c"., • -c-S ANA KOKALJ,2 b POLETJE Avtomobili so hupali in za volanom so se potili šoferji. Samo nekaj psov, ki so se sem in tja prikazali iz hiš, seje potikalo naokrog. Zdajci pa so se prikazali črni oblaki, zaropotalo je in zagrmelo in nebo seje tako zjokalo, da so po stezah drli potoki in so se ceste spremenile v rečice. Poletje pač. V nabiralniku je čakalo Sajino pismo, kije pripotovalo izpod platnene strehe tabora mladih telovadcev. “ Tu smo vsi zdravi, jemo in nam je lepo.” Skuhali smo nenavadno poletno zgodbo. Poletje je bilo še majhno in ni znalo plavati. Sloje po cesti in srečalo vrabce, ki so se kopali v prahu. “ Ali plavate? “ je vprašalo inje imelo začudene oči. “ Ja, “ so rekli vrabci, “ Mi takole plavamo, kako pa ti? “ “Ne vem, “ je reklo poletje. “ Bom še jaz po vaše. “ Povaljalo seje po prahu in šlo zaprašeno naprej. Tedaj seje stemnilo inje zagrmelo. Iz težkih oblakov seje ulila ploha. Za vasjo ob robu gozda so žabe pripravile tekmovanje za naj lepšo žabjo popevko. Poletje seje naslonilo na staro vrbo in prodajalo zijala. Žabe so ragljale in skakale v bajer. “ Ali plavate ? “je vprašalo poletje. “ Ja, “ so rekle žabe. “ Vesele smo, daje dovolj vode. “ “Ali tudi ti plavaš, “ so vprašale žabe. “ Noja, “je reklo poletje. Bilo je premočeno do kože,ampak dež mu je spral prah s srajce in hlač. Zaplavalo je po ribniku, lepo pozdravilo žabe in šlo naprej po svojih poteh. Po morju je plavala barka. “ Kaj dejaš ? “ jo je vprašalo poletje. Ladjici seje zdelo neumno pa je odplavala naprej. Zdaj je preko neba priletelo nekaj pisanega in barvastega. "Pa, pa," je pomahalo poletju. “ Po nebu je čudovito plavati. Bila je papiga, ki je imela na urniku zračenje perja in je to počela na soncu. Potepala seje po zraku, kar soji dale peruti. “ Nekateri se radi šalijo, “je reklo poletje in se zamislilo. Eni plavajo po prahu, drugi v vodi, tretji pa po zraku, zares čudno! Vedelo je, da še malo ve, pa je pomislilo, daje narobe svet. GORAN RADOŠEVIČ, 5.c OZIMNICA Za ozimnico je mami nabrala lisičke in veliko jurčkov. Lisičke in jurčke smo vložili v kozarce, jabolka pa smo pospravili v klet. Pobirali smo vrtne pridelke in jih spravili. Moja mami je vložila že vso zelenjavo, očka pa je ostalo zelenjavo pdspravil v zmrzovalnik. Mama pa je zmiksala paradižnik in gaje dala v kozarce. MARTIN LOVRIČ, 2.b Kot se morajo živali pripraviti na zimo, se moramo tudi mi ljudje. Že v mesecu septembru smo se začeli pripravljati na zimo. Kupili smo vse potrebno za ozimnico: krompir, čebulo, jabolka, olje, moko in zelenjavo za juho. Vse to smo pospravili v klet, olje in moko pa smo pospravili v stanovanju v shrambo. ŽIGA KRISTAN, 2.b ZIMA Zunaj pada sneg,vzamemo sanke in gremo se sankat na breg. Skačemo, vriskamo, super se imamo. Zvečer pa vsi mokri domov pricapljamo. TADEJA SKROPETA, l.c ZIMA V naši deželi zapadel je sneg, pobelil je hribe, doline in breg. Otroci veseli, so sanke in smučke si vzeli. Na sneg so hitro pohiteli Jure, Maja, Tine urno so ucvrli jo čez bele so vzpetine. Letošnja zima, je pa res prima. JAN LEBAN, 2.b JESEN O ta jesen! Hitro kakor veter je prišla, vse nam je pobarvala. Čira, čara, bugi, bugi listje zeleno spremeni se v listje rumeno. Jež hiti in se kotali, jabolka in hruške na svoje bodice lovi. Lastovice žvrgolijo in se veselijo, da jih krila poneso tja, kjer je bolj toplo. Urna veverica je že splezala na drevo, saj ko pride zima, ve, kako ji bo. Medved kosmatinec svoj brlog si pospravlja z listjem ga obnavlja, zraven pa zaspano godrnja. Čira, čara, bugi, bugi ta pesem naj se tukaj konča. O jesen, le zakaj si tako hitro odšla? TOMAŽ ROZMAN, 2.b GEOLOŠKI KROŽEK Geološki krožek imamo vsakih štirinajst dni, ob četrtkih ob 16. uri. Zberemo se vsi, ki nas zanimajo fosili in minerali -kamenine. V skupini nas je trinajs. Kadar smo skupaj, nam učitelj razlaga, kakšna je kamenina, kje jo dobimo in tudi kaj moramo vpisati v list s podatki. “ Tak listje treba zapisati za vsako, “ nam je povedal od prvem snidenju. V soboto, 18. 3. 1996, smo se krožkarji odpravili na kratek, a vendar lep izlet v ŠoQo Loko. V osnovni šoli Petra Kovčiča smo si ogledali razstavo o kameninah. Ker je bilo v prostoru s kameninami premalo prostora za vse, smo se krožkaiji najprej odpravili na kratek ogled Škofje Loke. Vodički sta nam povedali kar nekaj o tem mestu in tega sem vesela. No, v osnovni šoli smo videli vse od pirita do diamanta. Prodajali so tudi obeske in “ mačka v Žaklju. “ ( kamenine v neprozorni vreči). Kupili pa smo si lahko tudi druge kamenine. No, bilje že čas in odpeljali smo se domov. Te dni pa se pripravljamo za razstavo tudi mi, zato, brž, ko bo razstava nared, nas obiščite. Vabimo vas tudi h krožku. KARMEN PERKO, 7.a KROŽEK KROJENJE, ŠIVANJE, PLETENJE Ta krožek poteka vsako sredo od 15. 30 do 17. 00. Mentorica je Andreja Zupan, kije učiteljica na srednji šiviljski šoli. Obiskuje ga deset učenk. To so: Lučka, Neža, Nina, Mateja,Katja,Katarina,Tanja,Sanja ter Maja. Učili smo se že različne šive, kako prišiti gumbe, slikanje na svilo, vezanje prtičkov ter izdelava vrtnic iz pliša.Kmalu pa pridejo na vrsto še izdelava čepic in elastik za lase. Izdelki bodo razstavljeni na dnevu odprtih vrat. Če vas zanima šivanje, v prihodnjem letu pridite na ta krožek. NEŽA ROPRET, 5.a MOJ PES Doma imam psa. Ime mu je Muri. Ima dolgo črno dlako. Pozimi najraje leži v svoji koči, kije narejena iz lesa. Imam ga zelo rad. MITJA PAPLER, 4.a PSI V pesjaku imamo tri pse. Enega samca in dve samici. Samcu je ime Baiy, samicama pa Pegi in Rona. Bary je star enajst let, Pegi tri leta in Rona dve leti. Vsi imajo opravljenih veliko izpitov. Pegi je 2. februarja polegla pet mladičev. Enega samčka in štiri samičke. Zdaj so že precej večji in že hodijo, se igrajo in jejo že vse mlečne stvari. Njihova imena so: Švrk, Šija, Šviga, Šiva in Šaha. Enkrat je še celo en mladič Pego vlekel za rep in se z njim igral. Zelo radi se igrajo s kostjo. Včasih Švrk zelo ponosno zalaja. Zdaj so stari že toliko, da bodo morali dobiti vsak svojega gospodarja. Ko bodo odšli, mi bo zelo hudo. URŠKA TISLER, 4.b MOJ PES Ko sem bil star 7 let sem dobil psa. Imel sem ga zelo rad. Bilo mu je ime Aris. Bilje temno rjave barve. Rad sem ga česal po hrbtu. Imel je gladko dlako. Večkrat sva šla v Ročevnico in sva se igrala. Kadar sem se skril, meje takoj poiskal. Čez dve leti smo ga dali prijatelju v Lom. Tudi zdaj grem večkrat v Lom, da bi se igral z njimi. BRANKO AVRAMOVIC, 4.c Moj pes je Amor. Dve beli, dve črni tački ima. Ko hrano dobi, se zelo razveseli in skače za tri. Rad otroke ima in se rad z nami igra. LAVRA STRITIH, l.a Naš pesje prijazen. Ime mu je Čumpi. Je sive barve. Njegove oči so kot gumbki. Ko pridem domov, me veselo pozdravi. Dam mu hrano in vodo. Z menoj se rad igra, čeprav je že zelo star. Najraje skače po snegu, četudi ga zebe v tačke. Rada mu mečem žogico. EVA DEŽMAN, l.c Moj pes ima dolgo dlako. Imam ga zelo rada. Ime mu je Ringo. Ko mu prinesem hrano, meje zelo vesel, ko zasliši otroke, začne lajati. Pesje zelo ljubka žival. Je svetlo rjav pes. Rad se igra in skače. Ata in jaz ga peljeva tudi v gozd, da se steče. Včasih ga tudi skopljem in mu pospravim v koči. Ko skoči iz kadi, ga hitro obrišem, da ne zmoči tal. Potem skoči na ležišče in čaka, da mu prinesem hrano za pod zob. NADJA ŠTUCIN, 4.b Jaz sem kuža. Ime mije Gala. Stara sem enajst let. Teja me velikokrat pelje na sprehod. Včasih sem tudi bolna. Pri meni je najbolj nevarna bolezen steklina. Tejo imam zelo rada. Ko je Teja v šoli, mi ni nič dolgčas, saj se igram. Takrat, ko pride Teja iz šole, me spusti ven lulat. TEJA KIKEL, 2.b Moj kuža je rjavkasto bel. Ime mu je Aro. Zelo rad se igra z žogami. Koje bil majhen, je grizel čevlje. Uživa, če je zunaj sneg. ŽIGA KOGOJ, l.c Kuža dela hov, hov, hov, kadar mene ni domov. Naš je Ričo buldog mlad, vsako hrano on je rad. Ko pa poštar s pošto prihiti, se naš Ričo ne jezi. On je mehkega srca, zato se z mano rad igra. SASO MEZEK, 4.c Doma imam psičko Soli. Stara je devet mesecev. Je pasme samojed. Je tako snežno bela, da seje v snegu sploh ne vidi. Vsak dan se z njo igram, ali pa jo peljem na sprehod. Dobila sem jo pred štirimi meseci. Včasih tudi pobegne, vendar se zmeraj vrne, če jo pokličeš. Imamo jo zunaj in zato zmeraj, kadar je spuščena, ukrade poleno. Če samo vidi muco, se takoj zapodi za njo. Zelo uživa v snegu. Poleti, ko pa je vroče, se zelo rada kopa, drugače pa ji je preveč vroče. Vsak danji počistim kočo, jo nahranim, počešem, pomijem posode in zamenjam vodo. Zelo rada ima sladkarije, še posebej torte. Najraje je v družbi otrok, da se z njimi igra. Ko ima odprt gobček, se zdi, kot, da se smeji. Zelo rada imam živali in težko bom prenesla, ko bo moja Soli umrla. NINA PELKO, 4.c Moja je psička še majhna bila, ko je k nam za čuvaja prišla. Sem zanjo skrbela, ji hrano nosila, se z njo igrala in veselila. Moja je psička, nemška ovčarka, ime ji je Gaja in rada nagaja. Moja je psička še otročja, rada ima otroke, najrajši pa mene, ko me zagleda, vse z repom pomete. MONIKA KOS, 4.b MOJE NAJLJUBŠE ŽIVALI Jaz imam zelo rada domače živali. Rada imam krave, pujske, psičke ter pse. Zelo rada pa imam tudi majhne in velike mucke. MARUŠA PREŠEREN, l.a KANARČEK Imam kanarčka. Ime mu je Piko. Je rumene barve in rad veselo poje. Ponavadi dosti kaka in če ga izpustiš, na glavo kakec dobiš. BOŠTAR MATEJ, 4.c MOJE ŽELVE Komaj pridem iz šole, že postanem dobre volje. Saj ne veste, kdo me čaka, vsako uro brez prestanka. Moje želve, nežne, mlade, z mano igrale bi se rade. Rad jih gledam, se ukvarjam in se z njimi pogovarjam. Res veliko je veselje, če imaš doma tri želve. ALJOŠA KONČINA, 4.c ŽIVALI Tiger vsepovsod je znan, krava mleko daje nam, konj veselo kopitlja, medved rad se posladka. Kit prevelik je za vrečo, bik sovraži barvo rdečo, vsaka je žival drugačna. vendar vedno vsaka lačna. ANŽE LAUSEGGER, 4.a MOJE ŽELJE O ŽIVALIH Vedno sem želel imeti psa. Zanima me nemški ovčar. Nemški ovčar me zanima zato, ker posluša, rad se igra, je živahen in je močan. Škoda je, ker nimamo dosti prostora v stanovanju. BELE KEPICE Nekega dne, ko sem se sprehajala po travniku, sem pri robu zagledala košaro. V tej košari pa sem opazila nekaj belega. Stopila sem bliže in opazila tri majhne kepice. Bili so mucki, prav takšni kakršne sem si vedno želela. Stekla sem domov in prosila starše, če jih lahko obdržim. Oba sta mi strogo rekla, da ne. Vsa žalostna in razočarana sem stekla v svojo sobo. Čez nekaj časa sem odšla ven in malim muckom nesla hrano. Z veseljem sojo pojedli. Drugi dan sem znova prosila in tokrat mije uspelo. Vsa vesela sem jih šla iskat. Dala sem jim tudi imena. Muckoma sem dala ime Riki in Piki, mali mucki pa Mika. Dokler so bili majhni, so bili pri meni. Nekoč, ko so zrasli so odšli v širni svet. Še vedno jih imam v mislih. DANIEL A . SMON PETRA KNIFIC. 4.c NAS MUCEK Naš mucek je Miki, rad se igra, ko ga pokličem, kar tačko mi da. Obožuje toplo mleko, Whiskas hrano in pašteto. Glasno prede in mijavka, pa čeprav mu nič ne manjka. Ko se zunaj dela mrak, naš si Miki vzame čas. Opazuje, ogleduje, važno s kremplji nakazuje. Sploh je lep in ves ponosen, pa čeprav tudi neznosen. In, ko mine ta priprava inje zunaj trda noč, voščim tudi njemu lahko noč. SARA PERKO, 4.c SIMBA Imam muco z lepim imenom Simba. Ime mije prišlo na misel, ko meje mama peljala v kino. Gledat smo šli risani film Levji kralj, ki meje zelo navdušil. Za spomin sem si vzel ime Simba ( Levji kralj) in ga nadel svoji muci. Je zelo sramežljiva, gibčna in ljubka. Našel sem jo v spominskem parku na Jesenicah inje najdenček. Njena zunanjost je črna dlaka, ima zelene oči in ostre kremplje. Hranim jo trikrat na dan, zato je okrogla. ALJAŽ VOGELNIK, 4.b MUCEK RIŠKO Pri mami imamo mucka, ki mu je ime Riško. Enkrat na leto ga peljemo k veterinarju, da ga cepi. Koje bil še majhen, smo ga dali v torbo in ga šele v avtu spustili ven. Po avtomobilu je iskal in vohal. Ko smo prišli k veterinarju, smo ga dali na mizo, kjer veterinar cepi živali. Injekcija ga ni bolela in bilje zelo miren. Na poti domov seje že malo navadil avtomobila in ni bil več tako radoveden. V bloku smo ga spustili, daje malo skakal po stopnicah. Domaje šel takoj spat. Sedaj je že velik in ga ne damo več v torbo, ko ga peljemo k veterinarju, ampak ga samo zavijemo v odejo. ANJA GOSAR, 4.b MOJ TIT Moj muc Tit je zelo priden. Ima sivo dlako. Trebušček ima bel. Najraje je brikete. Na radiatorju ima odejo. Na odejo hodi spat. Kadar je lačen, skoči na omaro in sam vzame brikete. Rad se igra.Če ga jezim, me opraska. Tit je zelo čist muc. Ko gre v svoj prostor lulat, vedno pokliče ata, da za njim pospravi. Pokliče ga tako, da teče po stanovanju kot veter. ALEKSANDER PAVKOVIČ, l.c ŽELVA Imela sem dve želvi. Ena je poginila, ena pa ostala. Hudo mije bilo za Majo. Taja se rada sonči, rada gre k meni. Ko me zagleda, počofota po vodi. Dam ji jesti. Rada se igra. Ko jo vzamem v naročje, skupaj zapleševa. Rada gre na potep po stanovanju. Ko se mi skrije, jo z bratcem iščeva. NINA MEGLIC, 4.b RAČKA V hiši nastala huda je poplava, z njo se je igrala račića majava. Hiša bila je polna vode, račko je odneslo na širno morje. Račka, igračka po morju plava, gleda koliko je velika obala. Nato pa priplava kit, račko hoče zadušit. Račka se mu ne pusti, in, ko kit se potopi, račka brž zbeži. Račka si je našla par, z njim naselila seje v park. Imata že mladiče, male morske ptiče. Skupaj imajo se lepo in nam še zapojejo: ga-ga-ga-ga smo vesela družinica. URŠA ZAGMAJSTER, 2.b