številka 7/23. april 1990 &. Mumhyev zakon: TJSTI. Kl SO NAJMORALNEJŠI, SO NAJDUE OD REŠITVE PROBLEMA cena 10 din "^•••jtf!!!^;::!!::!:........:^^ ^^ 1 Hamfri 4 Intervju: Vinko Levstik, SPE 10 Izganjalci hudiča 13 Sprava a la TRIBUNA 16 Stalinistična revolucija na Slovenskem 18 Cigani... 21 Odstopi (PUK ZSMS) 22 Mora 24 Fotolabor 26 Intervju: dr. Rastko Močnik 31 Jezus iz Nazaretha 36 TheFall 37 Motorhead 42 Še pomnite... 46 Sojenje Josipu Brozu 48 Pogreb tovarišice Pepce fotografije na naslovni strani: Milan Mrčun (Jože Pučnik) in Tomi Drozg(Milan Kučan) TRIBUNA LIPA ZELENELA JE... Danes smo šli za Pepco. In kot noben pogreb ni prijeten, ljube bralke in dragi bralci, tudi ta ni bil kaj prida. Na začetku je scalo kot hudič, nakar se je med govorniki pojavil še nek pridanič iz Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je imel strašno debilen govor, po terminologiji takšen iz pred dvajsetih let. No, za Beograd še kar sodoben, le za nas Slovence je bil malo..., saj poznate tisto: »radnička klasa i tekovine revolucije...« Zato pa se je izkazala tovarišica Lokarjeva, ki je imela tak govor, da bi jo komunisti še pred desetimi leti dali počiti, danes so pa vsem tekle solze po licih. Izzvenelo je izbrano, s skoraj krščansko terminologijo, ko je govorila o očiščenju in te reči. Na trenutke sicer malo šlampasto, ko se je opravičevala, da so PAČ šli po poti, po kateri se tja ni dalo priti, in vendar lepo. In tisti plačani govornik iz krajevne skupnosti, ki je govoril o zelju in krompirju v povezavi s Pepco, ki da je bila skromno dekle. In sami fini ljudje, ljube bralke iri dragi bralci: Dolanc, Maček, Popit, Hafner, Stanovnik, Potrč, Sinigoj, obaRibičiča, sorodniki, prijatelji, soborci. Celo dva liberalca. Manjkal je pravzaprav le Milan Kučan in seveda vsi v Demos prestopli komunisti, ki jim je bilo tja pač nerodno priti. Skratka, zelo harmonično vzdušje, ki ga ni zmotil niti en medvzklik neotesanih mladcev, kar bi se na gnilem zahodu gotovo zgodilo. In prav je tako, saj se iz mrtvih, kot vemo, ni lepo zajebavati. Tako spokojno so delovali vsi tisti, ki so si nekoč roke greli v drobovju poklanih nasprotnikov ideološkega izvora. Sami usmiljenja vredni starci, tako apatični, da se niti ob salvah častnega oddelka srbske armade niso zdrznili.Kot bi bili pokanja že vajeni. Prav tedaj se mi je utrnila rešilna misel: odpustimo senilnim starcem norosti iz mladosti. Samo norosti, seveda. Spravimo Slovence enkrat za vselej, odpustimo komunistom enako kot ta belim in zaživimo v miru. Sliši se kot farsa in to vendar ni. Kaj nam bodo skalpi živih fosilov, če se nam bo vsa Evropa režala na ves gobec zaradi revanšističnih blodenj ponorele demokratizacije. Čas je za Evropo, dragi moji! V Ljubljani, 19. aprila 1990 Vaš Hamfri Bogart P.s. Tako nekako, kot se je Krambi spravil s Kučanom ob žegnani šunki, bi se verjetno tudi s Pepco, če je ne bi prej vzelo. In prav s tem je Kramberger postal moralni zmagovalec volitev, ne pa s tistimi dvajsetimi procenti v volilnih skrinjah. S spravo torej. TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana. • Tisk: Tiskarna Ljudskc pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, ielefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika: Tomi Drozg. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 10din. • Oproščeno promelnega davka po sklepu št. 421-170/22.2.1973. • Naslednja šlevilka izide 14. maja 1990. KDO JE UNIČEVALEC LIPE SPRAVE? Kdo so uničevalci lipe sprave na Ijubljanskih Žalah? Komu je rcapoti nacionalna sprava? Kdo torej neti s svojim barbarskim početjern nov razdor med Stovenci? Izvajatec (pitčevalee Hpe) je M. M. (miajši) iz Ljubljane, stn makedonskega oficirja m Slovenke. Gre za 40-lemika, ki im& na grbi že vrsto nečednih poslov* Njegova veza je njegov stric iz Kranja (vozi tnercedes). Dobivajo se v gostilni KovaC v TomaČevem. Kranj pa je eno od glavnih gnezd novodobnega političnega kriminala (grožtije po telefonu, grozilna anontmna pisma, uničevanje piakatov, rezanje gum,...), Ljubljana, 18. april 1990 DemsBond POPRAVEK Uredništvo Tribune prosim, naj v naslednji številkiobjavinaslednjapopravkainopravičili. V svojem tekstu »Kommiistična zverinstva (Tribuna, 26. 3.) je prišlo do dveh neprijetnih pomot. Članek sem zaradi krutih pripovedi le nekaj dni prej ter zaradi kosti, ki sem jih videl v Repičnikovem breznu in Krimski jami, napisal, ne da bi to, kar so mi ljudje povedali, preverjal. Zato sta bili v članek vmešani dve osebi, ki opisanemu dogodku očitno nista prisostvovali. Gre za dva narodna heroja, Jožeta Ožbolta in Franca Kreseta-Čobana. Obema se zato za neljubo pomoto najiskreneje opravičujem! Oba sta bila namreč po naknadnih pričevan-jih svojcev in soborcev takrat kot težka ranjenca daleč vstran od opisanih dogajanj. V članku omenjam pokol ljudi, ki so jih z osmimi kamioni pripeljali nekam na območje Ilove Gore, kjer jih je KNOJ likvidiral. Ena nepos-redna priča (znani sta namreč vsaj dve priči, dva knojevca) mi je naknadno povedala, da je tak-ratni pokol vodil »neki Osvald«, iz česar je potem prehitro potegnil zaključek na Ožbolta. Tudi drugega omenjenega primera, odvoza okoli 150 ranjencev v ljubljanske bolnice ter njihove justifikacije očitno ni izvedel Franc Krese-Čoban, ker je bil po trdnih zagotovilih svojcev v prejšnji Tribuni takrat kot težek ran-jenec daleč vstran. Vendar, kot načelnik slovenske OZNE v tistem času bi Ivan Maček-Matija moral vedeti, kdo je vodil ta pokol in kje se je izvršil. Enako za tistega na območju Ilove Gore. Sicer poznam številne oznovce in knojevce, ki so pripravljeni poboje ne le potrditi, ampak tudi podrobno opisati. VilkoMavsarml. POMOR HRVATOV V Vašem glasilu Tribuna št. 5/26.3.90 sem prebrala zapis Vilka Mavsarja ml. o pomoru Hrvatov oziroma vojnih ujetnikov leta 1945, to je okrog desetega maja. To resnično drži, ven-dar je bilo število mnogo večje. Peljala sem se po cesii mimo teh ujetnikov, ki so zastraženi sedeli na travniku, bilo je res veliko žena in otrok. Vendar je morišče v Krakovskem gozdu oddaljcno od Kostanjevice le dober kilometer in od ceste le 100-150 metrov. Pisec navaja, da sta dve jami in da je vse zravnano z zemljo. V resnici je okrog dvanajst gomil, ki so še danes več kot meter visoke. Ena od teh gomil - naj-daljša - je okrog 25 m. Očividec, mobilizirani pogrebnik, jc povedal, da ni bilo izkopane nobene jame, pač pa so ob trupiih kopali jarke in metali zcmljo nanje, kar je še danes vidno. Poglcd na to grobišče človeku stisne srce. O resničnosti tega se lahko prepričate sami na mestu samem. Pridite, šli bomo skupaj na kraj dogodka. Lepo Vas pozdravljam, Fani Lorber NEODSTOPNAIZ-JAVA Tistim, ki se sprašujejo, zakaj med odstoplimi člani predsedslva UK ZSMS Ljubljana ni mojega imena, dolgujem krat-ko pojasnilo. Ker sem kot odgovorni ured-nik TRIBUNE član predsedstva po dolžnosti, bi moral, če bi želel odstopiti kot član predsedstva, najprej odstopiti s funkcije vršilca dolžnosti odgovornega urednika TRIBUNE, kar bi za svojo pos-ledico imelo nelegitimnost njenega izhajan-ja. Kakšne posledice bi to imelo za časopis, v katerega smo vsi sodelavci TRIBUNE vložili ogromno truda, mislim da ni potreb-no pojasnjevati. Leppozdrav! Tomi Drozg REVANŠIZEM Da bi se slovenskemu narodu zagotovilo miren prehod v bogatejše življenje in da bi se izognili krvavemu revanšizmu in maščevanju, volite nas! Tako obljublja in hkrati straši ZKS - Stranka demokratične prenove volilce. Težko je verjeti, da bi nas mogla stranka, ki nas je doslej vodila tako, da smo najmanj za dvajset let zaostali za družbami sevemo in zahodno od nas, kmalu ali sploh kdaj pripeJjati v družbo blaginje. Zato komaj kdo takim obljubam verjame. Seveda pa je miren in počasen prehod v boljše ali slabše življenje še vedno manjše zlo kot krvavo maščevanje nad ljudmi, ki se jih obdolžuje, da so krivi gospodarskega neuspeha in zla, prizadejanega slovenskemu narodu. Zato je marsikateri volilec dal svoj glas ZKS - Stranki demokratične prenove. S tem pa se je pustil zapeljati. Tudi povprečen volilec je lahko spoz-nal, da se maščevanja morejo bati le ljudje, ki so komu storili kaj zelo hudega, pa trpeči (žrtve) pod to oblastjo niso mogli dobiti zadoščenja. TakšnabojazenpredmaŠČevalnostjopanima nobenega realnega temelja, četudi bi tu in tam mogla imeti »voljno« osnovo. Stranki, ki je zaigrala na ta adut, bi avstrijski filozof C. Pop-per zagotovo očital intelektualno nepoštenost, pač zaradi sprenevedanja, ki je očitno. Splošno znano je, da nasprotniki sedanje oblasti, združeni v Demosu, nimajo nobenega sredstva, da bi se mogli fizično maščevati. Takega sredstva tudi nikdar niso imeli, ga tudi sedaj nočejo in ne želijo. Orožje za krvavo maščevanje imajo vsaj v 90% člani prejšnje KPS, ZKS in ZKS-Stranke demokratične prenove, pri Čemer ne upoštevam vojaških oseb in ne oseb v aktivni službi javne in državne varnosti. Znano je, da so tudi civil-no-vojaške organizacije, kot so SLO in DS v rokah KPS-Stranke demokratične prenove, dobro oborožene. Najpomembnejše orožje Demosa so etične vrednote, ki jih je predhod-nica današnje ZKS-Stranka demokratične prenove zavrača kot buržoazno navlako. Z opominom na revanšizem more ZKS- Stranka demokratične prenove uspeti le pri volilcih, ki niso sposobni misliti s svojo glavo. Stanislav Klep, Kranj, Cesta St. Žagarja 1 KOMUNISTIČNA ZVERINSTVA Izjavljam, da nikdar do sedaj še nisem bil na Ilovi gori! Nikdar nisem prisostvoval nobeni justifikaciji (poboju), še manj, da bi jih vodil. Kolikor vem je bil Jože Ožbolt kot težek ranjcnec 20.1.1945 z avionom prepeljan na zdravljenje v Bari, od koder se je vmil šele jesenil945. Bojan Polak-Stjenka ^ L JAVNO VPRASANJE TOVARIŠU MILANU KUCANU IN SEDAJ ŠE DR. JOŽETU PUČNIKU! Spoštovani tovariš Milan Kučan! Delo in Glas Gorenjske sta 6. aprila objavila moje pripombe na Vašo izjavo na predvolilnem shodu 2. aprila v Kranju o Lipi sprave in o Črnih bukvah in tri vprašanja v zvezi s tem s prošnjo, da bi nanje javno odgovorili. Na javni televizijski tribuni istega dne zvečer ste moje pismo sicer omenili, nanj pa odgovorili niste. Ker ima naša skupina nekdanjih borcev NOV in kulturnih delavcev, ki si prizadeva za spravo vseh Slovencev in pravični mir, poglede na bližnjo narodovo preteklost in prihodnost, ki niso povsem identični s stališči dosedanje stranke na oblasti, Vas prosim za dovoljenje, da vprašanjaponovim: 1. Iz katerih razlogov ste nasprotovali (in morda še nasprotujete) Lipi sprave? 2. Ali verjamete, da obstaja iz oktobra 1942 napisano tajno povelje Edvarda Kardelja, prvega človeka Komunistične partije Slovenije, takratnemu poveljniku partjzanskih enot Slovenije, v katerem piše: »Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, in-telektualce itd. ter zlasti kulake in kulaške sinove.«? 3. Če boste izvoljeni za predsednika Republike Slovenije, ali boste kot »oče vseh Slovencev in državljanov republike« iz spoštovanja do drugače mislečih kdaj postali ob Lipi sprave s spominom na čase, ko se je častilo ljudske množice, pri tem pa se je človeka ponižalo v tla? Pa še eno vprašanje, ki so ga sprožili študentje Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, pa nanj še nihče ni odgovoril: 4. Ali je primerno, da slovenska največja prosvetna in znanstvena ustanova, Univerza v Ljubljani, nosi ime Edvarda Kardelja? Spoštovani tovariš dr. Jože Pučnik! Tudi Vam postavljam ista vprašanja s prošnjo, da nanje javno odgovorite, s tem, da sem prvo, ob upoštevanju Vašega že znanega stališča oblikoval drugače kot spoš^ovanemu tovarišu Milanu Kučanu in glasi: Iz katerih razlogov podpirate spravo in njen simbol na Ijubljanskih Žalah? Za prepričljive odgovore še pred drugim krogom volitev na vsa 4 vprašanja Vama bo veliko število volilcev hvaležnih. Kranj, 11.4.1990 Stanislav Klep Cesta St. Žagarja 1, Kranj ^J&O&sftuOte IZJAVA OD ODSTOPIH DELA PREDSEDSTVA UK ZSMS LJUBLJANA ali ODSTOPILISO NAPAČNI... Ce se kdo še spomni lanskoletne marčevske UK aferice »dveh list«, ki sem jo zakuhala prav jaz, se bo spomnil tudi moje utemeljitve, zakaj sem želela kan-didirati s svojo listo. Najbolj me je skrbelo prav to, kar se je dandanes uresničilo. To je, da je predsedstvo veliko svoje energije posvečalo stvarem, ki se neposredno ne tičejo študentov. Zakaj pravim veliko svoje energije in ne vse? Najprej je treba povedati, da je veliko članov P UK ZSMS Ljubljana delalo na reševanju študentske problematike - o tem, koliko so bili pri tem uspešni in koliko so poskrbeli za to, da bi se o njihovem delu sploh slišalo, naj presodi kdo drug. Vseeno pa menim, da njihovega dela ne gre zanemariti. Zato tudi razumem, zakaj so se tik pred zdajci utrudili in odstopili, saj sem bila sama lani pred isto odločitvijo, namreč ali oditi in odstopiti od svoje zamisli o tem, kakšna naj bo študentska organizacija, ali pa kljub vseiViu vztrajati in znotraj predsedstva uresničevati svoje ideje. Odločila sem se za drugo možnost in ves mandat nekako osamljeno opozarjala na politikantske igrice, ki so se vrtele okrog P UK ZSMS Ljubljana. Pri tem nisem bila kdovekako uspešna, saj se je predsedstvo vedno »pustilo prepričati«. Tudi to sem razumela, saj ko sem sama pred približno dvema letoma prvič »uletela« v P UK ZSMS, tudi nisem vedela, za kaj gre in sem se nekaj časa »pustila prepričevati«. To je pač žalostna usoda vseh tistih, ki nekako naivno »uletijo« in nič hudega sluteč pos-tanejo izvrševalci in zagovorniki neke določene politike. Lani sem se zavedala, v kakšno pred-sedstvo vstopam, in ker menim, da je to predsedstvo kljub vsemu, predvsem pa tudi z mojo pomočjo, naredilo dosti pozitivnih stvari za študente, ostajam njegov član. Menim, da je odstopil ravno tisti del pred-sedstva, ki bi ntoral vztrajati. Odstop je namreč tudi znamenje nemoči, še posebej pa je nesmiselen tik pred koncem mandata, najsi gre tukaj za politično držo ali pa za kaj drugega. Natalija Gorščak JOZE PUCNIK je pravi slovenski lik, slovenski značaj in v tem času najbolj resnična slovenska misel,tisli pravi človek, ki bi mogel slovenski narod povesti v samostoj-nost in prvo novodobno slovensko državo. Revanšizem, ki so mu ga politični nasprot-niki podtaknili in tako zmedli ljudi, pa izžareva predvsem iz številnih pisem Ivana Žajdele. Lojze Stanič, Mozelj K »Strašnim zločinom med vojno« (št. 1, 2,3, 4, 5) Ponovno se človek čudi, da uredništvo že drugič objavlja anonimni dopis s podpisom BE-GA, s katerim je omogočeno zahrblno in neodgovorno napadanje mene. V kolikor vem, vsa uredništva (zlasti še s takimi nesramnostmi) od dopisnikov zahtevajo podpise s celim nas-lovom. Zato BE-GU navajam, da so zapisi v 7D o »Na smrt obsojeni je spregovoril« izhajali z začetkom 27. 12. 1989, nato pa 3. 1. 1990 (2), kjer je napad name na strani 17 (v okvirju), nato 10.1., 17. l.itd.,zadnjipa(13)21.3.1990,kjer je spet napad name. Sicer pa BE-GA to dobro ve in se pri vsem samo spreneveda, čeprav sem precej napisal v Tribuni št. 4. Zato je odveč govoričiti o »porušenju konstrukta« ali o »ponarejanju«. Zanimivo pa je nekaj drugega. Ivo Ivačič mi namreč v 7D, št. 11, 14. marca, str. 11, med drugim servira tudi tole: »Morda bo ta izpopolnjena verzija, povzeta iz knjige Zapisnik, Ivana Jana oziroma Dona, avtorja kronike Kokrškega odreda, bolj zadovoljila...«, kar je seveda samo nov, nizek udarec. Natanko to lahko preberemo tudi v zadnji številki Tribune (5) str. 2 izpod umazanega peresa BE-GA, saj je zapisano (ponavljam): »Morda bo ta izpopolnjena verzija, povzeta iz knjige Zapisnik, Ivana Jana, oziroma Dona, avtorja kronike Kokrškega odreda, bolj zadovoljila...« Tudi za črko ni razlike! Kdo je potem kdo? Še to: naj ta »diskriminirani« iz moje zgodovine lepo naknadno pošlje uredništvu Tribune poln naslov, kot to delajo vsi drugi. Anonimke v življenju še nisem napisal, dasiravno si nekateri dovolijo tudi te vrste sumničenja. In čeprav vse tisto, kar sem napisal včasih, ni ravno biser, vse vselej podpišem. Z BE-GO pa ne mislim imeti več opravka. Razen, če bom natanko vedel, kdo je - in bo podpisan s polnim naslovom. Ivan Jan, Kranj Wir^& VINKO LEVSTIK Gospod VINKO LEVSTIK. Ali celo Levstek, kot soga ze hoteli preimenovati. Kdo se skriva za tem imenom, ki so mu od vojne sem podtikali od vojnih zločinov do sodelovanja z UDB-o in bog vedi s kom. Človek, ki ga je diskreditiral komunizem in izigrala slovenska alternativa v poosebljeni obliki Igorja Bavčarja in Janeza Janše. Svojo vojaško kariero je začel kot partizan in končal kot domobranec. S spektakularnim begom z vlaka, kije peljal z Vetrinja vrnjene domobrance v Kočevski rog in druga morišča, sije rešil glavo. Emigriral je v Italijo, delal za CIO in postal uspešen poslovnež in lastnik večhotelov. Clovek, s katerim bi bilo komuniciranje pred desetimi leti lahko usodno, kot je bilo usodno za marsikoga komuniciranje s predstavniki slovenske politične emigracije ali SPE, kije v komunističnem žargonu do nedavna služila kot psovka. Bliža se cas, ko bodo on in njegovi soborci rehabilitirani lahko prišli umreti v domovino. Po skoraj pol stoletja podtikanj, na katera niso mogli niti odgovarjati, njihova literatura pa je služila celo kot obremenilno gradivo na sodišču. Kotfizično najbližji in s tem TRIBUNI najdostopnejsi, je odgovarjal na naša vpmšanja. PRIBUNA: Gospod Levstik, prišel sem v iorico z namenom, da bi naredil z vami inter- jyju. Prosim vas, če za začetek poveste kaj iz taše mladosti. h LEVSTIK: Nekoč pred vojno je župnik Crumpestar pri Sv. Gregorju nad Sodražico po |;ončani sveli maši molil zahvalno molitev, med atero je izrazil prošnjo »ODREŠENIK SVETA 1} RUSIJO«. Kot mladeniču so mi te besede febudile veliko zanimanje o dogajanju v komunis- |ični Sovjetski zvezi. Z zanimanjem sem začel ebirati članke v Slovencu, Jutru in Slovenskem amu. Ob teh poročilih sem dobil o komunizmu v povjetski zvezi kar solidno predstavo in že takrat sm postal protikomunist. Koje potekala v Španiji jjržavljanska vojna, sem se zaradi tega tudi pos- Bvil na stran belih. anes lahko rečem, da je naš tisk pred 2. svetovno ojno še premalo ostro obveščal naš narod o tem, aj se dogaja v S talinovi Sovjetski zvezi, pa čeprav * že to, kar je bilo, povsem dovolj, da smo vedeli, &j komunizem je. Še bolj pa so to vedeli naši ftunisti, ki so hodili tja na politična šolanja, endar so previdno molčali. Če bi resnico o italinovem komunizmu povedali drugim gomunistom, bi jih 50 % izgubili, kot je ob svoji rfO- letnici pred tremi leti izjavil v intervjuju slovenski Tito« Ivan Maček-Matija. Še več, ftomunisti so takrat na veliko govorili, da je vse to, ¦ar v časopisju piše o Stalinovi strahovladi, le Ifarška propaganda«. ¦pRlBUNA: Prinesel sem nekatere članke iz Jasopisne dokumentacije. Če česa nimate, vam VUstim. To je vse, kar itnajo o vas. W- LEVSTIK: To, kar je o meni izšlo v tisku, je pialenkost. Vse hranim tudi sam, ker mi bo služilo, Tto bom pisal spomine. Najzanimivejše pa bi bilo Psto gradivo, ki ga ima o meni bivša UDBA, Jfcdanja SDV, z goro nepreverjenih informacij o P*eni. Iz tega arhiva so lahko črpali le izbranci, kot •a primer Jože Vidic za svojo knjigo »Po sledovih plSPvp Čme roke, novinarji pri Ijubljanski televiziji, Ijubljanskem Dnevniku, NedeJjskem dnevniku \n Dolenjskem lisiu. Ko sem nekoč proti enemu od teh novinarjev (gre za Jožeta Primca iz Dolenjskega Hsta) vložil tožbo, se je preko svojega odvetnika lepo izmazal z izgovorom, da je infor-macije o meni dobil na sekretariatu za notranje zadeve, češ, ložite njih. Sekretariata za notranje zadeve pa se seveda nc da tožiti. In to naj bi bila demokracija? TRIBUNA: V Sloveniji so vam v zvezi z vašim domobranstvom podtikali inariskaj, med drugim tudi vašo prošnjo za povišanje čina, ki ste jo podkrepili s hvalo, da ste lastoročno ubili sedem partizanov. V. LEVSTIK: Dobro se spominjam. Bili sta dve prošnji. Eno je napisal kurat Križaj, drugo pa ne vem natančno - ali poveljnik Buda. Vsak mlad človek je ambiciozen in tudi jaz sem si želel višji čin, za kar pa so bila potrebna priporočila, ki pa zmeraj niso merodajna. In ta priporočila so mi pisali drugi. TRIBUNA: Torej Levstek ali Levstik? V. LEVSTIK: Kebetu sem poslal celo rojstni list, ki mi ga je poslal župnik v emigracijo. Na njem jasno piše: Vinko Levstik, oče Levstik. TRIBUNA: Gospod Levstik, v zadnjem času ste oseba, o kateri se v zvezi s slovensko politično emigracijo (SPE) največ govori in ste za nas v Sloveniji najvidnejši predstavnik SPE. Res ste fizično najbližji Sloveniji, vendar od kod ta vaša pomembnost? Med vojno niste bili Na Sekretariatu m notranje zadeve Republike Slovenije smo povprašali, kaj bi storili, če bi gospocl Vinko Levsiik prišel v domovino. Dobili smo sledeč odgovor: »Kakor vsako drugo osebo, ki jo bremenijo vojni ziočini, bi tudi Vinka Levstika iiroČili pristojnemu sodišcu.« Tako torej RSNZ. kakšen visok politik ali višji oficir, pa vendar je vsa ta leta po vojni, še posebej v zadnjem času, ta vaša pomembnost zelo narasla. Kako bi vi sami to pojasnili? V. LEVSTIK: Po vsem tem, kar sem naredil proti komunizmu, se mi to zdi normalno. V svoje delo seveda nikoli nisem vključeval kakšnega anah-ronističnega pritikomunizma, ampak sem skušal biti vedno tudi do komunistov realen. Vse od leta 1965 sem se zavzemal za dialog in narodno spravo. Takrat sem napisal tudi brošurico »Tri odprta pisma k narodni spravi«. Od nekoga sem celo izvedel, da so na zaprtih sejah CK ZKS govorili: »Celo nekaj komunistov in mladih je nasedlo Levstiku«. Nasploh pa sta me v tej moji pokončni drži proti komunizmu in sistemu v domovini vodili dve obljubi. Prva. Ko sem bil 29. maja 1945 vrnjen iz Vetrinja preko Pliberka v Slovenijo v sklopi II. polka slovenskega domobranstva (okoli 2300 domobrancev in 400 civilistov) in ko sem videl te domobrance na poti v smrt, je to bilo tisto tragično dejanje, ki se je vame doživJjenjsko vgrizlo in me spremlja še danes. Moram povedati, da sem poskusil vse, da bi se takrat večina vrnjenih rcšila. Poveljniku polka (ki še živi) sem predlagal, da bi v primernem trenutku, ko bomo šli skozi Hudo luknjo pri Velen-ju proti Celju, naredili udar na partizanske spremljevalce, ki jih je bilo takrat zelo malo. Moj predlog je poveljnik polka sprejel. Dodal sem še razpoznavni znak »Marko --Maribor«. Vendar pa so imeli častniki s seboj žcne in otroke, tako da so la moj predlog oficirji zavmili, češ da bi se nato partizani maščevali nad zaročenkami, ženami in otroki. Na žalost se je kasneje izkazalo, da so žcnske in otroke vseeno pobili. Povcljnik pa mi je vseeno rckel: »Levstik, jaz sc bom držal tcbe, kcr vem, da ti bo pobeg uspel«. To se je tudi zgodilo, vendama znak »Zdaj!«. Od štirih, ki smo se takrat v Hudi luknji pognali v beg, trijc še živimo (za četrtega ne vem, kako je končal). Naj še povem, da so me nekateri vojaki domobranci že prej nagovarjali, naj pobegnem, da bom tako lahko priča, kako so odhajali v smrt. Obljubil sem, da bom, če preživim, pričal vsemu svctu, kako so umirali slovenski domobranci, da jih nikoli ne bom pozabil, da jim bom ostal zvesl ler nadaljeval boj za osvoboditev slovenske domovine, dokler nc bo svobodna. Tega sem se držal vse do danes, pa čeprav nisem toliko žrtvoval kot oni, ki so umrli za njo. Prav danes vidim, da njihova žrtev ni bila zaman, saj so tudi oni s svojo zamolčano prisotnostjo tista gonilna sila, ki žene Ijudi v domovini v svobodo. Sam sem njihov boj nadaljeval, pri čcmer sem velikokrat izpostavljal svoje življenje (tudi pred leti, ko sem se preselil sem na mejo v Gorico), čas in denar. V času tega mojega angažiranja za svobodno domovino sem dobil precej anonimnih grozilnih pozivov, pa tudi poskus ugrabilve v Gorici, ko sem še delal za Američane. In druga obljuba, ki se nanaša na moje hrepenenje po domovini. Kaj pomeni domovina, se zave samo tisti, ki jo izgubi. Taka usoda je doletela mene in vso politično emigracijo po svetu, kamor smo morali bežati za ccno svojega lastnega preživetja. Težko je že tistcmu človeku, ki gre samo za nekaj let v tujino, da bi izboljšal svoj življenjski stand-ard. Toda on vsaj ve, da se lahko vrne, kadarkoli to želi. Povsem drugače pa je s politično emigracijo, ki ni imela vseh teh 45 let nobenega zagotovila, da bo pred smrtjo sploh še kdaj videla svojo domovino. Menda je jasno, da smo zato mi politični emigranti narodno bolj zavedni in bolj Ijubimo domovino, kot oni doma. Ce to koga moti, nam naj pač oprosti. To veliko ljubezen do slovenskega naroda in do domovine pa smo prenesli tudi na naše otroke, ki se z vso odgovor-nostjo zavedajo tega poslanstva. Še posebej to velja za našo mladino v Argentini. Ko sem se ob obisku v Buenos Airesu jeseni 1988 srečal z okrog 150 clijaki slovenske gimnazije, sem doživljal neverjeten fenomen »tretje Slovenije«. Po vsem tem, kar sem takrat doživel, sem lahko nato na slovenskem radiu v Buenos Airesu, ki ga vodi gospod Čuk, samo še vzkliknil: »Vrnil sem se v mojo Slovenijo, pa čeprav je to tretja Slovenija«. TRIBUNA: Kakšno je bilo vaše narodno politično delo, da so vam »zdrave sile« v Sloveniji tako zamerile in vas nizkotno, lahko rečem, zelo nizko napadale? iriiervju V. LEVSTIK: Kot ambasador Slovenskega narodnega odbora (poliličnega predstavništva slovenske politične emigracije), katerega predsed-nik je gospod Rudolf Smersu, sem se tega pos-lanstva vedno odgovorno zavedal. Bil sem komunistični sovražnik, ki je preživel njihove pokole. Če so hoteli ves ta čas čimbolj uspešno zakrivati svojc zločine, so morali malati drugc v čimboij črni podobi. To je v praksi tudi bistvo komum/.ma. Scm sem se kotdomobranec (najprej pri panizanih, ko pa sem spoznal njihov pravi obraz, o čeitier sein pisal v Tribuni lansko jesen, sem od njih pobegnil) boril za svoj dom, življenja ljudi, med kalcrimi scm živcl. Revolucija, ki so jo začeli komunisti leta 1941, ter vse, kar je iz te revolucije izhajalo, bo še dolgo dušilo svobodo Slovencev. Ddkler nc bodo prišle na dan vse res-nice, tudi svobode ne bo. TRIBUNA: Gospod Levstik, želel bi, tla bi mi pojasnifi, kakšnodeloje to vaše poslanstvo? In, ali ste res tajni agent SPE, konkretno Slovenskega narodnega odbora? V. LEVSTIK: Ta vest o tajnem agenlu jc bila posrcdovana iz Eitlove hišc. Pa ne le ta! Trdil je namreč, da so njcgovi agentje, potem ko so me nekaj časa dr/ali pod kontrolo, odkrili, da dclam za raznc inlbrmaiivnc službe. Enla sem seveda lakoj pozval v časopisu Dclo, da to dokažc, ker v nasprotncm lažc slovcnski vladi, skupščini in sploh slovenskemu narodu. Toda glej, njegovi agentje niso odkrili »ludi« lcga, da scm predsednik zvcze hotclirjov goriške pokrajine, član upravnega odbora goriškc uirisličnc uslanove, član uprav-ncga odbora ASCOM - zvczc goriških irgovccv, da scm v upravncm odboru mcdnarodnc zvczc vitczov lurizma lcr povcrjcnik tc zvczc za Fur-lanijo Julijsko krajino, Koroško in Slovcnijo, da nosim naslov »Gran Cavalicredcl Turismo«, in da sem lasinik liolela Palacc Holcl v Gorici. Pa iudi v Rimu bo prišlo do skorajšnjcga odprtja slovcnskcga hoicla Emona. Vsega lcga Erilovi agenljc niso odkrili, pač pa lc listo, čcsar ni. Moje dclo za SNO oziroma SPE nasploh pa je bilo do scdaj osrcdoiočcno prcdvsem na dr. IJrbanca v ToroiUu, ki jc lajnik SNO in clo scclaj žc pokoj-ncga dr. Cirila Žebota. To, kar bi morala dclali Slovcnska izseljcnska matica, ki jc bila prav do ncdavncga podaljšana voka UDBE, sem moral delali jaz. Kupoval scm vsc važnejše revije in dnevnikc, izbiral važnejše člankc, Ibtokopiral ler nalo hitro pošiljal po letalski pošti oclgovomim v SPE. Vcčkral sem pisal tudi poročila oclejanskem slanju v Sloveniji in Jugoslaviji, ki scm jih nalo po tclcxu in faxu pošiljal Svobodni Sloveniji. Na ta način scm hotcl omogočiti, da bo SNO objcktivno in hitro infonniran o slanju v domovini, primerno postopal tcr tako indircktno pomagal opoziciji v Sloveniji. Skratka, niscm žclcl, da bi sc SPE očitalo, da se jc zanjo vlak uslavil leta 1945. Ob svojih obiskih v Toronlu, Clevelandu, VVashingtonu in Buenos Airesu sem jim dokazoval in jih prepričcval, kakšen naj bo njihov odnos do domovine. Poudarjal scm, naj pišejo v tisk, ki ga izdajamo po svetu, čiinveč o Sloveniji, lako da bodo lahko mladi brali, kaj se je med vojno in po vojni lam dogajalo in da ne bodo podvrženi samo komunistični indoktrinaciji. TRIBUNA: Zanima me, kako ste literaturo spravljali v domovino? V. LEVSTIK: Zacnkrat vam tcga nc morem v celoti razkriti. Zato nc, kcr nad nami vsemi šc vcdno visi Ertlova policija, ki je podrejcna Bcogradu. Lahko pa povem, da jc bilo ogromno liska SPE prcpcljancga v Ljubljano. Največ in najbolj korismo pa je iz njega črpal ler z njim razpolagal gospod Ivo Žajdela. TRIBUNA: Ko sva že pri Ertlu. Vas so obtoževali sodelovanja z več obveščevalnimi službami, od CIE clo UDBE. Kako lahko pojas-nite te vaše aktivnosti? V. LEVSTIK: Ko sc jc začelo pisati o tem, scm sprva nameraval podati cclo rcscn odgovor. A jc bilo vsc skupaj tako absurdno, da rcsncga odgovora nc bi prcnesli. Zato sem tudi izjavil, naj mc En! čria s plačilncga scznama, naj la dcnar raje pošljc Bavčarjcvcmu oclboru, kermeni doliodki od CIE in liolcla, ki ga imam v Gorici, v ccloli zadoščajo. Siccr pa sein imcl vcč koniaklov z jugoslovansko U DBO, loda povscm druge naravc. Pred nckaj dcseilctji so ine namrcč posku.šali v Gorici ugrabili in prepeljati v domovino. Ugrabitev je organiziral Zorko Ščuka, ki se mi je kasncje prišcl cclo opravičit in mi povedal, na kakšcn način so hotcli lo stoiiii. On mi jc ludi povcdal, s kakšnim ilcgalnim imenom dclam za CIO. Tega nikdar nisem prikrival. Delal sein za Amcriško infonnalivno službo, loda odkar scm postal hotclir, za kaj lakcga nimam niti časa nili za Amcričanc. To ni vcč zanimivo. Trditev, da sem dclal za UDBO pa jc do skrajnosii absurdna. Ko jim jc spodletcla ugrabilcv v Gorici, so poslali svojcga agcnta v Gorico, ki sc jc prcdal karabin-jcrjcm in jim v zaslišanju omenil nckega Levstika, ki dcla za UDBO. Mcnc so nato Halijani aretirali in šclc s pomočjo inojcga ameriškega poveljnika smo Iialijanom uspeli razkriii prcvaro. TRIBUNA: Kaj so bile vaše konkretne naloge, ki ste.jih opravJjaJi za CIO? V. LE VSTIK: Kot veste, je bilo 1946. leta tik pred spopadom med Jugoslavijo in zavczniki, ki so se že pripravljali na to, da gredo skozi Ljubljanskaj vrata v Zagreb in potem na Dunaj. Zato smo zbirali | informacije o gospodarstvu, zaplembah privat-nega imetja, postopanju s prebivalstvoni,] političnih procesih in seveda o vojski. Te infor-j macije so Američani preproslo poirebovali, če bij se odločili vkorakati v Jugoslavijo. Jaz sem bil! primeren za to dejavnost, kcr scm imel kontaktc z znanci iz domovinc, Amcričani pa v tako kratkem času v sami Jugoslaviji še niso uspeli vzpostaviti obveščevalne službe. TRIBUNA: Od kdaj do kdaj ste pravzaprav delali za CIO, kdaj ste nehali in kako se to neha? V. LEVSTIK: Delal scm v dvch presledkih. Prvič kmalu po tem, ko so lcta 1946 scstrelili nad Koprivnikom dva ameriška letala. Nakar sem ponovno delal za njih na začetku petdesetih let, v času sestankaTita s Hruščevom na Krimu. Moj šef jc bil nck češki major, ki je imel ženo Slo\\:nko. Bil sem mlad in delo mc je pač privlačilo. Od lcta 1954pa nimam, razen oscbnih kontaktov, s tistimi, s kalerimi sem skupaj delal, nobcnih stikov s CIO. Skratka, zaradi tega me niso ustrclili, ugrabiti pa mc ludi niso uspcli. Poskusili pa so me ncviralizirati lako, da me v očeh politične emigracije prikažcjo kot sodelavca UDBE. TRIBUNA: Ali nam lahko zaupate, kako ste spoznali Iva Žajdelo? V. LEVSTIK: Konec maja 1988 so me obiskali tu v Gorici trije slovenski izobraženci. Z nekaterimi sem se spoznal že prej. Med njimi je bil tudi Ivo Žajdela. Takoj sem ga vprašal, če je on tisti Žajdela, ki jc v Delu prvi branil škofa Rožmana, potem ko ga je Ivan Jan tako nizko napadal. Seveda je bil on. Takrat sem ga zelo diskreino povabil, če mc lahko čimprcj ponovno OZADJE UUBUANSKEGA PROCESA Težave z Vinkom Levstikom, hoteliric z njim se ni srečal samo /*"*-druee osebe. k< - — ali prijateli infervju obišče v Gorici. Nato sem mu začel izročati ludi emjgranlski lisk, ki ga je zelo uspešno uporabljal. Naj povem še, da me je ob icni našem sodelovanju biloše najbolj strah takrat, ko sem poslal lani junija v Ljubljano venec, ki so ga vetrinjskim žitvam v spomin položili ob lipo sprave. TRIBUNA: Kaj je konkretno Ivo Žajdela naredil v zvezi SPE? V. LEVSTIK: Žajdela sc odlikuje po konkrct-nosti, tako pri pisanju kot pri dclu. Včasih se mi jc res zdel malo preradikalen, potcm pa sem prišel do zaključka, da jc lc potrebno reči bobu bob. Mjegovo najuspešnejše dclo pa je bilo brcz vsakega dvoma detabuizacija SPE. Najprej jc začel z anketoo SPE med vidncjšimi ljudmi doma in po svetu, ki je nato izsla v Mladini. Nadaljcval je z raznimi zapisi ter spodbujal sami urcdnišivi Mladine in Tribune, da sta se lolili tega fenomena na več konkretnih primerih. V relativno kratkem času se je o SPE v domovini začelo pisati povsem drugače, kot pa vseli 40 Iet prej. Brcz težav seveda ni šlo, saj se je Slovenija prav v lem času otresala diktaturc (četverica), zaradi česar jc marsikdo kar pošteno mcšal širene (v nekem specifičnem paranoidncm trcnutku celo Bavčar in Zavrl z Mladinc). TRIBUNA: Kakšno je vaše gledanje na narod-no spravo? V.LEVSTIK: Narodna sprava je nujnost! Toda s kom? Komunisiov ni več, ker so se preoblekli. Z narodom pa nismo skregani. Sintagma »narodni izdajalci« je namreč iz železnega propagandnega arzenala koniunistov. Kot sem že prcj rekel, zato, da bi lažje zakrili svojo izdajo in mučenja slovenskaga naroda. Narod jc doma po vojni še bolj trpel, kot pa mi v tujini. Danes »zdrave sile« doma sicer spet precej begajo ljudi z nekakšnim »revanšizmom«. Čc sem lahko malo ciničcn, naj povem, da jini tega veselja ne bomo naredili. Nasprolno, žclimo jim čimdaljše življenje. Ljudje cioma dobro veclo. da so komunisti v Sloveniji začeli in nehali z ubijanjem. Nehali na debelo v Kočevskem Rogu, Teharjih, Škofji Loki in tlrugod po Sloveniji, ko so brez vsakega sojenja pobili okoli 12.000 domobrancev ter njihovih svojcev (žena in otrok). Gre res za vrhunec njihovega hudodelslva, kajti lo je bilo storjeno po vojni in z vojnimi ujetniki, ki pa jih niso nili oni uJeli, pač pa smo se predali Angležem, ki so nas nato s prevaro predali. TRIBUNA: Ko že govoriva o vrnjenih domobrancih in civilistih iz Vetrinja iz aJigleške zasedbene cone in potem o Iik-vidacijah v komunistični Sloveniji brez vsake sodbe, me zaninia vaše mnenje o tem, zakaj so se partizani tako maščevali nad domobranci, Predvsem pa nad otroki in ženskami? Kje so vzroki za to in zakaj se jim ni sodilo? V. LEVSTIK: Za najbolj konkreten odgovor na 10 vprašanje bi se seveda morali obrniti na glavno & živečo pričo Ivana Mačka- Matijo, ki je takrat kot šef slovenske OZNE operativno voclil ta llaJ\'ečji radomor v zgodovini slovenskega naroda. az lahko samo ugibam. Mislim pa, da je to ses-avni del revolucije, ki so jo komunisti začeli že Jeseni 1941, v času, ko je bil slovenski narod 8>"ožen na življenje in smrt od zunanjega okUpatorja, končati pa so jo morali prav te dni. 50 let so lorej Slovenci trpeli pod komimizmom! Vcs čas vojne so koinunisti z močno propagando iz-vajali krvavo rcvolucijo pod krinko »narodnoos-vobodilnc vojnc« in »osvobodilnc 1'rontc«. Spomladi in poieti 1942 se je njihova levolucija na Dolenjskem in Notranjskem sprevrgia v brutalnc umorc cclih družin ter s krutim sektašenjem znoiraj lasinih vrst (komunisti proti kristjanom oz. nasploh proti nekomunistom). Seveda se niso ozhali na prave zaslopnike slovcnskoga naroda. ki so bili izbrani na svobod-n ih voiiivali. Predstavniki treh demokraiičnih strank. so leui 194} ugotovili, da šc ne začnejo z napadunjcm okupatorja, ker je še premoč&n na vsch frontah. Hoteli so namreč preprečiii žrtve medcivilnim prebivalstvom. Vendarsosepojavili komunisti, ki pa so nastopili z morilsko parolo »Žrtve morajo biti!«. Z žrtvatni se jc končalo koirmj deset let pozneje z dachauskimi procesi in Golim otokom. Ko m nas ob predaji iz Avstrije sprejeli partizani, so nam govorili, da nas bodo poslali na Kočevsko, kjer bomo obnavljali vasi, ki so jih v začetku okupacije zapustili Kočevski Nemci Spominjam se, kako se je v Slovenj Gradcu poveljnik II. polka, Maks Kunstelj, vrnil s partizanskega poveljstva, kjer so mu zabičali, da bo odgovarja! s svojim življenjem, če ne ba naredil seznama vseh vmjenih. In ko jih je vprašal, kaj bodo z nami, jc odgovoril, da gremo na KoČevsko. Ko nam je prenašal te vesti, sem videl, da Je v to prepričan. Takrat sem mu očital naivnost in da komunistov še ne pozna tako kot jaz, ki sem jih kot partizan dodobra spoznal - in je brezkompromisno zastopal prednost hroelskih varnostnih interesov pred pravico Palestincev do samoodločbe. Objavljamo del Scharonovega intervjuja v zahod-mnemškem Spiegtu. i Gospod Scharon, vašodstopspotožqja ministmje w mnoge pomenil radost: tako za premierja Schamirja kot za vodjo PJLO-ja Amfattu Amfriški predsednik Bush ceto meni, daje sedaj odpravljena velika avim napoti k miru na Blitnjem vzhodu* Ste to hoteli doseči s svojim Scharm: Oaje Amfat srečmje razumljivo. Verjame, da bo izraelska vlada sedaj pristala na še večje koncesije. Z menoj m ne bi bilo tako enostavno. Vam rtakcije v ZDA ne povzročqjo nobenih skrbi? Scharon: Presnečm sem, ker se velika ameriška demokmcija tako tiesramna vtika v notmnjč m&tve neke druge demokratične državet mmmčhraeki,SpraŠHjemse,aHAmeriČ&mstemnettp0rabljaj se bodo odpovedali sodetovanju z m&rHci k?LO-ja. .; ¦ ,-:¦¦=. ,, V ;•¦¦¦. Vy' ¦. ¦' .... ;¦¦ :-¦:¦ K R I S T U S O V E S O L Z E Kakšne koncesije vmdar? V svetu malokdo resno vtrjame, da si minisirskipredsednik Schamirsptoh Leti mirovnihpogajanjsPatestin' cL Scharon: Od časov Davida Ben-Guriona je vsaka izraetska vlada hotda mir, nihče siga ne ieli bolj kotmiJudje. Tudisedanja vladapravi, da hoče mh\ Toda s svojo politiko ga ne bo dosegla. Prav nasprotno, vodila bo v še večjepretivanje krvi. Mirje lahko le, čepopustijo napetosti p0 Judi in Arabci. Ampak tega zagotovo ni mogoče doscči s J&fojmenovanimi pogajanji v Kairu, Washingtomt ali kje drttgje. ^^Hpicr gotovo ne tako, da tzrael nu zasedenih področjih zavira 1,5 BPPIo v Pulestincev. MElšftaron: Govorite o zatiranju, Naša naloga kct demakratične države K da na wh področjih skrtnmo za red in mir. Mendaja m verfamete, da ¦Ptto brez ukrepanju opajovali, kako teroristi PLO-ja izvajajo svoje Mp1*0 boste odpravili napetosti, če ne s p&litičnimi pogajanji, ki vodijo mfc8tvwnazasedenihpodr&čjih? ^mčharon: Prav vi v ZR NemČiji ste doživeli, kaj pomeni. če padujo ¦pfcv/. Zakaj ne bi tudi tukaj podrli iidov vzdolirekeJardan? Idajmkoj! mtaei »aj takoj zdaj odpre svoje meje proti Jordaniji, edini obstoječi Mpestinski drfavi - stotisoči bi naenkrat dobili možnost, da obiŠčejo svoje m&odttike uiipa bi enostavno šli tjasamo na dopmt. Zagotavijam, da bi Wtetjna področjih v najkrajšemčosu pojenjali. nastanku v glavnem Judje iz čisto praktičnih raz-logov, ker so jim prepovedali ukvarjanje z vsemi drugimi dejavnostmi. (Finančni ministri na habsburškem dvoru so bili Judje.) Ko se je nezadovoljstvo zaradi oderuških obresti ob koncu 19. stoletja okrepilo, Judje niso bili več večinski zastopniki finančnega kapitala, antisemitizem pa je kljub temu iskal svoj raison d'etre. Danes je v Sloveniji treba preprečiti, da bi komunisti prestopili prag med krivci in žrtvami. Svoj posebni status so zagotavljali z metodami po načelu »pro-contra«, danes želijo postati žrtve. S tem bi bile uresničene parole o revanšizmu, ki sodijo v isto kategorijo kot nekoč izjave o »desnem in levem odklonu«, »pojavih klerikalizma«, »anarholiberalizma«, o nasprotnikih »družbenega položaja žensk« itn., da bi upravičili preganjanje političnih nasprotnikov. StalinistiČni um, ki odobrava »pro« in kaznuje »contra«. Kontra revolucija in anti- semitizem sta breziz-razna v primeru, če sta revolucija in semitizem lahko le (družbeni) preobrat oziroma judovstvo. Oboje lahko sodimo po vsebini in načinu in ob-sodimo, če v obeh variantah, »pro« in »contra« ali »anti«, pomenita ogrožanje nedotakljivosti posameznikovega življenja. Revolucija in kontrarevolucija sta obsojanja vredni le in samo tedaj, če pomenita sodno preganjanje in fizično odstranjevanjepolitičnihnasprotnikov.ravnotako kot to velja za semitizem ali antisemitizem. Če v njegovem imenu in tudi z alibijem žrtev iz pretek-losti ubijajo in preganjajo predstavnike pales-tinske manjšine v Izraelu, semitizem mora naleteti na obsodbo. Tudi zato, ker so izganjalci hudiča v boju proti Anlikristu uporabljali satanske metode. V pravem smislu zato nihče ne more biti a priori obtožen in prav tako ne a priori nedolžen zaradi kolektivnih bremen ali zaslug iz zgodovine, temveč zaradi svojih lastnih postopkov. Ubijajo ljudje, ne besede. Velja si zapomniti: »Čuvajte vendar, vi, Jakobovi poglavarji, in vi, sodniki hraelove hiše! Ali ni vaša dolznost poznati pravo?« (PrerokMihej,3,1) MASCH Zakaj se selijo Judje iz Sovjetske zveze? Ni potrebno posebej omenjati, da so bili glavni boljševiški revolucionarji Judje: Purim, Trocki Uritski, Berija, Sverdlov, Džerdzinski, Jagoda, Kurglav, Monzhinski. Glavni protagonisti Stalinovega terorja so bili prav tako Judje. Sep-tembra 1983 je politbiro sovjetske partije iniel takšno sestavo: 1. Jurij Vladimirovič Andropov (pravo ime Lieber-man),Jud,rojen 1914. 2. Dimitrij Fedorovič Ustinov (pravo ime Ulbricht) Jud, rojeii 1908. 3.AndrejAndrejevič Gromiko (pravo ime Katz),Jud, rojen 1909. 4. Viktor Vasiljevič GriSin (pravo iine Griasol), Jucl, rojen 1914. 5. Alcksej Nikokijevič Kosigin, Rus. 6. Fedor Davidovič Kulakov (pravo ime Stein), Jud, rojen 1918. 7. Andrej Pavlovič Kirilenko, Rus, rojen 1906. 8. Dimitrij Stepanovič Poljanski (pravo ime Gendrich),Jud. rojen 1917. 9. Vladimir Vasiljevič Sclierbitsky, Jud, rojen 1918. 10. Avrid Janovič Pelše, Jud, 1918. 11. Aleksander Nikolajevič Šelepin (pravo inie Scheen),Jud, rojen 1918. 12. Peter Domičev, Rus. rojen 1918. 13. Genadij Ivanovič (pravo ime Abraham Arensclien),Jiid, rojen 1910. 14. Mihail Andrejevič Sn.ilov (pravo ime Suess),Jud, rojen 1902. 15. Nikolaj S Patoličev, Jud, rojen 1920. 16. Peter Morovič Mašerov.Jud, rojen 1918. 17. h-an Vasilovič Kapitanov, Rus, rojen 1915. 18. Boris Nikolajevič Ponomarev, Rus, rojen 1905. 19. Miliael Sogejevič Solomonzov (pravo ime Scdzman), Jitcl, rojen 1913. 20. Nikolaj Viktorovič Podgornij, Rus, rojen 1903. 21. Kiril Maserov, Jud. 22. Grigorij V. Romanov, narodnost ni preverjena. 23. GeidarA. Alijev, Jud. Takrat se niste ustarili niti pred deportucijami staršev otrck, ki so se bmnili s kamenjem. Scharon: Deportacije mso prizadele nedolžnih, oni so povzročili grozljiva dejanja. Ne samo nadnami Judti, temveč predvsem n' na najbolj znana (Kočevski Rog, leharje, Košnica, Pohorje, Cmgrob, DEMONTAZA KOMUNIZMA ^^ koraj vsak dan beremo, kako v vzhodnoevropskih kJ državah, kjer so se dopred kratkim vladali komunis-tični režimi, rušijo spomenike komunističnih bogov in odpirajo mnozične grobnice komunističnih žrtev, s čimer na najefektnejši način ponazarjajo, kajje komunizem bil - ter seveda, da ga je potrebno onemogočiti ter potisniti v opozicijo. P A D A J O C I S I M B O L I Kamniška Bistrica) postaviti spominska obeležja (za začetek morda skromne kapelice, v katerih bi lahko svojci prižigali sveče). Dokler se o pobojih samo piše, to ni nič posebncga, potrebno je to komunislično počctjc ponazoriti s fotografijami odpitih grobišč. Besede so cno, fotografijc pa nekaj dosti bolj učinkovitega. Rcs je. da gre za skrajno morbidno početje, vendar, doklcrtega ne opravimo. ljudem ne bomo mogli dovolj prepričljivo povedati, kaj je komunizem počel v tej deželi. Novi slovenski parlament bo moral, kljub trenutno mnogo pomembiiejšim lemam, sprožiti ak-cijo, da Slovenijo čimbolj dezideologiziramo. Zato bo potnebno umakniti večino uiadnili komunis-tičnih insignij ter javnih obelcžij: • iz slovenske zastave odstraniti zvez-. do: • odstranili zvezdo z registrske tablice; • odstraiiiti zvezdo z vseh uradnili šlampiljk terdnigih uradnih znakov; • spremeniti slovcnski grb; • ime Edvarda Kardelja odstraniti iz imena Ijubljanske Univerze, prav tako tudi njegov kip pred njo; • razmisliti o primemosti nekaterih drugih ideoloških spomenikov (npr. Kardeljev na Trgu revolucije ter Kidričev za Cankarjevim domom); • odstraniti grobnico »narodnih herojev« iz parka ob slovenskem parlamentu ter posmrtne ostanke prenesti na nonnalno pokopališče; • sprožiti postopek zapreimenovanje nekaterih ideološko obarvanih uličnih imen; • nemudoma odstraniti vse table »Za tujce prepovedano« (poglejmo samo v Iški Vintgar, na Mokrc, na Krim, da o Kočevskem ne govorim); • odpreti zaprta (prepovedana) območja (Kočevska Reka); • odpreti zaprta Iovska območja (Kočevski Rog); • skrčiti vojaške poligone na razumno niejo (Postojna, Vipava) ter strogo prepovedati vse vojaške vaje v neposredni bližini Postojne; • sprostiti obmejni pas - odstraniti z meje vojsko in kaiavle ter prenehati s popisovanjem tujcev v obmejnih planinskih postojankali; • Velenjčani naj dobro premislijo, ali je Titovo ime še primemo za njihov kraj. Spisek se seveda nadaljnje, navedel sem sanio nekaj primerov, ki so mi ta trenutek prišli namisel. Čaka nas torej odstranjevanje sledov in posledic iz našega bivalnega prostora človeku povsem tuje ideologije - KOMUNIZ-MA. Ivo Žajdela STANE KOS STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM 1941-1945 12. DEL Kurirka, ki je šla prejšnji dan z Iga v Ljubljano, je po svoji sestri sporočila na Zapotok, da je prišla v Ljubljani samo do dr. Šmajda, ne pa do Peterlina. Šmajd ji je odgovoril, da ne more v vojaškem pogledu nič svetovati in da naj odloča Cerkvenik po pos-vetovanju z drugimi. Popoldne sta prišli z Golega na Zapotok dve partizanski kurirki s predlogom, naj se vaške straže pridružijo partizanom. Cerkvenik in drugi oficirji so predlog odklonili, Blatnik pa je bil za to, da bi se s partizani na Golem pogovar-jali. V mraku so se oficirji na Zapotoku zbrali k zadnjemu posvetu. Udeležil se ga je tudi pod-polk. Dežman; z izjavo »Sve to je propalo, vse je izgubljeno,« je širil le pesimizem, sicer pa v pogovor ni posegal. Kerje postajalo komandir-jem vaških straž že ves dan jasno, da je par-tizanski napad na Zapotok od vseh strani možen v kratkem času, so ponovno prepričevali Cerkvenika, da se je treba z Zapotoka umakniti proti Želimlju, od tam pa v Polhograjske Dolomite. Še popoldne se je Cerkvenik temu predlogu upiral, ker je hotel z zavlačevanjem umika rešiti tudi turjaško posadko, sedaj pa je na pritisk vseh četnih komandirjev predlog sprejel. Pridržal si je le pravico, da bo uro odhoda javil kasneje. Okrog 9. ure zvečer je naznanil, da bo umik z Zapotoka ob pol polnoči. Že prej je poslal na Turjak patruljo s poveljem za izpad in umik proti Želimljemu. Patrulja je prišla srečno na grad in se tudi srečno vrnila. Polegpatruljejenesel istopovelje v grad tudi drzen podoficir, neki Bosanec, ki je prav tako prišel srečno v obe smeri. Med 9. in 10. uro zvečer se je prebil s Turjaka na Zapotok z manjšo skupino vaških stražarjev župan Paternost. Povedal je, da je na gradu videl »popolno dezorganizacijo in da je morala pri večini fantov pod ničlo... Okrog gradu ni našel najbolj potrebne straže. Fantje so bili utrujeni, lačni, čeprav so bila skladišča napolnjena z živežem...« Ob Paternostovem prihodu je Cerkvenik sporočil vsem poveljnikom in tudi civilistom čas umika. Na Turjaku je Malovrh vodil vojni posvet z oficirji in nekaterimi civilisti, da bi jih pregovoril za izpad. Sporočil jim je ponovni Cerkvenikov ukaz za umik in pa, da so se protikomunistične enote z Zapotoka umaknile. Nekateri oficirji so bili proti vsakemu izpadu in so zagovarjali mnenje, da je treba čakati na Cesarja in Arka s Peterlinovim odgovorom, nekateri pa so oklevali. To noč so partizani grad docelaobkolili. Ob pol polnoči je dal Cerkvenik izstreliti tri zelene rakete in s tem nakazal smer odhoda z Zapotoka proti Želimljemu, predvsem pa sporočil to, da sedaj z Zapotoka odhajajo. V odgovor so iz gradu izstrelili dve raketi, kot je bilo dogovorjeno. Cerkvenik in drugi so razumeli, da bodo tudi turjaški borci naredili izpad. A to se ni zgodilo... Priča dogodkov v gradu poroča: »... sporočili so nam, da je pritisk na Zapotok tako strašen, da so poveljniki sklenili vse moštvo umakniti proti Ljubljanskemu barju. Odhod bodo naz-nanili z raketami... Okrog 11.30 ponoči smo na zapotoški strani res zagledali tri zelene rakete, kmalu nato pa slišali močne detonacije; menda so razstrelili municijo, katere niso mogli vzeti s seboj... Ko smo videli tri rakete nad Zapotokom, so oficirji od vseh strani zavpili: na utrdbe in bombe v roke!« 5 Vaški stražarji, ki so ostali v Zapotoku -kakšnih 6 ali 7 - so razstrelili municijo v vasi, nato pa dve uri čakali na vrnitev sla, ki je bil približno po 10. uri poslan na Veliki Osolnik s Cerkvenikovim poveljem za umik. Sel je v tisti temni noči to nalogo izvršil. Poveljnik batal-jona je pustil prejšnji dan kakšnih 100 borcev na Osredku. Ti niso ta večer prejeli od njega nobenega navodila za umik. SREDA (15. sept.) Kolona z Zapotoka je bila precej dolga, v njej je bilo mnogo voz z vprego in večje število civilistov. Na zgornjem koncu Želimljega je dobro oborožena zapotoška predhodnica izbranih borcev naletela na večjo partizansko zasedo, ki pa jo je z zvijačo in s hitrim streljan-jem pregnala . Ko se je kmalu zatem zapotoška glavnina pomikala skozi Želimlje, so partizani odprli nanjo ogenj z dveh strani. Hudo streljanje je trajalo več kot pol ure, nato pa počasi pojen-javalo. Večina Planinske brigade, ki je štela kakšnih 700 mož, je prišla do Ljubljanskega barja, ko se je že zdanilo. Na razpotju se je večji del borcev usmeril čez Barje proti Čmi vasi; morali so pri tem pres-kakovati precej široke in globoke jarke ter zaradi njih delati ovinke. Od desne strani so iz Hauptmanc, barjanskega »otoka«, začeli teren-ci streljati s puškami na konec kolone. Ko pa so zapotoški borci spustili proti »otoku« nekaj rafalov, so terenci utihnili. Manjši del s komoro je na razpotju zavil na levo proti Igu in šel nato po Ižanski cesti proti Črni vasi, kjer sta se obe skupini združili. Majhen del borcev z delom komore je pri razpotju zavil na desno proti Škofljici. Tam so jih zajeli terenci. Skupaj z njimi so zajeli tudi večji del komore in protitankovski top. Med zajetimi je bil tudi Blatnik77. Edini, ki se na razpotju ni mogel odločiti, kam bi šel, je bil radiotelegrafist Božnar. Z glavno kolono ni hotel, češ da v bližino Nemcev ne sme. Dobili so gapartizani. Vzeli so mu radijski oddajnik. Kaj se je kasneje z njim zgodilo, ni nikdar nihče zvedel . Prvotni Peterlinov načrt je bil, da bi se v primeru umika vaški stražarji zbrali v Kozlar-jevi gošči na Ljubljanskem barju, od tam pa bi Sli čez Ljubljanico v Dolomite. Kako si je predstavljal prehod čez precej globoko Ljubljanico, je vprašanje. Še vedno ostaja nepojasnjeno, zakaj ni sprednji del zapotoške glavnine pri šoli na barju zavil v Črno vas, saj so se zadnja dva dni na Zapotoku v zvezi z umikom omenjali vedno le Polhograjski Dolomiti. Namesto tega je šel sprednji del čez most na Ižici in se ustavil v bližini cestnega bloka, kjer je že stala nemška straža. K njej so šli najprej stot. Cerkvenik, župnik Škulj in župan Patemost. Želeli sodobiti stik z gen. Rupnikom. Mogoče so že vedeli, da so bili vaški stražarji na Vrhniki, pri Borovnici in Logatcu prisiljeni računati z nemško zasedbo železniške proge Ljubljana-Postojna in da so tamkajšnji poveljniki poiskali stik z Nemci. Kolona 500 do 600 vaških stražarjev in kakŠnih 60 Četnikov je čakala na Ižanski cesti približno dve uri, preden se je premaknila naprej v Ljubljano. Med tem čakanjem je pod-polk. Dežman, sedeč na kupu gramoza pred šolo na barju, rekel: »Svega toga su krivi ovi političari.« Ta stavek je naslednje dni v Ljubljani večkrat ponovil. Nemška straža je zapotoško skupino spustila v Ljubljano, a borci so morali na bloku odložiti orožje, nato so pa odkorakali v staro domobransko kasarno na Poljanski cesti. Župnik Škulj, župan Patemost in še kdo so takoj skušali poiskati stik z gen. Rupnikom, da bi pri Nemcih posredoval za pomoč borcem na Tur-jaku. Rupnik je bil ta dan že v stiku z Nemci. Kaj pa se je dogajalo na Velikem Osolniku in jrjaku? 'oveljnik bataljona na Velikem Osolniku je |sjel Cerkvenikovo povelje za umik, a ga ni Jkoj izvršil, ampak ga je nameraval izpolniti fjutraj ob svitu. Že čez dobre pol ure po prejemu povelja pa je začela napadati Veliki Osolnik Tomšičeva brigada. Večji del borcev se je v temni noči razbežal proti Velikim Laščam, tudi poveljnik se je umaknil, okrog 100 borcev pod vodstvom prejšnjega poveljnika na Sv. Urhu Ivana Habiča pa se je ob cerkvi bojevalo do jutra, ko jim je zmanjkalo municije. Ker zaradi partizanskih strojnic preboj ni bil mogoč, so se vdali. Vse ujete so partizani odgnali v nižje ležečo vas. Navadne borce so vtaknili v svojo V sredo zjutraj so partizanske težke mine turjaški grad skoraj zasule. To je s presledki potem trajalo ves dan. Borci na gradu so odgovarjali z lahkimi in težkimi mitraljezi. »Partizani so padli... in njihove na novo pos-tavljene utrdbe so se rušile druga za drugo«79. Branilci gradu so pač imeli veliko boljši položaj kot napadalci. Žurajevega poveljevanja na Turjaku dejansko ni bilo, še manj Malovrhovega. »...odločali so vsi« , pravi priča. Vsak poveljnik je hotel nekako voditi svojo enoto. Glavno besedo je imel edini rezervni oficir Tone Perne. Ker je imel kot poveljnik bivših dobrepoljskih pos-tojank za seboj največ moštva, je bil za povel-jevanje tudi najbolj pristojen. Vsaj dva oficirja brigado, 24 vidnejših, med njimi Habiča in druge oficirje, je pa okrog poldneva ob cerkvenem zidu s strelom v tilnik svojeročno likvidiral politkomisar Imre. Navzoč je bil tudi komandant Tomšičeve brieade Stane Semič-Daki. Oddelek vaških stražarjev na Osredku je zaradi tega, ker je streljanje na Osolniku prenehalo, domneval, da so tamkajšnji borci poraženi. Ker niso prejeli z Osolnika nobenega navodila, so čakali na osredku. Presenetil jih je napad Tomšičeve brigade. Večji del borcev se je umaknil proti Zapotoku, ker soTnenili, da se je bil tja umanknil bataljon z Osolnika, a so padli med partizane. Precejšnjemu delu borcev se je posrečilo uiti - tudi zato, ker je bilo med partizani veliko novih mobilizirancev in bivših ^aških stražarjev. Nekaj so jih partizani zajeli •n postrelili na Zapotoku in na Golem, druge pi vtaknili v brigado. (Hren, Zabukovec) sta bila za izpad naslednji večer. Toda »Žuraj... je postavil posebno pomnoženo stražo in zapovedal, naj strelja na vsakogar, ki bi hotel iz gradu« '. Proti izpadu so bili posebno Kadunc, Perne, Miklič, brata Rožanc, Žuraj in prof. Petelin. Razen Žuraja so bili vsi inteligentni in razen njega in prof. Petelina člani ali starešine študentskega kluba Straža. Zvečer je bilo v gradu še vedno okoli 700 borcev. Malovrh je večkrat skušal prepričati poveljnike, da bi naredili izpad, a brez uspeh. ČETRTEK (16. sept.) Popivoda je poslal v napad tanke, za njimi pa naj bi jurišali partizani. A tudi ta juriš ni uspel. Zgodaj popoldne so partizani poslali v grad skupino žensk, ki so jih bili pobrali po polju in hišah. Rekli so jim, naj pregovorijo svoje brate in fante, da se predajo. Žene in dekleta so v gradu povedale, kaj so storili partizani s četniki v Grčaricah, in borce prosile, naj z bojem ne odnehajo. V pismu, ki so ga prinesle, je Popivoda od branilcev zahteval, da orožje polože in se pridružijo partizanom, IOOF pa da daje amnestijo »vsem organizatorjem, voditel-jem in aktivistom bele garde«, priložil je tudi tekstopartijskiamnestiji' . Malovrhjebilproti pogajanjem, oficirji pa za. Z delegacijo žena in deklet se je v grad vtihotapil tudi turjaški gostilničar Prajer in trije belkranjski študentje, ki so trdili, da so par-tizanski dezerterji. V nahrbtnikih so prinesli vrvi, s katerimi so kasneje omogočili vstop v grad. Partizanski štab je postavil na glavno cesto nad gradom težji ilalijanski top. Iz njega so izstrelili iri granate, ki so razbile stene novega grajskega predela. V gradu je bilo nekaj ran-jenih. Branilci so odgovorili proti topu s težkim mitraljezom. Ta top se ni več oglasil. Vse hujši pa je postajal ogenj iz drugih, manjših topov. Gradu so se bližali ludi tanki. Topove in tanke so upravljali Italijani. Borci na gradu niso migli topovskih gnezd več razbiti. Grajski zidovi so se začeli podirati. V gradu je nastajala panika. Zvečer so se oficirji ponovno posvetovali. Ugotovili so: zvez z Ljubljano ni; grad je docela obkoljen; partizani imajo mnogo težkega orožja; v gradu je že precej ranjencev; umik z njimi po grajski grapi bi bil nemogoč. Sklenili so, da se bodo bojevali še vso noč in ves nas-lednji dan, potem pa bodo naredili izpad. To so sporočili tudi moštvu. PETEK (17. sept.) Partizani so na grad znova navalili z italijanskimi topovi in tanki. Stene so se rušile, ranjencev in mrtvih je bilo vedno več. A branil-ci so celo udarili iz gradu in vzeli partizanom dva avtomobila in tri strojnice. Borci so pripravljali izpad do večera. Ker so patrulje povedale, da je izpad še možen, je bila večina oficirjev zanj. Temu pa se je uprl oficir Kadunc, češ da grad ne bo nikoli padel in da je izpad nemogoč; Turjak da je treba braniti, »pa četudi postane slovenski Alcazar« . 74Saje,Bigr,601. 75SVO.91. 76 Gl. prav tam, 92. 77 Gl.Vestnik 1963,251-273. 78 O tem tudi ne zapiše ničesar knjiga Velika igra z Dražem Mihajlovičem (Milovan Pejanovič, slovenski prevod, Ljubljana 1982), čeprav omenja v spremni besedi Karlo Forte nekatere Božnarjeve izjave pri zaslišanju. 79SVO, 102. 80 Prav tam, 89. 81Pravtam,91. 82 Gl.pravtam, 102-103. 83 Pravtam,107. iiftiverm Ne vcm, ali scje farsa začela v času, ko jc sta,rejši Bahovec pobiral m snubjj; Štu* %; ^*tom$> yiubijaiwfc& lotoiH&to , } &fo b! danes ta vedel? & % RM$lefct ta zadnji del UK-7evsfe& fsrsks, dostojeu Shsfce-spearove Kamsdije zmešnjav,lfe vedno brca v zadhjih izdihpjffi! Odstopi so se vrstili. Od Nešota do Neve in Novaka, če ni do danes, ko to berete, odstopil še kdo od zadnjih šestih. Velika sedmorica: Drevenšek, Gospodarič, Pečnik, Gorščak, Pajer, Nedog in Drozg. Zadnji trije, roko na srce, ne spadajo v skupino prvih štirih. Sploh zadnja dva, ki sta člana PUK po »dolžnosti« (UZŠO in TRI-BUNA) in bi za odstop morala najprej odstopiti s svojih funkcij, kar seveda ne bi bilo na mestu. Gospod Novak (odg. ur. in v.d.gl.ur. RŠ) za ta kavelj verjetno ni vedel. Namesto njih lahko mirne duše prištejete hladno bradato senco, ki jo na vsakem pomembnejšem koraku na PUK vrže Resnik. »Spletkarjenje in intrige ozke skupine članov predsedstva, njihove politične ambicije, ki presegajo okvirje »Šludeniske« apolitične in nadstrankarske or-ganizacije, sc mi zdijo ne-sprejemljive. Nesposobnost postavitve in ustanovitve »prave« študentske zveze, nikakršen inter-es samih študentov za tako zvezo, samozadovoljstvo predsedstva se mi zdijo v popolnem nasprotju s tistim, kar naj bi Predsedstvo vodilo in predstavljalo!« Tako z vzkličnikom koncuje svojo odstopno izjavo »bivši« član PUK Marjan Novak. Podobne trditve najdemo tudi v odstopnih izjavah drugih »ex« članov predsedstva. Vse povezuje tudi misel, ki da misliti! CIGANI LETIJO NEB predsedstvo UK ZSMS zdesetkano Z G O D I L S E J E N A R O D foto: Fotodokumentacija Dela UK«jevgfci ^tte6?«»jarjj, ki so odsto^ trdijo, da liocto sjihovi očisffipi -pripomt^U k ustaaovM štu<3enf$lce zvcase ia fontiiri^H ! parLajttenta. KLako pa jeM ( $tud«ttsiro žv^BO? J| Volijve$o v tdw< Tm, ^jcM biio količkaj odziva. Na dc» poiovicl fakultei štttdenie OK Wk Stadeor$ka zveza ne zafttfff^ 2akaJ vendar, saj je UK njihov legalen (legitimen) predstavnik v političnem odločanju. Predsedstvo trdi, da z njim ni nič narobe. Torej bo le potrebno zamenjati študentsko populacijo. Zdenko Matoz v Delu navaja: »... Vendarpa je UK redko imela pravi stik s svojo samoupravno bazo - študenti, VČASIH JIM JE CELO OBRNILA HRBET... Razdrobljeni po celem mestu, preobremenjeni s študijem in v skoraj nenehni fizični stiski študentje spominjajo na množico, s katero je lahko MANI-PULIRATL« Če njegova prva trditev drži, potem je nespomo dvoje. Krivec za nezainteresiranost študentov je slaba izkušnja z UK-jem (najbrž PUK) in njegova »nadštu-dentska« usmerjenost. NEZA-DOVOLJSTVO z njegovim dosedanjim delom in obstojem. Iz tega sledi NEPOTREBNOST njegovega obstoja v tej obliki. Toda kako to spremeniti? Še prej pa vprašanje? So bili ljubljanski študentje ZMANI-PULIRANI s strani PUK? Če se dobro spominjate ok-rogle mize o Študentski zvezi v CD, potem se boste morda spom-nili tudi besed z vabila, kjer Samo Resnik v imenu organizatorja ČKZ-ja ponostno trdi, da je UK POMAGAL USTANOVITI POL SLOVENSKE OPO-ZICIJE. Trditev bo nedvomno držala. Če so bili ljubljanski študentje ZA, jih bržkone ni nihče vprašal? Če je to dobro, je drugo vpra-šanje? Za NEKATERE gotovo ni SLABO (Glej volilne štabe in kandidatne liste!) Predsedstvo UK odloča o marsičem. Odloča o iffiiverza rednih, izrednih in še drugih sejah. Kakšen je način debate, vam bo jasno ponazoril delček stenograma ene od sej v zvezi s študentsko zvezo: »Krek predlaga glasovanje o sklepu: Us-tanovi se skupni izvršni dobor UO ZSMS, ki je v ukinjanju in iniciativnega odbora za us-tanovitev ŠZ, sestavljen iz P UK ZSMS in KS 10. Natalija: Stvari, ki so pravno nemogoče, ne moremo dati na glasovanje. Krek: Če je volja tega predsedstva, da se to stori, lahko konferenca sprejme dopolnila k statutu. Tomi: Ti tipi bi radi miting. Natalija: Nočem, da bi predsedstvo doživelo še eno manipulacijo s strani. Sedaj izsiljuješ in to, kar zahtevaš, je pravno nemogoče. Ob tako DOBRI VOLJI z naše strani začenjaš spet neke čudne igre. NOČEM, da bi se manipuliralo z nami. Marko vpraša KREKA, ali meni, da skuša predsedstvo UK zavirati ustanovitev ŠZ oz. vsiliti zvezo po lastnem vzorcu. »Prosim, da mi odkrito odgovoriš.« Krek: Bojim se arogance »Mi bomo us-tanovili...« Gorazd: SEDAJ SIIZREKEL LAŽIN LAŽ JE ZELO NEMORALNA ZADEVA. Krek: Lahko se tudi tako pogovarjamo: Ali mislite vi sodelovati pri ustanavijanju nove ŠO?« Konec stenograma. Očitno tudi ljudje iz opozicije, večinoma iz študentskega parlamenta Filozofske fakultete niso bili in niso brez napak. Kje v vsej zmešnjavi najti zdravo pamet in potegniti eno samo neprekinjeno misel. Studentsko zvezo, vsaj v besedah želi ena in druga stran. Vprašanje je, kakšno in kdo jo bo sestavljal ter vodil? Na eni strani so staroste kot Drevenšek, Res-nik... letniki 1962, nadrugi pa večni previdneži in ljudje opozicije iz FF. »Bistveno« vprašanje za ene kot tudi za druge je - čigava je originalna ideja. Filozofi so trdno prepričani, da so oni očetje, PUK pa trdi, da so o tem RAZPRAVLJALI že mnogo, mnogo prej. Ker spora ni bilo moč rešiti s kompromisom in enostavno ugotoviti, da je od vseh interesov kljub vsemu najmočnejši tisti, ki pripada študentski populaciji kot celoti, se je rodil koor-dinacijski odbor. Telo za konfrontiranje mnenj, žolčne spopade in osebna očitanja, predvsem pa onemogočanje »nasprotnika«. In ker so slava in čast ustanoviteljev še vedno prevladujoča, interes študentov porazen, s tem tudi moč ODSTAVITVE DILETANTOV, ki jim UK služi za povzpetniške politične ambicije, UK še dalje fura svojo politiko. Namesto o višjih stanarinah in problematičnih štipendijali se razpravlja o or-ganiziranju okrogle mize o odcepitvi. Namesto pripomb k pomembnim zakonom, ki bodo še kako krojili študentska življenja v prihodnosti, se dodeljujejo dotacije političnim organizacijam in skupinam. UK je postala valilnica opozicijskih strank in s tem res nadstrankarska. Da je to dobro in koristno za politični sistem, je nespomo, toda iz ČIGAVEGA DENARJA in s ČIGAVO ODOBRITVIJO. Kdor sledi razvoju nekaterih strank in Ijudi v njih, bo zelo kmalu povlekel paralelo z osebnimi interesi Gorazda Drevenška in njegove ekipe. Ne trdim, da taparalela obstaja, vendar pa jo je težko pametno zanikati. Vse bi bilo lepo in prav, če bi študente trenut-no bolj zanimala politika kot kosilo, postelja in osnovni pogoji za študij. Na žalost študentje živijo preslabo, da bi politiko sprejeli namesto denarja za hrano in knjige. PUK bi jim težko pojasnil, zakaj so čakali na denar, ZASLUŽEN preko ŠTUDENTSKEGA SERVISA, tako dolgo, medtem ko je UK plačeval stroške za totalno neštudentske zadeve. Mar ni bila dovolj izkušnja z ljudskimi mučeniki stalinističnega tipa Bavčarja, Jaše in Korsike. Natalija Gorščak je na eni od sej opozorila na dejstvo, da »bomo poskusni zajčki DEMOS-a«. Le nasmehnili so se ji! Pa pustimo politične malverzacije. Čas jih bo prinesel na plan, kot je razkril marsikatero komunistično svinjarijo. Študentska zveza! Najverjetneje bo ustanovljena. Problem bo nastal ob formiranju IZVRŠILNEGA OR-GANA. Ni skrivnost, da nekateri sedanji člani PUK želijo še naprej »IZVRŠEVATI SVOJE ŽEUE V IMENU ŠTUDENTOV!« Koliko bo pravih študentov, ne »ptic selivk«, ki letno men-jujejo fakse? Nekdo je dejal, da bodo ljubljanski študentje dobili takšno študentsko zvezo, kot si jo zaslužijo. Morda res! Koliko bodo k temu pripomogli »drugi«? Kdobi vedel! Dejstvo je, da UK pomeni moč, ker pomeni denar, pozicijo in skupino pritiska. Zato so vsakršne govorice o nevtralnosti študentske organizacije bolj naivne trditve, kot bi silahkomislili. Vedno bo nekdo poskušal pridobiti ljudi s Kersnikove 4 na svojo stran. Za S VOJE politične cilje. Če bodo ti cilji tudi ŠTUDENTSKI, bo stvar tekla, drugače bi morala propasti. Da pa to vedno ne drži, jasno kaže TRENUT-NO STANJE V PREDSEDSTVU! KI ŠE VEDNO OBSTAJA! Richard Sorge Z G O D I 1_ S E J E N A R O D NAVEZA POSTENIH tJLr JCj IVJL.Vr O - UK \ prilske volitve nas bodo iz nedemokratičnega, nepoštenega in komunističnega rezima JijLprepeljale v demokratično, pošteno in suvereno slovensko državo. V mnogočem pa si volitve pridevnika pošten - in prav DEMOS z njim največ operira - ne prislužijo. Vprcnapctem vzdušju republiških volitev in neskončnem prešfevanju volilnih glasov za družbenopolitični zbor republiške skupšeinc so potckale ludi volitvc na fakulletah, na katerih so študentje volili svoje posfance v nastajajočem študentskem parlamentu. Dogodek, ki so ga (pre)mnogi Studentje, navajcni lastne apatičnosti in aktivisiične lenobnosti, zamudili. Volitve šludentov - poslancev, ki bodo v študenlskem parlamentu zastopali interese svojih fakultet, so toliko bolj pomcmbnc, saj se v zadnji inačici osnutka Statuta Študentske or-ganizacije parlamentu dajc pomembna pooblastila. Ena izmed prednostnih nalog novo konstituiranega šiudentskcga parlamcnia bo prav golovo razis-kava o tem, kako je delovalo pred-sedstvo Univer/itetnekonference ZSMS Ljubljana v času volitev. Vsaj dva razloga zahtevala lakšno preiskavo; - zaradi političnega interesa določenih Ijudi v predsedstvu UK jc proces oblikovanja nove študentske organizacije namerno zavlačevan; to je navsezadnje pripeljalo do blokade dela zagnane skupine študentov v Koor-dinacijski skupini tcr do odstopa nekatcrih članov predsedstva, lako da je to postalo nesklepčno; - drugi, nič manj pomemben razlog pa tiči v dejstvu, da je - zdaj že nelegalno predsedstvo - (ne)pos-redno financiralo volilno kampanjo združene opozicije DEMOS. Prevedeno v žepni jezik: študenlje smo (ne)prostovoljno, preko Študentskega servisa, ki je najpomembnejši UK-jevski finančni vir, sodelovali pri financiranju polilične propagande DEMOSA. Če smo pragmatično pokvarjeni, potem lahko razglasimo zadnji razlog za ničev. Saj se denimo tudi ZSMS - liberalna stranka še vedno hrani s sredstvi občinskih študenrskiJi servisov, ki so v njeni Jasti. Zakaj si potem ne bi tudi DEMOS poiskal podoben studenec, ki poleg pomembne finančne pomoči iz tujine predstavlja le majhen delež v demosovem proračunu? V politiki, pa naj si bo še tako slovensko nedolžna, so dovoljena vsa sredstva, ki niso izrecno prepovedana. Značilnost t.i. prehodnih obdobij, in v takšnem obdobju se nahajamo, je prav ta, da so vse stvari dovoljene, ker ni ničesar izrecno prepovedanega. Tudi kraja fotografij ali izposoja na tuj račun ne. In ob vsem lem visokodoneče besede o poštenosti enihin nepoštenosii drugih zvenijo tako patetično, da bi se jih sramoval vsak, še tako »pošten« pesnik. Seveda pa ne gre etiketirati vse vprek. Čc uporabimo takopopulamo socialdemokratsko plakatno poimenovanje: v predsedstvu UKso bili pošteni študentje in pošteni demosovci. Med slednjimi izstopata liguri Gorazda Drevenška in Sama Resnika. Gorazd Drevenšek, ki je še j vedno (žal) predsednik UK, je član volilnega štaba DEMOSA in tudi njegov kandidat. O Samu Resniku, članu predsedstva Uk, članu volil-nega štaba DEMOSA, o šefu Komunistične partije Slovenije, urednika Časopisa za kritiko znanos-ti, kandidatu SDZS m piscu pisem. v Delu ne gre izgubljati veliko besed, ker ta prostor ni odmerjen za pisanje o shizofrenikih. Predsednik Univer-zitetne konference je v tem volilnem golažu pomembnejša sestavina, ki jo bo morala poskusiti tudi nova gar-nitura. In ker se nobenega goiaža ne poje tako vročega, kot je bil skuhan, bo tale UK-jevski hitro letel v hladilnik. Razen v primeru, če ga novo študentsko vodstvo želi pogrevati in iz njega kovati lasten politični kapital. Potem je geslo novega vodstva: golaž, zdaj! Z vsemi Drevenškovimi and company začimbami. Novinarji smo pač strastni gumiani. Branko Čakarmiš mmmm M O R A A ti mi nemoj ni u snu doči, hoču samo sa televizije da gledam tvoja snena oka dva . x (T. Torbarma) UVOD ISKANJE JUDEŽA IŠKARIOTA K do je lump, kdo umazan, grd in hudoben v tej igri, ki seje odvijala na sceni Univerzitetne konference, ni in ne bo znano. To mogoče sploh ni pomembno, saj se da do tovrstne ugotovih>e priti z minimalnimpoznavan-jem razmev na predsedstvu. Preprosto ga ni, ki bi bil nedolžen. Razlikaje samo .v stopnji krivde za dosedanjo situacijo. "Nekateri so storili krivdno dejanje z ak-tivno udeležbo, drugi z opustitvijo svoje dolžnosti. Študentom ostane samo upanje, da se bo v novi Studentski zvezi delalo na drugačen način. Topa se lahko zgodi samo pod pogojem, da niti pri ustanavljanju niti v delu samem ne bo deloval nihče od sedanje garniture študentskega vodstva, ki je v letih svojega delovanja padla do vratu v lastno blato. Predsedstva Univerzitetne konference ni več. Zaradi serije odstopov njegovih članov ni več sklepčno in ne more opravljati svojega dela. Piav. Koga, hudiča, pa še sploh zanima obstoj neke 'nstitucije, ki je že dolgo časa obstajala sama po sebi in sama zase. Ali bi to dejstvo moralo zanimati vsaj majhen odstotek množice študentov n«t ljubljanski Univerzi? Kaj je predsedstvo UK storilo v obdobju svojega obstoja, da je sploh Potrebno namenjati nekrolog v javnih občilih? Ali Je na ta vprašanja resnično potrebno odgovoriti ali Pa naj gremo preko tega na isti način, kot je Gorazd Drevenšek: ŽE TRETJIMANDAT V PREDSEDSTVU UK ZSMS predsedstvo UK hodilo preko študentskih inter-esov, ki so mu bili skoraj vedno drugotnega pomena in je vso svojo energijo raje porabljalo za politične akcije, spletke in medsebojne zdrahe, ki so se brez prestanka vrstile druga za drugo v celotnem mandatu. Vedno so obstajali različni klani, ki so zaradi nasprotnih interesov poskušali škoditi drug drugemu - s tem pa so naredili največ škode ravno študentom, čigar izvoljeni (na bolj ali manj pošten način) predstavniki so bili. Zopet se izkaže, da vedno »najebe« tisti, ki je do dogajanja v svojih vrstah in okoli sebe apatičen. Osebni interesi, politične ambicije in in-dividualne koristi, ki se na škodo študentske populacije prepletajo med člani predsedstva, so bile glavne značilnosti celotnega delovanja te or-ganizacije. Neka navidezna složnost je obstajala samo v trenutkih, ko je bilo predsedstvo kot celota ogroženo z resničnim ali izmišljenim zunanjim sovražnikom. V trenutku, ko te ogroženosti ni bilo več, so se vsi člani vrnili na svoje stare bojne položaje v tej »predsedstveni« vojni. Mogoče je resnično nesmiselno pisati o tej zadevi. Nesmiselno iz dveh vzrokov. spletke v predsedstvu ne zanimajo skoraj nikogar, razen članov samih, ki so popolnoma padli v vlogo svoje pomembnosti in je njihov osvnovni kompleks občutek megalomanstva, ki jim onemogoča vsaj za trenutek uzreti svojo majhnost in nepomembnost. Torej bodo, vsaj do tega stavka, prebrali ta članek. Drugi vzrok za absurdnost tega pisanja in potrate Tribuninih strani je dejanska oddaljenost od dejanj in stanj, ki jih ta članek opisuje. Res je, da ni poteklo veliko časa od skoraj kolektivnega odstopa članov predsedstva, vendar predsedstvo že dolgo dejansko ne obstaja več. Nekateri člani so prisotni samo fizično, drugi celo svojega telesa ne pošljejo pogosto na Kersnikovo 4. Razen po honorar. Predsedstvo UK je že precej časaklinično mrtvo in mu je bil s serijo odstopov zadan samo milostni udarec, ki mu je poskušal skrajšati agonijo. Vendar obstaja dvom, da je bila pri tem udarcu zgrešena žila dovodnica in je hodeči mrtvec v zadnjih vzdihljajih še sposoben okužiti svoje potomstvo, katerega rojstvo se že mesece nestrpno pričakuje - Študentsko zvezo. Captain, niv captain Odstopi na vseh področjih so popolnoma normalna stvar in so včasih celo potrebni in zaželeni. Verjetno si je že vsakdo od bralcev zaželel odstopa določene osebe, saj se s tem dejan-jem izprazni mesto za drugo, morda boljšo, lepšo in sploh sposobnejšo od svojega predhodnika. Res Alja Brglez in Nebojša Boškovič ODSTOPNAIZJAVA Predsedstva UK ZSMS, iz katerega izstopam, prakličnonili ni bilo. Vseskozije obstajala ozka skupina članov, ki je z in-trigami in spletkarskimi polhičnimi metodami vsiljevala večini svoje projekte in ideje. Z enakimi metodami pa je znala zatreti vsak drug projekt ne glede na njegovo vsebino in vsakogar, ki je mislil drugače. V zadnjem mesecu predsedsiva ni bilo tudi v tehničnem smislu, saj jeprecej članov prihajalo na K4 samo po honorar. Čeprav smo sc trudili porabiti čim več denarja, je to nično v primerjavi z rezultati, ki smo jih dosegli. Študentska organizacija je v razsulu. »Neodgovorno« odstopam z mesta člana predsedstva lik prcd iztekom mandala, ker za nastalo škodo niseni odgovoren. Odstopam, ker mi je bilo onemogočcno do konca izpeljaii projekt Šiudenlske zveze tako, kot je lo od mcne zahteval Iniciativni odbor. Odstopam, kerprcdsedsivo ni, kljub mojim argumenliranim razlogom in zah-tevam, razpisalo volitev in kandidature za no vo predsedstvo. Upam, da bo moj odstop pripomogel k razpadu tega predsedstva, upam, da se bo s tem sprožilo vprašanje naše odgovornosti, predvscm pa upam, da bom s lem razbremenil Študentsko zvezo utečenih metod delovanja UK ZSMS in preprečil, da bi »posvečcni« mandatarji sestavili tudi predsedsivo Študentske zveze na enak način, kot so lo počeli v zadnjih letih. Miha Škerbinc ODSTOPNAIZJAVA V teh dneh mineva pol leta od zadnje sklepčne seje Univerzitetne konference. V tem času je predsedstvo prevzelo patronat nad nekaj akcijami, ki so bile plod politikantskih intrig nekaterih posamez-nikov znotraj predsedstva UK in ki s študentsko problematiko niso imele nič skupnega. Omenjene akcije so v javnosti zbudile različne komentarje, ki pa so si bili enotni v tem, da je predsedstvo zgolj instru-ment v rokah politike. Zaradi teh akcij je predsedstvo med šiudenti izgubilo še listo minimalno legitimnost, ki joje imelo pred tem, o čemer priča tudi več neuspešnih poskusov sklicati sklepčno sejo UK. Zloraba študentskega gibanja v politične namene je znana tudi iz naše neslavne zgodovine in v tem kontekstu med tem, kar sc je dogajalo pred dcselletji in tem, kar se dogaja danes, ne vidim bistvcne razlike, pa tudi med nekdanjimi skojevci in sedanjimi novokomponiranimi mladinskimi poliiičnimi aktivisti znoiraj predsedstva ne. Kermi ni vseeno, da je to predsedstvo med šiudenii izgubilo nc le legitimnost, ampak tudi vso moralno kredibilnost, ker ^m sit politikantskih intrig znotraj predsedstva, ker sem se naveličal ljudi, ki bodo v krogih študentskcga vodstva kmalu praznovali svojo prvo petleiko, ker sem priča precejšnjih zlorab aparata UK (zaradi česar upam, da bo nekoČ nekdo odgovarjal, podobno kot danes že odgovarja (bivši) urednik ČKZ), ne želim več, da bi se moje ime in moje delo povezovalo z imenom predsedstva UK. Boris Lenarčič Ljubljana, 9. aprila 1990 Alexander Pečnik Boris Lenarčič ODSTOPNAIZJAVA Odstopam s funkcije člana predsedstva UK ZSMS Ljubljana. Član predsedstva sem bila »po funkciji« in sicer kot predsednik SEK na Univerzi. Kljub dokaj dobrem sodelovanju med SEK in PUK se odločam za ta korak nekaj tednov pred mojo razrešitvijo z mesta predsednika SEK. Upam, da bo moj odstop pripomogel k čimprejšnji ustanoviivi Šludentske or-ganizacije, predvsem pa k ustanovitvi take organizacije, ki ne bo nosila s seboj bremen »ukajevskih« predsedstev in njihovega načina dela. Smatram, da je za ustanovitev take organizacije nujno potreben propad predsedstva UK ZSMS in čimprejšnji umik že starih študentskih funkcionarjev. Predsednica SEK zaštudente Neva Česnik Ljubljana, 12.4.1990 Miha in Samo Resnik Neva Česnik Sevcda obstaja še mnogo bolj banalen odgovor na to vprašanje: ladja se potaplja in podgane beže ' na vse strani. Alexander Pečnik in Marko Gospodarič P/v poskusu vsaj delnega odkritja resnice r dogajanju okoli odstopov v predsedstvu UK naletimo na toliksno zmedo resnic in polresnic. očitkov ene strani drugi in seveda obratno, da se en sami individualni opazovalec težko prcbije do vsaj kolikor loliko verjetnih dejtev in resnic. Zato, ker so si očitki in govorice zelo podolmi, pred-higam /leke vrste igrico, v kateri /a/iko aktivno sodelujejo tudibralcisami. Svetujem vam, lo velja predvsetn za tiste, ki sc za to resnično zanimajo, da delate v delovmh skupinah, sojje znano, da več Ijudi več ve. Kot pomoč pri iskanjit vam lahko povem, da je pri vsej stvari konstantno samo dejstvo, da so packarije in očitki obojestranski. Poskusni spisck packarij, ki pa jc verjctno nepopoln: 1. skupina Grdobije iz političnega besednjaka: - nasprotna stran je sestavljena iz samih udbašev, ki so člani predsedstva po direktivi političnega vodstva; univerza - nasprotna siran. s teinpa lndi prcdsedstvo. v celoii nimci lcgitimnosti, ker jc prišlo na »oblasi« nci dokaj dvomljiv način; - posamezniki so poskušali dobiti vso ohlast in moč odločanja v svoje rokc. Pri tcm se niso ozirali na mnenja drugih, včasih so delovali celo v nasproiju z vcčinskim mnenjem v pred-sedstvit; - mimranjc akcij nasprotni strani; - »dnigi« so političito nesposobni za dclo v predsedstvu: - nasproina stran se ne zanima za študentske zadeve: marjije samo za lastne ali politične zadeve: - druge ncgativnc lastuosti si lahko izberetc sami, vemlar pazite, da bodo imele dovolj grozen predznak. 2. skupina: Grdobije iz osebnih karakteristik: - tuje predvscm mnenjc o nasprotnikili, da so za delo v predsedstvu popolnoma nesposobni; - nekatcre osebnoslnc lastuosii preprečujejo uspeš/io dclo s posamezniki iz iiasprotnega tabora; - nasprotna stranje vedno zahvbtna in dcla vse s ciljem zagoloviti svoje osebne korisli; - tudi tn lahko dodate slabe lastnosti vsaki strani po svojih oscbnih željah in polrebah, vendar pazite najavno uporaho lc teh, saj so nekaleri člani nagnjeni k ložarjenju. Da nc bn pomole - vse zgoraj navedene obtožbe so izrečene v pogovoru s člani pred-sedstva. Avtor tega članka ni s svojo že tako revno domišljijo dodal ničesar svojega. PeterŽnidaršič Barba, moj barba I Gorazd. Pismo bi rad'napistd svojemuprcdsedniku. Ta ne hibilo navcul-pa, vojusko pismo. Bilo bi Ijubezc/isko bescdičenjc o ^imeli rad«. vendar |W vanj vtaknil Sc malce ženskega pri poslavljanju. Tisočkrat hi povedal, pakole vpismii, da ga hnam nul. zeh rad. vendar (kot lo storeprave :enske) |fle$eu koi tiger. hkorhtil meje. čktnu njegovv organizacije in se lisoče dnigih. Nckaterc cclo |Mv;, du sami niso vedeli. Mogoče bi še mctlcepotoiil, d<< sva ac nukdaj, fovno. kar dobro razumela. Jaz. čkin ZSMS na ftiiverzi, in On. moj predstavnik v UK in prcd-fcdnik. Pa se jc kasneje tako zelo sprcmcnil. ^očasi se me je navetičai hi se zavcl ozircui za dnigimi. Prolikoncn najine Ijnbczni (mogočeje vasploh ni bilo večjje raje delal za druge, njemu 1 tij všečne. Čisto na koncu sem ga cefo dobil v io Resnik pozira v vojaški uniformi po postclji: nnvimi - sii ankami. Počeljitnje vsc, karmeni nikoii' m hote)'. Lepil jf pkikith1 no Ljnbljani. pkikate DEMOS-a. za katerega miješe malo preit. tein zanjeval. da je grd. grozat in da ga ne bi nikoli buntil. Menjaval je Ijubice, letalje s cveia mi cver. lnuun ga cclo na sumu, daje zaradi svojih maničnHi želja in delnih nspelun; ki jih jc imel pri izpolnjevanju svojih patološkilipoireh,spalccloz Mirugačnimi«. Priznam, Gorazd, da sem tudi snin kriv zu ivoje obnokinje. Dolgo časa sempotreboval. da sem te vzljubil. Sem pac tipičcn šiudent.nezaiipljiv do novega [jubimca. lnpriznam, dasi vzačelkit vlozilmnogotruduvozdravitev moje frigidnosti. Skoda, ker si tako hitro obupal. Vem, da je moja nezaintercsiranost bistveni vzrok za tvoje kasnejse, skoraj sramomo .....pacetje. Čc pa palrebujem toliko Casa, du sc ¦ zagrejem, Vrasih dobim občutek. da me nikoli ' nisi razumeL : Vem. da bi sc po vsch prestauili uvanlurah v slovenski politiki, po vseh vtikanjih prsta vrit ;različnim straukam, nul vrnilk meni. Obijubljal ,boš, da bo svdaj dmgače, da boš v novi iŠfudentski zvezi popalnoma dmgačcn, nežen. iljubeč, zvest. A jaz ti ne verjamcm, Gorazd. \Ostal hos is/i, vsaka priloznost za sknk čez p/ol Ue bo zopct prenuvnila in zopet me boš pitstil )sctmega z otrokom. Ne. Gorazd. li nikoli več. [Našelsi bom novega predscdnika. Mogoče bo še shib ši kot li, abonav. no vo npanje. Vsaj za nekaj 'časa. predčasni vrnitvi iz JLA e da se naša upanja običajno izjalovijo in je laslednik celo slabši. Za upanje pa morata bili grpolnjena vsaj dva pogoja. Da pride do odstopa v renutku, ki je po godu upajočemu in pod prisilo unanjega, upajočemu naklonjenega dejavnika. iamo pod tcmi kumulativno izpolnjenimi pogoji fostaja večja verjetnosl, da odstop ni zrežiran, jsceniran s strani odsiopajočega v svojo lastno orist. Če pogledamo celoten potek famoznih dstopov, lahko vidimo, da ni izpolnjen niti eden d v prejšnjcm odsiavku navedenih pogojev. Kje t torej skrit kavelj, na katerega so odstopajoči lani predsedstva pripravljeni natakniti študentsko opulacijo, ki si sicer to zaradi svoje mlačnosti asluži? pri tem dejanju je verjetno še najbolj moteče ejstvo, da prihaja do odstopov v dokaj čudnem asu. Za nialce boljšega poznavalca razmer na istitucionalni študentskih sceni, ki ve, da bi v zelo ratkem roku zaradi ustanoviive nove študeniske druževalne organizacije - Študentske zveze in jenih upravnih organov - prenehala delovati tudi Jniverzitetna konferenca in s tem njeno pred-edstvo, odstopi kar malce začudijo. Predvsem pa zbude v človeku dvom. Dvom v nedolžnost tistih, i odstopajo, in njihovo interpretacijo odstopov. opolnoma naravno, brez velikih patoloških 4mničenj, sc pojavi vprašanje, zakaj li dogodki ivno v času, ko že čcz štirinajst dni od tega tnutka, ko topišem, fomialno ne bo imel legitim-Dsti in moči za katerokoli politično in družbeno Bjanje, saj bo vse prešlo na njegovega pravnega islednika - upravni organ Študentske zveze. Ali so govoricc o političnem kapitalu, ki si ga ihko zagotovijo s svojim odstopom nekateri člani redsedstva, ki imajo namen delovati v organih tudentske zveze, samo biodnja, posledica reganjavice? Knjiga založbe ČKZ, KAKO NA VOLITVE, je pravkar izšla. Tako bomo imeli Slovenci možnost, da se na volitve, ki bodo čez štiri leta, temeljito pripravimo. Tekst je prispeval MATJAŽ ŠINKOVEC, urednik pa je bil Samo Resnik, ki ga je predsedstvo UK kljub pomis-lekom nekaterih postavilo za vršilca dolžnosti. RESNIK je bil pred leti že urednik Katedre in Tribune, obe funkciji pa sta mu bili pred iztekom mandata odvzeti. DEMOS po eni strani obsoja vmešavanje vojske v politiko, po drugi strani pa odkrito zlorablja cerkev za svoje potrebe. V števil-nih slovenskih cerkvah so namreč na veliko noč bolj ali manj odkrito propagirali Krščanske demokrate in delili propagandne »voščilnice« DEMOSa. Še sreča, da verniki niso tako naivni, kot mislijo v Pučnikovem štabu! V Republiki Sloveniji bo leta 1990, po preobrazbi Ravnikovih sindikatov in razpustitvi pionirske organizacije samo še ŠTUDENTSKA ZVEZA pridobivala člane na nepros-tovoljni bazi. Vsak študent bo MORAL biti tudi član zveze, saj si le na ta način nekateri pretenden-ti na predsedniški položaj lahko zagotovijo bazo in s tem legitim-nost. Nikomur iz Pučnikovega volil-nega štaba se ni zdelo potrebno pojasniti kraje%grafij na račun TRIBUNE. Primož Štrbenc je bil očitno le figura / rokah enega izmed ideolcgov volilne strategije DEMOSA. Ti pa zvračajo krivdodiug nadrugega. Pučniknajovsemnebiničvedel, kar kaže morefcflnega predsed-nika republikev;:elo čudni luči! NeodvisenŽasopis DEMOK-RACIJA opozrjasvoje bralce, da v Tribuni »ni^edki napadi CELO na Pučnika«tf/fistim bralcem, ki jim je 'Me črno-belo prikazovanje^arnosti, vsekakor priporočarojLda Še naprej kupujejo l^lfracijo. V tem trobilu te$WF boste prebrali nič slabega^iteljih Demosa. Vsiostali,kiPfnisovDemosu,so, čenežesla»'vsajsumljivi! Najpomembnejša figura študentske visoke politike je že nekaj let SAMO RESNIK, 27 letni študent 1. letnika FNT. Resnik je po funkciji plačani zapisnikar predsedstva UK ZSMS. Govori se, da naj bi bilo Resnikovo spletkarjenje ob pomoči zdravih sil (Gorazda Drevenška, Alexandra Pečnika in Marka Gospodariča) vzrok za razpad predsedstva, povod pa naj bi bilo Drevenškovo simpatiziranje in nesebična pomoč Demosu in izjava Resnika eni od članic predsedstva, da je bila samo lutka v njegovih rokah. KRAMBERGER je pravi zmagovalec volitev. Pučniku je verjetno žal, da se je pustil nategniti, volilcem pa ostaja mučno opravilo iti še enkrat na volišče. Predlagamo, da se namesto na volišče odpravite na nedeljski družinski izlet v katero izmed gostifn v Slovenskih Goricah... Gospod IVAN BAVCAR ni utegnil priti na sodišče in odgovarjati na vprašanja našega odvetnika Stojana Zdolška. Bavčarseverjetno ne more odločiti, ali so njegovi spomini (ZAPISKI) dokument odbora in s tem last vseh ali pa njegovo av-torsko delo. umverza TRIBUNA: Kako ste delali svoje prorektorsko delo? MOČNIK: Jaz sem iz- polnjeval svoj program, zato nisem bil kaj preveč aktiven pri vprašanjih splošne univer-zitetne politike, vendar mis-lim, da se tam tudi ne bi dalo kaj posebnega doseči. Svoje glavne točke sem uresničil: recimo, reformirali smo sklad Borisa Kraigherja, tj. štipen-dijsko politiko Univerze, naredili tako, kot smo obljubljali v programu, refor-mirali splošne predmete -"marksizem" in obrambo in zašcito. Značilno je, da če človek ne čepi ves čas v isti instituciji, se stvar zelo hitro vrne na prejšnje stanje. Tako, recinio, slišim, da marsikje poteka pouk obrambe tako, kot je bilo prej. TRIBUNA: Kako je s to obrambo? Pravijo, naj je ne bi bilo, pa vendar je ponekod obramba pogoj za drugi let-nik... MOČNIK: Na tem področju sem se angažiral v jugos-lovanskem merilu. Ker je bilo videti, da so tam glavne ovire. Z vsemi svojimi zahtevami nismo uspeli; naredili smo kompromis, ki pa je bil še zmeraj ugoden, ker je bil pro-gram, ki smo ga naredili skupaj s Katedro za obramboslovje na FSPN, dober. Pokazalo se je, da naš predavateljski zbor na Univerzi ni sposoben tako hitro uresničiti tega programa. Na zadnji seji univerzitetnega sveta, kjer sem bil še prorektor, smo sprejeli sklep, naj se odloži izvajanje predmeta za eno leto in se v naslednjem letu prične poučevati po novem programu v enoletnem obsegu. Vendar univerzitetni svet nima te moči, da bi to zapovedal. Lahko samo priporoči, in kakor slišim, fakultete tega priporočila ne upoštevajo. To je bilo nekaj, kar je ustrezalo predavateljem, ker bi ta čas lahko pripravili načite, torej bi delali nekaj pomembnega in bi imeli pravico, da so plačani, da ostanejo na delovnih mestih, in INTERVJU Dr.Rastko Močnik M I niverza Edvarda Kardelja ni ravno nekaj, s čimer \mJ bi se človek pri nas hvalil. Se pa najdejo tipi, ki kdaj pa kdaj poskušajo premaknit tega mastodonta. Včasihjim tudi kaj uspe. Takje tudi nekdanji prorektor Univerze, dr. Rastko Močnik. to bi tudi bistveno dvignilo nivo tega predmeta. Da so fakultete to sabotirale, se mi zdi nezaslišano, ker ta sabotaža ne prihaja od predavateljev, ampak od fakultetnih komisij, ki sprejemajo sklepe o tem. Značilnost celotne zadeve je, da sabotaže, diverzije in polena pod noge letijo z Univerze, ne pa iz tako im-enovane "širše družbe". Na področju SLO in DS je bila celo vojska bolj fleksibilna od univerz. TRIBUNA: Kako deluje Univerza? MOČNIK: Mislim, da je čudno, da sploh kaj deluje na Univerzi. Ona namreč sploh ni institucija. Je nekakšna vodena glava, ki je poveznjena preko fakultet in ne deluje kot neko telo. Ironija usode je, da če bi Univerza zdajle začela delovati kot telo, ni nobenih garancij, da bi delovala v pozitivnem smislu. Na Univer-zi obstajajo tako različni inter-esi, da je trenutno izraz "avtonomija Univerze" prazna floskula. Že na začetku svojega mandata sem govoril, da Univerza ni sposobna av-tonomije in da se je treba vrniti k njej in pogledati, kaj se da narediti. Politika je dala av-tonomijo izredno hitro. Moja vizija je ta, da je treba Univer-zo zmanjšati. Tričetrt zadev, ki potekajo na Univerzi, so višje šole. To je usposabljanje za delo in ni univerzitetni posel. Žal imajo višje šole prenizek status na vrednostni lestvici naše družbe in jim ni priznano to, kar delajo. Po drugi strani so nekatere višje šole kvalitet-nejše kot marsikatera zadeva na Univerzi. In če bi naredili to razdelitev med funkcionalnim šolstvom, ki streže raznim t.i. družbenim potrebam, se pravi potrebam gospodarstva in raz-nih družbenih služb, in Univer-zo, ki se ukvarja z znanostjo in prenašanjem znanstvenih dosežkov, ta črta verjetno ne bi tekla po sedanji ločnici višje šole - visoke šole - fakultete. To pa bi povzročilo tako hude institucionalne konflikte, da se danes nihče ne upa v to spustiti. Vendar mislim, da je nujno, da se Univerza omeji na univerzitetne posle in da se za druga dela najde primerna institucija, ker je to edini način, da bo Univerza sploh kdaj začela delovati. TRIBUNA: S čim se srečujete zdaj, kot profesor? MOČNIK: V glavnem se srečujem s strašnim padcem kvalitete pri študentih. To je logično. Ta šolska reforma ima zakasnele učinke. Nekaj časa so srednje šole, kljub temu, da so bile reformirane, še kar delovale po institucionalni inereiji, ki je v tem primeru dala pozitivne rezultate. Cez nekaj časa se je zadeva utrudila in zlomila. Zdaj se je to zgodilo in glavna težava je zdaj v tem, da študenti niso pripravljeni na univerzitetni način študija, kar tudi pomeni, da ne morem opravljati svoje vloge univerzitetnega učitel-ja. TRIBUNA: Osip v prvem letniku je zelo visok... MOČNIK: Moja ocena je, da bi morali 70% študentov zavrniti, da 70% študentov nima šans, da bi študirali na uni verzitetni način. To ; ni nič nenavadnega. Univerza v Berkeleyu, ena boljših v ZDA, ima 70 procentni osip in : se s tem hvalijo, ker je to znamenje njihove kvalitete. Seveda, mi ne bomo vrgli 70% • študentov, ker se takih ostrih rezov ne da idelati.Je pa to ena čisto realistična ocena. |TRIBUNA: V določenih primerih se [profesorji prilagajajo svojim študentoin in je ponekod čišto srednješolski način dela. MOČNIK: Tu je še nekaj. Obremenitev študentov je prevelika, da bi lahko študirali nauniverzitetni način. Študenti morajodelati izpite. In to je tisto, kar jim je vsiljeno. Predelati morajo toliko stvari, da si ne morejo privoščiti, da bi študirali po knjigah, ampak morajo študirati po skriptih. To se pravi, po učbenikih. Ker so skripta praktično pomagalo in nimajo statusa pravega učbenika, vsaj ne na Filozofski fakulteti, se dela po slabih predlogah, po nečem, kar bi moralo biti orientacijsko. Jaz študente že 10 let spodbujam k resnemu uporu proti študijskemu režimu. Tu bi jih profesorji podprli. Študijski režim je nemogoč. Če imate 10 izpitov na leto, je jasno, da ne morete študirati ničesar resno, ampak vse površno. In ker površno študirate, tudi' ničesar ne znate, ker je vse stvar memoriranja in čiščenja memorije po izpitu. Tako, da tukaj individualne krivde ni. To je čisto sis-temska zadeva - ne samo srednješolska, ampak tudi univerzitetna. TRIBUNA: Kako bi po vešem rešili ta problem? Da bi jih 70% naredilo, ne pa letelo? MOCNIK: Pod številko ena bi ukinil vojsko in s tem vojaški rok. Sem za demilitarizacijo. Kar pa se tiče naprej, pa tako: sprememba srednje šole je dolgoročen proces, ki se že dogaja. Mogoče bo že v petih letih dala dobre rezultate, prej ne. Mi bi morali prvi Jetnik zasnovati drugače, in sicer veliko bolj didak-tično in pedagoško. Študenti bi morali imeti v prvem letniku razmeroma malo pred-metov, in to uvodne predmete, kjer bi jih naučili uporabljati literaturo. To je vrsta obrtnih veščin: kako se poišče knjiga, kako se ugotovi, kaj je v njej, in kako se bere. Ni treba vseh knjig brati od prve do zadnje strani, zlasti v humanistiki zadošča, da veste, kakšna je teza avtorja, pa greste na kako drugo knjigo, če vas ta ne privlači. Morate pa vedeti, kaj kje najti. Skratka, prvi letnik bi bilo trebaposvetiti tem obrtnim veščinam, pa tudi področja predmetov bi se dalo pregledat. Mviia Od prvega letnika naprej pa bi videl idealen pouk v tem, da bi profesor poročal o tem, kaj je dognal v svojih samostojnih raziskavah. O tem bi najbolje predaval, ker bi to obvladal, hkrati bi študentom neposredno demonstriral logiko raziskovalnega dela in jih opozarjal tudi na najnovejšo Iiteraturo. Jaz osebno tako delam. Imam dva kurza. En je uvodni, kjer skušam pokriti tisti obrtni del, čeprav dvomim, da imam kake posebne uspehe, drugi kurz je pa ta, kjer neposredno poročam o svojih dognanjih. TRIBUNA: Kaj bi ob koncu najinega pogovora lahko še rekel svojim bral-cem/študentom? MOČNIK: Univerza traja že kakših 80 let. Enkrat gre gor, drugič dol. Zdaj smo spodaj. Toda, kaj je to proti večnosti!? Egist Zagoričnik nove knjige Osho: Tantra, spiritualnost & seks Slovenci bomo kmalu bogatejši za novo ksjigo, ki ne bi smela manjkati v nobenem slovenskem domu. Verjetno ga ni med nami, ki mu tovrstna literatura ne bi bila v zabavo ali celo korist. Kiijigaobsega 150 stranlžepnegaformata. Podanaje preprosto, razumljim vsakomur. če seje lepripmvijenpoglobtti vargo •¦ vase. Odpira najgloblje resnice o seksualni energiji. kakojo uporabimo - transforrniranto v radost, Ijubezen. najvišjo izkušiyo. »Tantra pomeni, da lahko uporabiš seks kot odskočiio točko. Ko enkrat razumeš ekstazo seksa, lcd\ko razumeš to, kar so mistiki govorili o tem - večji orgazem. kozmični orgazerrL* Ameriški predavatelj in psihiater Leonard M. Zuninje O krvjigi zopfsot' »Toje ncgstfaf-nejši prispevek na področju človeške seksualnostt S tem, da razb§e naše vnaprej zamišljenepredstave, namOsliopokaže, daje vsakljubezenskiaktkljitčdobožanskostL Freudje odprl svet seksualne patotogije, Masters in Johnson svet normctfnega seksuol-nega vedenja, zdc$ pa nam Osho kaže pot Taiitre, na kateri sam seks postane vrata k naiglob^imretigioznimizkušnfam.* Vsebina knfigeje podana v šestih poglaujih: Tantra in Jogcu Tanttična pabezen, Popolna spustltev v seks, SpiriiualnostTantričnega seksualnega akta, Kozmični orgazem skozi Tantro. Tantra - pot predaje, prepustitve. Knjigo je prevedel in v samozaložbi izdal Danilo Celan. Za samo 100,00 din, kar vključuje tudi poštnino, jo lahko v prednaročilu naročite na naslov: Danilo Celan, Rožna dolina, c.11/24, 61111 Ljubljana. NEKAJ VPRASANJ DR. TINETU HRIBARJU y6. letošnji številki (9.4.1990) je Tribuna objavila pogovor z Vami z nadnaslovom Slovenski intelektualec in polis. Med branjem se mi je vzbudilo nekaj vprašanj, ki Vam jih želim zastaviti. Za začetek moram reči, da mi ni pri srcu taka metoda posploševanja, kot ste jo uporabili v svojih odgovorih. Dotaknil se bom samo Vašega mnenja v zvezi z Univerzo in problemom intelektualca. Vdrugem odgovoru ste dejali: »Gre za rezultate negativne kadrovske selekcije, po kateri so prišle na Univerzo mediokritete; Ijudje, ki so še za stopnjo pod običajnimi konformisti.« Vprašujem Vas, od kdaj so po Vašem mnenju vidne posledice negativne kadrovske selekcije, ali v zadnjih 15 letih, torej od Vaše »odstranitve iz pedagoškega procesa«, ali pa vse povojno obdobje. Pri tem me zanima, kako ste prišli do svoje ugotovitve: ali samo na podlagi podrobnega proučevanja univerzitetne učiteljske populacije ali tudi z analizo študijskih generacij. Kako ste to razis-kovanje opravili, s kaksnimi metodami? To sprašujem še posebej zato, ker iz Vašega odgovora ni dovolj razvidno, za kakšno število gre (mislim univerzitetnih učiteljev -mediokritet, da o konformistih sploh ne govorimo). Namesto posplošitve bi rad konkretizacijo. Iz Vaše ocene sklepam, da ste dokaj natančno preštudirali ravnanje, mišljenje, stokovno- znanstveno in pedagoško delo univerzitetnih učiteljev in da ste prišli do citiranih ugotovitev na podlagi opazovanja konkretnosti in presojanja učinkov, kar Vas je potem peljalo do razvrščanja, ki ga v pogovoru nakazujete. Iz tega tudi sklepam, da smo vsi univerzitetni učitelji v vaših predalčkih, v takih ali drugačnih. Podoben način kot pri prejšnjem odgovoru ste ubrali tudi pri vprašanju o akademski etiki. Rekli ste: »Od akademske etike smo še zelo daleč. Etično pokončnih Ijudi imamo na Univerzi zelo malo. Večinoma imamo opraviti s tako ali drugače zlomljenimi Ijudmi.« Moram priz-nati, da me je ob tem postalo groza, lotila se me je panika, ker take Univerze še nismo podrli do fundamenta, tako rekoč odrezali gnijoči del od zdravega narodnega telesa. Že spet moram postaviti vprašanje: Kako ste ugotovili količinsko razmerje »zelo malo« in »večinoma«? Na podlagi česa ste postavili diagnozo, da je na Univerzi tako malo etično »zdravih« učiteljev? Pravzaprav bi rad vedel, kje so se ti ljudje sploh še ohranili in kakšni so. V nadaljevanju citiranega stavka ste rekli: »V glavnem se tega sploh več ne zavedajo, saj so jih lomili postopoma, od prvega razreda dalje.« Ker menim, da nisem bil »lomljen« ne prej ne pozneje in se torej nimam za zlomljenega človeka (vi me boste pač šteli med tiste, ki se tega ne zavedajo), bi me toliko bolj zanimalo, koliko univerzitetnih učiteljev (pa ja ne vsi!) je po Vaši sodbi šlo skozi proces »lomljenja« (izraz »večina« bi se mi zdel le premalo otipljiv), kakšna je bila ta procedura in kako se posledice neposredno kažejo na njihovem (našem) strokovno-znanstvenem in pedagoškem delu in seveda na mladih generacijah, saj »mediokritete morajo, če se želijo obdržati, reproducirati še manj sposobne od sebe«. Popolnoma se strinjam z Vami, da morajo avtonomno Univerzo ustvarjati avtonomne osebnosti, toda zanima me, kako boste iz te množice izbrali avtonomne osebnosti (s kakšno metodo, morda z diferenciacijo?). In kaj boste storili, če boste ugotovili, da je takih osebnosti (po Vaših merilih) tako malo, da bi morali Univerzo praktično sprazniti? Kar se mene tiče, imam rad čiste račune, zato bi se sila neugodno počutil, če bi vesoljna Slovenija vedela, da sem mediokriteta, kon-formist in brez akademske etike, pa vendar vzgajam (!) mladi rod (strokovnjakov, znanstvenikov, izobražencev). V zvezi z izrazi »organski intelektualci«, »tretjinski intelektualci«, »intelektualci v ožjem, izbranem pomenu besede« bi si želel natančnejšo predstavo. Priznati moram, oprostite moji nerazgledanosti, da mi ti izrazi ne povedo veliko in da niti Vaša raba niti razlaga nista dovolj raz-bistrili pojmov. Menim, da takšno predalčkanje in zlasti nasilno razvrščanje Ijudi ne bo kaj prida prispevalo k iz-boljšanju delovnih razmer na Univerzi in na Slovenskem nasploh. Ali se ne bi bilo treba zadeve lotiti kako drugače? Ne ver-jamem tudi, če Vam bodo srbski intelek-tualci hvaležni za tako postavljeno razvrščanje in opredeljevanje njihovih lastnosti. Pa bodi dovolj. Srinjam se, da je treba Univerzo spremin-jati, vendar sem za premišljeno in trezno ravnanje, brez strasti in samo na podlagi argumentov. Kako bi sicer ustvarili kaj boljšega? dr. Gregor Kocijan Ljubljana STUDENTSKA TELEVIZIJA Studio FSPN - Učni center za raziskave audio-vizualnih komunikacij Glavni namen »nove pridobitve« na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo je videoopismenjevanje ter sez-nanjanje s tehniko in metodami TV medija predvsem za novinarje nižjih letnikov. Video tehnologija naj bi se uporabljala tudi kot študijski pripomoček pri različnih raziskavah. Glede na lo, da je oprema profesionalna, pa so odprte možnosti sodelovanja z video producen-ti in obstoječimi TV hišami. In če upoštevamo trenutno opremljenost studia, nabavo dodatne tehnične opreme, čas, ki razjeda monopol RTV-ja, bi s formiranjem ustrezne ekipe en-ruzijastov lahko v bližnji prihodnosti začela oddajati tudi Študentska TV. EKSPERIMENTALNA PRALNICA Čeprav je novinarska katedra na FSPN že dolgo sanjala o takšnem projektu, ni s svojimi predlogi in argumenti o koristnosti le- tega naletela na kakšen velik odziv. Ko je ob lanski participaciji po zaslugi tedanjega prodekana za finančne zadeve, PavJeta Gantarja, končno kap-nilo nekaj denarja v ta namen, je kljub inertnosti večine »glavni štab« Gantar, Splihal, Fajdiga, Gabrovšek začel z ofenzivo. S sredstvi iz razis-kovalne in izobraževalne skupnosti ter ob pomoči Elana so (pravzaprav je tuglavno vlogo odigral Jurij Korenc - Studio 37) nabavili solid- no tehnologijo, U-MATIC standard. Dlje, kar leto dni, je trajala adaptacija bivše pralnice, streljaj od fakultete, za katero je le-ta zagotovila sredstva (pri projektu je sodelovala tudi Fakul-teta za arhitekturo). Prenovljen prostor ima studio, montirnico in sejno sobo (predaval-nico), v kateri bo mogoče na videoprojektorju opazovati potek realizacije različnih »novinarskih prijemov«, ki se bodo tisti hip (v živo) odvijali v studiu. Celoten projekt (manjka še nekaj aparatur in monitor v sejni sobi) je do sedajstalčez 150.000 DM. PROSTOVOLJCI Majhna skupina študentov je s tovrstnim izobraževanjem pričela konec marca. Pod men-torsko taktirko Jurija Korenca naj bi že do konca tega semestra obvladali tehnologijo in tako v naslednjem študijskem letu sami prenašali znanje in izkušnje na naslednje zainteresirane. Dodati je še treba, da naslednji semester »mini TV praksa« ne bo več bazirala zgolj na prostovoljnih odločitvah, ampak naj bi se novinarji s studijem vsaj fakultativno spoprijemali. Seznanjanje z osnovami video tehnike, snemanja, montažiranja pa naj bi v prihodnosti doletelo tudi učitelje, zlasti asis-tente. Po Korenčevi shemi predstavlja Center samostojen način izobraževanja: »Določeni ekipi bom razložil, kako stvar funkcionira, kako jo je najbolje uporabljati in vzdrževati, potem pa jim bom počasi prepustil vodenje in učenje njihovih naslednikov.« Gantar pa meni, da bo kljub vsemu temu treba zaposliti uprav-nika, ki bo hkrati svetovalec, v nasprotnem primeru se bodo namreč aparature prehitro uničile. »Glede na to, da je oprema profesionalna, je možno sodelovanje z raznimi video producenti (Studio 37), z obstoječimi TV hišami (Studio LJ). Najprej je treba poskrbeti, da bo vsa stvar funkcionirala v študijskem smislu, šele potem so možne ostale variante,« razmišlja Pavel Gantar, eden izmed glavnih »krivcev« za for-miranje Studia-FSPN, ko naleti na vprašanje o ustanovitvi Študentske televizije. TV ŠTUDENTKA Čeprav v tem smislu na fakulteti ni bil sprejet noben sklep, Gantar ugotavlja, da je to načeloma možno, toda pri projektu so imeli seveda najprej v mislih potrebe samo fakultete. »V kolikor bi zadeva uspešno stekla, je možno tudi oddajanje programa. Televizije pa zagotovo sami ne bomo delali, ker fakulteta takšnega interesa nima.« Oprema - po standardu U-MATIC, (hkrati je mogoče zadeve tudi prenesti in jih oblikovati v formatu H-BAND U-MATIC, ki je primeren za distribucijo) - je sestavljena iz aparatur, ki lahko.funkcionirajo po 16-18 ur na dan in kar je manj, je v bistvu neizkoriščeno. »Tako pri Študentski televiziji kot pri ostalih ni problem tehnologija, ampak program. Ko se razmišlja o takih zadevah, je treba najprej imeti v mislih, ali je programa vsaj za nekaj ur dnev-no. Pri takšnih stvareh moramo biti realni pri oceni časa,« meni Gantar in predlaga dogovore zustreznimi študentskimi institucijami. Dodaja še, da je za takšen projekt potrebna dodatna oprema v najmanj tolikšni višini sredstev, kot je stala doslej. Bojan Krajnc RAZPIS Izid nagradnega natečaja za raclijsko igro, ki so ga organiziraii Radio Študenl, revija Literatura inNAMA. Žirija (Andrej BLATNIK, Matej BOGATAJ, Jaša JAMNIK, Nerina KOCJANČIČ, Darja PAVLIČ in Zarko PETAN) je pregledala 52 prispelih tekstov in sprejela naslednjo odločitev: -1. nagrada se ne podeli. - 2. nagrada (2.500,00 din in objava v reviji Literatura): SANJA PILIČ - »O KOME SE TO RADI«. - 3. nagrada (2.000,00 din): 30RAN GLUViČ />>f A GUDOVITI POGUMNISVET RIM«. Mednarodni filmski fes-tival v Canncsu, ki že dolgo poteka vsako lcto v maju, si je priboril sloves najbolj pres-tižnega na svetu. Takšna je tudi glavna nagrada festivala -»Zlata palma« za najboljšifilm -saj je velika čast za avtorja (in dokaz kvalitete zafilm) že priti v uradno, tekmovalno konkitren-co. Na tem velikem sejmu filma zdajnamreč vsako letoprikažejo že več kot 600 filmov¦, le najbolj izbrani (število ni stcdno-okrog dvajset) pa tekmujejo za Palmo. Letos bo ta podeljena petintridesetič in tu vam ponujamo spisek dosedanjih. Trudili smo se, da bi bil kar naj-bolj točen in z vsemi za Ijubitelje filma potrebnimi podatki. Proti začetnim pričakovanjem pa ta naloga sploh ni bila lahka. Zdi se prav neverjetno, na kako različne in nepopolne podatke je mogoče naleteti pri tem delu. Tem težavam je treba dodati še glavno - našo: veliko zmedo v Jugoslaviji zaradi popolnoma poljubnega pmvajanja izvirnih naslovov fihnov v »naše«. Zato opozarjamo itporabnike, da vse navedeno morda ni stoodstotno točno, kljub tntdu, da bi bilo. Nadaljnje raziskovanje, primer-java in dopolnjevanje bodo še nujno potrebni. Veseli pa bomo, če bo tole vsaj dober začetek. Podpisnik teh vrstic je podatke zbral z »majhno pomočjo prijateljev« in sejim za usluge najlepše zahvaljuje. In še (o - da ne bo nesporazumov: fes-tival v Cannesu poteka od leta 1946, Zlate palme pa podeljujejo od leta 1955. Do takratje bila v veljavi Velika nagrada festivala (Grand Prix). O tem obdobju in morebitnih dodatnih opombah v zvezi s Cannesom bomo pisali v eni naslednjih številk v rubriki KiNoVice (Naprej vpreteklost). Miran Koritnik CANNES - 35 LET ZLATEPALME LETO FILM________________________________________DRŽAVA________REŽIJA____________ 1955 Marty ZDA DelbertMann 1956 Svet tišine (La Monde du silence) Francija Jean-Jacques Cousteau, Louis Malle 1957 Prijateljsko prepričevanje (Friendly Persuasion) ZDA William Wyler 1958 Letijo žerjavi (Letjat žuravli) - SZ Mihail Kalatozov 1959 Črni Orfej (Orfeu negro) Francija-Italija Marcel Camus -Brazilija 1960 Sladko življenje (La dolce vita) Italija-Francija Federico Fellini 1961 Viridiana Španija-Mehika Luis Bunuel in Po tolikih Jetih (Une aussi longue absence) Francija-Italija Henri Colpi 1962 O Pagador de Promessas Brazilija Anselmo Duarte 1963 Gepard (II gatopardo) Francija-Italija Luchino Visconti 1964 Cherbourški dežniki (Les Parapluies de Cherbourg) Francija-ZRN Jacques Demy 1965 Šarm ali kako si ga pridobiš (The Knack... and Vel. Britanija Richard Lester How to Get It) 1966 Moški in ženska (Un Homme et une femme) Francija Claude Lelouch in Gospe in gospodje (Signore e signori) Italija-Francija Pietro Germi 1967 Povečava (BIow Up) Vel. Britanija Michelangelo Antonioni 1968 ni bilo festivala (odpovedan zaradi šludentskih nemirov) 1969 . Čebi(if) Vel. Britanija Lindsay Anderson 1970 M.A.S.H. ZDA Robert Altman 1971 Ljubezenski sel (The Go-Between) Vel. Britanija Joseph Losey 1972 Zadeva Mattei (II caso Mattei) Italija Francesco Rosi in Delavski razred grev raj (La classe operaia va in Italija Elio Petri paradiso) 1973 Strašilo (Scarecrovv) ZDA Jerry Schatzberg in Zabloda (The Hireling) Vel. Britanija AlanBridges 1974 Prisluškovanje (The Converstion) ZDA Francis Ford Coppola 1975 Kronika vrelih let (Chronique des annees de Alžirija Mohammed Lakhdar-braise/Adhat sanawoyach el djamr) Hamina 1976 Taksist (Taxi Driver) ZDA Martin Scorsese 1977 Oče gospodar (Padre padrone) Italija Paolo in Vittorio Taviani 1978 Drevo za cokle (L'albero degli zoccoli) Italija Ermanno Olmi 1979 Apokalipsa danes (Apocalypse Now) ZDA Francis Ford Coppola in Pločevinasti boben (Die Blechtrommel) ZRN Volker Schlondorff 1980 Kagemusha Japonska Akira Kurosawa in Tavražjijazz(AllThatJazz) ZDA Bob Fosse 1981 Železni človek (Czlovviek z želaza) Poljska Andrzej Wajda 1982 Pogrešan (Missing) ZDA Costa-Gavras in Pot(Yol) . Turčija-Švica SerifGoren (ponapotkih Yilmaza Giineya) 1983 Balada o Narajami (Narayama Bushi-ko) Japonska Shohei Imamura 1984 Pariz, Teksas (Paris, Texas) Francija-ZRN Wim Wenders 1985 Oče na službeni poti (Otac na službenom putu) Jugoslavija Emir Kusturica 1986 Misijon (Mission^ Vel.Britanija Rolandjoffe 1987 Pod satanovim soncem (Sous le soleil de satan) Francija Maurice Pialat 1988 Pelle osvajalec (Pelle erobreren) Danska-Švedska BilleAugust 1989 Seks, laži in videotrakovi (sex lies and videotapes) ZDA Steven Soderbergh 1990 Za televizijo zamišljen in posnet material Jezus iz Nazareta je postal film le zato, ker je zdaj že daljnega leta 1977 TV nadaljevanka dosegla tako neverjeten uspeh. In zgodovina nas uči (nikar ne pozabite Spiel-bergov, Zemeckisov, Luca-sov...)> da je treba uspešnice razmnoževati, oplojevati, »štan-cati« in deliti med ljudstvo. Po ogledu obeh delov filma Jezus iz Nazareta se je najbrž vsak res-nejši gledalec vprašal, odkod uspeh in takšno navdušenje nad serijo. Film je namreč ob tem, da pripoveduje neko biografsko zgodbo, pravzaprav neverjetno neživljenski, pravljičen, izumet-ničen, barvit in lep. To so seveda očitki režiserju, saj si vsega tega pri tematiki, ki jo obravnava, ne bi smel privoščiti. Po drugi strani pa so, kot kaže, prav ti elementi zagotovili uspeh nadaljevanki. Ljudje jih radi gledajo. Vsebina teh ni prvotnega pomena, pomembno je, da jih njihovi Ijubimci redno obiskujejo vsak teden na točno določen dan (beri izjavo Eddiea Murphyja v prejšnji številki Tribune). Ce pa že vsebina odloča o pril-jubljenosti nekega TV izdelka, potem so pri vrhu od življenja čimbolj odmaknjene zadeve (lepe obleke, lepa stanovanja, lepi otroci, lep pes...). In tu je Zeffirelli zadel v polno. Našel je lepo Marijo, lepega Jezusa, plavolasega in modrookega Janeza krstnika. Še hudobci (iz-razito negativni liki) so pri njem lepi... Vzrokov za navdušenje ob lepem in prijetnem (Ijudje se pred TV neradi utrujajo) je torej kar nekaj. Drug morebiten vzrok uspeha nadaljevanke tiči v preprostosti zgodbe. Čeprav gre v bistvu za zelo dramatično, težko osebno dramo, to Zeffirel-liju ni dosti mar. Naredil je spek-takel, takoimenovano pašo za oči in ušesa. Včasih je pustil Jezusa malo pofilozofirati in je tako spustil nekaj intimnega vzdušja v film, sicer pa se je držal preiz-kušenega recepta predhodnikov -kostumi, barve, množice itd. Spomnite se samo »biblijskih spektaklov« Samson in Dalila, Deset božjih zapovedi (oba je režiral Cecil B. DeMille), Sodoma in Gomora (režija Robert Aldrich) itd. Gre le za podajanje neke zgodbe, prepros-to, neoveznov in kar se da nedramatično. Če že lahko poh-valimo miren tok filma, ki dovoli gledalcu udobno spremljati sicer dolgo (skupaj 280 minut) zadevo, pa je eden največjih JEZUS IZ NAZARETA JesusofNazareth(I.,H) Italija-ZDA-VB, 1977 Režija: Franco Zeffirelli. Scenarij: Anthony Burgess, Suso Cecchi D'Amico, F. Zeffirelli. Fotografija: David Watkin, Armando Nan-nuzzi. Glasba: MauriceJarre. Igrajo: Robert Powell (Jezus), Olivia Hussey (Marija), Anne Bancroft (Marija Magdalena), James Faren-tino (apostol Peter), Ian McShane (Juda), Ian Holm (Zerah), Laurence Olivier (Nikodem), RodSteiger (PoncijPilat), StacjKeach (Baraba), Michael York (Janez Krstnik), James Mason (Jožef iz Arimateje), Peter Ustinov (Herod Veliki), Anthony Quinn (Kajfa), Ernest Borgnine (stotnik), Donald Pleasence, James Earl Jones, Fernando Rey (»sveti« trije kralji), Christopher Plummer (Herod Antip), Valentina Cortese (Herodia) in lan Bannen, Yorgo Voyagis, Renato Rascel, Oliver Tobias... očitkov filmu pomanjkanje dfamatičnosti in dramatičnih viškov. Kar je bilo morda dobro za TV, pokoplje film. Najbrž je edini pravi, res dramatičen prizor v Jezusu iz Nazareia slovita »pieta« - ko v dežju s križa sneto Jezusovo truplo konča v rokah od bolečine zlomljene matere Marijc. To pa je seveda daleč premalo. In tako pridemo še do iretjega elementa nadaljevanke-filma, ki je bil najbrž usoden za uspeh. Igralska zasedba. Ena naj-bolj velikopoteznih v zgodovini filma. Vse vidnejše vloge (pa čeprav so v bistvu vse epizode, pojavljajo se le po par minut) igrajo zvezdniki mednarodnega slovesa. Takšna imena so vedno vžgala. Tako smo morda vsaj delno razkrili skrivnost uspeha TV serije. Pri filmu pa vse to ne more vžgati. Vsaj danes ne, trinajst let po nastanku tega velikopotez-nega projekta, ki je bil že ob rojstvu tak, kot da je sneman v petdesetih lctih. Mislim, da je celo današnjemu gledalcu bližje skoraj dvajset let starejši film Ben Hur (1959, režija Wi]Iiam Wyler) - sicer spektakl, a hkrati zgodba o Jezusu Kristusu. Grc za to, da se dobri filmi ne starajo ali pa sc starajo počasneje. Zeffirel-lijev Jezus se je že rodil ostarel. V njcm ni skrivnostnosti (lep primer mistike je Ben Hur iz leta 1926, režija Fred Niblo), ni provokativnega razmišljanja, dvoma (za primer lahko vzamemo kar Zadnjo Kris-tusovo skušnjavo, 1988, režija Martin Scorsese) in nikakršne in-terpretacije, umetniške obdelave motiva, osebe, zgodovine - film je skratka ostal na površini, zunanjemulesku, brez poglob-Ijenosti. Za takšne stvari imamo ime - kič in mnogi filmski teoretiki so izdelek tako tudi im-enovali. Mi dodajamo, da je film boren, zelo povprečen in mes-toma tudi izrazito slab. Delno pa le velja pohvaliti folografijo in glasbo. Iz igralske anemije, ki je zvesto »zvezdirala«, namesto da bi igrala, so se na trenutke povzpeli le Olivia Hussey, Anne Bancroft, Rod Steiger in James Farentino. Vse, kar manjka Jezusu iz Nazareta, lahko gledalci najdejo v filmu Per Paola Pasolinija Evangelij po Mateju (II Van-gelo secondo Matteo, 1964), ki tako ostaja najboljša ekranizacija Jezusovegaživljenja.Tojehkrati tudi morebiten napotek vsem, ki še iščejo. Miran Koritnik Jesus NAZARETH SPORED LJUBLJANSKE KINOTEKE Torek, 24.04.Q0 JENKIJI (YANKS), Vel.Britanija, 1979. Rcžija: John Schlesinger. Glav. vl.: Vancssa Rcdgravc, Richard Gere, VVilliam Devanc, Lisa Eichhorn, Rachcl Roberts. Chick Venncra (v bar- vali). Sreda, 25.04.50 NEVESTA JE BILA V ČRNEM (LA MARIEE ETAIT EN NOIR). Francija-Italija, 1967. Režija: Frangois Truffaut. Glav. vl.: Jeanne Moreau, Claudc Rich. Jcan-CIaude Brialy, Michcl Bouquet (v barvah). TRPLJENJE DEVICE OR- LEANSKE (LA PASSION DE JEANNE D"ARC). Francija, 1928. Sccnarij: C.T.Drcyer s sodclavci. Rcžija: Carl Thcodor Dreyer. Glav. vl.: Marie Falconetii. Eugenc Silvain, Louis Ravet. Michel Šimon, Jcan Aymc, Antonin Artaud, Maurice Scluitz. Čctrtck. 26.04.90 MOBY DICK. Vel.Britanija. 1956. Rcžija: John Huston. Glav. vl.: Gregory Peck, Richard Basehait, Leo Gcnn. Orson Wellcs, James Robcrtson Justicc, Harry Andrcvvs (v barvah). Pctek, 27.04.90 ZADNJA OBALA (ON THE BEACH). ZDA, 1959. Režija: Stan!ey Kramer. Glav. vl.: Ava Gardncr, Gregorv Pcck, Frcd Astaiic, Anihony Pcrkins. Sobola. 28.04.90 VLAK ZA DVA KLATEŽA (EMPEROR OF THE NORTH POLE), ZDA, 1973. Režija: Robert Aldrich. Glav. vl.: Lee Marvin, Ernest Borgnine. Elisha Cook ml., Keith Car- radine (v barvah). Nedelja, 29.04.90 VISOKI JEZDEC (TALL MAN RIDING), ZDA, 1955. Režija: Lesley Selander. Glav. vl.: Randolph Scott, Robert Banat, Dorothy Malone, Pegie Castle, John Dehner (v barvah). Ponedeljek, 30.04.90 FANTJE IZ BRAZILUE (THE BOYS FROM BRASIL), ZDA-Vel. Britanija, 1978. Režija: Franklin Schaffner. Glav. vl: Gregory Peck, Laurence Olivier, James Mason, Lilli Palmer, John Dehner, Steve Gutten-beig, Bruno Ganz (v barvah). Torek,01.05.90 VELIKIDIKTATOR (THE GREAT DICTATOR). ZDA, 1940. Scenarij in režija: Charles Chaplin. Glav. vl.: ChaiiesChaplin.JackOakie, Reginald Gardiner, Paulette Goddard, Henry Daniell. Sreda. 02.05.90 LASSIE SE VRAČA (LASSIE COME HOME), ZDA, 1943. Režija: Frcd M. Wilcox. Glav. vl.: Roddy Mc- Dowall, Elizabeth Taylor, Donald Crisp, Edmund Gwenn (v barvah). Četrtek, 03.05.90 POTRES (EARTHQUAKE), ZDA, 1974. Režija: Mark Robson. Glav. vl.: Charlton Heston, Ava Gardner, George Kennedy, Lorne Greene, Wat- ter Matthau (v barvah). BISERI ZA OGRLICO UMETNOST NEME GOVORICE Sreda, 25.4.1990 (večerna predstava) TRPLJENJE DEVICE ORLEANSKE (La Passion de Jeanne d'Arc, 1928) (glej sporcd) Najpomembncjši danski filmski režiser Carl Theodor Dreyer (1899-1968) jc kot mnogi drugi velikani sedme umetnosti doživljal prekletstvo svojega dcJa. Finančni neuspehi njegovih filmov so povzročili, da je mojster v svoji karieri posnel le 13 filmov: v prvih osmih letih režijske kariere osem, v nadaljnih petintridesetih letih pa le še pet. Čeprav lahko njegove prve, zaporedno posnete filme štejemo za čisto eksperimentiranje \n učenje, redko kateri od njih pusti gledalca ravnodušnega. Tematika in nckatera stilska obeležja kasnejših Dreyerjevih del so v njih že nakazana. S svojim filmom Spoštuj svojo ženo (Du skal aere din hustru, 1925) je Dreyer postal slaven v Franciji, zato so ga povabili, naj za njih posname film po lastnem izboru. Odločil se je za Ivano Orleansko). Gre za znan proces zoper Jeanne d'Arc, ki se je končal s smrtno obsodbo in sežigom na gmiadi 1431. leta. Da bi dosegel čimvečjo avtentičnost, je Dreyer scenarij zasnoval po sodnih zapiskih, scenografijo in kostume pa so rekonstruirali po zgodovinskih dokumentih. Kljub temu pa je ireba omeniti, da to ni »klasičen« zgodovinski film, temveč univerzalno delo o trpljenju ali kot so ga nekateri imenovali »dokumentarni film o duši«. Za Dreyerja je bilo najvažnejše sredstvo oblikovanja obraz - kot ogledalo človekove duše. Zato je v tem filmu uporabil slovite dolge bližnje posnetke, s katerimi je dosegel, da so močna čustva, izrazi obrazov prišla kar najbolj do veljave. Zaradi te metode se zdi, da se nek oddaljen zgodovinski dogodek odvija sedaj, v naši prisotnosti in zato niti ni čudno, da je bil film prepovedan v vseh okupiranih deželah Evrope 1940-44. »Ta film ni samo največje delo svojega avtorja, temveč je eno naj-pomembnejših del nemega filma. Nihče več ni tako načrtno uporabljal bližnjega posnetka, tako nadarjeno in tako zgovorno. Zaradi tega nas film tako prevzame. Tu je zbrano vse, kar je prispeval nemi film in prignano je do popolnosti. Po tej mojstrovini je bil zvočni film neizbežen.« (Charles Ford) M.K. Trpljenje device Orleanske (prizor iz filma) Petek, 04.05.90 ZLODEJEVA LEPOTA (LA BEAUTE DU DIABLE), Francija-Italija. 1949. Režija: ReneClair. Glav. vl.: Gerard Philipe, Michel Simon, Raymond Cordy, Nicole Besnard. Sobota, 05.05.90 NEAPELJSKO ZLATO (LORO DI NAPOLI), ltalija, 1955. Režija: Vit-torio De Sica. Glav. vl.: Toto, Paolo Stoppa, Sophia Loren. V. De Sica, Sil-vana Magano...(oinnibus). Nedelja, 06.05.90 LEGENDA O LVLAH CLARE) (THE LEGEND OF LYLAH CLARE), ZDA, 1968. Režija: Robert Aldrich. Glav. vl.: Kim Novak, Peter Finch, Ernest Borgnine, Valentina Cortese, George Kennedy (v barvah). Zvečer - Dnevi danskcga filma! Torek, 08.06.90 SICILIJANSKA BRATA (THE BROTHERHOOD), ZDA, 1968. Režija: Martin Ritt. Glav. vl.; Kirk Douglas, Alex Cord, Luiher Adler, Irene Papas, Susan Strasberg (v bar-vah). Zvcčer - Dnevi danskega filma! Sreda, 09.05.90 DRAKULA (DRACULA), VB, 1979. Režija: John Badham. Glav. vl.: Frank Langella, Laurence Olivier, Donald Pleasence, Kate Nelligan (v barvah). Zvečer - Dnevi danskega filma! Četrtek. 10.05.90 NOSFERATU, FANTOM NOČI (NOSFERATU: PHANTOM DER NACHT), ZRN- Francija, 1979. Režija: Werner Herzog. Glav. vl.: Klaus Kinski, Bruno Ganz, Isabelle Adjani, Roland Topol, Jan Groth (v barvah). Zvečer - Dnevi danskega filma! Petek, 11.05.90 VODSTVO (EXECUT1VE SUITE), ZDA, 1954. Režija: Robert Wise. Glav.vl.: Fredric March.V/illiamHol- den, June Allyson, Barbara Stan- wyck... Zvečer - Dnevi danskega filma! Sobota, 12.05.90 POŠTNA KOČIJA (STAGECOACH). ZDA, 1939. Režija: John Ford. Glav. vl.: John Wayne, Claire Trevor'. Thomas Mitchell, George Bancroft, Andy Devine... Nedelja, 13.05.90 LEPOTICA DNEVA (BELLE DE JOUR), Francija-Italija, 1967. Režija: Luis Buiiuel. Glav. vl.: Catherine Deneuve. Jean Sorel. Michel Piccoli, Genevieve Page, Francisco Rabal, Piene Clementi (v barvah). Ponedeljek, 14.05.90 ANTONIO, KI PRINAŠA SMRT (ANTONIO DAS MORTES), Brazilija, 1969. Scenarija in režija: Glauber Rocha. Glav. vl.: Mauricio Do Valle, Odete Lara, Othon Bastos... Prosimo občinstvo, da nc zaniuja prcdstav. Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa. 3?\ ^% ^fce • FINSKI FILMI OSEMDESETIH LET L- Od 7. do 17.maja bo v Cankarjevem domu na ogled pct novejših finskih filmov. Prikazani ^bodo: Poslovni Hanilet (Hamlet liikemaail-massa, 1987) Akija Kaurismakija (7.5.), Rosso 1(1986) in Ničvredno (Arvottomat, 1982) Mike Kaurismakija (9.5. in 11.5.), Domotožje (Kolia pain, 1989) Ilkke Jarvilaturija (14.5.) in V ,vrtincu na glavi) (Alii itkc lines, 1988) Janneja uusija (17.5.)- S to priredilvijo poskušajo prireditelji CD v sodelovanju s filmsko redak-cijo ŠKUC-a vsaj delno pokriti še eno veliko luknjo v našem filmskem vedenju in nepoz-navanju. Marsikdo najbrž sploh ni vedel, da na Finskem snemajo filme. Kerpa so zadnja lela v velikem zagonu in prcdvsem po zaslugi bratov kaurismaki na vsakem festivalu deležni iz-jemne pozornosti in nagrad, je to odlična priložnostzaspoznanjes »kvaliteto,ki sesliši«. Rosso bo prcdvajan v srcdnji dvorani CD, vsi lOStali pa v mali, vsakič ob 19. uri s simultanim prevodom. Vslopnina 30 dinarjcv. • Drugo luknjo s severa bo poskušal pokriti Interfilm festival iz Kranja z organizacijo Dnevov danskega filma v Jugoslaviji. Prireditcv poteka v vcč mestih naše domovinc, v Ljubljani pa se bo odvijala od 7. do 11. maja v dvorani Kinotcke na Miklošičcvi, vsakič ob 20. uri. Videli bomo pet novcjših danskih fil-mov, zvrstili pa se bodo lakolc: 7.5. Aarhus ponoči (Arhus ny night, režija Nils Malmros), 8.5. Hamlet ali Ofelija pride v niesto (Ofclia kommer til byen, režija Jon Bang Carlsen), 9.5. Zgodnja pomlad (Barndomniens gade, režija Astrid Henning-Jensen), 10.5. zdaj že zelo slaven Pelle osvajalec (Pelle erobreren, režija MARRIED TO THE MOB Režija: Jonathan Dcmme. GJ. vl.: Michelle Pfciffcr, Matlhevv Modinc, Dean Stock\vell, Merccdes Ruel. Mob je priljubljcn amcriški izraz za mafijo. torcj boste v filmu vidcli, kako jc to, če si poročen z njo. Junakinja ni preveč navduSena nad tem »zakonom« in hočc po smrti moža gangsterjaoditi dalcč proč. A to ni cnostavno. »Šcf« je vrgel oko tudi na njo. Da bo šc bolj zanimivo, poskrbi FBl in njeni nc najbolj sprcini agenti. Mafija niraa usmil-jcnja in njen Sef se ne boji nikogar - razen svoje-žene. ki mu jc nenehno za pctami. Takšna jc torcj ta blaga krimmalka in rahla komedija. Vsakcga malo, največ pa (tudi rahle) ironijc. Demme (Siop Making Sense, Something NVild) je narcdii šc cn ncobvezen, zabavcn filn^ najbolj priTneren za nedeljskopopoldne. Igralci so všcčni. Michelle je lokrat temnolasa (dobra pogruntavščina), Stockvvcll pa spet dobcr (5c boljša). Bille August) in 11.5. šc Baby Doll (rcžija spct Jon Bang Carlsen). Tudi danski film je pri nas velika neznanka, zato naj ludi la prircdiicv pomaga, da ne bo vcč tako. Ker so nasledniki velikega Carla Theodorja Dreyerja narcdili podoben, pravzaprav še večji bum kot Finci (osvojili so namreč dva oskarja /apored za filma Babettina pojedina in Pelle osvajalec), je prav, da pogledamo tudi to skrivnosl uspeha od blizu. Še to: režiserka filma Zgodnja pomlad se bo po projekciji svojega filma predstavila gledalcem. Žal pa moramo poudariti, da sc obe zanimivi priredilvi časovno skoraj popolnoma pokrivata in tako ljubitelji filma vsch omcn-jenih dcl zagotovo ne bodo mogli vidcii. Koor-dinacija programa torcj znova (lakšnih piimerov je biloženešteio) ni bila mogoča- na škodo gledalcev in prirediteljcv. Čcprav skoraj ne verjamcmo v ugodno rcšitcv prošnje, vsc predvajalcc filmov in organizalorjc lakšnih prircdilev v Ljubljani šc enkrat naprošamo, naj večkrat sedejo skupaj in Iepo cnakomcrno raz-poredijo svoje projekcijc skozi vsc lcto. • Ob desetletnici delovanja bo Cankarjcv dom pripravil »dan odprlih vrat« z različnimi kulturnimi dogodki. Tako bosta 10.5. na oglcd ludi dva cciovečerna filma: slovcnski Veter v mreži Filipa Robarja Dorina in anglcški Maurice (po delu E.M. Forstcrja) Jamcsa Ivoryja. Lcpa priložnosl za zamudnikc, da si (zastonj) ogledajo dober in šc boljši lilm. Po vi »i:oti:i:a + * * * * • SFUERIJfl ŠKUC Ston trq 21 liubliono Bcn-net 16-21 Geuaie 510 Jason THE GOOD MGTHER Režija: Lconard Nimoy. Gl. vl.: Diane Keaton, Liam Neeson. Robards, Ralph Bcllamy, Asia V icira. Boj materc samohranilke za svojcga otroka. Bivši mož namrcč vloži zahtcvek zanj zaradi nckatcrih materiaih »ncvzgojnih«' potc/. Kdo bo Izrazito metodramatičcn. Niinoy (znan koi Mr. Spock v Zvezdnatih stczah) jc prcscnctljivo dobcr režiscr, znarti igralci pa so korcklno opravili svoje delo, čcprav ne izstopajo. To jc drobccn, lcp lilm, ki ga ne pozabitc (akoj. zadnjih vcsteh pa ne bo na oglcd v začetku predvideni švedski fiim Moje pasje življenje (Mit liv som hund, 1985) Lasseja Hallslioma. Ker gre za odličen film (najboljši med lemi tremi), lahko rcčemo le - škoda. • Ljubljanski kinemalografi za prvo polovico maja napovcdujcjo: 8.5. premiero jugoslovanskega filma Cas čudežev (Vreme! čuda) Gorana Paskaljcviča (Čuvaj plažc pozimi, Poseben posiopck, Somrak...), pa »odtrgano« ameriško komedijo Ljubica otroci so se skrčili (Honcy, I Shrunk ihc Kids^ Joeja Johnslona in film, kaicrega naslov pove vse - Lambada. Rcžiral ga jc Grcydon Clark Mel Gibson pa bo, koi kaže. spcl navduševa! svoje navijačc v Mini kinu Union. V načrtu sc reprizc filmov: Pobcsncli Max (Mad Max). Ccstni bojevnik (Mad Max II), Lclo ncvarnega življenja (Thc Ycar of Living Dangcrously), Tcquila Sunrisc... • NAPREJ V PRETEKLOST - (Tuje-jezični oskarji - irctjič): 1965 Trgovina na glavni ulici (Obchod na korzc), Čchoslovaška, Jan Kadar in Elmar Klos;1966 Moški in ženska (Un Homme ci unc fcmmc), Francija, Claude Lelouch;1967 Strogo nadzorovani vlaki (Ostrc slcdovanc vlaky), Čchosiovaška, Jiri Menzel; 1968 Vojna in mir (Voina i mir), SZ, Sergej Bondarčuk;1969 Z (Z), Francija-Alžirija, Costa-Gavras; 1970 Preiskava o neoporečnem državljanu (Indagine su un cil-ladino al di ogni sospeto), Ilalija, Elio Petri; 1971 Vrt Finzi- Continijevih (II Giardino dci Finzi-Conlini), Italija-ZRN, Vittorio De Sica. (Nadaljevanje prihodnjič.) M.K. PEJZAZIU MAGLI (Pejsaži v | rnegli) ¦ Režija: Jovan Jovanovič. j Gl. vl.: .Ana-Marija Pctričevič, v Ljubomir I Todorovič, Tihomir Arsic. Rado Šorbcd'ija, ' IVlUenaZupančiČ... Naš film o problemu narkomanijc, konkretno v : Bcogradu. Izdclck,kiga vclja vidoii. kljubprvepol i ure, ko dobite občulek. da st> ga delali dilelanli Igralci rccitirajo bcscdilo, vsc clcJnjc prisiljono iu nciiaravno. a se zacleva poslopoma popravi. Za glavno odliko filma lahko štcjcmo sporočilnosi, ', pritegtic pa ludi pristnost almoslcrc »podzcmlja<- , (v nekatcrih trcnutkih dobimo vij$ dokumoitar nega filma) in stcvilni prizori »vbadanja«. k\ glcdaica m morejo pustiti ravnodušncga. Debitan- ¦ Ti so boljši kot prcverjenc igralske zv^zdc, a drži. } da jc najslabši dcl filma re/.iranjc igralccv. Bicc ; bolje... i PESEM ROŽNEGA PANTERJA Jean Genet: DNEVNIK LOPOVA, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1990 JL# red časom je Mladinsko JL gledališce iz Ljubljane uprizorilo prozno delo Jeana Geneta Balkon in nam s to predstavo ukazalo na avtorja, ki velja za enega od najbolj kontroverznih osebnosti evropske literature dvajsetega stoletja; lopova in homoseksualca, ki ga je skozi življenje vodila podobna sla kot na primerPiera Paola Pasolinija. Gre za delo, napisano vprvi osebi, ki govori o Genetovih lopovskih in Ijubezenskih podvigih. Nedvomno gre za eno odnaj-bolj polnokrvnih knjig, ki so v zadnjem času izdane v slovenskem prevodu. Delo je polno subtilne govorice in ranljivosti, zato zahteva od bralca polno bralsko pripravljenost. Celotno stvar .lahko preberete kotpesem, sajje »skrita pesem« glavna Genetova preokupacija. Srečen lov! Ko je subjekt izobčen zaradi svoje želje ali volje drugih (družbe), se v takšnem subjektu, kot po pravilu, okrepijo nekatera občutja, ki imajo skupni korelat v ogroženosti. To so občutja strahu, sovraštva, ljubezni, prezira; vse skupaj pa jih vodi povečana strast zaradi takšne pozicije. Izobčenec, prikrajšan za meščansko vamost, se zaradi zgoraj omen-jenih občutij spusti v notranji monolog in bolj kot se umika moralnim kodeksom družbe, ki ga obkroža, bolj se v njem razrašča strast, nastala iz notranjega dialoga, ki je lahko tudi pogovor z bogom v njem. In prav ta trenutek, ko se dialog začne, ko izobčenec zasliši boga v sebi, je ustvarjen pogoj za obstoj izobčenčeve estetike, razklane na sovraštvo in ljubezen. Valovanje med tema dvema občutjema je tisti poglavitni, že skoraj fizični premik od-metnikove želje, obsojene na to dvojnost. Tako lahko rečemo, da pride do dveh nasprotij, ki sta poglavitni za risanje tovrstne estetike: iskanje lepega v grdem in grdega v lepem. Na tej točki pa bi se že lahko lotili samega predmeta in poudarili, da je Dnevnik lopova Jeana Geneta pravcata mala epopeja iskanja lepega v grdem, s tem da je iskanje lepega prepuščeno samemu bralcu; Jean Genet je vseskozi »grd« in to brez pardona, saj mu to ustreza. To pa je tudi trenutek, ko pri njem aktivno nastopi strast, ta veličastna kraljica odvrženih in pa tistih, ki so se zavestno odločili ignorirati meščanske navade. To je tudi tista strast, ki rodi »dobro« pesem, ki preraste tako zlo kot tudi dobro v krščanskem smislu. Čeprav se Genet tako vztrajno ukvarja z dobrim in zlim, se zdi, da mu je vseeno v končni fazi pomembnejša ta samotna, božja opcija, ki se sprosti, ko preneha fizično. S tem ne želim razvrednotiti praktičnega pri Genetu, ki se prav v tem fizičnem loči od literature kot nečesa akademskega in si jo preuredi v dodaten užitek, ki sledi tistemu stvarnemu. Ker pa gre za dnevnik, sta si ti dve izkušnji - literarna in stvarna - povsem blizu; temu prispeva pisanje v prvi osebi. Preseneča Genetova dokaj velika slogovna in stilistična izdelanost, saj gre za pisca, ki je s svojim razvratnim in neuravnovešenim načinom življenja odklanjal vsakršno »šolo pisanja«. Torej se postavlja vprašanje, od kod velika načitanost tega kontroverza fran-coske literature, o katerem je Sartre znal napisati kar za celo knjigo teksta, ki pa jo je Genet mirno prezii. Odgovor tiči v njegovem življenjepisu, ki pravi, da je bil od samega začetka sirota in ga je posvojila dokaj ugledna družina s svojo knjižnico, ki jo je Genet že od malega vestno uporabljal. Od tu torej ta skrivnostna načitanost bodočega delikventa, ki je več časa preživel v zaporu kot na prostosti. Med drugim je bil izgnan na prisilno delo v francosko Gvajano, na katero ga vežejo »prijetni« spomini. Toliko o tem. V današnjih časih, ko pri nas kraljujejo različne metatekstual-nosti in je človekova izkušnja v literaturi postavljena na stranski tir, je Genetov pesniški roman resno opozorilo, da smo pozabili na nekatere prvinske človekove posebnosti, ki so nadčasovno še vedno ak-tualne. Ob tem je treba dodati, da nam Genet v svojem dnevniku kaže povsem novo izkušnjo homoseksualne ljubezni, na katero se pri nas še vedno gleda na zelo konzer-vatističen način. Jeanovi moški zadobivajo ponekod že skoraj mitološke razsežnosti, tako da jih lahko bralec doživlja brez vsakršnega predsodka. Pravo veselje je odkrivati takšne drobce, kot je sledeči: »Prek Jugoslavije sem šel iz zapora v zapor. Tu sem srečal rnračne in nasilne zločince, ki so kleli v nekem divjem jeziku z najlepšimi psovkami na svetu. - Jebem ti božjo mater! Jebem ti zid! Nekaj minut za tem so prasnili v smeh in kazali svoje bele zobe. Tako nas poučuje o bogastvu našega balkanskega žar-gona in to tako mimogrede, medtem ko se ga mi sramujemo. Zanimivo je to, da je Genet kljub strogi prozni obliki nevezanega teksta ves čas gojil željo, da bi celota iz-zvenela kot velika pesem, ki je brez mej v svoji notranji in zunanji forrni. Tako se bral-cu na trenutke zdi, kot da bere pesem, ki je občasno pretrgana z nenadnimi realis-tičnimi vpadi; sicer kratkimi, toda dovolj močnimi, da vpeljejo v to delo svojevrstno razdvojenost: kot da realistično pogojuje pesniško, ki prihaja iznenada, iz eruptivnos-ti. Tako kot so njegove ljubezni nenadne in pogoste, tako so tudi pesniški sunki nepred-vidljivi. Čeprav v knjigi ni prostora za ženske, bi se dalo kljub temu trditi, da je njegova estetika že kar travestitska, saj za surovo moškostjo, ki pristaja zločinu in kraji, ždi emocionalnost, posuta s cvetjem in čipkami, ki pokrivajo zlo in ga delajo lepega; torej delajo iz grdega lepo. Prav v tem dualizmu pa se pojavi tudi »pesem«, ki je označila vse Genetove tatiče; preveč grde, da bi bili zares grdi, bi lahko povedali v njegovi maniri. Ženskost tudi zato, ker gre v preučevanje tatičeve psihe tako daleč, da navidezna groba moškost tega vtapljanja več ne »prenese« in se začne pretvarjati v rože in čipke. In kaj je s pretvarjanjem lepega v grdo? Tudi ta pretvoi ba je nujna, saj lepota kot negibna masa ne more sproščati svoje svetlobe, ki se izrazi šele v nestalnosti, aktivni in prav zaradi tega lepi in iskani. Dnevnik lopova ni labodja pesem ampak pesem rožnega panterja. Esad Babačič KARANTANIJA 1. Charles Bukowski: Fotografije iz pakla: priče o zakopanom životu / Bratstvo-Jedinstvo (biblioteka Spektar) Novi Saci 1989 Lahkobi rckli, da je Bukowski že pravi klasik. ki sc kijiib poznemu začelku svbje pisateljske poii nc da zmotiti. Sicer pa so gijcgovi rcccpii, kako poslati dober in slavcn spesnik, eni od najbolj razvpitih: poležavanje in ;pitje piva na amcriSki način: pa še malo Jkpnjskih dirk iu boksa. In prav zaradi tako Širokega spekira motivik v njegovi prozi bo Bukovvski za nas še naprej ostafnckak&ia ce-zotična zgodba z onstran occana f OTOGRAFIJE 1Z PAKLA jc še cna zbirka Jijegovih kratkih zgodb. ki se nc razlikujcjo dosti od tistih i/. zbirkc ZGODBE NA VADNE NOROSTI. Mislim, da jezik ni baricra in da jc Bukovvski v SH/HS jeziku šc najbolj sočen. Samo pomislite na vse tiste silne kletvice in PREDSTAVLJA siroko paleio izrazov. ki jih najdemo v naScm bratskem jeziku za inijlx>]j iniimnc delc telesa Vse to kot vedno ponuja Hank. 2.ANTOLOGlJAfrancoske pripovetke: 1945-89, Bratstvo-Jedmstvo, (Biblioteka Spektar) NoviSadl989. Tako kot najnovejSa zbirka ZL»odb C Bukowskegajciudi ANTOLOGIJA .Tizšla pri zalozbi BRATSTVO-JEDINSTVO iz NoveU ^ada. Gre za najboljge avtoije v kronološkem zaporcdju mcd 45. in 89. lciom.-Med ostalim Iahko najdemo imena, kot so Simenon, Bcckett Bazin. Beckett, Bazin, Camus in Vian. Že to ie dovolj velik razlo& da ima vsak pravi Ijubitdf dobre hteralure takžno knjigo v svoji zbirki Sicer pa sc biblioteka SPEKTAR Ob lei an-tologiji lahko pohvali še z mnpgimi drii»imi uspesnicami; katerili pevodi so izšli \f tcj cdiaji; AnioJogya nemačkc poezije, Borgcs Cvclajeva, Bemhard. Jcrofejev, Plalonov. Tako. da iahko v bodočc pričakujemo še nove izdajc takšnih in podobnih dd. 3. Venedikt Jerofejev: MOSKVA-PETUSKI, Bratstvo Jedinstvo, (Biblioteka BIS), Novi Sad 1989. Kdo šc ni prebral najbolj pijane knjigc od Karpaiov do Triglava! Kako si priskrbcti alkoliol ludi takral, ko /a (o n.j nobcnih teoretičnih mcv/.nosii? Ali o tem, ka| vse sc ti lahko pripcti na progi MOSKVA-PETUŠKJ. Lahko bereie tudi trezni. Toda mogočc boste potem vsceno poskusiti kaj spi.ti. Za vsc trcznc zamudnikc jc BRATSTVO I JEDINSTVO natisnilo že dmgo izdajo tc legendarne knjigc Vencdikta Jcroiejeva. Nazdra v imo z nj i m! E.sad Babačič REVENGE OF THE KILLER BUBA BUBA jc v mesccu marcu dobescdno bombardirala Ljubljano ,s svežo ki-vjo ameriškcga in evropskcga post hardcora. Potrditcv dejstva, da je hardcore inter-nacionala prcživeJa apokaliptična osem-deseta leta in da brzi v devetdcseta, se je vsekakor odrazila na trch marčevskih kon-ccrtih. Skupine HELL'S KITCHEN, MILITANT MOTHERS, STAND TO FALL> SNUFF in P.I. so že v devctdesctih - v lo so seprcpričali vsi. ki so vidcli njihovc nastope v KUD Francc PreSeren, klubu, ki je edina altcrnaiiva morbidno črncmu K4. To pa šc ni vsc! Koncerlna ofenziva Bubc bo ncdvomno doživela svoj vrhunec z nas-topora N0MEANSN0 na sam dan zmacc. lo jc 9. maja v mali dvorani Siudcmskcca nasclja. Predstavljaii NOMEANSNO v tetn trcnutku je popolnoma ncpotrcbno. saj so potrdili status ene najboljših skuptn vseh Casov že na dveh Ijubljanskih konceriih v lctih 1988/98. Prcd koncertom bosteo njih scvcda brali tudi na stranch te vcleccnjcne-rcvijc. In napoved za prihodnost? V zlati jcsenski sczoni se Ljubljani obctajo tudi nasiopi koncertnih povratnikov FUGAZI in VIC-TIMS FAMILV, poleg njih pa prihajajo !udi vzhajajoče zvezde ameriSkega undcr-grounda, kalifornijski ALICE DONUT in I:IDELITY JONES a Washingtona. Letmusicrulc...; music Pomisleki pred in smešni občutki ob vstopu v dvorano. The Fall - legenda angleške rokerske drugačnosti, naj bi funkcionirali v komorni dvorani, med bolj ali manj alpsko štrlečimi piščalmi tam inštaliranih orgel. Po polur-nem čakanju, polnem zvedavih pogledov ("lej kdo je tuki" ipd.) in diskretnega mnnranja ("a ma nov kežual, al kuga" ipd.), bolj značilnega za kakšno res komorno prireditev, je Igor V. v imenu organizatorja najavil The Fall; tudi to se je dogajalo bolj komorno, ali kot se je malce pošalil ceremonial majster, "v stilu Marka E. Smitlia". Sicer pa razlogov za razposajenost res ni imel dosti. Poleg morečega ambienta ga je verjetno trl tudi številčni odziv obiskovalcev. Teh je bilo po neuradnih podatkih (tam prisotna in prijazna hos-tesa), nekaj nad šesto, kar je zelo težko zadostovalo za pok-ritje stroškov koncerta (sicer pa je za poravnavo konkretne kategorije -denar- verjetno poskrbel Zagreb, ki je, karse koncertov tiče, veliko bolj MESTO kot Ljubljana). To ugotovitev je sicer v prejšnji številki navedel tudi Gary G., ki jena koncertu zavzel prostor v vrsti za niano in je pol ure čakanja porabil za preračun-avanje enačbe 1600 : 1 THE FALL V CANKARJU Po tem, ko smo v prejšnji številki ocenili novo ploščo in napovedali koncert skupine The Fall, so se res ustavili v Ljubljani. Dogodekje bil v soboto zvečer v Veliki dvorani slovenskega kulturnega hrama. Haložan. Toliko (1600 kdin) namreč stane steklenica Dom Perignona v Babilonu, rešitev enačbe pa pove, koliko litrov Haložana si lahko človek privošči za enega Perignona. Pa nazaj k zadevi! Ostali smo pri mlačni napovedi koncerta, po kateri so se The Fall res prikazali na odru in zelo rokersko odprašili eno uro konceita. Odigrali so večino zadev z zadnjega albuma, ki so jih uspešno prepletli z nekaterimi starejšimi "uspešnicami". Na prejšnje The Fall so v glavnem spomin-jali zaradi na trenutke že kar ubijajočega monotonega Smithovega vokala, ki je v dani stuaciji funkcioniral pozitvno - kot neke vrste naveza med sterilno dvorano in rockovsko predstavo na odru. Osvetlili so se s skromnim light-showom, ki je deloval povsem zadostno in učin-kovito. Sicer pa bi The Fall upešno odigrali tudi brez min-imalistično zastavljene scene. Po eni uri so nehali in po med-lih in neprepričljivih vzklikih dvestoglave množice pod odrom prišli še za petnajst minut, ter pokazali, da so dober bend. Škoda, da so bili v Cankarju! Vse skupaj bi izpadlo dosti boljše v KUD-u F. Prešeren, npr.! Igor Ivanič Motorheadi so sicer kul tipi, toda obkroženi z množico ljudi, ki jim nenehno teži... Razen izjem, seveda. Jasno, vsak jih ima kmalu poln kufer. Občudujem njihov temperament. Povsem jasno je, da Lemmy znori, če ozvočenje ni v redu ali, če kaj prileti na oder. Če hočeš biti št.l v rokenrolu in tako preživeti 45 let, kot jih je Lemmy, moraš biti včasih zajeban. Bravo, Lemmy. Ko je bil četitkov koncert odpovedan, je nekdo zavpil VSEPLATEZAŽGI! Čigave plate? MOTORHEDOVE! In še LEMMY JE KURBA, KI SE FIKSA in ne vem, kaj še vse. Mulo, 16 let star, mogoče. Si človek, ki je dal celo življenje za glasbo, zasluži, da mu tisti, za katerega je delal, reče kurba, ali karkoli že? Sploh pa se Lemmy ni fiksal. Rodil sem se, ko sta umrla Hendrix in Janis Joplin. Bil sem v Londonu, ko se je ubil Sid Vicious. Takrat je bilo tam grozno. Ozračje je bilo napeto, Ijudje so bili v šoku, paranoični, punkovci so pos-tajali agresivni. Kaj pa danes? Pred dnevi, ko so umirali Motorhead, PA NIČ! Postali smo razvajeni. Zaradi enega samega odpadlega koncerta smo pripravljeni uničiti vse. Nikomur ni bilo niti malo mar, da je Taylor umiral. Pomembno je bilo to, da je bil koncert odpovedan, prestavljen. OK. In da so za Partibrejkerseplačali 120 kil. Nekateri so ponoreli, ker so vstopnice kmalu po vstopu v dvorano vrgli proč. Ogromno platno z napisom Motorhead je bilo t. n, vsi instrumenti tudi, koncert bo. Logika je spet zatajila. Vsaj pol ljudi je tako ostalo brez kart. Ko je bilo že jasno, da kon-certa ne bo in da bo v petek, sem se spomnil stare resnice, ki mi je zadala kup skrbi: kdor je danes svinja, bo jutri šunka. Če je bil bobnar yse seje začelo z idejo o intervjuju z Mdtdrheadi. Utopija. Hotel sem narediti FRESHIN FLESH. Vedel sem, da ne bo lahko, zato sem se odločil, da ves čas spremljam dogajanja okrog njih in nazadnje ujamempriložnostzapogovor: Vkončmfaziganibilo, kot tudi koncerta ne. onesposobljen za koncert, kaj bo šele jutri? Zle slutnje se po Murphyju VEDNO ures-ničijo. Žal. Slabo hovico mi je v petek povedal Metal Maus v Šiški. »Ej, Mačk, a veš, da kon-ceita ne bo?« »KUA!!!« »Bobnar bo umru, Wiirtzl pa bo preživu...« Mislim si, kaj ta govori, travma, znorel bom, a je to mogoče... Skušal sem ostati miren in brati Mausove stripe, toda... I just can't believe it, somebody wake me up, I've gotenough!!! Šel sem žurat. Odločil sem se, da bom vse zalil. Moral sem uničiti tisto ogromno količino energije, ki je hotela UBIJATI. Remember you have to die, pravijo Slayer. Potem je navrla cela množica govoric. Da se je Lemmy šprical, da je Burston umd, da je Taylor umrl, da je umrl čisto en tretji. Glavno, da je po njihovem nekdo umrl. Množica si je podzavestno želela šoka, še močnejšega od koncerta. Hoteli so smrt, dobili so jo, pa čeprav v obliki govoric, sanio za tisto kratko zadovoljitev. Kot pri masturbaciji. Motorheadi so nam ga fino zdrkali, ni kaj. In za konec, čisto uradno. Taylor se je v družbi kitarista napolnil z izdatnimi količinami kokaina, za katerega je bil prepričan, da je petorazredna roba in naj bi bil z Dunaja. Vse skupaj sta pridno zalivala še z alkotom, in ko je coke pribil, sta ugotovila, da sta polna prvorazrednega kokaina. Posledica je bila, da je v četrtek Taylor komaj preživel. Dohtarji na Kliničnem so ugotovili še to, da ima Taylor popolnoma sesuta pljuča in ledvica. Bog ve, zakaj... Vse to je sporočil tudi Radio Študent in lahko rečemo, da je uradno. Ciao. Egist Zagoričnik MOTORHEAD AIN'T DEAD! SPOLNOST, MAMILA & ZABAVNA GLASBA ^ aj že veste, kjebom začel?! Seveda s četrtkom, koje na vseh pravovernih koledarjih kazalo, da je 5. april inje Kompas napovedoval 140 kJ minut totalnega rock'n' rolla. Noja, zgodbo žepoznate. Doživeli smo le 40 minut totalnega rock'n'rolla s Partibrejkersi, potem pa je bilo špasa konec. Dva motoroglavca se namreč nista uspela izpopoldanske kome zbuditi niti toliko, da biju zvlekli na oder. Inpotem... Sedaj sem v dilemi, ali naj nadaljujem z zgodbo o Garyu Grayu ali z zgodbo o Motorheadih. Prva za vas, Ijubi bralci, gotovo ni preveč zanimiva, je pa zanimiva zame, ker seje ne spominjam prav dobro. Zgodba o Garyu Grayu 5. aprila itd. Gary Gray se je na odhod v Halo Tivoli dobro psihično pripravil, pa tudi tja se ni odpravil praznih rok. In je užival v nastopu beograjskih žurolomcev. Ko je potem Marko G. potrdil govorice, da so motorji še vedno preveč zadeti, da bi prišli na sceno in da bodo igrali naslednji dan, ni bil nič jezen; prav nasprotno. Konec koncev, ali ni Iuksuz-no z eno samo vstopnico obiskati dva kon-certa in to kar v Hali Tivoli. Sploh pa dva koncerta pomenita dva razloga za popi vanje, ob petkih pa tako ali tako ni v Ljubljani nobene pametne zabave. Torej je izpraznil svoje skrivne rezervoarje in se napotil v Hipodrom. Prvič. Vobče gledano mu ne bo žal niti, če je bil zadnjič. Tja ga je povabil znameniti rock kitarist Sašo B., ki je praz-noval rojstni dan. Njegovi rojstni dnevi so znani po tem, da uspe prepričati ce) kup bendoV, da igrajo kar tako, za žur. V Hipodromu je Gary Gray ugotovil, da gre pravzaprav za nekakšno liberalno konven-cijo, ampak ga ni praveč mo'ilo in je takoj poiskal pijačo. Našel jo je v Sašovem kovčku za kitaro (Iukavo, a ne?) v obliki številnih steklenic različnih znamk viskija. Ostalo si lahko mislite. Na koncu, nckje ob pol petih, je določena mlajša dama Garya, ki se ji tudi po tej poti zahvafjuje, njegov avto spraviladomov. Gary se je osvestil naslednjega dnc okoli petih popoldne, Motorhead pa ne, zato mu ni bilo treba na njihov koncert. Lahko je ostal v postelji in na televiziji glcdal modrovanje predsedniških kandidatov. Zgodba o angleškem ansamblu Motorhead 5. aprila itd. Torej, kot že veste, je šlo za kokain, ki je bil kar nekajkrat močnejši, kot so ga bili motoroglavci vajeni. Eto, zato vam pravim, da se je bolje držati alkohola, kjer se vam vsaj ne more primeriti, da bi vam kdo vrček namesto s pivom napolnil z viskijem in bi vas po dveh domnevnih pivih nič hudega sluteče vrglo v komo. Fanie so potem v soboto odposlali v rodno Anglijo. Menda imajo slabo vest in bi radi oddelali svoje obveznosti do tukajšnjih organizatorjev, kar še najbolj veseli Pbčja. Takole nekako je zadojič povsem neuradno kombiniral: Motorhead so podpisali pogodbo z mega družbo CBS, ki bo iz njih morda uspela narediti mega zvezde. Plošče CBS licenčno izhajajo tudi pri Ijubljanski Založbi kasei in plošč in bo njihov novi albmn morda mega hit tudi pri nas in potem bo PBČ na racun slabe vesti benda organiziral serijo exkluziv-nih koncertov v hali Tivoli. Lepo. Kompas je pridno vračal denar za vstop-nice in v splošni denarni suši sem prišel na perverzno idejo, da bi vnovčil kupon svoje sicer brezplačne vstopnice. Potem pa so me dosegle govorice, da je bobnar nesrečne skupine storil žalostno smrt. Zato sem vstop- nico uokviril kot spomin na domnevno pos-lednji nastop znamenitega angleškega an-sambla. Izkazalo se je seveda, da gre za navadno natolcevanje, ki sta ga po različnih virih razširjala a) Miha Štamcar, b) Jani Kenda. Skušal bom izbrskati dejstva in obkrožiti pravilni odgovor, kajti krivec mi bo moral povmili vsaj stroške okvirja. Zgodbaojazzu Ves ta čas v Cankarjevem domu poteka jazz festival. Fantje so očitno nekje prebrali nekaj o permanentni revoluciji in izzumili pennanentni jazz festival. Mislim, saj so koncerii golovo čisto O.K., ampak če imaš v mesecu dni tri koncerte, se meni to ne zdi festival. Je že res, da je lažje (in ceneje) pripeljati zanimiva imena takrat, ko imajo čas, kot zbrati ducat taistih v treh festivalskih dneh. Ampak to ni to. Renesanso pa je v Ljubljani doživela klubska jazzovska scena. Ponedeljki v sicer precej opustelem disku Turist so spet totalno ful in in vse bolj in. Ta teden je bil poleg ponedeljka jazzovski tudi torek v K 4 in četrtek v KUD France Prešeren. Lepo. Zgodba o volitvah Minulo nedeljo smo imeli prve svobodne, večstrankarske, itd. volitve. Najbolj všeč mi je bilo, da je v pričakovanju rezultatov (ki jih sicer še daiidanes ni) ljubljanska televizija po polnoči zavrtela dva dobra fihna. Upam, da bo enako storila tudi po drugem krogu volitev. In če se ta praksa uveljavi, nam bog daj svobodne volitve vsak teden. Gary Gray ff »Operni observatorij« Rdečega pilota, mariborski »Faust« Tomaža Pandurja, »Odisej in sin ali svet in dom« Vita Tauferja, »Kanon« Emila Hrvatina, »Brigade lepote« gledališča Helios in nav-sezadnje tudi »San Remo« Ane Monro, ki zaključujejo letošnjo podobo slovenskega teatra, so predstave, ki so odjeknile širom Jugoslavije. Še več, njihove predstave na jugoslovanskih festivalih kot zbirih vsejugos-lovanske in predvsem najboljše jugo produkcije zadnjih let so pobrale največ nagrad. In še, so predstave, ki so na poseben način označile desetletje, v katerem živimo. Postmodema in z njo povezan postomoder-nizem. Ta posebnost pa ni posebnost njihovega delovanja, temveč se nam kaže kot poseb-nost njihovega skupnega, to je občega delovanja. Drugače rečeno, gre za vprašanje afir-macije postmodernizma, čas, v katerem ne bo več vprašanje, ali modernizem ali postmoder-nizem, ampak bo vse skupaj nekaj že a priori »post«. V gledališču bodo simboli (puzzle tehnika, iluzija fikcije in real-nosti ter alternativna teh-nologija produkcije predstave) te nove postepohe že nekaj samo po sebi danega. Infonnativna doba, v kateri je med drugim podlegel tudi teater, najavlja teatrsko pop dramaturgijo z elementi fabule, ki spominja na stripovske ma-mente. Tudi montaža kot nekaj povsem novega v gledališču in prizor, kjer predstavlja ena sama scena že kar sliko, prezen-tirata vračanje na umetniškost gledališkega diskurza (dejstvo, da devetdeseta predpostavljajo scientizem v teatru, tu ne igra WHO IS WHO IN SAN REMO ALI GLEDALIŠČE ANAMONRO m 1 evetdeseta so nastopila (kot vse kaže) le v severo-jL*Jzahodnem deluJugoslavije, zato podatek, daje na letošnjem sarajevskem festivalu, drugače imenovanem MES, nastopilo kar šest slovenskih gledališč, niti ne preseneča. Ne le MES, tudi FJAT in EUROKAZ, sta minila v znaku slovenskega gledališkega dogajanja. nobene vloge). Nova realnost oziroma tisto, kar prihaja v samo dramsko dejanje (pojem je že stvarpreteklosti, toda kljub temu se mi na tem mestu zdi še najbolj funkcionalen) kot nekaj drugotnega, zunanjega, prihaja na sceno kot postmoderna ikonografija. Belgijska koreografija. ki retorično odgovarja na vprašanje giba kot tistega elementa. ki zamenjuje narativnost predstave, je le še stvar baleta (ples je navsezadnje že gledališče). Brano med vrsticami ugotovimo, da beseda pravzaprav teče o Šeherezadi. Tomaž Pandur je namreč kon-zumiral vse tisto, kar danes predstavlja ra novi post(...). Nas pa bolj kot »west side, east side« divan zanima anamonrojevski »San Remo«. 7. aprila se je v KUD France Prešeren zgodila slovenska »popevkarska« eksplozija, katere edina priča, poleg občin-stva, je bila Ana Monro. Sarkas-tična varianta tistega -izma? vsebuje vse te elemente nove estetike, s čimer pa hkrati ruši vse tisto nekdaj konvencional-no. Prej omenjena nova realnost pa pri »Ani Monro« duši ravno tisto, kar sicer sama aplicira, namreč avtorskost predstave. Če je npr. «Kanon«-om je še najboljša in če primerjamo z njim Ano Monro, ugotovimo ne le naivnost in z njo povezan konfomiizem, temveč skrajno neprimeren eklekticizem. Postbank-modernizem. Sub-limacije tistega preteklega Ana Monro ne vzpostavijo, zaradi česar zapadejo v posnemanje nečesa, če^ar sami sicer niso sposobni realizuati. To pa še zdaleč ni razlog, da si predstave ne bi ogledali. Tadej Čater Tteislife oni o nas oni Od vsega, kar se nam lahko zgodi v življenju, je najnevarnejši uspeh. To človeku vrat lomi! (Slobo I. Miloševič) VSrbiji rastejo nove politične stranke kot gobe po dežju. ZSM Srbije se je preobiikovala v Socialdemokratsko zvezo miadih. Eden izmed njenih reformatorjev takole vidi strankino prihodnost: »Pričakujemo, da bomo imeli najmanj 10 tisoč članov. Jasno nam je, da ne moremo več predstavljali cele mlade generacije, ker je to heterogcna cclota. Zato bo v bodoči stranki članstvo popolnoma individualno: samo tisti, ki podpišc pristopno izjavo, bo postal član strankc. Prepričani smo, da bo najmanj 50 tisoč mladih izrazilo zaupanje v našo stranko«. Le srbska Zveza komunistov ostaja nespremen-jcna. Morda pa jo bodo Liberalna stranka Val-jeva, Narodiio delavska stranka, Demokratska stranka, Srbsko gibanje obnove, Demokratična kmečko ekološka stranka, Jugoslovanska zveza, Srbska narodna obnova in druge politične zvcze prisilile k nujnemu preoblikovanju. Dokler ne bo njena karizma ovenela, seveda. Branislav Miloševič, nekdanji srbski min-ister za kulturo, potem direktor Rada, po 8. scji pa samo novinaro t.i. srbskih poslih: »Iz tez o kontrarevoluciji in potrebi po stalni diferenciaciji so nastale mitomansko-nacionalističnc, psevdopoetske meglice tipa Kosovoje najdražja srbska beseda, ki skušajo enostranskipolitikidatimetafizičnoopravičilo. Ta se v končni fazi končuje v BLUT UND BODEN ideologiji.« Hazer Susuri, bivši podpredsenik kosovske vlade v intervjuju za zagrebški Polet: »Jovič nam je fizično grozil, nas Miloševic nas je karal, Šuvar je ves časpoČenjal nekaj za našim hrbtom, Dizdarevič je vedno delal proti nam, pa tudi Kučan se je strinjal s srbsko varianto ustavnih sprememb... Enos-tavno žrtvovali so nas. Razglasili so izredne razmere, pripeljali 40 tisoč vojakov na Kosovo, v kosovski skupščini so glasovali udbaši in z lažnimi glasovi dosegli svoj cilj: spremembo Ustave in uničenje kosovske avtonomije. To je naredilajugoslovanskadržavajugoslovanski komunisti, jugoslovanska vojska in milica, ne pa Srbija...« Kontroverzni srbski pisatelj, narodnjak in nesojeni četniški vojvoda Vuk Draškovič je v Valterju predstavil svoje stališče do muslimanskega vprašanja: »Mus-limanstvo kot nacija je nelogično. Nemogoče je versko obeležje enačiti z nacionalnim... Nisem niti »muslimanožder« niti »hrvatožder« in niti »albanožder«. To namreč pomeni sovraštvo, jaz pa sem daleč od tega, predvsem kot pisatelj. Vsako sovraštvo je konec koncev obrnjeno proti tistemu, ki sovraži.« VNON-ovi rubriki Novi prispevki za razcvet demokracije najdemo zapis o slovenski demokratični pomladi. »V Sloveniji je prišlo do zatišja, vsaj kar zadeva medijskih bombic in zažigalnih sredstev. Mnogi tako ugotavljajo, da je Sloveniji končno zmanjkalo idej za provokacije in da je zadnji adut - grožnja z odcepitvijo - že uporabljen. Tako zdaj nič več ne privlači »zunajslovenske« javnosti.« Bogoljub Kočovič, eden najbolj znanih jugoslovanskih političnih emigrantov, je prišcl do fascinantne ugotovitve, izrečene v intervjuju za sarajevski VALTER: »Ne pozabimo! Vedno govorimo, da45 let nimamo demokracije. Ne, mi 60 let nimamo demok-racije. Od kralja Aleksandra in njegovega puča rfA1* leta 1929 pa do danes lahko rečemo, da demok-racije ni bilo.« > Posvetilo prvakom novih strank: Varujte se sovraštva bivših vernikov do svoje bivše vere ali ideologije. Slepa je inpristranska! (Val-ter) > Gospod Amfilohije Radovič, banatski episkop v intervjuju za beograjski STU-DENT: »Moramo biti na Kosovu, ker je to naš Jeruzalem. To je naše ognjišče. Tu je srbski narod postal to, kar danes je in brez njega bi prenehal obstajati kot zgodovinski narod.« > Izjava srbskega intelektualcadr. Slobodana Iniča o jugo perspektivi: »Vse bolj se mi zdi, da je težava predvsem v tem, da imajo prav tisti, ki trdijo, da ne gre več skupaj. Mislim pa, da imam tudi jaz prav, ko trdim, da eni brez drugih me moremo. Končno, če paradoks pripeljemo do konca, eni drugim smo potrebni tudi zato, da se prepiramo.« Velimir Cvetič, predsednik Demok-ratične kmečke ekološke stranke v inter-vjuju za reški VAL: »Veste, vojna inteligenca ni žalovala zaradi Titove smrti. Mi nismo bili tisti, ki smo jokali. Mi nismo mogli sprejeti, da procesija s štirimi ladjami pluje v Indijo, da se dame na ladji trikrat dnevno preoblačijo, da šef proletarske države to počne sedemkrat, da jih spremljajo letala in da se buržoazni principi postavljajo na najvišje mesto. Nismo mogli doumeti, da ima 53 vil, cele Brione. Jovanka je vplivala na to, da je imel aparat v Užički okrog 15001judi...« Branko Čakarmiš lile Jslife ŠTUDENTJE TUDI DRVIJO Vonj po bencinu. Hitrost. Kri. Glavne značilnosti av-tomobilskih dirk. Hkrati pa tudi značilnosti, ki jih 1. »tradicional-ni« rally študentskega naselja na Gerbičevi in Mestnem logu ni imel. To je bila dirka, oh, dirka vseh dirk. Kljub častitljivi starosti so v sredo, 18.4.1990 spački in diane pokazall vso okretnost in sposob-nost premagovanja ovir. Na startu se jih je sicer zbralo nekaj več, kot jih je potem sodelovalo na sami dirki, saj so nekateri vozniki od-povedali sodelovanje zaradi tehničnih problemov (pokvarjeni amortizerji, nekateri niso hoteli sodelovati, avtomobili namreč). Na samem startu se je končno zbralo 11 sodelujočih. Seveda je vsaka posadka štela voznika in sovoznika, kar je za avtomobile te znamke popolnoma normalno, saj so znani po zahtevnosti upravljan-ja z njimi. To je verjetno tudi vzrok, da so nekateri tekmovalci vozili s seboj celo tehnično ekipo. Nikoli se ne ve. Nekaj sto krvi željnih prisotnih je verjetno presenetilo, da so vsi spačkasti brez večjih nesreč prišli na cilj. Vem, tudi vam zveni never-jetno, da so vsi prevozili več kot kilometer in se ni pokvaril niti en avto sodelujočih. Vendar poz-navalce tega športa to ne čudi, saj vedo, da spaČek in diana ne od-povesta nikoli. No, mogoče enkrat na teden, vendar nikoli na naj-pomembnejši dirki sezone. Ponavljam: VSI sodelujoči so prevozili VSEH pet ostrih ovinkov in prišli na cilj v rekordnem času dveh minut. Čas zaradi tehničnih razlogov ni popolnoma točen, saj se je organizatorjem tik pred tekmo pokvaril lesarski merilec časa in so potem problem genialno rešili tako, da je Ludvik štel sekunde (enaindvajset, enaindvaj-set, enaindvajsei), Nataša pa je delala črtice. Dovoljenje sekretariata za notranje zadeve za dogajanje so organizatorji dobili med dirko samo, kar je še en dokaz za povezanost organov za notranja zadeve v plavem in študenti. V bistvu je bilo dovoljenje dano pos-redno. Tov. miličnik (za tega se pa že spodobi, da ga imenujemo tako, kot je njim všeč in ne »policaj«) je namreč zaradi ropota, ki ga je delal četrti tekmovalec, zaustavil le njega in blazno pogumnega voz-nika z rokavicami in čelado povprašal, kaj hudiča zganja tak ropot. Kot vsak resnicoljuben štu-dent mu je voznik pogumno, brez odlašanja izjavil: »Dirkam!« Ker dirke pod 50km/h niso prepovedane, je predstavnik oblasti izdal ustno dovoljenje za nadaljevanje dirke. Prvi trije so na priložnostni slovesnosti dobili težko zaslužene nagrade v obliki nekaj litrov ben-cina in seveda za vsako pravo dirko neizbežen šampanjec, ki so ga zmagovalci velikodušno delili s svojimi motornimi kljuseti. Ti so še dolgo smrdeli po cenenem vinu za 35 dinaijev. Bilo je lepo. Peter Žnidaršič foto: Peter Florijančič SPACKI IN DIANE »SPACKI IN DIANE RALLY ?:i|iiliC? lo JJLJ.t? SE POMNITE, GOSPO D J E ! JUTRO24.8. 1920 Razpis volitev v konstituanto Danes dopoldan se je vršila seja min. sveta, na kateri sc je razpravljalo tudi o volitvah. Demakratski ministri so zastopali stališče, da se morajo volitve še za november razpisati. Ministrski svet je končno sklenil: Volitve za konstituanto se razpišejo za 28. november, ako Narodnopredstavništvo brez odlaganja odobri volilni zakon. JUTRO26.8. 1920 Konstitnanta se sestane 1. decembra Razprava o volilnem zakonu v parlamentu bo trajala par dni. Vse strankc so složne, dajo čim najbolj pospešijo. JUTRO 3.9.1920 V soboto se razpišejo volitve V soboto izide ukaz o razpisit volitev za konstituanto za 28. november. JUTRO 5. 9. 1920 Ukaz o volitvah podpisan Ukaz, s katerim se razpišejo volitve, je regent Aleksander podpisal pred svojim od-potovanjem v Pariz. JUTRO23. 9. 1920 Glasilo demokratske stranke »Život« piše, da pripravlja demokratska stranka skleniti kompromis vsvrho volilne kooperacije, in sicer z onimi političnimi skitpincimi, ki zastopajo načelo popolnega narodenga edinstva, ter se bore za edinstveno legistativno ureditev države z administracijskimi avtonomijami, toda ne na plemenskem in zgodovinskem partikulariznm, temveč na popolnem izenačenju plemenskih nazivov, nadalje z onimi skupinami, ki so za radikalno ureditev agrarne reforme in uredite" uradniškega vprašanja. JUTRO3. 10. 1920 SLS na umiku Volilni program SLSje prilezel na dan. SLS si ne upa s pravimi željami na dan, svoje republikance infederaliste mora pod pritiskom ideje državnega jedinstva javno zatajiti. Svoje avtonomistepd mora odpravljati sfrazami'. SLS je na umiku! JUTRO6. 10. 1920 Radikalna koncepcija Ugotovili smo že, daje edina stranka, ki je znala postaviti resen avtonomističen program JDS. JDSje imela pri svojem delu za narod in clržavo že opevano to srečo, da je prišla med dva ognja. Slovenski klerikalci so nas krstili za beograjske sluge, srbski vadikalci pa nas grdijo, da smo zaščitniki avstrijskega ditlia v našem javnein življenju. Tako se demokratska stranka bije vedno na dvehfrontah. Bije se za dobro in zmagala bo tudi v bitki za dobro in pametno ustavo Jugoslavije. JUTRO20. 10. 1920 Ustavno vprašanje pred ministrskim svetom V dvoru seje vršila seja ministrskega sveta pocl predsedstvom regenta oclpol 11 do2. itre in se je nadaljevala zvečer. Razpravljal se je načrt ustave. Predstavniki vseli strank v vladi so se izjavili za edinstvo države, ki naj bi bila parlamcntarna monarhija z dinastijo Karad-jordjevičev, z eno državno oblastju, enim par-lamentom in eno ustavo. JUTRO2. 11. 1920 Obrtniki in volitve Pred volitvijo obrtniki razen pri JDS nikjer niso našli raznmevanja. Socialisti in komunisti se obrtnikov izogibajo. Oni so jih z 8 urnim delavnikom skoro uniči/i. JUTRO6. 11. 1920 Za svobodne volitve in proti veleizdajniški agitaciji Svobodne volitve pa ne pomenijo, da je dopnščena tudi protidržavna agitacija. Proti krivcemje treba brez odloga nastopiti. JUTRO27. 11. 1920 Apel mlajšim volicem V nedeljo stopanio mi vsi prvič na volišče v svobodni svoji državi. Vsi, ki hočemo močno Jngoslavijjo, ki nam bo obenem kulturni vanih pred klerikalno reakcijo, vsi, ki odkkmjamo plemenski in verski razkol, moramo 28. novembra v boj proti SLS. Mladina zahteva obračun. To obračun pa bo mogočsamo, če 28. november ne phnese zmage reakciji. Torej vsem, vsi v bojproti klevikalcem! Osebni napadi Osebni napadi so nastopili v zadnjih dneh. Zaslnga, da so jih izkopali iz predvojnega ar-zenala, gre NSS. SLS jili ponavlja in pomnožuje. Vendar vse to ne izda nič. Plitvi sunki proti dr. Tavčarjit odpadajo, kakor če bi s papirjem streljal na železne oklope. Tudi kača, predno pogine, sika strup, pa nič ne izda. Zaupanje v naše voditelje je neomajno in čim bolj SLS vpije bolj tividevamo, da -jašemo! JUTRO28. 11. 1920 Kaj mora danes vedeti vsak volilec? Volitev se vrši od 7. ure zjntraj do 6. zvečer, volitev pa se ne vrši po kakšnem abecednem redu volilcev, ampak kdor prej pride, je preje gotov. Bodi v stalnem stiku s strankinim agitacijskim odborom in ravnaj se po njegovih navodilih. Sodeluj krepko in neustrašeno, bodi odbornikom naših društev na razpolago. Najbolj vcizno pa je, da spustiš volilno kroglico v pvvo, t.j. demokratsko skrinjico na Kranjskem, na Štajerskem pa v tretjo. ft wmm>m&*- 111" I N T O V A R I S I SLOVENSKt POROCEVALEC 16. 10 1945 izreklo za polno volilno udeležbo. V Jugoslaviji ima volilno pravico nad 8 milijonov Ijudi Demokvatičen značaj naše oblasti se kaže tudi v vprašanju volilne pvavice državljanov, pa titcli pri samem sestavljanju volilnih sez-mimov. Volilnopravico so odvzelirazličnim izdajal-cem in zločincem, ker so se ti v času stare Jugoslavije, pa tudi med fašistično okupacijo, z vsemi sredstvi borili proti interesom Ijudskih množic. Zato bodo miljoni naših državljanov glasovali za Ijudsko fronto, za Tita! SLOVENSKIPOROCEVALEC 19. 10. 1945 Notranji minister Vlado Zečevič o volitvah v ustavodajno skupsčino Dan volitev je blizu in ta dan bo v največje veselje vsem jugoslovanskim domoljubom, vzdržneži in oni, ki niso vključeni v Fronto, pa si bodo zapommli 11. november kot dan iz-gubljene politične bitke zaradi popolnoma napačne in zgrešene taktike. SLOVENSKIPOROČEVALEC 21. 10. 1945 Potnen volitev v ustavodajno skupščino Zato bodo pa tudi volitve v ustavodajno iskupščino najbolj demokratične volitve, karjih 'pozna naša politična zgodovina. Takihsvobod- nih in Ijudskih volitev vJugoslaviji nismo imeli nikoli. SLOVENSKIPOROČEVALEC 23. 10. 1945 Volilna delavnost v Ijubljanskem okroyu Kandidati narodni heroj Tone Vidmar, pod-polkovnik Bojan Polak- Stenka inpodpolkovnik Matevž Hace na volilnih zborovanjih na Notranjskem. Po govorih se je razvila živahna razprava. Vsi, ki so se oglašali, so ponovno pritrjevali besedam govornikov. Ljudstvo se je enodusno SLOVENSKIPOROCEVALEC 25. 11. 1945 Vsi na volitve Nekateri Ijudje ne kažejo danes zanimanja za volitve zato, ker imajo slabe spomine na volitve v bivši Jngoslaviji, ki so bile vsake volitve samo pesek v oči Ijudstvu. SLOVENSKIPOROCEVALEC 1. 11. 1945 Kako bomo volili Kljub temu, da opozicija pri volitvah ne nastopa s posebnimi Hstinami, se bo vendar ohranila tajnost glasovanja in popolna svoboda odločanja. Kajti vsak, ki ne namerava voliti liste Ijudskefronte, pa bi se volitev kljub temu itdeležil iz napačnega strahu, da bi se zaradi tega nanj izvajal kakršenkoli pritisk, bo lahko šel na volišče ne da bi oddal svoj glas, ker bo kroglico lahko spustil v skrinjico brez liste. SLOVENSKIPOROCEVALEC 6. 11. 1945 Tudipri volitvah bomo tekmovali Bela Krajina napoveduje volilno tekmo vsem okrajem v Sloveniji. V Beli Krajini smo si tudi najprej zgradili Ijudsko oblast in smo ze zgodaj okusili dobrine te oblasti. Zaradi tega se še prav posebno zavedamo pomembnosti volitev 11.11. in zmago liste Ijndske Fronte z maršalom Titom na čelu. Zato napovedujemo volilno tekmo vsem okrajem in pokrajinam v Sloveniji in sicer 1)V volilni udeležbi in 2) V času volitev Smrt fašizmu - svoboda narodul SLOVENSKIPOROČEVALEC 11. 11. 1945 Podpisujemo našo listino Velik praznik je danes na naših ulicah in naših cestah. Na teh cestah so naše Ijudske množice, ki so enoglasno podpisale našo veliko listino in zclaj gredo strjeno in zdravim korakom v življenjc naše svobodne domovine -Ljudska reptiblika Slovenije v Zvezi Ljudskih Republik J ugoslavijc. SLOVENSKIPOROCEVALEC 14. 11. 1945 Osvobodilnafronta Slovenije - Trden steber Ijudske fronte Jugoslavije V Sloveniji se je ndeležilo volitev 92 % vseh volilnih upravičencev, za Osvobodilno Fronto je glasovalo 85 % vseh volilcev. SLOVENSKIPOROCEVALEC 13. 11. 1945 Svobodno Ijudstvo je svobodno izrazilo svojo voljo: Prepričljivo in slovesno je izpovedala: S Titom! Ljubljanaje oddala 93 % glasov za Ljudsko Fronto. D.H. potopis Dežela jc večinoma rav-ninska in prostrane pampc sc širijo v ncdogled, lc na zahodu, slabih 50 km od Pacifika, se dolga, od severa proti jugu razpotegnjena veriga Andov šc zadnjič dvigne v skupino zašiljenih. vrhov. Vlažnc zračnc mase s Pacifika se neprcsiano zalclavajo v izpos-tavljene vrhovc, katerih nad-morska višina komaj presega 3000 metrov, loda zaradi svoje gcografske lcge in ncnavadnih oblik so tc gorc med najtcžjimi in tudi najbolj zaželenimi cilji alpinistov z vscga sveta. V Bucnos Airesu smo prvič slopili na lla Južnc Amerike. Tri močne navezc: Karo - Knez, Jeglič - Švctičič in midva s Pclrom Podgornikom naj bi prcdsiavljalc naš kvalileini vrh v plczanju vclikih sten, kljub takšni ckipi na nismo imeli nobcnc garancijc za uspeh: v Patagoniji ninia tega nihče, sncgu in viharjem sc morajo pogoslo uklonili tudi najmočncjši. Naš načrl je bil splezati vzhodno sieno najtežjega vrha - Cerro Torreja, kar so imcli nckateri za čisto utopijo ali pa vsaj za problcm lcla 2000. Vrh jc dolga Icia vcljal za ncprcmagljivcga, prvi vzpon nanj pa vclja za cnega najbolj spornih dosežkov alpinizma: opravljcn jc bil z izdatno pomočjo kompresorja... Na lelališču so nas pričakali ar-gcntinski Slovenci in naslednjih nckaj dni smo bili njihovi gostje. Buenos Aires dajc viis ev-ropskega vclemcsta, zato se mu nismo preveč posvečali in smo proste urc preživcli v družbi naših novih znancev, ki so kar tekmovali v gostoljubnosti. Takoj pa jc bilo opaziti nasprotja medjugoslovanskousmerjenimi Slovenci v klubu Triglav in drugo skupino, ki je nastopala pod geslom Zedinjena Slovenija. Čas nas jepriganjal in morali smo naprej, z nami pa je šlo nekaj knjig, ki so nam jih prijatelji dali za na pot. Naš nočni polet se je končal na at-lantski obali Patagonije. Rio Gallegos jc precej dolgočasno naselje s par deset tisoč prebival-ci in suhim vetrom, ki noč in dan brcz prestanka vleče s kopnega na morje. Mesto je bilo operativ-ni center argentinske armade v vojni za Falklandsko otočje. Na spomeniku padlim pilotom je zapisanih 55 imen in nekatera med njimi zvenijo zelo domače. Piloti so po povratku s poletov PATAGONSKI DNEVI Pot čez ledenik pod Cerro Torrejem Patagonija je dežela na skrajnem jugu Južne Amerike, kjer se Pacifik in Atlantik vedno bolj zbližujeta in v Magellanovem prelivu končno zmesata svoje vode. Imeje nastalo koncem 16. stoletja obprihodu Spancev. Le-ti so v snegu opazili ogromne stopinje domačinov, Indijancev izplemena Tehuelche, ki so imeli noge ovite v živalske kože. Imenovali so jih Patagonci, Ijudje z velikimi nogami, in jih v neprestanih spopadih skoraj povsem iztrebili, tako da jih danes srečaš le še v rezervatih. prah avione s sladko vodo: zaradi britanskih radarjev so namreč pogosto lcteli tako nizko, da so jih škropili morski valovi in mnogi so v njih našli grob. Spomin na to nesmiselno vojno tukaj še zlepa ne bo pozabljen. V dveh dneh smo nakupili vso hrano in se pripravili za odhod. Naš gostitelj, gospod Bronzovič, nam je priredil poslovilno večerjo in nam za slovo med prtljago porinil še dva ogromna kosa pršuta. Bilo mu je žal, da tako hitro odhajamo, saj je v nas našel košček dombvine. »Pozdravite mi otok Brač«, je rekel ob slovesu, »verjetno ga ne bom več videl.« ¦ Še štiristo kilometrov poti jel bilo pred nami. Avtobus se je| kdaj pa kdaj ustavil ob osamljeni 1 estanciji, veliki kmetiji, inl občudovali smo nepreglednel črede ovac. Ljudje v teh krajih sol bogati, čeprav od vetra izsušena zemlja ni primerna za pol-jedelstvo. Ovčereja je glavna inl najbolj donosna gospodarskaf panoga, vendar prebivalstvo kljub vladni podpori odhaja v mesta, posebej v Buenos Aires,J kjerživi skoraj tretjina Aigentin-1 ccv. 1 Calafate je zadnji kraj ob našil poli. Beseda calafate sicerj označuje borovnicam podobnel sadeže, ki jih najdeš povsod vl Patagoniji. Do nedavnega je biiai to majhna vas, skupina kmetij.i danes pa postaja pravo turistično naselje. Vožnjo smo nadaljevali ponoči, tako da smo lahko le ugibali, kakšna je pokrajina okrog nas. Zato pa smo zjutraj imeli kaj videti: takoj za bližnjimi griči so štrlele v nebo drzne granitne igle. Na desni najvišji Fitz Roy, ki nosi ime po angleškem kapitanu, prvem raziskovalcu patagonske obale, potem nckaj manjših vrhov, na levi pa najlepši in najtežji Cerro Torre. Kar malo smo bilij potlačeni, tako brezupno gladkal je izgledala njegova stena. Proti i poldnevu smo dobili obisk: gaucho Guerra nam je bil pripravljen s konji znositi opremo v blazni tabor. Seveda za dober denar; Guerra je tukaj edini, ki se ukvarja s tem poslom in zna to izkoristiti. Pištola in nož za pasom kažeta, da se z njim ne gre šaliti in slišali smo, da ima na vesti prejšnjega lastnika kolibe, v kateri živi zdaj sam. Bazni tabor smo postavili med zadnja drevesa nad jezeroin stena samevala. Takrat smo se vsi zbrali v baz-nem taboru, spekli ovco m odprli šampanjec; slednje smo storili dvakrat, prvič za naše Novo leto 86 in drugič tri ure kasneje, za argentinsko. Naslednje jutro sva bila s Petrom spet na poti pod steno in sprva je vse izgledalo kot običajno. Potem pa se je nad vrhom pojavil oblaček in čez pol ure je izbruhnil pekel. Bila sva na varnem v ledeni luknji pod steno,~toda odrezana od sveta in neprestano sva morala čistiti vhod, ki so ga zasipali plazovi. Tretji dan se je orkan nekoliko unesel, nato pa pritisnil še huje. Patagonija je končno pokazala svoj pravi obraz in upravičila svoj sloves dežele viharjev. Trinajst dni sva bila ujeta v ledeni votlini in vsako jutro sva se zbudila v temi; ko sva se skozi zasuti vhod prebila do svetlobe in zraka, naju je čakal vedno isti prizor: snežni metež in zavijanje vetra. Zavita v vlažne spalne vreče sva čakala na izboljšanje. 14. januar je končno prinesel lepo vreme in cela ekipa se nama je pridružila pod steno. Prišel je čas za odločilni naskok na vrh in naslednji dan se kot pajki pomikamo po pritrjenih vrveh navzgor čez previse. Na zaledeneli polici preživimo mrzlo noč, ki pa je na srečo kratka - zemljepisna širina je tu blizu štirideset stopinj. Bližina vrha nam daje novih moči, svoje doda tudi strah pred novim viharjem in nekaj po dvanajsti je premagan še zadnji previs. Na vrhu smo, plešemo indijanski ples visoko nad patagonsko pampo in zdi se nam, da smo bliže nebu kot pa majhnim zelenim gričem nekje spodaj. SJovenska snier v vzhodni steni Cerro Torreja je najtežja v Patagoniji. Dva dni kasneje v taboru ob jezercu Laguna Torre spet poslušamo pesem viharjev. Žilava drevesa se upogibajo pod udarci velra, mi pa v šotorih vsak po svoje ubijamo čas, ki nam je nazadnje še ostal in že sanjarimo o vrnitvi potopis V steni Cerro Torreja domov. Ob prebiranju črnih bukev se sprašujemo, zakaj je treba iti prav do Argentine, da zveš resnico tudi druge strani. Še več podob-nih vprašanj pa se nam postavlja ob ponovnem srečanju s Slovenci v Buenos Airesu m na koncu se poslovimo z željo, da se kdaj srečamo tudi v Sloveniji. Mi pa na tihem že razmišljamo o novih pod-vigih v Patagoniji. Star argentinski pregovor pravi: »Kdor pije čaj mate in je calafate, ta se bo vrnil.« Pavle Kozjek ta poti čez patagonsko pampo Kuhinja v ledu ^aguna Torre. Prve noči smo slabo spali: nbtilo nas je grmenje ledeniških skladov, ki so e podirali v jezero. Ledeniki zaradi močnih »adavin in temperatumih razlik tukaj potujejo lekajkrat hitreje kot drugod. Hitro smo našli lajboijši prehod do stene in v njenem vznožju zkopali v Ied prostorno luknjo; s šotori namreč latagonski viharji hitro opravijo. Potem pa smo li v akcijo. Presenetljivo lepo vreme nam ni dalo počivati in po treh tednih plezanja smo bili ie 800 metrov visoko v naši novi smeri. Izkoris-ili smo vsak dan, vsako uro, le za novo leto je iii§;&::::ife WM)mrtvihvsedobroali S......W; f*fITO, I šiffibol naše zaplankanosti mOmrtvihvse dobro, in vendar.-Josipu Brozu, nekdanjemu Ijuhljenemu vodji, Tito imenovanemu, se danespodtika vse mogoče. Srbi %u kanijo celo soditi. V odsotnosti, seveda. Stranka Vuka Draškovičaje pripravila obtolnico, ki Vamja TRIBUNAprva posreduje v %eloti. V naslednjih številkah pa bo sledilo nckaj nadaljevanj o najhujših podrikanjih, ki so jihpripisovali naiemu dragemu maršalu. h doslej v Jugoslaviji še neobjavljenih virovsmopoiskali tisto naj... 0 mrtvih vse dobro, torej! VašaTRIBUNA ZAKAJ IN KAKO SODITI JOSIPU BROZU, DRAŽI MIHAJLOVIČU IN MILANU NEDIČU (sporočilo javnosti) g\ srednja domovinska uprava stranke Srbski pokret obnove (SPO) podpira iniciativo svojega V-^ koalicijskega partnerja, Liberalne stranke iz Valjeva, da se izvede javno sojenje Josipu Brozu Titu, kakor tudi predlog, da se obnovi proces proti generalu Dragoljubu - Draži Mihajloviču. i Zakaj sodili Josipu Brozu? Ta človek, ki je samovoljno in nedotakljivo vladal komunis-tični Jugoslaviji vse do svoje smrti, je kriv predvsem za demokratični, ekonomski, moralni in splošni piopad celotne države. Pokopal je vse demokratične ustanove; voljo svoje parlije je vsilil vsem kot ob-vezo; skrajno nasilno jc obračunaval s svojimi političnimi nasprotniki; vojsko, policijo, sodstvo in vse organe oblasti naredil partijske; za osebno zabavo in megalomanske apetit^svetovnega državnika je zapravil ogromno in neizmerno bogastvo države. Poleg tega je Josip Broz vodil dodatno antisrbsko strategijo: razbil je srbske dežele, cerkve, gospodarstvo, vas, inteligenco, iz Kosova \n Metohije pa naredil albansko državo. Josipa Broza imamo krivega tudi za to, ker je za časa II. svetovne vojnc, izkoristil prisotnost okupatorja in ustaški genocid nad srbskim narodom v tim. NDH kot ugod- no priložnost, da si s svojo partijo pribori oblast, s čimer je sprožil fatalno državljansko vojno v srbskem narodu, na njegovem vratu odprl še eno rano in razbil enotnost sil odpora proti hrvaškim ustašem in fašisličnemu okupatorju. Odgovoren je tudi za vojne zločine nad nedolžnim prebivalstvom, v glavnem srbskim, ko so pod šifro "izvajanja druge etape revolucije" posebno škodo utrpcle Vzhodna Her-cegovina, Čma Gora. Vzhodna Bosna in Bosanska Krajina, zaradi česar je bilo ljudstvo prisiljeno iskati pomoč celo od okupatoija. Brozov zločin je tudi ta, da po oktobru 1944, ko je Rdeča Armada osvobodila Beograd in se je partizanska vojska dokopala letalstva in tankov, ni sledil napad na ustaško taborišče Jasenovac, največjo klavnico srbskega naroda, ampak je la tovarna smrii nemoreno delovala vse do koncaaprila 1945. leta... To je samo nekaj krivd Josipa Broza, naštete tudi v programskih dokumentih SPO. Seznani njegovih foto: Fotodokumentacija Dela grehov seveda s tem ni končan, kar samo potrjuje potrebo, da se Brozu javno sodi. Predlagamo, naj bo to najmasovnejši in najdemok-ratičnejši proces v zgodivini pravosodja. Njegov začetek bi označil dr. Vojislav Šešelj z razlago In-icialne obtožnice. Po tem bi bilo potrebno dati čas in možnost, da vsi v Jugoslaviji in po svetu, ki imajo kaj za povedati, to storijo, tako v korist tožbe kot v korist obrambe. Naša želja je, da bi imeli enake možnosti tisti, ki Broza preklinjajo in tisti, ki ga obožujejo in slavijo. S svojega stališča SPO predlaga, da se kot Brozove branilce posebej pokliče pisatelje, pesnike, publiciste, pisce memoarjev, skladatelje, kiparje, slikarje, filmske umetnike in novinarje, ki so za časa življenja ali po smrti delali iz njega Nadčloveka in Boga. Če zavrnejo pričanje ali so umrli, bodo pričala njihova dela. Ko bi bili zbrani vsi dokazi "za" in "proti", bi dr. Vojislav Šešelj povedal zaključne besede tožilca, Brozovi branilci pa zaključno besedo obrambe. Šele takrat naj sodniki izrečejo razsodbo. II Zakaj zahtevamo obnovo procesa proti generalu Draži Mihailoviču? Zato, ker menimo, da je bil proces 1. 1946 režiran, da je bil prvi gverilec v zasužnjeni Evropi izredno čaščen in pošten človek in velik srbski in jugoslovanski patriot brez dokazov proglašen za fašističnega kvislinga, zločinca in iz-dajalca. L. 1947, ko je general Mihailovič že bil ubit, so v Beogradu sodili nemškim vojnim zločincem. Enemu od njih, zloglasnemu dr. Fuksu, ki je bil med vojno šef srbskega Gestapa, je komunistični tožilec postavil life is llle vnrašanje: "Povejte, kdaj in kako ste sodelovali z izdajalskim gibanjem generala Mihailoviča?" "Gestapo, čigar šef sem bil, ni imel nobene zveze z eeneralom Mihailovičem!" je odločno odgovoril dr. Fuks, odkrito začuden nad vprašanjem, "Mihailovič je bil za nas vedno sovražnik nemške vojske številka ena, zato smo pripadnike njegovega gibanja pregan-jali brez milosti. Vsi Nemci so bili vsi brez izjeme prepričani, da je nacionalno gibanje v Srbiji pod Mihailovičevim vodstvom največja nevarnost za nemške enote na Balkanu. Nenazadnje, to je gibanje, lci je Nemcem prineslo največ zla in katero..." Šef Gestapa ni mogel končati začeto misel. Pred-sednik titoističnega sodišča mu je vzel besedo, preložil zaslišanje in ga proglasil za tajnega, da bi javnosti prikril resnico. Mihailovičev tožilec, Miloš Minič, je bil tožilec tudi inženirju Franzu Neuhausenu, šefu nemškega vojnega gospodarstva v okupirani Jugoslaviji. Minič je ob neki priložnosti rekel: "Nemški Reich ni mogel iz Srbije izvažati hrano, ker so vas ovirale partizanske enote!" "Neumnosti, to so neumnosti!" je odmahnil z roko Neuhausen, "Mi pratizanov ali komunistov v Srbiji nismo niti občutili. Če so bila naša skladišča napadena, ropana in uničevana, so bili za to krivi Mihailovičevi ljudje, ne pa partizani. Oni so pred nami zapirali vse poti do vasi in njihovih skladišč in tako onemogočali vsak neniški izvoz iz Srbije. Mihailovičevi gverilci so..." - tudi njegaso prekinili. Študent prava, poročnik William Roger, eden od 500ameriškihpadalcev, kisojihrešili Mihailovičevi gverilci, je dal 1946. leta naslednjo izjavo: "Ce so ti junaki nemški kolaboratorji, potem smo to bili vsi Američani v njihovih odredih, ker smo se skupaj premikali in skozi iste gozdove smrti skiipaj prebijali v svobodne gore. Njegov proces je sodna sramota. Obsodba je že vnaprej izrečena.« Advokat iz New Yorka, kapetan Mansfield, prvi ameriški obveščevalec v Mihailovičeven štabu in njegov soborec v mnogih bitkah z Nemci, Arnavti, ustaši in Bolgari, je povedal tole: "General Mihailovič, veliki srbski Čiča, je imel vitežko srce in vse največje vrline, posebno vojno častoljubje in redko krščansko usmiljenost. Čiča ni nikoli metal svojih lastnih otrok pred čeljusti strašnega nacis-tičnega Krona zaradi svoje slave. kadar je sam lahko šel namesto njih. Ni prelival krvi nedolžnih in se za vsako ceno izogibal nepotrebnih žrtev, čeprav je vedno lažje druge žrtvovati za svojo slavo ali jo večati na tisočih nedolžnih in nepotrebnih grobovih... Zgodovinabovsepopravilainmrtvepravičnikedvig-nila iz njihovih grobov. To tako zgodovina kot vsi padli in preostali dolgujemo generalu Mihailoviču, velikemu zavezniku, redkemu pravičniku in velikemu mučeniku!" Na beograjskem sodišču, ob svoji zaključni besedi, je general Mihailovič rckel: "Nekega dne so mi rekli, da je škoda, da nisem postal duhovnik, naš duhovnik Gavrilo pa vodja narodne gverile. Zaledje te kritike je v tem, da sem v svoji spravljivosti in odpuščanju šel dlje od največjih kristjanov, kakršni so prav gotovo naši duhovniki. Če bi bili vsi taki, bi nas Nemci bolj lidoobčutili in desettisoči naših vrlih ljudi bi bili danes z nami in ne bi bilo nikakršne potrebe po tem, da naš čudoviti Beograd namesto nas osvaja sovjetski general Tobluhin... Vem, cla zmagovalci v vojni, kakršnikoli vojni, niso nič kaj milostni s poraženci. Vem tudi. da je moja vest mirna, ker ni ljudskega bitja, kaj šele šefa kakšne gverile, ki bi na mojem mestu bolje čuva! in očuval svojo vest, svojo dolžnost in svojo dušo..." Pisatelj John Altmeier je videl in vedel že 1946. leta, kar mi uvidevamo šele danes. Ta modri človek je takrat napisal: "Vzhod in Zahod, azijsko-boljševiško in evropsko pojmovanje pravice in demokracije sta se na beograjskem sodišču postavila eden proti drugemu. Nič drugega ni bilo pomenibno. Zato je Mihailovič moral umreti. Z njim so bile obtožene, četudi ne fonnalno, tudi svoboda, pravica LJUBE BRALKE, RADE BERETE TRIBUNO? i - Vendar nimate vedno časa, da bi jo kupile in zaradi tega ne spite dobro? - Včasih pozabite kupiti TRIBUNO in vam je kasneje zaradi tega žal? - Slutite, da pomlad brez TRIBUNE ne bo prava pomlad? Preženite moreče TRIBUNO na dom. sanje! NAROČITE in demokracija v Srbiji in Jugoslaviji. Če bi svobodno ljudstvosodilogeneraluMihailovičiubibilaobsodba prav gotovo drugačna!" V želji, da postanemo svobodcn narod, zahteva Srpski pokiet obnove, da se proces obnovi. Gospodu Milošu Miniču ponujamo, da spel zastopa obtožnico. Tisto, iz leta 1946. Po branju lc-te bo Iniciativno (uvodno) obrambo gd.erala Mihailoviča podal književnik Vuk Draškovič. Tcmu bo sledilo zbiranjc dokazov. Opozarjamo, da na rcžiranem proccsu 1. 1946 ni bila zaslišana niti ena priča obrambe, čeprav sc jih jc prijavilo na tisoče. Tudi pisanili pričcvanj nekaj slo Amcričanov, ki so se bojcvali z Mihailoviccm. ni bilo objavljcnih na soclišču, Brozov rcžim pa ni dovolil tem Ijudem prili v Beograd in javno in osebno povedati, kako jc bilo. Vscm danes omogočamo, da danes spregovorijo. Prosimo jili, naj svoja pisna pričcvanja pošiljajo branilcu gcncrala Mihailoviča. pisatclju Vuku Draškoviču. Prav tako prosimo takratnc priče, da poirdijo svoja nckdanja pričcvanja, ali da sc jih odrečejo, čc so bila iz njili izsiljcna. Mihailovičcvi sodniki bodo naši znani zgodovinar-ji. knjižcvniki in pravniki. Po /aključku tcga clcmok-raličncga proccsa, bodo sporočili Ra/.sodbo. Seveda ne v iniciui Zakona, anipak v imenu Rcsnicc. III Osrednja domovinska uprava SPO se je prav tako odločila, da na podoben način izvedc proces proli "srbskemu Pctainu", generalu Milanu Ncdicu, prcd-sednikii vladc v okupirani Srbiji. Zakaj? Na to vprašanje je, še za časa vojne, odgovoril sam Nedič. Njegove besede so ostale zapisane in ohranjenc: "Jaz jasno vidim svojo pot in svojo usodo. Ko Nemci odidejo, nie bodo uslrelili ali obesili. Preden pa svojo dušo predam Bogu, viseč ob kaki bandcri na Terazijah, bom tam daleč prcd ncbeškim prcstolom videl vsaj milijon Srbov, kako mi vsi v cn glas pravijo: 'Preživeli smo, zahvaljujoč tcbi, tvoji kolaboraciji in izdaji!' Zmagovalci, komunisli ali Mihailovičevi ljudje, mc bodo ubili in vendar me bodo mrtvega branili pred Bogom in Srbi in pred sodbo zgodovinc. General Mihailovič jc pripravljcn žrtvovati življenje za Srbijo, jaz pa, zaradi lcga milijona in cclega svojega naroda žrtvujem nekaj vcč od vseh človeških življenj: žrtvujem svojo čast in svoje čisto ime. Umrcti za Domovino je lahko, ker smrt boli samo irenutek, clva. Dati čast za Domovino pa je mnogo težje, kcr bo sramota bolela šc v grobu!" Spomnite se. da je general Nedič I. 1945 "naredil samomor" v prisotnosti pripadnikov OZN-e, kakorje uradno objavljeno, in da mu nikdar ni bilo sojeno. Razlog več, da to slorimo danes. Te procese organiziramo zaradi globokega prepričanja da moramo iz naše zgodovine odstraniti vse slepomišenje, laži, podtikanja in nasilne simetrijc, da bomo lahko svojo prihodnost temeljili na Resnici. Brez tega ni demokratičžne obnove Srbije in Jugoslavije. V Beogradu, 22. marca, 1990 CENTRALNI ODBOR SRPSKOG POKRETA OBNOVE AleksandarCorlič, ataše za tisk ¦ Jokl. Sentiurc. KraiLher Ivan Matija Maček Hafner, Bolanc Bmole, Vipotnilc Potrč,ILtt>ičičjr., Stanovnik, Šinigoj pepca Karde^) Sonja Lokar-Soiza IUhI MmMJM: