16. &tev. Poštnina plačana t gotovini. Cel|e, sobota II. februarja 8328, Leto X. fxhct» m torek, fietrtefc In soboto. St&ne mesečno DJn 7*— «a inozemstvo Din 20*—. P«aain«xaa fitevilha I Sin. lUčaa poStno-čekovnega rav«da §tev. 10.666. NOVA DOBA UrcdnlAtvo In »prawnlitwoi Celjt» Strossmayerjcya uMca 1 pvitličje. Rokopisov ne vnčamo. Oglasl W* tarHu. Telefon int §tev. 65. Potek pogajanj Stjepana Radiča za koncentracijsko vlado. Po padcu dosedanje vlade je dobil od kralja na prfdlog predsednika Na- rodne skupSčine dr. Periča kot prvi mandat za sestavo koncentracjjske vlade gosp. Vel}a Vukičevič, dosedanji ministrski predšednik in predstavnik največje stranke v parlamentu. Ker pa sta se odločila za sodelovanje v novi Vukičevičevi vladi samo dr. Korošec za slovenske klerikalce in dr. Spaho za Türke, je g. Vukičevič vrnil kralju mandat, na kar je bil pokücan na dvor Stjepan Radic kot šet druge najmoč- nejše parlamentarne organizacije, ki je včeraj popolJne opisoval novinarjem v Narodni skupščini svoje prizadevanje za sestavo koncentracijske vlade sledeče: »Ko mi je vladar poveri! mandat, sem pripomnil, da smatram za svojo dolžnost, res nekaj napraviti in doseči koncentracijo. Obenem sem ga prosil, naj mandat ne bo vezan na mojo osebo, da se lahko pogajam na vse strani ter šele na podlagi tega najdem najspo- sobnejSo osebnost, ki bo stala na čelu te koncentracije. Z ozirom na to, da so nekateri parlamentarni klubi raz- dvojeni, je treba računati, da bodo v koncentraciji zastopane sicer vse stranke in sktipine, da pa vendar ne bodo šte- vilc'io v njej vsi klubi. Vladar je moji prošnji ugodil in sem dobil časovno neomejen mandat. Ra- zume pa se samoposebi, da moram deiati naglo in sem zato tudi pros 1, da me vladar la tekom današnjega dne sprejme v avdijenco, da mu iahko poročam o svojih uspehih ali neuspe- hih« Na to je poroČal g. Radič o razgo- voru s Turkoma dr. Spahom in dr. Hrasnico, ki mu je dal precej »del- fijski« odgovor. Ta razgovor se je vrSil še v sredo ponoČi. Včeraj je posetil g. Radic najpreje g. Svetozarja Pribičeviča, ki je izrazil svoje posebno zadoščenje nad tem, da enkrat sestavlja vlado tudi Hrvat in je obljubil svoje sodelovanje v koncen- tracijski vladi. <'Na to sem sei», je rekel g. Radič, Radikali ponovno odklonili Radicovo ponudbo. Stjepan Radic, Ljuba Davldovlč In dr. Perlč na dvoru. — Radlč doslej nl vrnil mandata. Beograd, 10. februarja ob 14. uri. Danes dopoldne se je ponovno sestal. radikalski klub, da še enkrat sklepa o ponudbi Stjepana Radiča za vstop v koncentracijsko vlado. Radikalski klub je po burni debati z večino glasov odklonil vstop v Radl6vo vlado. Podrobnosti o seji doslej še niso bile objavljene. Stjepan iRadic je že med sejo radi- kalskega kluba odšel na dvor, kjer je ostal dve uri. Med njegovo avdijenco sta bila pozvana na dvor predsednik Narodne skupščine dr. Ninko Perič in Ljuba Davidovič, ki se ob 14. uri Še nista vrnila. Stjepan Radle doslej ni vrnll mandata. Beograjski politični krogi pričakujejo z veliko napetostjo nadaljni razvoj vladne krize. »k podpredsedniku glavnega odbora ra- dikalne stranke g. Marku Trifkoviču. Povedal sem mu, da prihajam pred- vsem zato, da mu kar najDolj pripo- ročim koncentracijo ne kot špekula- cijsko kombinaeijo, s katero se stranke izigravajo in velike stranke zasužnja- vajo male stranke, nego kot kombi- naeijo, v kateri bodo najbolj§e süe parlamenta sodelovale v vladi in ki bo lahko računala na podporo cele Narodne skupščine. Pri g. Marku Tris- koviču sem našel nepričakovan odziv. On mi je obljubil v«ako svojo pomoč ter mi pri tej priliki obraziožil svoje naziranje glede nas'h političnih in go- spodarskih prilik ter naglasil potrebo, da izgradimo našo demokraeijo in na§ parlamentarizem». «Nato sem bil-», je nadaljeval gosp. Radic, «dvakrat pri nagem predsed- niku g. üavidovicu. Vsakokrat so bili navzoČi tudi ostali člani izvrSnega od- bora Demokratske unije. Tudi g. Da- vidovid ni mogel skrivati svojega na- vdušenja, da je baš firvatu poverjena sestava vlade. ObljuDÜ mi je podporo celega demokratskega kluba, kar je bilo danes tudi pismeno ugotovljeno. Naglasil mi je, da on zase osebno ne zahteva ničesar, za klub pa samo to liko, kolikor je pet ebno za vsestransko uspešno delo koncentracijske vlade». «Najdaljši sestanek», je rekel «osp. Radle, «sem ime! z g. Vukičevičem, katerega so slovenski klerikalci po- oblastili, da se pogaja tudi v njihovem imenu. Jaz sem opozoril g. Vukičeviča. da mislim resno in iskreno in da že zato nočem nikakih rekriminaeij. Po- udaril sem, da je treba i osebne i straukarske interese žrtvovati intere- som naroda, države in kralja. Omeni) sem mu, da je on najbolj državotvoren politik in »da zato menda ne bo za- ostajal za menoj, ki sem v državo- tvorstvu novinec. G. Vukičevič mi je nato rezko izjavil : »Recite kralju, da radikalna stranka sprejme koncen- tracijo, toda )e pod pogojem, da pri- pade njej vodilna vloga v dižavi ter da rnora biti predsednik koncentra- cijske vlade samo radikal. Ker je ves radikalski klub brez izjeme za mene, se jaz sam od tega ne izključujem'. V teku nadaljnega razgovora je g. Vuki- čevič od mene zahteval, da priznam radikalskemu klubu pravico, da on oxnaci Sefa bodoče koncentraciiske vlade. Jaz sem mu nato Izjavil, da ta pravica sicer obstoja, da pa je povsetn razumljivo, da je tudi v tem slučaju pGtreben sporazum. Predsednika vlade ni mogoČe nikomur vsiliti. Končno me jevprašal, kaj porečem, če bo radi- kSTJjki ' klüb njega označil za nosilca koncentracije, ker skoraj gotovo dru- gega ne more, l/javil sem mu, da bi s tem nastäl nov položaj, ker je bil on doslej samo šef volilne vlade, ki jo je sestavil z zaupanjem krone in ki jo je pot. m kratkomalo spremenil v delovno vlado. Če pa vas radikalski klub soglasno označi kot nosilca kon- centracije, vas bom tudi jaz priznal kot takega. Nimam pa nobene nade, da vHs bo priznalo tudi onih 156 po- slancev, ki stoje za menoj kot man- datarjem krone». G. Radič je na to opisal precej oster prepir o tern, s kom držita dr. Marin- kovič in dr. Spaho in je omenil, da mu je Vukičevic obliubil sklicati 5e včeraj sejo radikalnega kluba. (Ta seja se je tudi vrSila v obliki razgovora s poslanci, ki so bili navzoči v radi- kalnem klubu. Sklenilo se je sporočiti g. Radiču, da radikalna stranka nima ničesar proti koncentraciji, vendar hoče imeti v njej ona vodstvo in zahteva tudi, da določi osebo ministrskega predsednika kralj sam. G. Radic |e na to sporočil Velji Vukičevicu, da tak razgovor v klubu ne zadošča, temveč se mora vršiti redna seja radikalnega kluba. Pri tem misli g. Radic na pa- Sičevce. Ali se bode ta seja res vršila, bode pokazal današnji dan. Op. ur.) »0 vsem tem«, je končal gosp. Radič, »sem obvestil v avdijenci tudi {kralja in informiral natančno o vseh svojih razgovorih izvrSni odbor Demokratske unije, sedaj pa še vas, kot predstav- nike našega javnega mnenja. Ko tre bo g. Vukičevič obvestil o sklepih ra- dikalskega kluba, bom ponovno po- ročal kralju in mu stavil svoje pred- loge. Ali bodo xi predlogi sprejeti ali ne, tega seveda ne morem reči. „Vstajenje'\ (Tolstoj — Battaille.) K premijeri v Mestnem gledališču. To kar je Tolstoj stlac.il v debelo knjigo, da je izdal svoj konfiteor. kon- fiteor sedemdesetletnega iskalca, je raz- piedel Francoz Battaiiie z rafinirano enostavno tehniko v petih enodejankah: ljubezen — pravica — svidenje — zdrav- Ijenje — vstajenje. Dramsko sporedno tečejo slike epoh: ljubezen — porota — j e Č ?i — lazaret — vstajenje. GledaliSče izredno polno, a s slabim premogom zakurjeno. Nastop komplet- nega ansambla, dvignjeno razpoloženje igralcev. Sugestivna sila duha Tolstega na najmanjžega, formalno poleg Čehov najnaprednej§ega sorodnika Slovanstva. Proslava stoletnxe se je ugodno sre- čala z dejstvom, da je bila včerajšnja premijera ena najuspešnejSih letošnjih predstav. Res je bil začetek odločno premedel in se je bilo že bati neuspe- ha. Podoba je bila, da se Lovrečeva in Žabkarjeva nočeta ugreti, kar pa se je pri njih samih kmalu preobrnilo na zelo dobro stran. Uborna, satirično realna porotna razprava je rnenda radi smiselnega kontrasta z naturalističnim koncem I. dejanja, ki sta ga podala z resno di- skrecijo Vorbachova in Gradišnik, je kakor električna iskra spremenila i tempo i ves izgled predstave. '.Tako A] K. Green: , Noß, ki jo bom pomnil. (Prevel B. R.) Govoril bom o sebi, dasi pravijo ljudje, da to ni lepo. Jaz sem mlad, precej slavohlepen zdravnik. Ob času, ko se je odigral dogodek, ki je predmet te povesti, sem imel ordinacijsko sobo v večji hiši 24. ceste v New-York-City in sicer skupaj z riekim talentirauim mladim Nemcem, ki sem ga spozna! v bol- niänici. z njim sem v kratkem času enega leta, ko sva skupaj prakticirala, sklenil za mene samega nerazumljivo prijateljstvo. To prijateljstvo imenujem nerazumljivo, ker ne vem posebnih vzrokov, ki naj bi me bili tako na- vszali nanj, ker ni bil niti privlacnega obraza, niti ni bil njegov značai vre- den občudovanja. Bil pa je izredno izobražen v svoji stroki, teoretično in praktično, in zdi se mi, da je \7. ob- ČLidovanja do njegovega znanja vznikla v mojem sreu najprej naklonjenost. potem pa prijateljstvo do tega sicer ne baš simpatičnega Nemca. Ker sva se oba posvetila isti panogi medicine in sva tudi skupaj stanovala, sva Preživela navadno vse večere doma. Nekega dne ga pa nisem našel niti črez dan v ordinacijski sobi, niti zve- čer na stanovanju in naslednja noč je bila tista, o kateri hočern govoriti. * * * Popoldne sem it\ gori v Orange, kajti spor, ki sem ga imel z Doro, mi je ležal težko na sreu in odločil sem se napraviti zadnji poizkus za spravo. Moje upanje je 2alibog propadlo, ker je nisem na§ei doma. Istočasno pa sem zvedc! ?x,e slabšo noviso, da se hoče naslednjega dne odpraviti na potovanje po Evropi. Ta novica, ki mi je pri?la čisto nepričakovano, me je resno pre- strašila, kajti vedel sem, da je Dora zame izgubl'jena, če me ne vidi vsaj dvakrat na dan. Mož, radi katercga sva se sprla in ki ji je posveSal večjo pažnjo kot jaz, ji je lahko nudil mno- go lepšo bodočnost. Njen oče pa, ki me je zelo visoko cenil, je gledal to zvezo z drugega stališča kot njegova hčerka. Ko je sli§al, da se nahajam v njegovi hi§i, je prrda ie že izdihnila in samo vas je hotela videti. Sedaj pa je že minila ura, kar sem tu . . .« (Dalje prih.) Prodpogoji in možnosti prepovedi alkohola v severoamerikaiiskih Zjedinjenih državah. (!z knjige : Helrner Key» Potovanje po Ameriki.) (Dalje.) Toda lažje je zakone ustvarjaii kot jih izvršsvati. Zakon sam je bil u«,tvar- jen na brzo roko, je tvoril neko pre- senečenje, pri katerem je igrala opo zicijska naxajivost napram predsedniku glavno vlojo. Morda so bili merodajni tudi kaki drugi politifni razlogi; eno je gotovo, namreč, da se volilc^v ni vprašalo. Bilo je tedaj pri?akov;;ti, da bode zakon sprejet s prav m«Šanimi občutki. Največja delavska organiz8Cij?i v Zjedinjenih držnvah, »American Fe- deration of Labor« se jc izrekla. že na svojem kongresu od 9. do 23. jur.ija 1919 proti strogemu izvajanju zakona, dasi je bila v veljavi §e prakss, da se je lahko prodajalo pijače z 2750/* a'" kohola. Delavski yodja Mr. Samuel Gompers je bil na pr. samo radi tega ponovno izvoljen za prodsednika ime- movane organizacije, ker se je izrekel za prosto prodajanje piva in lahkega vina. Prepoved alkohola je najtežje za- dela Kabfornijn. T'-tm se je namreč razvilo tekom let obširno in dobičko- nosno pridelovanie vina. L. 1918 na pr. se ie pridelalo vina za okroglo 30 milijonov dolarjev in se ga je velik del tudi izvozilo. Od takrat jo seveda prepoved alkohola kvarno vplivala na vinogfadnigtvo. NajbrZ pa se tajno Se vedno predela veliko grozdia v alkoho!. Pripovedovalo pa se mi je, da se po družinah 5e veano ktiha žganje in I vari celo pivo. V Washingtonu in po I m.nogih -drugih mestih ni kmalu ku- hinje, v kateri ne bi imeli lastnega majhr.ega dfstilacijsk^ga aparata za izdelovanje whiskyja in drusih alk«- holičnih pijnČ. Ta doma skchani whisky je dobil med ljudstvom ^aljiv naziv »moonshine whisky« (Mondschein- whisky) Na nekem oficijctlnem banketu, ki sem se ga udelež-l v Chicagu, se je ijfjavila tako odlična osebnost kakor je E ward F. Danne, poufej guverner v Ilünoisu, prav krcpko jiroti prepo- vtdi alkohola. Povrr.il se je pred krat- kim s potovanja po Evropi, kjer je obi?kal Prancijo in Anglijo. Tarn ni bilo prepovedi alkohola, toda nitl v j Londonu niti v Pari^u ni videl na ulici pijanega človeka. Po vrnitvi pa je It prve dni srečal v Novem Jorku več I pijanih ljudi, ko poprej ves čas poto- vanja po Evropi. Ta doživljaj se mu ie zdel za dovolj tehten dokaz, da je amerikanska prepoved alkohola prav- zaprav malo vredna. Zanimivo je stslišče obeh vodilnih amtriWrnsklh poHtičnih strank, repu- biikaiiske in demokratske k temu vpraSanju. Človek bi mislil, cia bode to vendar precej daleč idoče vpraSanje došlo pri zadnjih voliinih konventih republjkanske kakor demokratske strauke na dnevni red in da bodo stavljene v strankarske programe tudi kake toJke glede alkoholne prepovedi. Vse to pa se ni 7&odilo. Uterneljevalo sfr je to tako, da se nobena stranka ni upala prediagati po'sebnih spresntmb z ozirom \ya volilstvo. Kaiti tudi :ib- srinentov ]o v Ameriki veliko, osobito v demokratski stranki. Celo na repu- bMkaiiskem konventu je redakcijski odbor za rezolucije zavrgel one pred- log^, ki so bili za dovoljenje proria- janja pive \n lahkih vin ter jih ni predloŽJ konventu radi j^lasovanja. In vendar velja ta stranka v splo^nem za nasprotnico ».suhey;a« režima. Enako se je '/. ozirom na »mokre« voliice postopalo na demokratskern konventu. Neki poskus, da bi se doseglo izjavo 7.A bistveno poostritev zakona, se je ponfisrečil. AbsMnenčni fanatik, bivši zunanji minister W. J. Bryan je nam- reč poskusil s tozadevnim predlogom Stp-v. 16. NOVA DOB A« Stran 3. c Županstvo občlne Celje-okoHca pozivH s ozirom na razglas St. 2597/1 srezkega pogiavarja v Celju vse one osebe, ki si laste pravico do rudarske rente iz Nemčije, da se takoj zglase v občmskem uradu na Bregu in prine- se}o s seboj vse listine» s katerim jim je b;la prisoiena renta. c Konstatiramo, da kntizira r.esnago in neroci na nekaterih ce!|skih ulcah in cestah tiidi lokalno glasilo magi strain«; večine, »Cillier Zeitung« samo. Tako sploSne in tako enotno ostre obsodbe naše mestne uprave, vsaj kar se oskrbe cest tlče, še ni bilo po prevratu Zdi se nam, da prhaja spoznanje zelo hitro in celo tarn, kjer bi tega nikdo ne pričakoval. c Sokolsko druStvo Celje. Batje in sestre, ki imaio namen sodelovati pri letoSnjih telovadnih nastopih, se njorajo zglasiti pri svojem oddelku najkasneje do 1. marca t. ]. Po tern roku se na zamudnike ne bo oziralo. Isto velja za naraSčaj in deco. Ker ie drustvena javna telovadba 3. junija 1.1. združena s prosiavo desetletnice ujedi- njenja, namerava vaditeliski zbor na- vežbati nekaj temu primernih točk. Ker pa bi bilo to pri sedanjem nered- nem obisku telovadhe nemogoče, je za vse telovadeče dolžnost, da se pol- noStevilno odzovejo temu pozivu ne- glede na starost in spol. Za Clane, ki so dovrSili 35 leto, so posebne teio- vadne ure. Nekateri bratje jo ž* mar- Mivo posečajo, manjka jih pa še mnoKO. StarejSe sestre intajo istotako svojo telov. uro. StarSe, ki imajo svojo mla dino pri telovadbi. prosimo, da po možnosti večkrat obiSčejo oddelek, pri kateremu telovadi njihova deca ter se ma'o pozanimajo za uspene svojih otrok: ker le skupnost z vaditeljstvom bo ro dila rajboljSe sadove. Telovadne ure so sledeče : člani torek in petck od 8—10, članice pondeljek in petek od 7—8, m. n. sredo in soboto od o —7, ž. n. torek in petek od V?6~7, m. d. tore!: in petfk od 2—3, ?.. d. torek in petek od 724 1/25. Stareiši čl. pone- delj-ek in petek od 6—7, st. sestre v četrtek od 3—4. Zdravo ! Predniački zbor. I c Sokolsko dništvo v C-elju priredi | za svoju Čiane v petek 10. fabruarja ob 20. uri v pritliqu trgovske sole predavanje o spolnih boieznih s ski- ioptičnimi slikami. Predava zdravriik ¦g. dr. Fischer. UJeležba nai bo nolno- številna ! c Gtavna skupSčlna ljubijanske 'Inženje.-ske itomore v Ljublkl»cala redno gjavno skup^cino, ki se vrSi dne 15. februarja 1928 ob 15. uri v dvorani Mestne«a magistrate v Liubljuni. c »Edinost« Jzobr. druStvo na- predne mlad'ne v Celju ima svoj rednt občni zbor v nedt'ljo, dne 12. t. rn. ob 2. uri popoldne v klubovi sobi Celjskega doma. Udeležba je za vse čianstvo strogö obvezna. Vabliena je tudi vsa ostala naprcdna mladina, ki pri nas še ni organizirana Zlasti so vabljeni vsi obiskovaici in obisko- «n je gladko propadel. Kako nesigurno ¦pJ! *,e> da u se h0(Jö držaia prepoved -alkonoFa s sedani*mi ostrimi določbami, ¦kažejo sicer izjave ze!o prepričanih ab- ; ¦stmantov. Tako je pisal prcd kratkim propagator abstinence, ured.sik Valdc- mar Ager v svojem c-asopisu »Reform« tki izhaja v Wisconsinu: (Daije sledi.) Mestno gledališče. Riper oar : Nedelja, dne 12. februarja ob 16. 25»/ *VsJaJenje«. Liudska predstav». ^ 'o znižane cene. ¦Reprua l n t«i * -Vstajenies ki \ {L**S* .. drame neobiiaino velikiu^b Ph'imijerl^ a popoldne ob 4.-^;^;-^ na vse stran, ugodn ato o»e na to preditavo zlasti l.ubitelje na šega gledahsča zunaj Celjn. v \%x\ njl stopa celokupni Riedaligki ansambel glavni vlogi igratH ga. Sadar-Vor- bachova in g. Fedča in } ga zvezaia. Bik se je dal par korakov voditi, potem pa ie zopet zbesnel. Za- gnal se je proti Žerdonerju, ga nabo- del na ropove in ^a vrgel v zrak. Ko jo padeJ Zerdoner na t!a, se je bik vnovič zaletel vanj. V tern trenotku pa je VrthČMik udaril bika s paHc;> preko cö, t^akar je živa! obstala. V tern so prihiteli gonjači iz LaSkega, ki so prišli hlapcema nasproti. Ti so ?.ival zvezali in jo odgnali v LaSko. Žerdo- r.erja so odpei;a!i k zdravniku, ki ie ugetovil lahke telesne poSkodbf. c Dramatl^ni odsek «Sokolskejja i društva» v Št. Jurju ob J ž. priredi j v soooto, dne 11. t rn. ob 8 uri zvcčer j veseloigro «Rodoljub iz Arnerike». Igra | se ponovi v nedeljo ob po! 4. uri po- poldne. c Krnetijska poskusna in kontroloa postaja v Mariboru, Vrbanova ulica 33, opozarja interesente, da fisti deteljna seme od predenice proti 1% ^ot me" rici zu srroSke vzdržcvanja strojev. Stroske pošiljke do in odvoza nosijo interesenti. Po zakonu je setev oku- žen^ga semena prepovedana. c Celjska čebelarska podružnlca priredi v nedeljo, dne 12. februarja 11, ob pol 9 dopo'ur.e v telovadnici nove okoliške Šu!e javno poučno predavanje za čebelarje in druge intcresente. c Imenovan je za viSjega dnvčnega upravitelja v 1. skupini 2. kategorije davčni tipraviteij g Ferdo Prelog pri davčnern okrajneni oblastvu v Murski Soboti. c Kam grerno na razvedrilo v so- boto ivečtrV V «Hotel Balkan> v Celt:.: ! Tarn bo veüka domača ?.abava ali krofov večer. Sen^acija zabave bo najvtčja klobasa na svetu in ?:aid& 1 j5i soljcnec za 1 dinar. Sviral bo prüjub- ljeni Sramel trio. V tej denarni krizi je tudi vstopnina prosta in odprto do 3 ure zjutraj. Torej vsi k B.ilkanu I c Tatvina. V sredo. dne 8 t. m. je bila v Celju aretirana 51-letna Mari|a Kavčič, ker je ukradla sobarici v ho- telu Skoberne obleko, vredno 200 Din. Sobarica je tatvino takoj opazila, po- hiteia za lat'co in ji vzela ukradeno obleko. Kovač-čeva je oüiimljena, da je ukradla pred krstkim tudi ge. Don- nerievi na Giavn^m trgu mien Sal. c Izguba. GJč. Alarija Ogrizkova, učiteljica v St. Vidu pri Planini, je iz- gubia tc clni v Celju dve hranüni knj'zici, glaseči se na 20.000 Din, po- leg tega pa Se 2.500 D.n gotovine in v panir zavit samokres. c Nočno lekarni^ko službo itna od sobote dne 11. do vključno peika, dne 17. t. m. lekarna »Pri or!u« na Glav- nem trgu. c P emoLO niJc v Stranlcah so opremiii z novinu stroji in tudi pri- me r n o razJirili. Iz tega premogovnika se dobiva dober kovaSki premog. De- lavcev je stalno 60—80, samih doma- činov. Lastnik premogovnika je g. A. Hasenbichl i? Konjic. c NašJm riblčeni: Posestnik Franc Rogina v S^. Vidu pod Piujem je ujel zadnii pondeljek v Dravinji 42 kg tež- kega soma, kije bil skorai dva metra dolg. Ribo so r^zstavili tudi v Ptnju. Piosimo, nif zavisti ! c Domača vesellca so vrš* v nedeljo 12. t. m. v gostilni «•Skalna k!et». Na veselici bo dobro poskrbljeno za za bavo, posetnikom se bo nudila prilika dobiti zlat prstan za dva dinaria. Kdor se hoČe dobro ?.abav&ti, naj pride ! 127 Začetek ob 4. uri pop. c Pri neteünostl, slabem želodcu, težkern prebavljanju, 2:<>čeDenju črev, pri motnjah v prebavljanju in kožnajh Celje, Do I go polje 9 a {vi/a Winter) 52-27s č*/fž/rfsLa se/ne/ta kali jo najbolje. — Glavna zaloga v špecenjskf trgovini JURU KRUŠIČ, CELJE. Eleklrotebnlcno podjetje Josip Sever, Celje LJubljanska cesta ši. to Instalacije za luč in moč, hišne telefone in signalne naprave. Popravila motorjcv, likalnikov itd. Elcktromaterijal v zalogi. Cene interne! Proračitnt brezplačno! Solldna postrežba i Pri \M\$iM ioA ziugo v Celjy CanRarjeva ul. St. It priporoča svoja izvrstna namizna ter odb^ana sortimentna VI MA vseh vrst v sodih in stekienicah po zmernih cenah. *iPv PV"* Vzorci na razpolago ! Bpamofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Baricar E Leshovseli, Celje knjšgasffta in veletrsjo^ma s papirjeni, jais^Bnimi in Hsalnimi predmett. Insertrajte v ,NOVI DOBI'i Franjo Dolžan, Celje Za kresijo St. 4 Klepavstwo in naprava s^relovodov. Pokrivanje streb m Voddvodne Infttalaoije, naprava moderno. higijcn1Lnih kopslnih sob, klosetov in xdravotv. napra«, Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Dclaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno nalozite denarne prihranke pri staubeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boS v starosti! LASTNI DOM Obrestuje hranHne df+L 1| OJ vloge po %Jr \Z ;O Vcč)e stalne vloge po dogovorw najugodncje. Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi ineska da 5O OIn se dohi nabiratr/ik na dom> Pisarna v Celju, Preiernova ulica Iz malega raste velikol Tiska in iadaja Zvezna Uskarna. — Odgovoren za izdajatelja^, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.