112 How to improve employees’ health and increase their physical/sports activities in a work environment? Abstract Employees’ health at work and their psycho-physical abilities have increasingly gained the attention of different teams of experts, particularly kinesiologists, various medical specialists, health professionals as well as others, especially ergonomists researching human resources in work environments. Expert research into the above issues and problems calls for teamwork so as to find the best solutions for workers. This was also corroborated by examples presented by Mayo Clinic experts at a recent international symposium on employees’ healthy lifestyle. Some examples of good practice in Slovenia also point to the same fact; however, the situation regarding the protection and maintenance of employees’ health and promotion of their physical/sports activity in a work environment and outside has still not reached the expected level. To achieve positive change, individual campaigns and activities must focus on the managements of companies and commercial organisations. Keywords: employees, health, jobs, physical activity, healthy lifestyle Herman Berčič Kako do več zdravja in gibalne/športne dejavnosti zaposlenih v delovnem okolju? Izvleček Zdravje zaposlenih na delovnem mestu in njihove psihofizične spo- sobnosti prihajajo vse bolj v ospredje zanimanja različnih skupin strokovnjakov, predvsem kineziologov, različnih specialistov me- dicinske stroke in zdravstvenih delavcev ter drugih, zlasti ergono- mov, ki so povezani z obravnavo človeških virov v delovnem okolju. Strokovna obravnava navedenih vprašanj in problemov vedno bolj poudarja timsko sodelovanje pri iskanju najboljših rešitev za delav- ke in delavce. To so s posameznimi primeri potrdili tudi strokovnja- ki klinike Mayo na nedavnem Mednarodnem simpoziju o zdravem življenjskem slogu zaposlenih. Nekateri primeri dobrih praks pa to potrjujejo tudi v Sloveniji, vendar pa stanje glede varovanja in ohra- njanja zdravja zaposlenih in njihove gibalne/športne dejavnosti v delovnem okolju in izven njega še vedno ni na pričakovani ravni. Posamezne akcije in dejavnosti za pozitivne spremembe morajo zato biti usmerjene v vodstva podjetij ter delovnih in gospodarskih organizacij. Ključne besede: zaposleni, zdravje, delovna mesta, gibalna dejav- nost, zdrav življenjski slog. Slika 1. Najava kongresa. Foto: H. Berčič. strokovna in znanstvena srečanja 113 Uvod „ V zadnjem obdobju se vse več pozornosti namenja promociji zdravja in gibanja za- poslenih na delovnem mestu oz. v nepo- srednem delovnem okolju. Postopno se dviguje stopnja znanja in ozaveščenosti na tem področju, tako na strani delodajalcev in vodstvenih struktur podjetij ter različ- nih delovnih organizacij kot tudi na strani zaposlenih. Trije dogodki so, gledano s šir- šega strokovnega gledišča oz. gledišč, za- znamovali dogajanje in obravnavo na tem širšem torišču v slovenskem prostoru. Prvi se je odvijal konec novembra pretekle- ga leta (2016), v okviru 11. kongresa športa za vse v Ljubljani. Vsebinsko je obravna- val vprašanja in probleme zdravstvenega stanja in gibalne/športne dejavnosti za- poslenih na delovnem mestu v različnih delovnih okoljih in pogojih ter tudi gibalne aktivnosti zaposlenih izven podjetja oz. de- lovnih organizacij v prostem času. Na njem so sodelovali številno strokovnjaki in razi- skovalci z različnih strokovnih in znanstve- nih področij, predvsem pa s področij špor- tne stroke (kineziologije) ter zdravstvene in medicinske stroke. Drugi je v začetku februarja 2017 organi- zacijsko in vsebinsko potekal prav tako v Ljubljani na okrogli mizi, ki je bil namenjen promociji zdravja na delovnem mestu z delovnim naslovom »Gibalna aktivnost za- poslenih«. V bistvu je razprava na okrogli mizi, na kateri smo sodelovali strokovnja- ki in raziskovalci z različnih strokovnih in znanstvenih področij, pomenila nadalje- vanje dela 11. kongresa športa za vse oz. prispevek k medkongresnim dejavnostim. Pokazala in začrtala naj bi pot, po kateri naj bi postopno uresničevali sklepe minulega kongresa. Ljubljana je sredi aprila 2017 gostila tretji velik mednarodni dogodek, ki je bil prav tako namenjen obravnavi zdravja zaposle- nih. »6. mednarodni simpozij o zdravem življenjskem slogu«, na katerem so pre- davali ugledni strokovnjaki iz ZDA (klinika Mayo), Indije, Združenih Arabskih Emiratov, Nizozemske, Belgije, Avstrije in Slovenije, je prinesel vrsto spoznanj in izsledkov, ki so se nanašali na upravljanje s človeškimi viri in s številnimi aktivnostmi na delovnem mestu ter v prostem času z namenom dviga kako- vosti življenja zaposlenih. Poudarjeno je bi- lo, da enak pristop ne ustreza vsem in da je ob novih idejah treba izbrati prave metode za doseganje zdravega načina dela na de- lovnem mestu in tudi širše. Predstavljeni so bili različni pogledi in prakse z odgovori na vprašanje, kaj deluje in kaj ne v programih promocije zdravja pri delu. Obravnavane so bile težave z neugodnim počutjem, s ka- terimi se soočajo zaposleni ter kako zago- toviti ravnovesje med zdravjem zaposlenih in večjo učinkovitostjo podjetja. Pri tem je bilo naglašeno vzpostavljanje dolgoročnih sprememb. Na osnovi zgoraj navedenega lahko ugo- tovimo, da številne raziskave in znanstvena spoznanja prihajajo tako s športne (kinezi- ološke) kot tudi z medicinske stroke pa tudi z drugih strokovnih področij. Iz njih izhaja vse večja skrb strokovnjakov in raziskoval- cev, da bi z izsledki spodbudili delodajal- ce, menedžerje in direktorje podjetij ter različnih delovnih organizacij, da bi ne le na deklarativni ravni, marveč tudi v praksi uveljavljali temeljna načela humanizacije dela in ohranjanja zdravja zaposlenih na posameznih delovnih mestih. Kljub spremembam Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki narekuje delodajalcem načrtovanje in izvajanje izbranih aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu, pa v številnih podjetjih oz. delovnih orga- nizacijah prepočasi (ali pa sploh ne) sledijo sprejetim zakonskim spremembam. Vsebinska obravnava „ promocije zdravja in gibalne dejavnosti na delovnem mestu na 11. kongresu športa za vse Na 11. kongresu športa je bilo obravnavi promocije zdravja in gibalnih dejavnosti na delovnem mestu namenjena osrednja po- zornost. Predstavitve in prispevki posame- znih strokovnjakov naj bi spodbudili tako delodajalce kot tudi delojemalce (zaposle- ne delavke in delavce) k različnim akcijam in aktivnostim na posameznih delovnih mestih oz. v različnih delovnih okoljih. Zaradi celovitega vsebinskega pregleda kongresa navajamo posamezne prispevke. V prvem delu so bili predstavljeni »Stro- kovni temelji gibalnega/športnega udej- stvovanja zaposlenih« (Berčič, 2016), »Vloga telovadbe za zaposlene – zgodovinski pre- gled pomembnosti telovadbe za zaposle- ne skozi oči staroste slovenske telovadbe dr. Viktorja Murnika – Slovenci: narod telo- vadbe« (Čuk, 2016). Z medicinskega zorne- ga kota sta bila predstavljena dva prispev- ka »Bolniške odsotnosti in preventiva pred njimi« (Dodič Fikfak, 2016 – neobjavljeno) in »Šport zaposlenih – medicinski vidik« (Poles, 2016). V drugem delu je bilo pred- stavljeno »Kreativno partnerstvo: Manage- ment gospodarskih organizacij – športna društva – zaposleni« (Matoh, 2016), v nada- ljevanju pa »Celosten program promocije zdravja na delovnem mestu – Zdravju pri- jazno podjetje in prikaz telovadbe na de- lovnem mestu« (Dolenc, 2016). V tem delu je bila predstavljena tudi »Analiza rezulta- tov raziskave zdravega življenjskega sloga – Nekateri novejši kazalci športne dejavnosti Slovencev« (Sila, Jereb, Rožič, Marolt, 2016). V plenarnem delu so prisotni poslušali še dva referata, in sicer »Testi za ocenjeva- nje telesne pripravljenosti odraslih oseb« (Prevc, Tomažin, 2016) in »Gibalna aktiv- nost v delovnem okolju v Sloveniji« (Sušec, 2016). V nadaljevanju pa so bili predstavlje- ni še primeri dobrih praks. V vsebinsko enakem okviru je potekal tudi Forum Športne unije Slovenije. Na njem so Slika 2. Avditorij Kongresa športa za vse. Foto: H. Berčič. 114 bili predstavljeni naslednji prispevki, med katerimi nekateri tudi s praktičnimi izved- bami: »Načrt promocije zdravja na delov- nem mestu« (Backovič Juričan – neobja- vljeno), »Diagnostika in ocena življenjskega sloga s pomočjo priročnika Moj dnevnik zdravja« (Pori – neobjavljeno), »Primeri vaj za sproščanje na delovnem mestu« (Ško- berne – neobjavljeno) in »Specifična vadba in vaje v okviru in izven delovnega časa, usmerjene v odpravljanje negativnih po- sledic delovnega mesta« (Gerževič, Plevnik, Dobnik, 2016). Izvajanje različnih dejavnosti, ki so poveza- ne s promocijo zdravja in gibanja na delov- nem mestu. ima, kot smo navedli, formalno podlago v spremembi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Dovč, 2016). K temu pa spada tudi organizirana in vodena gibalna dejavnost zaposlenih na delovnem mestu in tudi izven njega. Podjetja oz. podjetniki naj bi se vse bolj zavedali pomembnosti zdravega življenj- skega sloga svojih delavk in delavcev, kar naj bi bil eden od pogojev za zmanjšanje bolniške odsotnosti, večje motivacije za delo, posledično pa tudi več zadovoljstva za vse zaposlene. Nekateri statistični kazalci (Dovč, 2016) kažejo, da je vlaganje v promocijo zdravja in gibalno dejavnost zaposlenih na delov- nem mestu tudi ekonomsko učinkovito. Predvsem se zmanjšajo stroški zaradi od- sotnosti z dela, saj se ob boljšem počutju in večji motivaciji zaposlenih vložena sred- stva povrnejo z 2,5 do 4,8 kratnikom vlož- ka. Podjetja, ki vlagajo v promocijo zdravja, lahko pričakujejo do 36 % nižji bolniški sta- lež svojih zaposlenih delavk in delavcev. Spoznanja in „ védenja športne stroke o gibanju na delovnem mestu Temeljna izhodišča za uvajanje gibalnih/ športnih aktivnosti in obvladovanje do- živetij preobremenjenosti zaposlenih na delovnem mestu med drugim izhajajo iz modelov aktivnega počitka in gibalnega/ športnega oz. športno rekreativnega udej- stvovanja zaposlenih, ki so se uveljavljali v praski v preteklem obdobju, vendar so da- nes razlogi, zaradi katerih so se uvajale ko- rektivno kompenzacijske vsebine v delovni proces in športno rekreativno dejavnost zaposlenih enako, če ne še bolj aktualni. In- tenzivnost in raznolikost stresov sta se v ži- vljenju nasploh in še posebej na delovnem mestu pomembno povečala (Berčič, 2016). Različne preventivne in korektivne dejav- nosti ter prizadevanja za zmanjšanje nega- tivnih učinkov preobremenjenosti v delov- nem okolju so hkrati tudi prizadevanja za ohranitev celovitega ravnovesja in zdravja zaposlenih. To pa je tesno povezano z re- dnim in sistematičnim telesnim oz. gibal- nim/športnim udejstvovanjem zaposlenih. Telesna oz. gibalna/športna dejavnost je pomemben dejavnik pri odpravljanju po- sledic preobremenjenosti na delovnem mestu ter pri preprečevanju in upočasnitvi zmanjšanja delovne sposobnosti (Mišigoj – Duraković, 1999, 2003). Navedene dejav- nosti pa privedejo tudi do izboljšanja in vzdrževanja motoričnih in funkcionalnih sposobnosti organizma (Oja, 1995; Wilmo- re, Costill, 1999; Mišigoj – Duraković, 1997; Dolenc, Koligar, 2016), kar ima prav tako pomembne pozitivne učinke na delovne in obrambne sposobnosti organizma ter na doživljanje preobremenjenosti v delov- nem okolju. V sedanjih modelih, ki vklju- čujejo mehanizme obvladovanja doživetij preobremenjenosti v življenju nasploh in tudi na delovnem mestu, se vse bolj vklju- čuje tako imenovani fitnes (physical fitness), kar razumemo kot sposobnost, ki posame- zniku omogoča, da opravlja svoje poklicne oz. delovne (in tudi druge) obveznosti brez doživljanja občutka preobremenjenosti. Funkcionalne sposobnosti in zdravje so v tesni povezavi, kar je tudi znanstveno do- kazano. Iz tega izhaja, da je raven funkci- onalnih sposobnosti pomembna tudi pri oceni zdravja ter obrambnih sposobnosti organizma, to pa je povezano tudi z ob- vladovanjem doživetij preobremenjenosti. Zaradi pomena telesnih in gibalnih/špor- tnih dejavnosti in fitnesa za zdravje se je v zadnjem obdobju pojavil pojem zdravstve- ni fitnes (health related fitness). V bistvu gre za tiste organske sisteme in podsisteme zaposlenih, na katere lahko telesne in gi- balne/športne dejavnosti vplivajo pozitiv- no, kar učinkuje tudi na zdravstveno stanje. Zdravstveni fitnes je tako sposobnost za premagovanje napornih vsakodnevnih dejavnosti, tudi na delovnem mestu (Oja, Tuxworth, 1995; Poles, 2016). Vse to pa lah- ko danes povežemo v sodobno ergonom- sko obravnavo posameznih problemov v delovnem okolju. S prilagajanjem in ustvarjanjem okolja, ki pripomore k učinkovitosti človekovega de- la, ter z uresničevanjem gibalnih/športnih programov v delovnem okolju prispevamo določen delež k ravnovesju in razbreme- njevanju zaposlenih in k njihovemu boljše- mu prilagajanju na različnih delovnih me- stih. Dejstvo je, da številni še bolj zaostreni problemi in negativni dejavniki ter stresi, ki spremljajo sodobni delovni proces, po- membno vplivajo na doživljanje preobre- menjenosti zaposlenih (Berčič, 2016). Slika 3. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Maja Makovec Brenčič med nagovorom na kongresu. Foto: H. Berčič. strokovna in znanstvena srečanja 115 Na določenih delovnih mestih gre za pro- bleme dolgotrajnega sedenja in nepravil- nega prenašanja različnih bremen in po- sledično stalnega pritiska na ledveni del hrbtenice. Na ta način se velikokrat spre- minja njena mikrostruktura. Posledično prihaja do bolečin v hrbtu in zmanjšane delovne sposobnosti. Zato mnogi strokov- njaki priporočajo različne preventivne in korektivne dejavnosti ter sprostitvene teh- nike (George, 2001; Dolenc, Koligar, 2016) ter primerne telesne oz. gibalno/športne dejavnosti. Zato je uvajanje posameznih gibalno/športnih oz. športno rekreativnih vsebin v vsakdanji življenjski slog zapo- slenih in tudi v delovno okolje koristno in smiselno. Zanimive so raziskave, ki govorijo o stanju gibalne aktivnosti in zdravju zaposlenih v delovnem okolju. Eno takih je v slovenskem prostoru opravil Sušec (2016). Avtor gleda- no s širšega zornega kota najprej ugotavlja, da so med evropskimi državami, pri obrav- navi delovnega okolja v povezavi z zdrav- jem zaposlenih velike razlike. V Sloveniji na osnovi študije Eurofound 2012 stanje glede navedenega ni razveseljivo. 45 % zaposle- nih je namreč mnenja, da njihovo delo ne- gativno vpliva na njihovo zdravje. Kot ka- žejo »podatki Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ima le 5 % slovenskih podjetij programe ali politike, ki bi olajšali zaposlenim delo do ali preko starostne me- je za upokojitev« (Sušec, 2016). Avtor dalje navaja podatek, da je kar 67 % zaposlenih v Sloveniji mnenja, da bi morali neposredno na delovnih mestih uvesti določene pro- grame, ki bi delavkam in delavcem olajšali delo. Pomenljiv je tudi podatek, da ima le 27 % podjetij izdelane programe za pro- mocijo zdravja zaposlenih, ki vključujejo tudi gibalno dejavnost. To seveda pomeni, da nas na tem področju čaka še veliko dela, predvsem pa ustreznih ukrepov v posameznih podjetjih oz. delov- nih in gospodarskih organizacijah. Temeljni problem, ki je povezan z dejanskim sta- njem v slovenskih delovnih okoljih, izhaja iz odnosa, ki ga imajo do tega področja direk- torji, menedžerji in vodilni delavci. Hkrati je pomembno tudi njihovo znanje in stopnja ozaveščenosti na torišču humanizacije de- la. Na deklarativni ravni večina sicer spre- jema priporočila in zakonske podlage o varovanju zdravja in gibalni dejavnosti na delovnem mestu, celoten proces sodob- nih ukrepov pa se zaustavlja, ko jih je treba uveljaviti v praksi oz. v neposrednem de- lovnem okolju. Spoznanja in védenja „ medicinske stroke o zdravju in gibanju na delovnem mestu Tako kot kineziologi tudi medicinski stro- kovnjaki (zlasti s področja medicine dela) že vrsto let opozarjajo na probleme obre- menjenosti in preobremenjenosti na de- lovnem mestu, ki so posledica zahtevnega in vse bolj stresnega delovnega procesa oz. dela. Zaradi neustreznega ali nikakršnega ukre- panja se pri zaposlenih v različnih delovnih okoljih pojavljajo različne telesne okvare in obolenja, ki vplivajo na večje število bolni- ških odsotnosti. Kot ugotavlja Poles (2016) so bolezni gibalnega sistema v državah Evropske unije med poklicnimi boleznimi na prvem mestu. Predvsem »gre za okva- re mišic, sklepov, kit, vezi in živcev ter kosti in perifernega krvnega obtoka, ki jih pov- zročajo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi iz neposrednega delovnega okolja«. Nadalje imenovani avtor ugotavlja, da so »mehansko povzročene okvare perifernih živcev med najpogostejšimi nevrološkimi boleznimi. Bolezni zaradi preobremenitve kit, kitnih ovojnic in kitnih narastišč spadajo med sindrome čezmernih preobremenitev tkiv in so kronične bolezni skeletno mišič- nega sistema, ki nastanejo zaradi pogostih ponavljajočih se gibov pri delu«. Navedene ugotovitve se skladajo s spo- znanji in izsledki posameznih raziskav, ki so bile opravljene v zadnjih desetletjih in tudi z novejšimi. Posledice dolgotrajnega sedenja so bile prav tako opisane in analizi- rane z ergonomskega in fiziološkega vidika. Statična drža kot posledica dolgotrajnega sedenja močno obremeni mišične struk- ture. Pri delu z računalnikom in pri drugih delih in nalogah, ki se opravljajo sede, je najbolj obremenjena vratna hrbtenica, za- radi stalnega (neprekinjenega) sedenja pa tudi ledvena. Ob dolgotrajnem delu s tip- kovnico pa so obremenjena tudi zapestja in komolci. Medicinski strokovnjaki prav tako opozarja- jo, da se negativne posledice del in nalog, ki se pretežni del dneva opravljajo stoje, kažejo v veliki obremenitvi ledvenokrižnič- ne hrbtenice, kolkov in kolen. To pa se še stopnjuje, če morajo zaposleni med delom dvigovati različna bremena. Negativni de- javniki, ki postopno rušijo delavčevo ravno- vesje in načenjajo njegovo zdravje, so tudi visoko postavljene norme, zahtevne nalo- ge, visok tempo dela, neustrezni delovni pogoji ter občasno prisoten mobing (trpin- čenje na delovnem mestu) (Poles, 2016). V bistvu so to močni stresogeni dejavniki, ki posledično privedejo do obolenj, če v delovni proces oz. delo nasploh niso vklju- čene različne preventivne, sprostitvene, antistresne in gibalno/športne dejavnosti. S tem je povezan tudi zdravstveni absen- tizem (nepredviden izostanek od dela), saj Slika 4. Prof. Dr. Ivan Čuk za govornico. Foto: H. Berčič 116 različne študije kažejo, da je le-ta povezan z različnimi dejavniki, kjer določeno vlogo igra tudi telesna nedejavnost. Odsotnost z dela je pri redno gibalno/športno dejavnih delavk in delavcev bistveno manjše, v veli- ki meri pa je odvisno tudi od tega, kakšen odnos ima do tega vodstvo podjetja oz. delovne organizacije in kako se na to od- zivajo zaposleni. Kot navaja Poles (2016), najvišji odstotek izgubljenih delovnih dni zadnja leta nastaja zaradi bolezni mišično- kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledi- jo poškodbe in zastrupitve izven dela, nato bolezni dihal, poškodbe in zastrupitve pri delu ter duševne in vedenjske motnje. Tudi medicinski strokovnjaki ugotavlja- jo, da je za optimalno zdravje zaposlenih potrebno dobro in usklajeno dodelovanje medicinske in športne stroke. Organizirali in izvedli naj bi tudi obdobne preventivne preglede zaposlenih. Skrb za večjo produk- tivnost in zdravje delavk in delavcev v raz- ličnih delovnih okoljih je povezano tudi z analizo obremenitve in obremenjenosti na posameznih delovnih mestih. Na teh naj bi opravili ergometrijske meritve ter izdelali ocene tveganja za posameznikovo zdravje. Pri tem naj bi sodeloval tim strokovnjakov (o osnovanju tima strokovnjakov, nalogah in delovanju v delovnem okolju smo v preteklih obdobjih že pisali – Berčič, 1997, 2005, 2006), med katerimi naj posebej na- vedemo kineziologa, specialista medicine dela in športa, psihologa dela, fiziotera- pevta, vodjo proizvodnje in še nekatere druge. Skupaj naj bi pripravili individualno prilagojene programe telesnih in gibalno/ športnih dejavnosti in sprostitvenih tehnik, ki naj bi jih zaposleni izvajali na delovnih mestih oz. v delovnem okolju pa tudi izven njega v prostem času. Na ta način naj bi dolgoročno zmanjšali ali povsem izničili negativne učinke delovnega procesa oz. dela. (Dolenc, Koligar, 2016) Primeri dobrih praks „ v slovenskem delovnem okolju Spodbude za raznolike dejavnosti, ki so v delovnem okolju povezane z zdravjem in gibanjem zaposlenih v delovnem okolju v širšem slovenskem prostoru, izhajajo tudi iz primerov dobrih praks. Na že omenjenem 11. kongresu športa za vse jih je bilo pred- stavljenih kar nekaj iz različnih gospodar- skih dejavnosti in različnih okolij. Oglejmo si nekatere izmed njih. Mednarodno farmacevtsko podjetje Krka, d.d. ima glede navedenih dejavnosti rela- tivno dolgo tradicijo, saj segajo še v čas, ko so v podjetju delovali poklicni organizatorji športne rekreacije in so organizacijsko ter vsebinsko raznolike dejavnosti udejanjali v neposrednem delovnem okolju in tudi izven njega. V sedanjem času poudarjajo, da je skrb za zdravje zaposlenih bistvena in vodstvo podjetja daje temu velik po- udarek. Naglašeni sta dobra motivacija in usposobljenost zaposlenih, kar sta ob potrebni inovativnosti temeljna pogoja za poslovni uspeh. Ker je skrb za zdravje skupna odgovornost vseh zaposlenih, so v to vključeni vodje delovnih enot, strokovne službe in specialisti medicine dela. (V tem timu bi bilo smiselno tudi sodelovanje ki- neziologa – nekdaj višjega organizatorja športne rekreacije – op. p.) Sodeluje tudi Svet delavcev in oba sindikata (Medved, 2016). Kot navaja avtorica so v promocijo skrbi za zdravje vključene tudi posamezne organizacijske enote, in sicer Služba za var- nost in zdravje pri delu, Kadrovski sektor, Služba za odnose z javnostmi ter Služba za družbeni standard. Pomembno vlogo pri širjenju gibalnih/ športnih oz. športno rekreativnih aktiv- nosti zaposlenih ima samostojno društvo Trim klub Krka, ki je naslednik nekdaj zelo uspešnega Športnega društva Krka. Precej razvejana so različna športno rekreativna tekmovanja (nekdaj delavske športne igre) na različnih ravneh, še posebej v Novem mestu. V teh okvirih se odvijajo celoletne dejavnosti, tako da sama tekmovanja za- poslene spodbujajo k redni vadbi. Sicer pa se odvijajo različni tedenski rekreativni in korektivni programi, ki jih vodijo delavci Krke in zunanji sodelavci, potekajo pa na različnih lokacijah. Teh aktivnosti se ude- ležuje okrog 1400 delavk in delavcev. Or- ganizirana je tudi preventivna zdravstvena rekreacija in termalno zdravljenje. Zanimivi so tudi Krkini dnevi brez avtomobila, v ka- terih spodbujajo zaposlene, da prihajajo na delo peš ali s kolesom. V ta namen so odprli tudi spletno mesto Mobilnost. Med drugim pa so pripravili tudi akcijo »V skrbi za vaše zdravje osvajamo vrhove«, ki jo od leta 2009 udejanjajo vsako leto. Določena skrb je namenjena tudi tistim zaposlenim, ki večino časa pri opravljanju svojega dnevnega dela sedijo. Pripravili so poseben računalniški program z ustrezni- mi navodili za izvajanje različnih, predvsem razteznih vaj na delovnem mestu. Vaje ta- ko zaposleni izvajajo neposredno na delov- nem mestu. Zanimiva je bila predstavitev, ki je govorila o aktivnostih za promocijo zdravja in gibanja v Gorenju. Na začetku jer bilo ugotovljeno, da je Gorenje kot delodajalec vedno dajalo velik poudarek varnemu in zdravemu de- lu, saj začetki tovrstnih prizadevanj segajo v leto 1964. Danes se z varnim delom in zdravjem zaposlenih ukvarjajo posamezne strokovne službe in interdisciplinarni timi v celotni Skupini Gorenje (Fece, 2016). Poleg Slika 5. Prof. Dr. Metoda Dodič Fikfak med nastopom. Foto: H. Berčič strokovna in znanstvena srečanja 117 znanih razlogov navajajo tudi dejstvo, da je povprečna starost zaposlenih 44 let in da je kar 45 % vseh zaposlenih starejših od 46 let. To še dodatno zavezuje delodajalce k izvajanju številnih ukrepov za promocijo zdravja in gibanja neposredno na delov- nem mestu in tudi ukrepe za udejanjanje zdravega življenjskega sloga vseh zaposle- nih. Celovite ukrepe so v letu 2015 združili v akcijo »Leto varnega in zdravega dela 2015 v Gorenju«. Na vprašanja, ki so bila povezana z zdrav- jem, varnostjo in delovno učinkovitostjo zaposlenih na delovnem mestu, so v Go- renju ponudili odgovore z več strokovnih gledišč, med drugim tudi z vidika ergono- mije. Z uvedbo projekta Ergonomija so leta 2008 želeli priti do večjega zadovoljstva in manj bolniških odsotnosti zaposlenih delavk in delavcev. V ta namen so osnovali time za ergonomijo in začeli sistematično urejati ergonomska delovna mesta. Če s tem v zvezi govorimo o fizikalni ergonomiji in jo povežemo s posameznimi delovnimi mesti, potem se le-ta nanaša na anatomske značilnosti in antropometrijo zaposlenega, na njegove fiziološke in biološke lastnosti, povezane tudi s prehrano in telesno aktiv- nostjo (Fece, 2016). Z ožjega vidika športa oz. kineziološke stro- ke (to področje smo do nedavnega poime- novali športna rekreacija, ki se v temeljih ni bistveno spremenilo), je zlasti zanimiv tisti del, ki je v povezavi z zdravjem zaposlenih namenjen gibanju. Zato so organizatorji to področje imenovali z »gibanjem do zdrav- ja«. V tem delu so ozaveščali (in ozaveščajo) zaposlene o pomembnosti gibanja zapo- slenih kot dejavnika sprostitve in regenera- cije ter ohranjanja in varovanja zdravja. Od številnih gibalnih/športnih dejavnosti naj bi izbrali tiste, ki zmanjšujejo ogroženost za nastanek in napredovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, in tiste, ki blažijo in odplavljajo negativne učinke stresnega in preobremenjujočega dela. V okviru teh de- javnosti poudarjajo naj delavke in delavci izbirajo tiste in take gibalne/športne dejav- nosti, ki so jim blizu in jih z veseljem izva- jajo, hkrati pa ustrezajo njihovim telesnim sposobnostim in zmogljivostim ter starosti in zdravstvenemu stanju. Leta 2015 so v okviru delovanja »tima za bolniško« pospešili aktivnosti za uvedbo aktivnih odmorov, ki naj bi jih zaposleni izvajali neposredno na delovnem mestu. Te aktivnosti so poimenovali »telovadba na delovnem mestu« (Fece, 2016). Le-ta naj bi bila prilagojena obremenitvam posame- znih skupin zaposlenih, kar pomeni, da naj bi razbremenjevale tiste dele telesa, ki so na osnovi analize delovnega mesta (oz. del in nalog) najbolj obremenjeni. Avtorica navedenega prispevka je zapisa- la, da se tovrstna telovadba izvaja v vseh proizvodnih obratih, pa tudi v določenih režijskih službah. Na tem mestu naj spo- mnimo, da je bila ta organizacijska in vse- binska oblika gibalno/športnih aktivnosti na delovnem mestu (posebni programi- rani aktivni odmori) v številnih slovenskih delovnih organizacijah zelo razširjena in je poleg drugih športno rekreacijskih ak- tivnosti zaposlenih predstavljala temeljni program udejanjanja športne rekreacije na delovnem mestu oz. v delovnem okolju. Med drugimi zdravstveno-preventivnimi in rekreativnimi dejavnostmi je bila predsta- vljena tudi akcija »Z nordijsko hojo zoper sladkorne bolezni«. Še vedno pa potekajo tudi športne igre zaposlenih »Gorenjade« po vzoru nekdanjih delavskih športnih iger zaposlenih, ki so jih organizirale številne delovne organizacije v različnih gospodar- skih in družbenih dejavnostih. Poleg navedenih primerov pa so v Zbor- niku 1 1. kongresa športa za vse objavljeni še primeri Taluma Kidričevo s prepoznavnim sloganom »Zdravo Talum« in preprosto vsakomur razumljivo formulo »Lastna skrb + Talum = Zdravje«. Z navedenim so želeli poudariti, da je za svoje zdravje v prvi vrsti odgovoren vsak sam, podjetje pa mu pri tem lahko pomaga (Skledar, 2016). Objavljen je tudi primer SIJ – Slovenske in- dustrije jekla, v katerem ustvarjajo močna podporna okolja za aktivno gibanje zapo- slenih. Del sredstev vsako leto vlagajo v šport in zdrav življenjski slog zaposlenih. Med drugim so uresničili idejo o kakovo- stnem preživljanju prostega časa s posta- vitvijo 11 zunanjih sodobnih športnih poli- gonov, izdelanih iz njihovega jekla. Poligoni niso znani le v občinah, kjer so locirane nji- hove hčerinske družbe, marveč tudi v dru- gih občinah širom Slovenije. Na poligonih se odvija specifična vadba, namenjena pa je tudi rekreativnim športnikom. V SIJ-u so dobro obiskani »Dnevi metalurga«, v okviru katerih se odvijajo različne športne priredi- tve in tekmovanja in med drugim tudi mini olimpijada s sodelovanjem Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, veliko zaposlenih pa se udeležuje tu- di tradicionalnih jeklarskih pohodov (Man- cevič, 2016). Med posameznimi primeri naj omenimo še SKB Banko, v okviru katere deluje »Špor- tno društvo SKB«. Ta skrbi za redno in sis- tematično gibalno/športno oz. športno re- kreativno dejavnost zaposlenih. V društvo je vključenih 43 % zaposlenih. Ti so dejavni v različnih športnih aktivnostih, ki jih je za svoje zaposlene pripravilo društvo. Iz krat- kega zapisa o delovanju društva (Novak Ka- tona, 2016) je razvidno, da je kar 68 % čla- nov izkoristilo vsaj eno izmed posameznih ponujenih športnih dejavnosti iz programa društva. V delovanje športnega društva so vključeni zaposleni iz celotne bančne mre- že v Sloveniji. Celotna družba pa finančno podpira različno športno udejstvovanje svojih članov tudi izven kroga delovanja svojega športnega društva. Člani društva uspešno sodelujejo na vsakoletnih zimskih in poletnih športnih bančnih igrah. Iz navedenih primerov dobrih praks je raz- vidno, da je gibalna/športna oz. športno rekreativna dejavnost zaposlenih v nekate- rih slovenskih podjetjih oz. v delovnih oko- ljih organizirana na različnih kakovostnih ravneh. Tudi programi so različni in odvisni od tega, kdo jih pripravlja, kdo organizira posamezne dejavnosti in kdo jih izvaja. Ugotoviti moramo tudi to, da je kakovost izvajanja celovite gibalno/športne oz. špor- tno rekreativne dejavnosti odvisna od tega, koliko je strokovnih znanj in védenj, pred- vsem s področij ergonomije, kineziologije in medicine vključeno v načrtovanje, pro- gramiranje, izvajanje in vrednotenje (valo- rizacijo) učinkov posameznih dejavnosti zaposlenih. Kljub temu da govorimo o primerih dobrih praks in da so v nekaterih podjetjih osnova- ni timi strokovnjakov za obravnavo celovite problematike zdravja in gibanja zaposlenih, pa moramo ugotoviti, da na tem področju še ne dosegamo ravni, ki smo jo glede na- vedenega že dosegli pred osamosvojitvijo Slovenije. Danes žal še v mnogih podjetjih, tudi tistih, ki poslujejo z dobičkom in imajo določen kapital, ne vlagajo dovolj v zdravje in gibalne aktivnosti zaposlenih, da bi lah- ko govorili o zdravem življenjskem slogu in kakovostnem življenju vseh 900 000 zapo- slenih delavk in delavcev v Sloveniji. Na osnovi navedenega nam do stopnje, ko so bili v številnih delovnih organizacijah zaposleni poklicni organizatorji športne rekreacije (diplomanti višješolskega študija športno rekreacijske smeri ali diplomantov smeri športna rekreacija z visokošolsko di- plomo), ki so delovali v timu skupaj z obra- tnim zdravnikom (specialistom medicine 118 dela), psihologom dela, vodjem proizvo- dnje in sindikalnim aktivistom, v številnih delovnih okoljih še veliko manjka. V preteklem obdobju smo že dosegli re- lativno visoko raven humanizacije dela in skrbi za zdravje zaposlenih ter vsebin- sko bogatih organizacijskih oblik športno rekreativnega udejstvovanja zaposlenih (prilagoditvena gimnastika oz. gibalne ak- tivnosti pred delom, programirani aktivni odmori med delom, gibalno-sprostitvene aktivnosti med 30-minutnim odmorom, programirani zdravstveno preventivni ak- tivni oddih in delavske športne igre). Danes je v mnogih podjetjih in delovnih okoljih žal prevladal kult kapitala, težko ra- zumljiv pohlep po dobičku za vsako ceno in s posledičnim prekarnim delom (brez plačila zaposlenim za opravljeno delo), kar je povsem v ozadje potisnilo temeljne pri- dobitve in načela humanizacije dela ter ko- renito spremenilo sistem vrednot. Slednje je doživelo razgradnjo tako, da so sedanje mlajše in srednje generacije zaposlenih osiromašene za nekdaj bistveno več med- sebojnega sodelovanja, ustvarjalne komu- nikacije, medsebojne strokovne pomoči, kar vse je pogojevalo manj stresno delo in življenje. Zaključki „ Problemom in vprašanjem zdravja zaposle- nih na delovnem mestu in njihovim gibal- nim/športnim dejavnostim se v zadnjem času posveča vedno več pozornosti. To še zlasti velja za strokovnjake s področij kineziologije, medicine s posameznimi specialnostmi in zdravstva. Temu se vse več posvečajo tudi ergonomi in organiza- torji proizvodnje. Vendar pa stanje na tem področju v slovenskih podjetjih in številnih delovnih ter gospodarskih organizacijah še vedno ni na ravni, ki bi jo glede na številna sedanja strokovna spoznanja in védenja pričakovali. To potrjujejo tudi izsledki posa- meznih raziskav. Za izboljšanje stanja na tem področju so bila organizirana posamezna strokovna srečanja, med katerimi sta bila pomemb- nejša dva. Prvi je bil 11. kongres športa za vse, ki je bil namenjen obravnavi zdravja zaposlenih v delovnem okolju in gibalnim aktivnostim, drugi pa je bil 6. mednarodni simpozij o zdravem življenjskem slogu de- lavk in delavcev z motom »Kako pripraviti najbolj učinkovit program za promocijo zdravja na delovnem mestu«. Spoznanja in ugotovitve različnih strokovnjakov in razi- skovalcev so se skladale v temeljni ugoto- vitvi, da je zdrav posameznik tudi znotraj delovnega okolja vse pomembnejši dejav- nik pri delovanju podjetij in različnih delov- nih organizacij. Pri tem pa enak pristop ne ustreza vsem, zato je treba na osnovi ustre- znih podatkov in informacij oblikovati naj- bolj učinkovit program promocije zdravja na delovnem mestu. Nekateri primeri dobrih praks v slovenskem prostoru kažejo, da je mogoče teoretična znanja in spoznanja ob ustrezni strokov- ni obravnavi in podpori vodstev podjetij udejanjiti tudi v praksi. Vendar pa bo treba še veliko storiti, da bo večina podjetij oz. delovnih organizacij poskrbela za ustre- zno zdravje svojih zaposlenih na delovnih mestih, posredno pa tudi širše za njihov zdrav življenjski slog. Viden delež na kon- gresu sta s prispevkom »Celosten program promocije zdravja na delovnem mestu – zdravju prijazno podjetje in prikaz telovad- be na delovnem mestu« prispevali avtorici (Dolenc, Koligar, 2016), z demonstracijo in praktičnimi prikazi. Literatura in viri „ Berčič, H. (1997). Šport v podjetjih – da ali 1. ne? Šport, 45 (1) ,14 –17. Berčič, H. (2003). Stanje in perspektive razvo- 2. ja športne rekreacije – športa za vse v Slove- niji pred vstopom v Evropsko unijo. V Berčič H. (ur). Zbornik 4. slovenskega kongresa špor- tne rekreacije, Terme Čatež: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Berčič H. (2005). Ali se v slovenska podjetja 3. vrača obdobje vlaganja v človeške vire, v športno rekreativno dejavnost, zdravje in delovno sposobnost zaposlenih? Šport, 53 (3), 33–39. Berčič, H. (2006). Priročnik za svetovalce za 4. promocijo zdravja pri delu. Obvladovanje doživetij preobremenjenosti pri delu. V Stergar, E., Urdih Lazar, T. (ur.). Vključevanje gi- balno/športnih aktivnosti v razbremenjevanje delavcev v delovnem okolju. Ljubljana: Klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Berčič, H. (2016). Strokovni temelji gibalno/ 5. športnega udejstvovanja zaposlenih. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. kongres športa za vse – zbor- nik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez, 16–25. Čuk, I. (2016). Vloga telovadbe za zaposlene – 6. zgodovinski pogled pomembnosti telovad- be za zaposlene skozi oči staroste slovenske telovadbe dr. Viktorja Murnika – Slovenci narod telovadbe. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. kongres športa za vse – zbornik prispevkov. Lju- bljana: Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez, 26–31. Dolenc, M., Koligar, M. (2016). Celosten pro- 7. gram promocije zdravja na delovnem mestu – zdravju prijazno podjetje in prikaz telo- vadbe na delovnem mestu. V Bučar Pajek, M. (ur.). 11. Kongres športa za vse – zbornik pri- spevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Sloveni- je Združenje športnih zvez, 52–56. Fece, V. (2016). Gorenje d.d. – Aktivnosti za 8. promocijo zdravja v Gorenju. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. Kongres športa za vse – zbornik pri- spevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Sloveni- je Združenje športnih zvez, 90–97. George, M. (2001). 9. Popolna sprostitev: Spro- ščanje napetosti, premagovanje stresa, osvo- bajanje jaza. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Gerževič, M., Dobnik, M., Plevnik, M. (2016). 10. Vaje in vadba v okviru in izven delovnega ča- sa, usmerjene v odpravljanje negativnih po- sledic sedečega dela. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. Kongres športa za vse – zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije Zdru- ženje športnih zvez, 115–121. Novak Katona, J. (2016). SKB BANKA, d.d. – 11. Športno društvo SKB, zdrav duh v zdravem telesu prispeva k poslovnemu uspehu. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. Kongres športa za vse – zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez, 107–109. Mancenovič, D. (2016). SIJ – Slovenska Indu- 12. strija Jekla, d.d. – ustvarjamo močna pod- porna okolja za aktivno gibanje zaposlenih. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. Kongres športa za vse – zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez, 105–106. Matoh, J. (2016). Kreativno partnerstvo: Ma- 13. nagement gospodarskih organizacij – špor- tna društva – zaposleni – stroka medicine. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. Kongres športa za vse – zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez, 47–51. Medved, E. (2016). Krka d.d. – Skrb za zdravje 14. zaposlenih je tudi naša odgovornost. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. Kongres športa za vse – zbor- nik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez, 82–88. Mišigoj – Duraković, M. (1997). Značaj tjele- 15. sne aktivnosti i športa za zdravlje. V Vrhovac B. (ur). Interna medicina: II. obnovljeno izda- nje. Zagreb: Naprijed, 11–14. Mišigoj – Duraković, M. in sodelavci. (1999, 16. 2003). Telesna vadba in zdravje. Zagreb, Lju- bljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, Fakulteta za šport Univerze v Lju- bljani, Kineziološka fakulteta Univerze v Za- grebu. strokovna in znanstvena srečanja 119 Oja, P. (1995). Descriptive Epidemiology of 17. Health – Related Physical Activity and Fi- tness. Res Q Exerc Sport; 66: 303–312. Oja, P. Tuxworth, B. (1995). 18. Eurofit for adults, Assessment of health related fitness. Tampere: Council of Europe, Committee for the deve- lopment of Sport and UKK Institute for He- althPromotion Research. Poles, J. (2016). Šport zaposlenih – medicin- 19. ski vidik. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. Kongres športa za vse – zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije Združenje špor- tnih zvez, 36–46. Prevc, P., Tomažin, K. (2016). Testi za ocenje- 20. vanje telesne pripravljenosti odraslih oseb. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. Kongres športa za vse – zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez, 62–69. Sila, B., Jereb, J., Božič Marolt, J. (2016). Ne- 21. kateri novejši kazalci športne dejavnosti Slovencev. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. Kongres športa za vse – zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije Združenje špor- tnih zvez, 57–61. Skledar, D. (2016). Talum, d.d. – Skrb za zdrav- 22. je zaposlenih v Talumu. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. Kongres športa za vse – zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije Zdru- ženje športnih zvez, 99–104. Stergar, E. (2005). Telesna dejavnost za zdrav- 23. je – tudi na delovnem mestu. V: E. Kraševec Ravnik (ur), Gibanje za zdravje odraslih – Stanje, problemi, podporna okolja. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Sušec, V. (2016). Gibalna aktivnost v delov- 24. nem okolju v Sloveniji. V Bučar Pajek, M. (ur.). 1 1. Kongres športa za vse – zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije Zdru- ženje športnih zvez, 70–76. Več avtorjev (2016). 25. Čili za delo. Učbenik za promocijo zdravja pri delu. V Miklič Milek, D., Urdih Lazar, T. (ur). Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Wilmore, JH., Costill, DL. (1999). Physical ac- 26. tivity for health and fitness. V Wilmore JH, Costill DL (ur). Physiology of Sport and Exercise. Champaign: Human Kinetics, 607–691. Dr. Herman Berčič Fakulteta za šport Profesor v pokoju herman.bercic@gmail.com