Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 4 / letnik XVI / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: mag. Jure Brložnik, Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Maja Kozar (Javne finance); mag. Mateja Kovač (Cene v agroživilski verigi) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Bibijana Cirman Naglič Tisk: Tiskarna Eurograf Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................15 Cene.............................................................................................................................................................................................................18 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................20 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................22 Javne finance...........................................................................................................................................................................................24 Izbrane teme..................................................................................................................................................27 Cene v agroživilski verigi...................................................................................................................................................................29 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 Okvirji Okvir 1: Blagovna menjava - realna gibanja in vpliv pogojev menjave...............................................................10 Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................12 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, april 2010 3 Aktualno Aktualno Evropska komisija in IMF v pomladanskih napovedih potrjujeta pričakovanja, da svetovno gospodarstvo postopoma okreva, vendar zelo neenakomerno po regijah in počasnejše kot po preteklih recesijah. Obe instituciji sta rahlo izboljšali svoje jesenske napovedi, predvsem zaradi hitrejšega okrevanja v državah v razvoju , pozitivno pa na okrevanje vplivajo tudi okrevanje svetovnih trgovinskih tokov, izboljšane razmere na finančnih trgih in gibanje zalog. Po 0,6-odstotnem padcu lani bo letos po napovedih IMF rast svetovnega gospodarstva 4,2 -odstotna, naslednje leto pa 4,3-odstotna. Po mnenju obeh institucij so tveganja bolj uravnotežena, kot so bila še jeseni, a negotovost glede kratkoročnih obetov ostaja visoka, predvsem zaradi dejstva, da je okrevanje še vedno v veliki meri odvisno od ukrepov na fiskalnem in denarnem področju in monetarnih oblasti. Od jeseni pa se je povečalo tveganje glede sposobnosti odplačevanja dolga in zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ. V naših glavnih trgovinskih partnericah bo gospodarska rast letos skromna in zadnje napovedi ne odstopajo bistveno od naših predpostavk, uporabljenih v Pomladanski napovedi. V Sloveniji so se v prvih dveh mesecih letos vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti ohranjale približno na ravni, ki so jo dosegli jeseni lani. Pozitivne znake so kazale le dejavnosti, povezane z mednarodnim okoljem, saj je ob rahlem okrevanju v mednarodnem okolju februarja podobno kot v predhodnih nekaj mesecih prišlo do rahlega izboljšanja vrednosti blagovnega izvoza in industrijske proizvodnje bolj izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti. Po drugi strani pa je domače povpraševanje ostalo šibko. Po desezoniranih podatkih se je po januarski rasti februarja ponovno znižala vrednost opravljenih gradbenih del, realnega prihodka v trgovini in realnega prihodka v gostinstvu ter nominalnega prihodka v trgovini na debelo. V prvih treh mesecih letos se je nadalje povečala tudi plačilna nesposobnost, saj je bilo število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi za skoraj polovico večje kot v enakem obdobju lani, povprečni dnevni znesek njihovih dospelih neporavnanih obveznosti pa se je podvojil. Kljub odsotnosti vidnejšega izboljšanja vrednosti kazalnikov aktivnosti pa gibanje kazalnika zaupanja kaže, da se je razpoloženje do aprila rahlo izboljšalo v vseh dejavnostih z izjemo gradbeništva. Število formalno delovno aktivnih se je februarja ohranilo na podobni ravni kot predhodni mesec, število registrirano brezposelnih oseb pa je v prvih štirih mesecih letos nihalo pod 100.000. Med dejavnostmi se je število delovno aktivnih februarja še zmanjšalo predvsem v gradbeništvu, pa tudi v predelovalnih dejavnostih in v prometu, medtem ko se je v javnih storitvah povečalo. Zmanjšuje se tudi število delovnih dovoljenj za tujce, ki jih je bilo v prvem četrtletju za 15,8 % manj kot v enakem obdobju lani, v gradbeništvu pa kar za dobro petino manj. V prvem četrtletju se je število registriranih brezposelnih oseb nadalje povečalo za 4,0 % na 99.423, konec aprila pa jih je bilo 99.316. Bruto plača na zaposlenega se je februarja pričakovano znižala (nominalno za 1,2 %), kar povezujemo s številom delovnih dni. V zasebnem sektorju so se plače znižale v skoraj vseh dejavnostih, saj so plače februarja ob praviloma delovno krajšem mesecu še nižje kot januarja. Po drugi strani se medletna rast krepi od novembra lani, kar je delno posledica učinka osnove, delno pa sprememb v strukturi zaposlenih in rahle krepitve obsega nadur, kijih je bilo za slabo tretjino več kot v enakem mesecu lani. Tudi v javnem sektorju se je povprečna plača februarja znižala, medletna rast pa se od novembra giblje okrog ničelne stopnje. Ob 1,0-odstotnem zvišanju cen aprila se je medletna inflacija povišala na 2,3%. Mesečno rast so podobno kot marca najbolj zaznamovale predvsem višje cene obleke in obutve ter višje cene energentov, njun prispevek k skupni rasti cen pa je znašal 0,4 oz. 0,3 o. t. Dvig cen prvih je posledica običajnih sezonskih dejavnikov, slednjih pa gibanja cen energentov na svetovnem trgu. V prvih štirih mesecih letos so se cene povišale za 1,7 %, karje za 0,5 o. t. več kot v enakem obdobju lani. Po prvi oceni Eurostata se je medletna inflacija v evrskem območju aprila povečala za 0,1 o. t. na 1,5 %. Kreditna aktivnost domačih bank je bila marca tretji mesec zapored razmeroma visoka, a vseeno nižja kot v obdobju pred krizo. Marca je pretežni del neto tokov kreditov posledica obsežnega neto zadolževanja prebivalstva, medtem ko se je zadolževanje podjetij in NFI glede na predhodna dva meseca precej umirilo, hkrati pa je prišlo do skrajševanja ročnosti zadolževanja. Na strani virov financiranja so banke še naprej neto odplačevale tuje kredite, vloge države so že drugi mesec zapored beležile visoke neto odlive, neugodna gibanja na trgu dela in razmeroma visoke stopnje rasti prilivov sredstev na kapitalskih trgih pa so vplivale na neto odliv depozitov prebivalstva. Ekonomsko ogledalo, april 2010 4 Aktualno V prvih treh mesecih letos je prišlo do nadaljnjega zmanjšanja prihodkov iz davkov in prispevkov za socialno varnost, kar kaže na možnost večjega primanjkljaja državnega proračuna od načrtovanega. V prvem četrtletju je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih za 2,6 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Višji so bili samo prihodki od davka na dodano vrednost, prihodki iz vseh ostalih davkov in prispevkov pa so bili nižji. Ob nadaljevanju teh gibanj bodo javnofinančni prihodki manjši od načrtovanih, kar je delno posledica slabših makroekonomskih razmer, delno pa višjih povračil davkov od načrtovanih. Po podatkih konsolidirane bilance je samo januarja razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki znašal 230 mio EUR. tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, april 2010 7 Tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Evropska komisija in IMF v pomladanskih napovedih potrjujeta pričakovanja, da svetovno gospodarstvo postopoma okreva, je pa to zelo neenakomerno po regijah in tudi počasnejše kot po preteklih recesijah. Obe instituciji sta rahlo izboljšali svoje jesenske napovedi, predvsem zaradi hitrejšega okrevanja v državah v razvoju od napovedanega jeseni. Pozitivno na okrevanje vplivajo tudi hitro okrevanje svetovnih trgovinskih tokov, boljše razmere na finančnih trgih od pričakovanj, ki so sicer še vseeno slabše kot pred krizo, in predvsem gibanje zalog. Po 0,6-odstotnem padcu lani bo letos po napovedih IMF rast svetovnega gospodarstva 4,2-odstotna, naslednje leto pa 4,3-odstotna. Po mnenju obeh institucij so tveganja bolj uravnotežena, kot so bila še jeseni, a negotovost glede kratkoročnih obetov ostaja visoka, predvsem zaradi dejstva, da je okrevanje še vedno v veliki meri odvisno od ukrepov fiskalnih in monetarnih oblasti. Od jeseni pa se je povečalo tveganje glede sposobnosti odplačevanja dolga Slika 1: Struktura svetovne gospodarske rasti ■ Ostali svet BKitajska IZDA BOstale razvite države Q c ra 1 Vir: IMF World Economic Outlook, april 2010. in zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, predvsem nekaterih razvitih držav. Slednje je po mnenju IMF pomembno zlasti zato, ker so možnosti ravnanja vlad zelo omejene, če bi prišlo do novega padca gospodarske aktivnosti, podobnega tistemu iz jeseni 2008. Na okrevanje evropskega gospodarstva pozitivno vpliva okrevanje svetovnih trgovinskih tokov, medtem ko domače povpraševanje ostaja šibko, tako da bo po napovedih EK in IMF letošnja gospodarska rast v EU in evrskem območju skromna, približno 1,0-odstotna. Na okrevanje v EU poleg obsežnih fiskalnih spodbud vplivajo predvsem boljše razmere v mednarodnem okolju in s tem povečano povpraševanje po evropskem blagu. To bo po mnenju EK pozitivno vplivalo predvsem na države z velikim deležem investicijskega blaga v celotnem izvozu, ki je v krizi najboljpadel in sedaj tudi najhitreje okreva, na izvoz držav članic evrskega območja pa dodatno pozitivno vpliva depreciacija evra v zadnjih mesecih. Po drugi strani domače povpraševanje ostaja šibko, saj je zasebna potrošnja v zadnjem četrtletju lanskega leta stagnirala, investicije pa so se nadalje znižale. Na splošno se je rast BDP v EU oz. evrskem območju ob koncu lanskega leta ustavila, kar EK povezuje s koncem nekaterih kratkoročnih spodbujevalnih ukrepov, zelo pomembno pa je na kratkoročno gibanje BDP vplival tudi cikel prilagajanja zalog. Tudi v prvih treh četrtletjih letos naj bi bila rast BDP skromna, okrevanje pa naj bi postalo vzdržno šele ob koncu letošnjega leta in v letu 2011. Po mnenju EK je za hitrost in vzdržnost okrevanja gospodarstva ključna razrešitev vprašanja globalnih neravnotežij, kjer bi v primeru ohranjanja trenutne strukture gospodarske rasti v azijskih državah in obstoječe tečajne politike večina bremena globalne prilagoditve padla na evropsko gospodarstvo, čemur bi sledilo povečanje realnega efektivnega tečaja in izguba konkurenčnosti. Drug pomemben dejavnik je vprašanje okrevanja finančnega sistema v Evropi, kjer še obstaja negotovost, ali je izboljšanje bilanc bank že zadostno, da lahko zadovolji pričakovano povečano povpraševanje po kreditih. IMF opozarja na nevarnost, da bo zaradi potreb bank po nadaljnjem znižanju zadolženosti in povečanju kapitalske ustreznosti dostop do kreditov za mala in Tabela 1: Napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast in predpostavke UMAR, uporabljene v Pomladanski napovedi 2010 Realna rast BDP, v % EU EMU DE IT AT FR UK ZDA CZ HU PL HR BIH SR MK RUS 2009 dejanska rast -4,2 -4,1 -5,0 -5,0 -3,6 -2,2 -4,9 -2,4 -4,2 -6,3 1,7 -5,8 -3,0* -2,9* -2,0* -7,9 UMAR mar 10 0,8 0,8 1,3 0,7 1,1 1,3 0,6 3,1 1,2 -0,2 2,6 -1,0 -1,0 0,0 0,0 3,5 2010 CONS apr 10 1,1 1,2 1,6 0,8 1,3 1,4 1,3 3,2 1,5 -0,1 2,8 -0,4 1,3 1,2 1,9 4,7 IMF apr 10 1,0 1,0 1,2 0,8 1,3 1,5 1,3 3,1 1,7 -0,2 2,7 0,2 0,5 2,0 2,0 4,0 EK apr10 1,0 0,9 1,2 0,8 1,3 1,3 1,2 2,8 1,6 0,0 2,7 -0,5 n.p. n.p. 1,3 3,7 UMAR mar 10 1,6 1,4 1,6 1,1 1,5 1,6 1,9 3,0 2,6 2,8 3,0 2,0 1,0 2,0 2,0 4,0 2011 CONS apr 10 1,7 1,5 1,7 1,1 1,6 1,7 2,3 3,1 2,6 2,6 3,6 2,2 3,2 3,3 3,0 4,6 IMF apr 10 1,8 1,5 1,7 1,2 1,7 1,8 2,5 2,6 2,6 3,2 3,2 2,5 4,0 3,0 3,0 3,3 EK apr 10 1,7 1,5 1,6 1,4 1,6 1,5 2,1 2,5 2,4 2,8 3,3 2,0 n.p. n.p. 2,0 4,0 Vir: UMAR Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2010, Outlook, april 2010; EC Spring Forecasts, maj 2010. Opomba: ; marec 2010; Consensus Forecasts, april 2010; Eastern Europe Consensus Forecasts, april 2010; IMF World Economic ocena WIIW, marec 2010. 8 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja srednja podjetja ter gospodinjstva ostal omejen še nekaj časa, medtem ko velika podjetja pomanjkanje bančnih kreditov že nadomeščajo z izdajo obveznic. Tretji dejavnik, ki bo vplival na okrevanje evropskega gospodarstva pa je vprašanje zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, saj se je javnofinančni primanjkljaj v povprečju EU lani povečal za trikrat na 7,25 % BDP, bruto dolg sektorja država pa na 79,6 %, kar je skoraj 20 o. t. več kot leta 2008. Po drugi strani naj bi se povečanje primanjkljajev v večini držav članic letos končalo, vendar EK in IMF opozarjata na nujnost oblikovanja kredibilnih in transparentnih srednjeročnih načrtov za izboljšanje javnih financ. Slika 2: Napoved četrtletne rasti BDP v izbranih trgovinskih partnericah - EU ---Evrsko območje - Nemčija -----ZDA 2,0 ' 1,5 1,0 f 0,5 £ 0,0 Ê -0,5 "5 -1,0 eu £ -1,5 E -2,0 eu -2,5 -3,0 -3,5 -4,0 Napoved O O O O Vir: Eurostat, EC Spring Forecast 2010. Obrestne mere na medbančnih trgih so tudi aprila ostale na zelo nizkih ravneh, obrestne mere centralnih bank so ostale nespremenjene, medtem ko se pospešeno povečuje donosnost do dospetja državnih obveznic nekaterih držav članic evrskega območja. Povprečna mesečna vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je aprila ostala nespremenjena glede na marec in je znašala 0,65 % in je v primerjavi s povprečjem decembra lani nižja za 7 bazičnih točk. Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank se tudi aprila niso spremenile (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %). Donosnost do dospetja državnih obveznic pa se je predvsem v Grčiji aprila še nadalje pospešeno povečevala. Aprila se je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala peti mesec zapored. Povprečni tečaj evra glede na ameriški dolar je aprila znašal 1,3406 USD za 1 EUR, kar je 1,2 % manj kot marca in 8,3 % manj kot decembra lani. Vrednost evra se je aprila zmanjšala glede na britanski funt (za 3,0 % na 0,8746 GBP za 1 EUR) in švicarski frank (za 1,0 % na 1,4337 CHF za 1 EUR), medtem ko se je glede na japonski jen nekoliko zvišala (za 1,9 % na 125,32 JPY za 1 EUR). Slika 3: Donosnost do dospetja državnih obveznic > 7,0 5,5 5,0 o 4,0 3,5 Vir: Eurostat Cena soda nafte Brent se je aprila drugi mesec zapored močno povečale. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je aprila zvišala za 7,6 % na 84,82 USD/sod, izraženo v EUR pa za 8,4 % na 63,99 EUR/sod. Medletno je povprečna mesečna cena nafte, izražena v USD, višja za 69,0 % (od decembra 2009 za 13,9 %), izražena v EUR pa za 63,9 % (od decembra 2009 za 23,9 %). Dvig povprečnih cen nafte v zadnjih dveh mesecih je v veliki meri posledica spodbudnih novic glede gospodarskega okrevanja svetovnega gospodarstva in povečanega povpraševanja po nafti v nekaterih hitro se razvijajočih azijskih državah, še posebej na Kitajskem. Slika 4: Cena nafte in menjalni tečaj USD/EUR -Cena v USD (leva os) -Cena v EUR (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,60 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 o Vir: ECB, EIA, preračun UMAR 7,5 6,5 4,5 3,0 0 Ekonomsko ogledalo, april 2010 9 Tekoča gospodarska gibanja Gospodarska gibanja v Sloveniji V prvih dveh mesecih letos so se vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti ohranjale približno na ravni, ki so jo dosegli jeseni lani; pozitivne znake kažejo le dejavnosti, povezane z mednarodnim okoljem, medtem ko domače povpraševanje ostaja šibko. Ob rahlemu okrevanju v mednarodnem okolju je februarja, podobno kot v predhodnih nekaj mesecih, prišlo do rahlega izboljšanja blagovnega izvoza in industrijske proizvodnje bolj izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti. Po drugi strani pa domače povpraševanje ostaja šibko. Sicer se je uvoz blaga februarja po treh mesecih padanja povečal, a je bila njegova rast po naši oceni predvsem posledica rasti uvoznih cen, medtem ko je količinski uvoz ponovno padel. Po desezoniranih podatkih pa se je po januarski rasti februarja ponovno znižala vrednost opravljenih gradbenih del, realnega prihodka v trgovini in gostinstvu ter nominalnega prihodka v trgovini na debelo. Slika 5: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga (nom.) -Ind. proiz. predeloval. dej. ---------Vredn.opr.del v gradben. -Sk. prihod. v trg. na drobno ■ Prihodek v gostinstvu ---------Prihodek v trgov. na debelo Vir: SURS, preračuni UMAR. Vrednost blagovne menjave v zadnjih mesecih niha okoli ravni, doseženih jeseni lani. Februarja se je izvoz blaga nominalno povečal (desezonirano za 1,7 %), po treh mesecih padanja se je povečal tudi uvoz blaga (desezonirano za 4,8 %). Gibanja v nekoliko daljšem časovnem obdobju pa kažejo, da je v krepitvi blagovne menjave prišlo do zastoja. Od aprila do jeseni lani je bilo v gibanju desezoniranih nominalnih in realnih vrednosti izvoza blaga opaziti tendenco rahlega povečevanja, od takrat pa izvoz blaga niha okoli doseženih ravni. Uvoz blaga pa je, potem, ko je jeseni lani že rahlo narasel, na ravni iz prve polovice lanskega leta.1 Slika 6: Realni izvoz in uvoz blaga, desezonirano -Izvoz blaga -Uvoz blaga ro .=j ro .=j ro ro ro Vir: SURS, preračuni UMAR Medletne vrednost blagovne menjave so bile februarja prvič od začetka recesije pozitivne, prav tako je bil višji izvoz storitev, uvoz storitev pa je bil še vedno nižji kot februarja lani. Izvoz blaga je bil medletno nominalno višji za 2,9 %, kar je po naši oceni posledica zlasti rasti obsega izvoza in le v manjši meri rasti izvoznih cen (glej Okvir 1). Nominalno se je okrepil izvoz v države EU, predvsem izrazito izvozno usmerjenih panog, kot sta proizvodnja vozil in proizvodnja električnih naprav, nižji kot v preteklih mesecih pa je bil tudi medletni upad izvoza zmerno izvozno usmerjenih panog. Za razliko od izvoza v države EU je izvoz na trge držav nečlanic še vedno nižji kot v enakem obdobju lani. Prvič po začetku krize je bil februarja medletno višji tudi uvoz blaga (4,0 %), kar je bila predvsem posledica rasti uvoza vmesnih proizvodov. Ocenjujemo pa, da je na rast vrednosti uvoza blaga vplivala predvsem rast uvoznih cen (glej Okvir 1). V prvih dveh mesecih letos je bil skupni blagovni izvoz medletno nominalno višji za 2,3 %, blagovni uvoz pa za 1,0 %, a sta oba še vedno precej pod ravnijo pred krizo. K februarski medletni rasti izvoza storitev je največ prispeval izvoz raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev ter izvoz cestnega transporta. K nižjemu uvozu storitev pa je poleg padca uvoza raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev pomembno prispeval tudi padec uvoza potovanj. Uvoz transportnih storitev je bil, enako kot pri izvozu, medletno višji. V prvih dveh mesecih letos je bil izvoz storitev medletno nižji za 2,3 %, uvoz pa za 1,8 %. 1 Pri preračunu realnih vrednosti blagovnega uvoza smo uporabili podatke o uvoznih cenah SURS, za izvozne cene, ki so objavljene z zamikom, pa cene industrijskih proizvodov na tujem trgu, saj slednji predstavljajo glavnino izvoza blaga. 10 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 1: Blagovna menjava - realna gibanja in vpliv pogojev menjave Pogoji menjave, ki so se od novembra 2008 medletno izboljševali, so se februarja precej poslabšali (po naši oceni za 5,1 %). Rast izvoznih cen je bila po naši oceni skromna (0,4 % medletno), uvozne cene pa so se precej povišale (5,9 %), k čemur je najbolj prispevala podražitev nafte in ostalih primarnih surovin. Gibanja izvoznih in uvoznih cen so imela tako kot že lani velik učinek na vrednost blagovne menjave. Lani je bil nominalni padec blagovne menjave večji od realnega zaradi padca cen, in sicer na strani uvoza blaga še bolj kot na strani izvoza, saj so uvozne cene predvsem pod vplivom gibanja cen energentov medletno upadle še bolj kot izvozne cene. V zadnjih treh mesecih so uvozne cene medletno že višje, izvozne cene pa še ne. Po naši oceni je bil realni izvoz blaga medletno v prvih dveh mesecih letos že višji kot v enakem obdobju lani, uvoz blaga pa je bil še vedno nižji. Dekompozicija medletnih stopenj rasti nominalne vrednosti blagovnega izvoza na prispevek realnih in cenovnih gibanj v prvih dveh mesecih leta kaže, da je ta rast posledica rasti obsega izvoza. Na gibanje nominalnega blagovnega uvoza v prvih dveh mesecih letos pa je pozitivno vplivala le rast uvoznih cen, medtem ko je bil količinski uvoz še vedno nižji kot enakem obdobju lanskega leta. Slika 7: Dekompozicija nominalne medletne rasti blagovnega izvoza Slika 8: Dekompozicija nominalne medletne rasti blagovnega uvoza Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2009 II 10/ I 10 II 10/ II 09 I-II 10/ I-II 09 Izvoz1 -18,2 5,5 2,2 1,1 -blago -19,2 8,0 2,6 2,0 -storitve -14,3 -4,8 0,4 -2,3 Uvoz1 -23,0 12,1 4,6 1,3 -blago -25,9 14,3 5,8 1,8 -storitve -3,9 -0,3 -2,6 -1,8 Industrijska proizvodnja -16,9 5,72 1,53 -3,53 -v predelovalnih dejavnostih -18,1 5,72 2,43 -2,93 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -21,0 -9,12 -28,73 -20,83 Trgovina-skupni realni prihodek v trgovini na drobno -12,8 -2,52 -1,63 -3,03 Gostinstvo-skupni realni prihodek v gostinstvu -11,3 -6,02 1,23 3,03 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po januarskem skrčenju februarja okrepil (5,7 % desezonirano). V primerjavi z enakim mesecem lani je bil obseg proizvodnje višji za 2,4 % (delovnim dnem prilagojeno), k čemur so prispevale bolj izvozno usmerjene dejavnosti. Obseg proizvodnje je bil februarja medletno višji v večini bolj izvozno usmerjenih dejavnostih (z izjemo tekstilne industrijeindrugihraznovrstnih predelovalnihdejavnosti), raven iz februarja 2009 pa so najbolj presegle tehnološko zahtevnejše dejavnosti (z izjemo proizvodnje drugih strojev in naprav). Izmed vseh predelovalnih dejavnosti je raven iz februarja lani najbolj presegala proizvodnja vozil in plovil, kjer pa se je februarja medletna rast več kot prepolovila glede na januar. V začetku lanskega leta so bili v nekaterih evropskih državah namreč sprejeti ukrepi za spodbujanje nakupov novih osebnih vozil, ki so ugodno vplivali na lanski obseg avtomobilske proizvodnje. Učinek nizke osnove, ki je prispeval k visokim medletnim rastem v preteklih mesecih, pa je sedaj manjši. Ob kasnejšem in šibkejšem okrevanju domačega povpraševanja pa je proizvodna aktivnost za enakim mesecem lani ponovno Ekonomsko ogledalo, april 2010 11 Tekoča gospodarska gibanja najbolj zaostala v dejavnostih, ki so usmerjene predvsem na domači trg (za 16,0 %, originalno)2, kjer se padanje proizvodnje še ne umirja. V prvih dveh mesecih je bil obseg njihove proizvodnje za več kot desetino nižji kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je v povprečju bolj izvozno usmerjenih dejavnosti ohranil na podobni ravni. Podobna so gibanja prihodkov od prodaje, saj so bili prihodki od prodaje z domačega trga, ki so se pričeli krepiti decembra lani, v prvih dveh mesecih še za 3,5 % (delovnim dnem prilagojeno) manjši kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje s tujega trga, ki se krepijo že od drugega četrtletja 2009, pa so bili tudi v začetku letošnjega leta medletno višji (7,9 %). Slika 9: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti Slika 10: Izbrani kazalniki stanj in pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih -Desezonirani podatki -Originalni podatki Vir: SURS, preračuni UMAR. Po podatkih poslovnih tendenc so se aprila pričakovanja za prihodnje mesece rahlo izboljšala, a vrednosti kazalnikov večinoma ostajajo na ravneh, doseženih jeseni lani. Med kazalniki stanjse je aprila najboljpopravil kazalnik izvoznih naročil, ki se izboljšuje hitreje in je bliže ravnem pred pričetkom krčenja proizvodnje kot kazalnik skupnih naročil, ki upošteva tudi domače povpraševanje. Podobno velja za kazalnike pričakovanj, kjer se je najbolj povečal optimizem podjetijglede pričakovanega izvoza, ki je pozitivno vplival na kazalnik pričakovanega skupnega povpraševanja. Pričakovana krepitev povpraševanja je prispevala k izboljšanju kazalnika pričakovane proizvodnje, kljub temu pa podjetja pričakujejo še nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih. Kljub zaznani krepitvi pa nezadostno domače in tuje povpraševanje ostajata glavna omejitvena dejavnika tudi v drugem četrtletju, a se je delež podjetij, ki ju navaja kot omejitveni dejavnik, znova zmanjšal. Sicer se je v drugem četrtletju znova rahlo povečala izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (75,4 %, desezonirano), ki je prvič po začetku krize višja tudi medletno, čeprav še ostaja nižja od dolgoletnega povprečja. - Skupna naročila ■ Pričakovano sk.povpraševanje ■ Pričakovana proizvodnja Izvozna naročila Pričakovan izvoz 0 20 .1 10 nosez 0 1 -10 £ -20 nl S -30 Po začasni krepitvi januarja se je vrednost opravljenih gradbenih del februarja ponovno znižala (-9,2 %, desezonirano), a podatki o vrednosti novih pogodb in vrednosti zalog pogodb kažejo prve znake, da naj bi se intenzivno zniževanje gradbene aktivnosti postopoma končalo. Vrednost opravljenih del se je februarja znižala v vseh segmentih gradbeništva, najbolj v gradnji stanovanj3 (-14,9 %), najmanjpa v gradnji nestanovanjskih stavb (-1,8 %). Na močno mesečno znižanje aktivnosti so tokrat vplivale tudi neugodne vremenske razmere. Aktivnost v gradbeništvu postopoma pada že od leta 2008, a je bila raven aktivnosti februarja še vedno višja kot leta 2005, pred obdobjem močno pospešene aktivnosti v gradbeništvu. Znižanje aktivnosti po letu 2008je posledica nižje investicijske aktivnosti poslovnega sektorja, predvsem zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in slabše dostopnosti finančnih virov. Pri gradnji stanovanj so dodaten razlog za močno znižanje velike zaloge neprodanih stanovanj, kar že nekaj časa ovira aktivnost v tem segmentu gradbeništva. Pri inženirskih objektih so se znižala naročila iz javnega sektorja, predvsem za gradnjo cestne infrastrukture, kjer smo leta 2008 beležili rekordne vrednosti realizacije. Kljub nadaljevanju negativnih gibanj pri gradbeni aktivnosti pa podatki o vrednosti novih pogodb in vrednosti zalog pogodb kažejo znake, da bi lahko aktivnost v teh mesecih dosegla dno. Najbolj optimistični so podatki za nestanovanjsko gradnjo, ki so po naši oceni povezani predvsem z investicijami poslovnega sektorja. 2 Po podpodročjih predelovalnih dejavnosti so razpoložljivi le originalni podatki. 3 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. Vir: SURS 90 80 70 12 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del in vrednost novih pogodb, trend-cikel -Vrednost opravljenih gradbenih del -Vrednost novih pogodb i i i i i i i i i i i Vir: SURS, preračuni UMAR Opomba: Trend-cikel komponenta po Tramo-Seats metodi. Medletna rast porabe električne energije se je marca ponovno okrepila, medletno višja je bila tudi proizvodnja. Poraba elektrike po približno dvoletnem upadanju pospešeno raste od decembra lani. Marca je bila medletno višja za 7,6 %, v povprečju prvega četrtletja pa za 4,9 %. Neposredni odjem (jeklarne, proizvodnja aluminija) je bil marca višji za 29,2 %, ostala poraba pa za 4,7 %. Po februarskem medletnem znižanju za 6,8 % je bila marca proizvodnja elektrike medletno višja za 4,2 %, v povprečju prvega četrtletja pa za 0,1 %. Višja je bila proizvodnja termoelektrarn (15,7 %), enaka kot v enakem mesecu lanskega leta je bila proizvodnja nuklearke, proizvodnja v hidroelektrarnah pa je bila nižja za 5,7 %. Proizvodnja hidroelektrarn je bila sicer še vedno za dobro petino višja od povprečne marčne proizvodnje v prejšnjih desetih letih. Marca se je močno povečala mednarodna menjava elektrike. Če v izračunu ne upoštevamo polovice proizvodnje nuklearke, ki gre na Hrvaško, je bil ostali izvoz elektrike medletno višji za 29,1 %, uvoz pa za 33,4 %. Marca smo tako neto uvozili električno energijo v višini 3,0 % porabe, v povprečju prvega četrtletja pa je neto uvoz znašal 7,9 % porabe. Okvir2: Plačilna (ne)sposobnost V prvem četrtletju letos se je število plačilno nesposobnih pravnih oseb nadalje povečalo. Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta po podatkih AJPES za 44,8 % večje kot v prvem četrtletju lanskega leta, število začetih stečajnih postopkih pa je bilo za 66,1 % večje kot v enakem obdobju lani. Pri analiziranju podatkov o dospelih neporavnanih obveznostih je treba poudariti, da se ti nanašajo le na neporavnane obveznosti pravnih oseb (brez samostojnih podjetnikov) iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Ti podatki so torej samo majhen del vseh neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki, s katerimi ocenjujemo plačilno nesposobnost pravnih oseb. Pripravljajo se spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bodo pospešile postopke izvršb in poplačilo upnikov ter tako prispevale k večji plačilni disciplini poslovnih subjektov. Slika 12: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu in povprečni skupni znesek neporavnanih obveznosti Ë 180 > I Število pravnih oseb (desna os) - Povprečni skupni dnevni znesek neporavnanih obveznosti (leva os) A Po evidencah AJPES je imelo marca letos 5.182 pravnih oseb dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot 5 dni i -é s £ £ 3 s d £ ro ' O —, ro ' O —, ro v mesecu v povprečnem dnevnem znesku 284 mio EUR. V primerjavi z marcem lani je bilo njihovo število večje za tretjino, povprečni dnevni znesek njihovih dospelih neporavnanih obveznosti pa se je podvojil. K povečanju skupnega števila pravnih oseb so največ prispevale pravne osebe s področja gradbeništva (dobro četrtino), trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (18,0 %) ter predelovalnih dejavnosti (13,4 %). K povečanju skupnega zneska dospelih neporavnanih obveznosti pa so največ prispevale pravne osebe s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti (skoraj tretjino), gradbeništva (dobro četrtino) ter predelovalnih dejavnosti (17,8 %). Tako marca letos kot marca lani je bilo največ takih pravnih oseb na področju gradbeništva (letos 24,1 %, lani pa 23,4 %). Največji povprečni znesek njihovih dospelih neporavnanih obveznosti je bil marca letos izkazan na področju gradbeništva (26,0 %), marca preteklega leta pa na področju trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (25,3 %). Ekonomsko ogledalo, april 2010 13 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost - nadaljevanje Tabela 3: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, marec 2010 Področja dejavnosti Št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (celo število) Rast dec. 09/ dec. 08, v % Rast mar. 10/ mar. 09, v % Rast I-III 10/ I-III 09, v % Povp. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, v EUR Rast dec. 09/ dec. 08, v % Rast mar. 10/ mar. 09, v % Rast I-III 10/ I-III 09, v % Povp. dnevni znesek dospelih neporavn. obvez. na pravno osebo v EUR Gradbeništvo 1.247 76,0 36,7 56,5 73.859.227 189,3 120,8 140,1 59.230 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 52 34,1 40,5 55,3 48.320.315 91,9 1.231,8 270,6 929.237 Predelovalne dejavnosti 674 53,6 34,0 42,0 44.925.718 56,3 134,3 83,9 66.655 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.075 34,4 27,2 33,3 43.977.188 18,5 24,8 29,5 40.909 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 539 51,7 27,1 39,2 21.545.479 18,4 9,1 29,5 39.973 Promet in skladiščenje 323 76,3 50,2 70,4 15.002.404 69,0 185,2 153,5 46.447 Druge dejavnosti 1.272 50,1 31,7 42,4 36.050.687 56,2 58,1 57,2 28.342 Skupaj 5.182 53,8 32,8 44,8 283.681.018 74,3 103,6 93,8 54.744 Vir: AJPES. Slika 13: Proizvodnja in poraba elektrike 25 -20 CO OÏ O o o 5 5 5 Vir: ELES, preračuni UMAR. V zadnjem četrtletju lani je bil medletni upad obsega cestnega in železniškega blagovnega prometa manjši kot v predhodnih četrtletjih, v celotnem letu 2009 pa se je najbolj znižal obseg železniškega blagovnega prometa. Po medletno nižjem obsegu cestnega blagovnega prometa4 v prvih treh četrtletjih lanskega leta (v povprečju -10,8 %) je bil ta v zadnjem četrtletju nižji za 4,7 %, v letu 2009 pa se je znižal za 9,2 %. Znižanje obsega je bilo precej večje pri železniškem blagovnem prometu, ki je bil v zadnjem četrtletju medletno nižji za 15,9 %, v celotnem lanskem letu pa se je znižal za 24,2 %. Medtem ko se je v celotnem lanskem letu pri cestnem blagovnem prometu notranji znižal bolj od mednarodnega, je pri železniškem malo bolj upadel mednarodni prevoz. Lani sta se znižala tudi pristaniški promet (-17,4 %) in pomorski blagovni promet (-5,5 %), ki sta bila tudi po zadnjih razpoložljivih podatkih za februar letos medletno nižja (za 13,0 % oz. 1,9 %). V letu 2009 se je znižal tudi obseg potniškega prometa, z izjemo železniškega potniškega prometa, kjer so zabeležili manjšo rast. Medtem ko je bilo lansko znižanje medkrajevnega in mestnega potniškega prometa samo nadaljevanje večletnega trenda upadanja, je bilo znižanje zračnega (-11,5 %) in letališkega (-13,7%) potniškega prometa bolj povezano z globalno krizo in tudi učinkom visoke osnove zaradi predsedovanja Slovenije Svetu EU v letu 2008. Februarja je bil po več kot letu dni obseg obeh dejavnosti medletno spet višji, in sicer v zračnem za 8,5 %, v letališkem prometu pa za 2,2 %. Slika 14: Cestni in železniški blagovni promet ^^ Cestni ^^mŽelezniški -Delež cestnega (desna os) Vir: SURS, preračuni UMAR. 4 Pri nas registriranih tovornih vozil. 14 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja Skupni realni prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili5 se je po januarski rasti februarja zmanjšal (desezonirano), medletno pa se je upad zaradi učinka osnove še umiril. Znotraj skupne trgovine na drobno in trgovine z motornimi vozili se je upad realnega prihodka februarja medletno umiril v trgovini na drobno6, v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa smo drugič zapored zabeležili večji prihodek kot v enakem mesecu lanskega leta. Umiritev upada prihodka v trgovini na drobno je bila predvsem posledica prepolovitve upada prihodka v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi ter v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki (posledica osnove, saj se je prihodek medletno začel zmanjševati februarja lani), medtem ko se je upad v trgovini z neživili še povečal. Znotraj trgovine z neživili so malenkostno rast prihodka ustvarili le v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, še vedno relativno visok7 je bil upad prihodka v specializiranih prodajalnah s pohištvom, gospodinjskimi aparati ter gradbenim materialom, medtem ko se je upad v ostalih podskupinah trgovine z neživili še povečal. Prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili je bil malo višji kot februarja lani. Rast so dosegli pri prodaji motornih vozil in motornih koles (število prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo večje za 0,3 %, od tega prodaja fizičnim osebam za 3,8 %8) prihodek Slika 15: Prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh i t i i i t i i i Vir. SURS, preračuni UMAR. 5 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 6 Po začasnih podatkih, ki niso na voljo za vse panoge trgovine na drobno in trgovine z motornimi vozili, poleg tega pa je v zadnjih mesecih prihajalo do občutnejših razlik do končnih podatkov, je bil medletni upad prihodka v trgovini na drobno marca enak ( 1,7 %). 7 Po lanskoletnem upadu za skoraj petino je bil februarja prihodek nižji za desetino. 8 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo po popravku podatkov marca medletno večje za 9,0 % (fizične osebe za 5,8 %), aprila pa večje za 10,4 % (fizične osebe za 1,1 %). pri vzdrževanju in popravilu motornih vozil pa je bil za desetino manjši. V prvih dveh mesecih letos je bil skupni prihodek medletno nižji za 3,8 %, od tega v trgovini na drobno za 6,6 %, v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa je bil višji za 3,0 %. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je po januarskemu povečanju februarja zmanjšal (desezonirano), medletno se je upad prihodka povečal. Upad nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je februarja kljub lanskoletnemu velikemu zmanjšanju še povečal, skupaj je bil prihodek v prvih dveh letošnjih mesecih za skoraj desetino manjši kot pred letom. Nadaljnje padanje prihodka v trgovini na debelo je po naši oceni predvsem posledica nadaljevanja padca aktivnosti v gradbeništvu. Realni prihodek v gostinstvu se je po januarski rasti februarja ponovno zmanjšal (desezonirano), medletno pa je bil prihodek višji. Februarja se je nadaljevala medletna rast števila prenočitev, kar je bila posledica večjega števila prenočitev domačih turistov (za 6,5 %, število prenočitev tujih turistov pa je bilo manjše za 0,6 %). Realni prihodek v gostinstvu je bil februarja letos medletno višji za 1,7 %, v prvih dveh mesecih pa za 3,1 %. Slika 16: Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu Prihodek v gostinstvu -Prenočitve turistov skupaj -----Prenočitve-domači -Prenočitve -tuji 18 Sgggggg22 Ü ^ Š Ï H ^ Ž I Ž Vir. SURS, preračuni UMAR. Kazalniki potrošnje gospodinjstev ne kažejo izboljšanja. Prihodek v trgovini na drobno in masa izplačanih neto plač sta bili februarja in marca še vedno nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta, čeprav je upad bil manjši kot v preteklih mesecih. Gospodinjstva od decembra tudi v tujini trošijo manj kot leto prej. Prodaja novih avtomobilov fizičnim osebam je bila aprila nižja kot marca, medletno pa je bila za odstotek višja. Za malenkost se je povečal optimizem potrošnikov glede prihodnosti, ki pa v zadnjih mesecih rahlo niha okoli jeseni dosežene ravni. Potrošniki so tudi vedno boljnaklonjeni varčevanju, sajse je ta podkazalnik aprila znova povečal. Ekonomsko ogledalo, april 2010 15 Tekoča gospodarska gibanja Slika 17: Kazalniki potrošnje gospodinjstev Prihodek v trgovini na drobno (leva os) Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Masa izplačanih neto plač (leva os) -----Kazalnik zaupanja potrošnikov (desna os) 40 30 20 10 JS ro 0 I -10 p 20 # 10 ro ro 0 c -a -10 cu S -20 -30 -40 -50 Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila po desezoniranih podatkih povečala in je že precej višja kot v enakem obdobju lani, ko je bila najnižja doslej, čeprav še ostaja nižja od dolgoletnega povprečja. Aprila se je najbolj povečala vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno, ki ji sledita predelovalne in storitvene dejavnosti, večja je tudi vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov. Samo v gradbeništvu se je vrednost kazalnika zaupanja tudi aprila zmanjšala in dosegla novo najnižjo raven doslej. Slika 18: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno -Storitvene dej. Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo Trg dela Število formalno delovno aktivnih se je februarja ohranilo na podobni ravni kot predhodni mesec, medletni upad pa je bil nižji (-3,8 %). Po desezoniranih podatkih se je sicer prvič po začetku krize septembra 2008 rahlo povečalo (0,2 %), po originalnih podatkih pa se je zmanjšalo za 0,01 %. Zmanjšalo se je število samozaposlenih izven kmetijstva (za 0,2 %), število zaposlenih (osebe v delovnem razmerju) pa se je nekoliko povečalo. Po področjih dejavnosti se je število delovno aktivnih v primerjavi z januarjem ponovno najbolj zmanjšalo v gradbeništvu (za 776), prometu in predelovalnih dejavnostih, povečalo pa se je v dejavnosti javne uprave, izobraževanju ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Slika 19: Prirast števila formalno delovno aktivnih 0,5 -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 -2,5 dec./nov. ■ jan./dec. ■ feb./jan. -10,1 Ip J ¥ i r Vir: SURS, preračuni UMAR. Število potreb po delavcih in novih zaposlitev se je marca sezonsko povečalo, vendar ostaja manjše kot pred letom dni. Potreb po delavcih je bilo za 15,6 % več kot februarja, novih zaposlitev pa za 9,6 %, a za 4,3 % oz. 17,2 % manj kot marca lani. V prvem četrtletju 2010 je bilo število potreb po delavcih v povprečju za 5,6 % nižje kot v enakem četrtletju 2009, število novih zaposlitev pa za 14,3 %. Medletno je najboljupadlo povpraševanje po delavcih v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu, povečalo pa se je v predelovalnih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Medletno so nižje nove zaposlitve vseh izobrazbenih ravni, vendar najmanj tiste z višjo in visoko izobrazbo. Marca se je nadaljevalo zmanjševanje števila delovnih dovoljenj za tujce. Zmanjšalo se je na 76.473 (17,5 % manj kot pred enim letom), tudi tokrat najbolj v gradbeništvu. Povprečno število delovnih dovoljenj za tujce v prvem četrtletju 2010 (77.091) je bilo tako za 15,8 % nižje kot v enakem četrtletju lani, v gradbeništvu pa za 20,9 %. 30 1,0 Vir: SURS 16 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2009 II 09 I 10 II 10 2009/ 2008 II 10/ I 10 II 10/ II 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 37,8 31,9 31,9 -4,5 0,0 -15,5 B Rudarstvo 3,3 3,4 3,0 3,0 -7,5 -0,5 -11,4 C Predelovalne dejavnosti 199,8 209,6 190,0 189,9 -10,1 -0,1 -9,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 7,8 8,0 8,0 2,9 0,0 2,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 8,9 9,0 9,0 2,3 0,5 1,9 F Gradbeništvo 86,8 87,7 81,5 80,7 -1,3 -1,0 -8,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 115,9 112,8 112,8 -1,0 0,0 -2,7 H Promet in skladiščenje 49,8 50,8 48,5 48,3 -2,8 -0,4 -4,8 I Gostinstvo 34,0 33,9 33,6 33,6 0,6 0,0 -0,9 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,5 22,5 22,4 2,8 0,0 -0,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,7 24,1 24,1 1,0 0,1 -2,1 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,3 4,3 4,3 4,7 -0,3 0,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 44,2 45,9 45,9 4,6 0,1 4,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 25,5 25,9 26,0 -1,7 0,3 2,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 51,0 51,6 51,8 1,1 0,5 1,6 P Izobraževanje 61,7 61,4 63,0 63,3 2,8 0,4 3,0 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 51,8 52,3 52,6 2,1 0,6 1,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,0 14,2 14,3 1,8 0,5 1,7 S Druge dejavnosti 13,3 13,1 13,4 13,4 3,7 0,5 2,6 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,5 0,5 0,5 7,0 1,4 0,6 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 20: Prirast potreb po delavcih 1,0 > 0,0 -0,5 -1,5 Q2 09 Q3 09 "Q4 09 "Q1 10 Vir: SURS, preračuni UMAR. V prvem četrtletju 2010 je bil priliv med registrirane brezposelne manjši kot v enakem četrtletju lani, odliv pa večji. Povprečno število registriranih brezposelnih v prvem četrtletju letos (99.423) je bilo za 29,2 % višje kot v enakem četrtletju lani. Zaradi izgube dela se je prijavilo 19.852 oseb (20,1 % manj kot enako četrtletje lani), novih brezposelnih iskalcev prve zaposlitve pa je bilo 2.865 (11,6 % manj kot v enakem obdobju lani). Delo pa je v prvem četrtletju dobilo 14.178 brezposelnih (49,7 % več kot enako četrtletje lani), iz drugih razlogov pa je bilo črtanih iz evidence 6.318 brezposelnih (22,4 % več kot enako četrtletje lani). Med registriranimi brezposelnimi je Slika 21: Tokovi v registrirano brezposelnost ^^M Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve Izgubili delo Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) ^^m Brezposelni dobili delo -Prirast registrirane brezposelnosti Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. 0,5 S 30 ~ 20 10 0 Ekonomsko ogledalo, april 2010 17 Tekoča gospodarska gibanja še naprej več moških kot žensk (v prvem četrtletju 2010 v povprečju 52,8 %). Delež dolgotrajno brezposelnih9 se ponovno hitro povečuje. V prvem četrtletju se je povečal na 38,3 % vseh brezposelnih. Število registriranih brezposelnih se je aprila četrti mesec zapored gibalo nekaj pod 100.000. Število registriranih brezposelnih se je marca zmanjšalo na 98.893, aprila pa se je ponovno rahlo povečalo, in sicer na 99.316, kar je 19,9 % več kot pred letom dni. Desezonirani podatki pa kažejo, da se je aprila rast števila registriranih brezposelnih povečala tretji mesec zapored, čeprav ostaja precej nižja kot pred enim letom. Slika 22: Registrirane brezposelne osebe po starosti - Mladi (do 26. leta) • 27-39 let -40-49 let - 50 let in več Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. v % 2009 II 10/ I 10 II 10/ II 09 I-II 10/ I-II 09 Aktivno prebivalstvo 0,2 0,0 -1,1 -1,1 Formalno delovno aktivni -2,4 0,0 -3,8 -4,0 Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah -2,5 0,0 -3,8 -4,0 Registrirani brezposelni 36,6 0,2 29,3 32,0 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 -1,2 3,6 2,9 -zasebni sektor 1,8 -1,4 4,6 3,7 -javni sektor 6,5 -0,6 0,0 -0,3 2009 II 09 I 10 II 10 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 9,1 8,2 10,6 10,7 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.381,87 1.448,12 1.431,45 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.271,42 1.348,49 1.329,72 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.733,31 1.745,45 1.734,17 Februarja se je povprečna plača po pričakovanjih ponovno znižala, kar povezujemo s številom delovnih dni. Bruto plača na zaposlenega se je februarja znižala skoraj v vseh dejavnostih zasebnega in javnega sektorja, v povprečju nominalno za 1,2 %. Medletna rast se zaradi gibanj v zasebnem sektorju že tretji mesec krepi, v povprečju prvih dveh mesecev pa je bila 2,9-odstotna. Slika 23: Bruto plača na zaposlenega 16 14 aR 12 S 10 S i • ™ 6 Š E 4 -Skupaj \ Javni A \ \S/ i v \ 1 t *»/ v J - V ' COCOCOt^C^O^O^OO OOOOOOO^-r- n t % i ž t % i ü Vir: SURS, preračuni UMAR. V zasebnem sektorju se je februarja povprečna plača tretjič zapored znižala, kar je sezonsko povezano s številom delovnih dni, medletna rast pa se krepi od novembra lani. Do znižanja povprečne bruto plače (-1,4 %) je prišlo po pričakovanjih v skoraj vseh dejavnostih sektorja10, saj so Slika 24: Razčlenitev medletne rasti bruto plače zasebnega sektorja ^^B Plača brez nadurnih in zaostalih plačil ^^B Plača za nadure Zaostala izplačila — Rast plače, v % 5 "Š I 1 Vir: SURS, preračuni UMAR. ! Brezposelni več kot 12 mesecev. 10 Le v dejavnosti poslovanja z nepremičninami (1,1 %) in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (0,5 %) ne, medtem ko je v oskrbi z električno energijo, plinom in paro povprečna bruto plača stagnirala. 18 35 30 25 2 20 0 10 5 0 4 3 0 18 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja februarja plače ob praviloma delovno krajšem mesecu običajno še nekoliko nižje kot januarja. Medletno se rast bruto plače sektorja krepi od novembra lani (februarja 4,6 %). Še posebej izrazito se krepi v dejavnostih industrije (B-E; 8,2 %), predvsem zaradi učinka osnove, delno pa tudi zaradi sprememb v strukturi zaposlenih in rahle krepitve obsega nadur. Teh je bilo v primerjavi s predhodnim mesecem 3,8 % več (kljub enemu delovnemu dnevu manj), medletno pa zaradi majhnega števila opravljenih nadur v enakem mesecu lanskega leta celo 30,5 % več. Zaradi tega so imela plačila za nadurno delo tudi februarja pozitiven prispevek k rasti bruto plače sektorja. V javnem sektorju je bila februarska povprečna plača rahlo nižja od januarske, medletna rast pa se od novembra giblje okoli ničelne stopnje. Povprečna bruto plača sektorja se je februarja znižala (-0,6 %) v vseh dejavnostih sektorja11, le v javni upravi je ostala na ravni predhodnega meseca. Medletno je bruto plača sektorja stagnirala, rast pa se na nizki ravni okoli 0,0 % giblje že od novembra lani. Slika 25: Razčlenitev medletne rasti bruto plače javnega sektorja Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Medletna inflacija se je aprila povišala na 2,3 %. Ob 1,0-odstotnem mesečnem zvišanju cen se je medletna inflacija z 1,4 % marca povišala na 2,3 % aprila. V prvih štirih mesecih letos so se cene življenjskih potrebščin povišale za 1,7 %, kar je za 0,5 o. t. več kot v enakem obdobju lani. Povprečna inflacija (12-mesečna) je aprila znašala 0,9 %. Po prvih podatkih Eurostata se je medletna inflacija v evrskem območju aprila povečala za 0,1 o. t. na 1,5 %. 11 Najbolj v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (-2,0 %), temu pa je sledilo znižanje v zdravstvu in socialnem varstvu (-1,7 %) ter v izobraževanju (-0,2 %). Slika 26: Rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji in celotnem evrskem območju Vir: SURS, Eurostat. Marca in aprila je bila rast cen življenjskih potrebščin relativno visoka. Marca je znašala 1,1 % (lani 1,0 %, predlani 1,3 %), aprila pa 1,0 %. Medletna inflacija se marca ni bistveno spremenila, aprila pa se je tudi zaradi šibke mesečne rasti cen aprila lani (0,1 %) zelo povišala in znašala 2,3 %. Na mesečno rast cen življenjskih potrebščin so v obeh mesecih pričakovano najbolj vplivali sezonski dejavniki, predvsem cene obleke in obutve, zelo pomemben pa je bil tudi vpliv dražjih energentov in aprila povišanih trošarin na tobak in tobačne izdelke. Kljub znižanju trošarin marca so se zaradi rasti cen nafte in predvsem cenejšega evra glede na ameriški dolar marca in aprila v obeh mesecih povišale cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. V skladu z določili veljavnega Načrta uravnavanja reguliranih cen za leti 2010-2011 so se marca za približno 6 % povišale tudi cene železniških potniških prevozov. Aprila se je po enomesečnem blagem znižanju (1,2 %) nadaljevala rast cen komunalnih storitev, ki je znašala 1,6 %. Inflacija v Sloveniji ostaja med višjimi v evrskem območju. Inflacija v Sloveniji se je lani podobno kot v drugi polovici leta 2008 nadalje umirjala, vendar je bila ob koncu leta in marca letos medletno kljub relativno nizki ravni še vedno med višjimi v evrskem območju. Ključna dejavnika gibanja cen v zadnjih dvanajstih mesecih sta tako pri nas kot v celotnem evrskem območju gibanje cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje in šibka gospodarska aktivnost. Pomembne razlike v inflaciji med Slovenijo in evrskim območjem pa so tudi posledica razlik pri utežeh pri tekočih gorivih za prevoz in ogrevanje, kar je odraz relativno večjega deleža izdatkov, ki ga za tekoča goriva namenja povprečno slovensko gospodinjstvo v primerjavi s povprečnim gospodinjstvom v evrskem območju. Ob skoraj enaki medletni rasti cen teh energentov (29 %) je bil namreč marca prispevek k inflaciji v Sloveniji večji za 0,8 o. t. Na ravni celotnega evrskega območja je znašal 1,1 o. t., pri nas pa 1,9 o. t. Druga pomembnejša razlika Ekonomsko ogledalo, april 2010 19 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 6: Cene 2009 2010 v % XII 09/ O (I 09-XII 09)/ III 10/ III 10/ O (IV 09-III 10)/ XII 08 O (I 08-XII 08) II 10 III 09 O (IV 08-III 09) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 1,8 0,9 1,1 1,4 0,8 Blago 1,9 0,0 1,5 1,4 0,1 -Goriva in energija 14,6 -3,5 1,4 13,6 0,7 -Drugo -0,4 0,6 1,5 -1,2 0,0 Storitve 1,6 2,6 0,0 1,6 2,2 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 2,1 0,9 1,0 1,8 1,0 Regulirane cene' 12,6 -4,7 1,8 14,7 -1,7 -Energija 14,7 -9,6 2,2 18,2 -3,3 -Drugo 4,0 2,5 0,5 4,0 3,4 Osnovna inflacija -brez (sveže) hrane in energije 0,3 1,9 1,1 0,2 0,5 Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 0,9 0,3 0,9 1,4 0,3 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev -na domačem trgu -0,7 -0,4 0,4 0,5 -0,7 -na evrskem območju -2,3 -3,5 0,4 -1,0 -4,0 Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 'Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Komunalne storitve so v izračun vključene skozi celo leto 2009. Osnovna inflacija (odrezano povprečje) se optimizira mesečno, zato so možni manjši popravki podatkov za nazaj. se nanaša na cene neenergetskega industrijskega blaga, ki v največji meri sledijo gibanju cen obleke in obutve ter osebnih avtomobilov. Smer gibanja je v Sloveniji in evrskem območju pri cenah tega blaga podobna, spremembe cen pa so nas navadno boljizrazite. V celotnem evrskem območju so bile marca zaradi vpliva šibkega povpraševanja približno na ravni izpred enega leta, medtem ko so pri nas upadle v povprečju za 3,0 %. Pri rasti in prispevku rasti cen storitev k inflaciji med Slovenijo in celotnim evrskim območjem skoraj ni razlik. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se je marca povišala. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu, ki je februarja po devetih mesecih negativnih vrednosti zopet postala pozitivna, se je marca še nekoliko okrepila. Znašala je 0,5 %, kar je 0,4 o. t. več kot februarja. Na gibanje cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, namenjenih za prodajo na domačem trgu, pomembno vpliva gibanje cen surovin v mednarodnem okolju, ki se v veliki meri prek gibanja cen Slika 27: Medletna inflacija v evrskem območju - HICP 5 4 Vir: Eurostat. Slika 28: Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih -PPI (domači trg) ---------OSKRBA Z EL.ENERGIJO,PLINOM IN PARO -PREDELOVALNE DEJAVNOSTI Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav 15 10 * 5 > trt 2 0 m c cu =5 -5 cu S -10 -15 -20 ---Prz. živil; pijač; tobačnih izd. \ A \ \ ----- **---\ \/ \ V --r ---/ V / v. / / —, ro 3 2 0 Vir: SURS 20 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja uvoženih proizvodov odrazi na gibanju cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter v proizvodnji živil. Cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov so bile marca medletno zaradi višjih cen surovin v mednarodnem okolju, ki so posledica naraščanja povpraševanja hitro rastočih gospodarstev, višje za 4,1 %, medletni upad cen v proizvodnji živil pa se je po zmanjšanju februarja ohranil na doseženi ravni (0,9 %). Po enoletnem postopnem slabšanju se je februarja pod vplivom padca vrednosti evra izboljševanje cenovne konkurenčnosti nadaljevalo tretji mesec zapored. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativno rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je na mesečni ravni padal od decembra, je bil februarja nižji tudi medletno. Vrednost evra se je do večine pomembnejših valut zunaj EU znižala tretji mesec, do večine pomembnejših valut znotraj EU pa drugi mesec zapored. Relativne12 cene življenjskih potrebščin so po dvomesečnem padcu februarja sicer rahlo porastle, medletno pa so bile, tako kot januarja, tik nad ravnijo izpred enega leta. Na izboljšanje cenovne konkurenčnosti kaže tudi realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti. Slika 29: Nominalni in realni efektivni tečaj Vir: ECB, SURS, OECD, Eurostat; preračuni UMAR. Plačilna bilanca Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je v prvih dveh mesecih dosegel 133,0 mio EUR in je bil medletno nižji za 63,4 mio EUR. Medletno nižji primanjkljaj je predvsem posledica nižjega primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov in v bilanci tekočih transferjev. Presežek v menjavi s tujino (blagovna in storitvena menjava skupaj) je bil medletno rahlo nižji. V primerjavi z januarjem se je 12 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. Slika 30: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance Blagovna menjava H Storitvena menjava Faktorski dohodki H Tekoči transferi -Tekoči račun 200 100 0 cc -100 'SE -200 -300 -400 -500 8SSgggg22 ü ^ Š i ü ^ Š i & Vir : BS. februarja primanjkljaj v tekočih transakcijah povečal in je znašal 121,1 mio EUR, medletno pa se je ohranil približno na enaki ravni. Po januarskem presežku je bil februarja v menjavi s tujino zabeležen primanjkljaj. Medletno višji primanjkljajv blagovni bilanci je bil večinoma posledica manjšega presežka v menjavi z državami nečlanicami EU, saj še ni prišlo do oživljanja izvoza na te trge. Ob hitrejši nominalni rasti izvoza od uvoza se je februarja krčenje primanjkljaja v menjavi z državami EU upočasnilo, kar je zlasti posledica krepitve uvoza. Izvoz v države EU je bil tretji mesec zapored medletno višji, po večmesečnem padcu pa je bil višji tudi uvoz. Blagovni primanjkljaj je v prvih dveh mesecih letos predvsem zaradi februarskih gibanj znašal 78,5 mio EUR. Presežek v storitveni bilanci se je februarja v primerjavi z januarjem znižal, kar je predvsem posledica sezonskega znižanja prihodkov od turizma. Na medletno rast presežka v storitveni bilanci pa je vplival predvsem večji presežek v menjavi ostalih poslovnih storitev in cestnega transporta. V prvih dveh mesecih je presežek v storitveni bilanci znašal 142,3 mio EUR, kar je za 6,1 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil nižji, bilanca tekočih transferjev pa je februarja ponovno zabeležila primanjkljaj. Primanjkljajv bilanci faktorskih dohodkov je tudi februarja medletno ostal nižji. Ob ohranjanju skromnega presežka pri dohodkih od dela se je nadaljeval neto odliv dohodkov od kapitala. Pri tem so bila neto plačila obresti domačih poslovnih bank na kredite, najete v tujini, še nadalje nižja. Zaradi izdanih obveznic državnega sektorja in poslovnih bank so bila plačila obresti tujini ponovno višja od prejetih obresti od naložb v vrednostne papirje. Neto plačila obresti državnega sektorja so se ohranila na ravni predhodnega meseca (26,0 mio EUR), medletno pa so bila višja. Medletno nižji primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev je bil skoraj v celoti posledica Ekonomsko ogledalo, april 2010 21 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 7: Plačilna bilanca I-II 10, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-II 09 Tekoče transakcije 3.407,2 3.540,2 -133,0 -196,5 -Blagovna menjava (FOB) 2.560,6 2.639,1 -78,5 -80,5 -Storitve 576,6 434,3 142,3 148,4 -Dohodki od dela in kapitala 144,7 262,5 -117,8 -151,2 Tekoči transferi 125,3 204,3 -79,0 -113,1 Kapitalski in finančni račun 733,9 -608,7 125,2 -66,0 -Kapitalski račun 19,7 -29,0 -9,3 -9,3 -Kapitalski transferi 19,4 -28,5 -9,1 -8,2 -Patenti, licence 0,3 -0,6 -0,2 -1,1 -Finančni račun 714,2 -579,7 134,5 -56,7 -Neposredne naložbe 71,6 -89,8 -18,2 -9,0 -Naložbe v vrednostne papirje 1.311,7 -422,6 889,0 969,2 -Finančni derivativi 0,0 0,1 0,1 -23,3 -Ostale naložbe -727,1 -67,3 -794,4 -1.076,2 -Terjatve 289,0 -67,3 221,6 677,9 -Obveznosti -1.016,0 0,0 -1.016,0 -1.754,1 -Mednarodne denarne rezerve 58,0 0,0 58,0 82,6 Statistična napaka 7,8 0,0 7,8 262,5 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne primanjkljaja državnega sektorja. Po večjem neto črpanju sredstev iz proračuna EU v novembru in decembru lani so bila plačila v prvih dveh mesecih letos višja od prejetih sredstev. Februarja so bile finančne transakcije s tujino neto prilivne v višini 64,5 mio EUR (februarja lani so bile neto odlivne v višini 193,5 mio EUR). Februarja je bil zabeležen neto odtok kapitala zasebnega in državnega sektorja ter neto pritok kapitala BS. Večino neto odliva kapitala zasebnega sektorja so predstavljale naložbe v tuje vrednostne papirje. Domače poslovne banke so vlagale predvsem v instrumente denarnega trga, ostali sektorji pa so kupovali obveznice in zadolžnice. Potem ko je bil januarja zaradi izdaje referenčne obveznice neto pritok kapitala državnega sektorja visok (1.347,7 mio EUR), je bil februarja zabeležen neto odliv kapitala v višini 43,8 mio EUR. Pri tem so tujci neto prodali dolžniške vrednostne papirje državnega sektorja v vrednosti 22,7 mio EUR. Zaradi uravnavanja likvidnosti domačih bank se je BS februarja zadolžila pri Evrosistemu v višini 534,5 mio EUR. Neto zunanji dolg se je v prvih dveh mesecih letos rahlo povečal. Konec februarja je znašal 10,7 mrd EUR (30,5 % ocenjenega BDP) in je bil v primerjavi s koncem leta 2009 višji za 167 mio EUR oz. za 0,4 o. t. ocenjenega BDP. Konec februarja je bruto zunanji dolg znašal 40,4 mrd EUR (115,6 % BDP) in je bil za 326 mio EUR večji kot decembra lani. Višje so bile tudi bruto dolžniške terjatve do tujine, ki so konec februarja dosegle 29,8 mrd EUR (85,1 % BDP), kar je 159 mio EUR več kot decembra lani. Slika 31: Finančne transakcije plačilne bilance Neposredne naložbe I Finančni derivativi -Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe Vir: BS. 1800 0 22 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja Kreditna aktivnost je bila marca na nekoliko nižji ravni kot predhodni mesec, banke paso neto odobrilekredite domačim nebančnim sektorjem v višini 112,3 mio EUR. Medletna rast se je zaradi nizke kreditne aktivnost v lanskem marcu okrepila na 2,6 %. Banke so v prvem četrtletju letos neto odobrile za 394,4 mio EUR, kar je za dobro desetino manj kot v primerljivem obdobju lani. Razmeroma majhen upad je v veliki meri posledica manjšega obsega neto odplačevanja deviznih kreditov, medtem ko je bilo zadolževanje v evrskih kreditih za dobro tretjino nižje od primerljivega obdobja v letu 2009. Tudi v evrskem območju se je kreditna aktivnost marca nekoliko okrepila. Neto tokovi so bili na ravni 45,8 mrd EUR, kar je najvišja vrednost v zadnjih devetih mesecih. Dobra polovica tega je posledica okrepljenega zadolževanja držav pri bankah, kjer izstopata predvsem Irska in Francija, ki predstavljata več kot 80 % marčevskega celotnega neto zadolževanja držav članic evrskega območja. Po podatkih ECB se je upadanje zaostrovanja posojilnih pogojev v evrskem območju v prvem četrtletju letos ustavilo. Delež bank, ki je poročal o zaostrovanju posojilnih pogojev podjetjem,je tudi tokrat za 3 odstotne točke presegel delež bank, ki jih je izboljšalo. Banke pričakujejo, da so bodo tudi v drugem četrtletju posojilni pogoji zaostrovali, vendar nekoliko pod ravnjo iz zadnjih dveh četrtletji. V nasprotju s pričakovanji ob koncu preteklega leta pa je v prvem četrtletju letos prišlo do večjega zaostrovanja posojilnih pogojev pri kreditiranju prebivalstva, kjer je delež bank, ki so zaostrile krediten pogoje, za 10 odstotnih točk presegel delež tistih, ki so jih omilile. Podatki tudi kažejo, da se je v zadnjih treh mesecih povpraševanje podjetij po kreditih upočasnilo, kar velja tako za mala in srednja kot tudi velika podjetja, vendar naj bi se povpraševanje po kreditih v prihodnjih treh mesecih ponovno okrepilo. Marca se je zadolževanje gospodinjstev glede na pretekle mesece močno okrepilo. Neto tokovi so znašali 121,0 mio Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 09 31. III 10 31. III 10/ 28. II 10 31. III 10/ 31. XII 09 31. III 10/ 31. III 09 Krediti skupaj 32.444,95 32.839,38 0,3 1,2 2,6 Krediti podjetjem in DFO 23.161,09 23.356,22 0,1 0,8 -0,4 Krediti državi 870,95 881,71 -3,1 1,2 28,4 Krediti prebivalstvu 8.412,91 8.601,45 1,4 2,2 9,3 Potrošniški 2.899,95 2.905,73 0,5 0,2 1,8 Stanovanjski 3.927,13 4.110,19 2,1 4,7 18,7 Ostalo 1.585,84 1.585,52 1,4 0,0 2,1 Bančne vloge skupaj 14.313,07 14.492,84 -0,3 1,3 3,6 Čez noč 5.655,00 5.800,25 0,1 2,6 9,9 Kratkoročno vezane 5.116,28 4.602,76 -4,8 -10,0 -19,9 Dolgoročno vezane 2.874,95 3.373,62 5,5 17,3 44,6 Vloge na odpoklic 666,84 716,21 0,4 7,4 11,5 Vzajemni skladi 1.856,30 1.964,67 5,5 5,8 38,3 Viri: BS, ATVP, preračuni UMAR. Finančni trgi Kreditna aktivnost domačih bank je bila marca tretji mesec zapored razmeroma visoka, a vseeno nižja kot v obdobju pred krizo. V tem mesecu je pretežen del neto tokov kreditov posledica obsežnega neto zadolževanja prebivalstva, medtem ko se je zadolževanje podjetij in NFI marca precej umirilo v primerjavi s predhodnima dvema mesecema, hkrati pa je prišlo do skrajševanja ročnosti zadolževanja. Na strani virov financiranja so banke še naprejneto odplačevale tuje kredite, vloge države so že drugi mesec zapored beležile visoke neto odlive, neugodna gibanja na trgu dela in razmeroma visoke stopnje rasti na kapitalskih trgih pa so skrčile tudi obseg depozitov prebivalstva. Slika 32: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem I Prebivalstvo (leva os) I Država (leva os) - Podjetja in NFI (desna os) Podjetja in NFI (leva os) Prebivalstvo (desna os) - Skupaj (desna os) 40 16 £ Vir: BS, preračuni UMAR. 32 24 8 0 0 Ekonomsko ogledalo, april 2010 23 Tekoča gospodarska gibanja EUR, kar je najvišja vrednost od začetka kreditnega krča novembra 2008. Več kot dve tretjini vseh neto tokov je predstavljalo neto zadolževanje za stanovanjske kredite, ki so bili na najvišji ravni po koncu leta 2008. Poleg stanovanjskih kreditov se je okrepilo tudi zadolževanje gospodinjstev za potrošnjo in ostale namene, ki je prav tako doseglo ene izmed višjih ravni v zadnjih mesecih. Gospodinjstva so se v prvem četrtletju letos neto zadolžila za 188,5 mio EUR, kar je za 3,5-krat več kot v enakem obdobju lani. Neto tokovi kreditov podjetjem in NFI so marca beležili močan upad in z 19,7 mio EUR dosegli daleč najnižjo vrednost v prvem četrtletju letos. Majhen obseg neto zadolževanja je posledica manjšega neto zadolževanja podjetij in okrepljenega neto odplačevanja kreditov NFI za obratna sredstva. Marca pa je prišlo do močnega preskoka v namenski strukturi zadolževanja podjetij. Potem ko so ta ob koncu preteklega leta kredite za obratna sredstva v precej velikem obsegu reprogramirala v dolgoročne kredite, namenjene za investicije, pa je tokrat prišlo do obrata. Podjetja so, potem ko so odplačala kredite za investicije, najela kredite za obratna sredstva, njihovi neto tokovi pa so znašali kar 241,0 mio EUR, kar je najvišja raven po januarju 2008. S tem se jim je še dodatno poslabšala že tako slaba ročnostna struktura virov financiranja. Podjetja in NFI so v prvem četrtletju letos neto najemala kredite pri domačih bankah v višini 195,1 mio EUR, kar je za dobri dve tretjini manj kot v primerljivem obdobju lani. : Namenska struktura kreditov podjetjem Ostalo ■ Krediti za investicije v osnovna sredstva ■ Krediti za obratna sredstva 500 400 300 200 cc ZD LU .2 100 £ > 0 -100 -200 Vir: BS, preračuni UMAR Zadolževanje podjetij in NFI na tujem v letu 2010 upada. Februarja so podjetja in NFI neto odplačevala kredite, najete v tujini, v višini 8,5 mio EUR, kar je predvsem posledica občutnega upada črpanja dolgoročnih kreditov (24,3 mio EUR), ki je bilo na eni izmed najnižjih ravni v zadnjih petih letih, medtem ko umirjanje odplačil tovrstnih kreditov (19,5 mio EUR) ni bilo tako izrazito. Neto tokovi tujih kreditov podjetij in NFI so tako v prvih dveh mesecih letos znašali 39,5 mio EUR, kar je za skoraj dve tretjini manj kot v primerljivem obdobju lani. Banke so februarja deveti mesec zapored neto odplačevale kredite, najete v tujini. Tokrat v višini 3,6 mio EUR, kar pa je posledica neto odplačevanja kratkoročnih kreditov, medtem ko je bil neto tok dolgoročnih kreditov po štirih mesecih neto odplačevanja februarja pozitiven in je dosegel 21,0 mio EUR. Potem ko so januarja letos tuje vloge beležile močan odliv v višini 509,3 mio EUR, so bili odlivi februarja nekoliko nižji in so dosegli 86,4 mio EUR. Tako so odlivi iz prvih dveh mesecev letos že skoraj dosegli vrednost visokih neto prilivov vlog iz zadnjih dveh mesecev v letu 2009. Banke so v prvih dveh mesecih letos neto odplačevale tuje kredite in vloge višini 686,3 mio EUR, kar je za dobro desetino več od primerljivega obdobja v letu 2009. Po štirih zaporednih mesecih neto prilivov vlog gospodinjstev v banke so te marca beležile neto odliv v višini slabih 50 mio EUR. Po naši oceni je marčevski neto odliv vlog posledica neugodnih gibanjna trgu dela in večjega dotoka sredstev na kapitalske trge, ki so v tem mesecu beležili razmeroma visoke stopnje rasti.13 Še naprejpa prihaja tudi do spreminjanja ročnostne strukture vlog, saj je neto tok dolgoročnih depozitov s 174,7 mio EUR že tretjič zapored beležil najvišjo vrednost po letu 2005, odkar so razpoložljivi podatki. Neto tokovi vlog gospodinjstev v bankah so tako v prvem četrtletju letos znašali 179,8 mio EUR, kar dosega le še slabih 60 % vrednosti iz primerljivega obdobja lani. Kljub dodatnemu zadolževanju države marca v višini 1,0 mrd EUR se je odliv depozitov države iz bančnega sistema v tem mesecu še okrepil in dosegel dobrih 800 mio EUR. Država je marca velik del sredstev porabila za poplačilo zapadlih obveznosti (1,2 mrd EUR), preostali del pa je uporabila za financiranje ostalih državnih izdatkov, del pa je tudi naložila pri centralni banki (250 mio EUR). Slika 34: Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke in vzajemne sklade ter medletne sprememba stanja I Vzajemni skladi (leva os) Dolgoročno vezane (leva os) ■ Dolgoročno vezane (desna os) I Ostale vloge (leva os) "Vloge sku paj (desna os) ■ Vzajemni skladi (desna os) 20 ■S. rö o Vir: BS, preračuni UMAR ■IX, ro 13 Vzajemni skladi domačih upravljavcev so v tem mesecu s 17,1 mio EUR beležili najvišje neto prilive po decembru 2007. Ocenjujemo, da je se je del sredstev prelil tudi v vzajemne sklade drugih upravljavcev in neposredno v naložbe v vrednostne papirje. 100 80 60 40 0 24 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja Javne finance V prvih treh mesecih 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 2,6 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost14 so se prihodki marca zmanjšali že tretji mesec zapored, v prvih treh mesecih letos pa so znašala 3,0 mrd EUR. Po zmanjšanju januarja (za 6,5 %) in februarja (za 4,8 %) so se marca v primerjavi s februarjem zmanjšali za 15,7 %. Znatno zmanjšanje prilivov davkov marca je predvsem posledica prvih učinkov poračuna davkov na podlagi lanskih poslovnih rezultatov. Najbolj so se zmanjšali prihodki od davka na dodano vrednost (-45,0 %), kjer so na prilive poleg rednih poračunov vplivali tudi učinki hitrejših vračil davka zaradi zakonskega skrajšanja rokov za vračila (s 60 na 21 dni). Poračuni za preteklo leto so močno zmanjšali tudi prilive davka od dohodka pravnih oseb, ki so se marca glede na februar zmanjšali za 37,5 %. Marca so se tretji mesec zapored zmanjšali tudi prihodki od dohodnine (-4,1 %). Akontacija davka iz zaposlitve se je sicer povečala za 3.3 %, prihodke od dohodnine pa je zmanjšalo upadanje drugih dohodninskih prihodkov, predvsem od davka na dohodke od dejavnosti, pri katerem se davek vrača po obračunu po lanskih poslovnih rezultatih. Prihodki od trošarin15 so bili marca sicer nekoliko višji kot februarja, vendar za 4,7 % nižji kot v enakem mesecu lani. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so se marca nekoliko okrepili (5,1 %), glede na lanski marec pa so bili višji za 1.4 %. Medletno so bili v prvih treh mesecih višji samo prihodki od davka na dodano vrednost, prihodki od vseh ostalih davkov in prispevkov pa so bili nižji. Čeprav so bili zaradi skrajšanja rokov za vračilo davka na dodano vrednost prilivi tega davka v začetku letošnjega leta močno okrnjeni, so bili medletno v prvih treh mesecih višji za 2,8 %, predvsem zaradi učinka zelo nizke osnove, sajso se v prvem četrtletju lani zaradi upada gospodarske aktivnosti prilivi od davka na dodano vrednost najbolj izrazito zmanjšali. Po daljšem obdobju rasti so bili v prvih treh mesecih medletno za 1,1 % nižji prihodki od trošarin. Te so se sicer obračunavale po višjih trošarinskih stopnjah, kot so veljale v enakem obdobju lani, so se pa hkrati občutno zmanjšale prodane količine blaga, ki so obremenjene s trošarinami. Najbolj pa so v prvih treh mesecih letos medletno upadli prihodki od davka od dohodka pravnih oseb (-23,8 %). Prihodki so bili že zmanjšani za prva vračila davka po obračunu davka glede na rezultate poslovanja za preteklo leto z uveljavljenimi davčnimi olajšavami in nižjo davčno stopnjo. Tudi na novo določene mesečne akontacije davka bodo precejnižje od lanskih, sajbodo davčni zavezanci poleg lanskih rezultatov lahko uveljavljali tudi dokazane (slabše) rezultate tekočega poslovanja in še za odstotno točko nižjo zakonsko davčno stopnjo (20,0 %). Prihodki od dohodnine so bili v treh mesecih medletno 14 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar -marec 2010, Uprava za javne prihodke. 15 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil troša- rin. nižji za 4,6 %, kjer je poleg manjših prihodkov od davka iz zaposlitve (-1,3 %) upadel zlasti prihodek od drugih podvrst dohodnine (-24,8 %), predvsem od dohodka iz dejavnosti (poračun), ter od dohodkov od premoženja in priložnostnih del. V prvih treh mesecih so bili prispevki za socialno varnost medletno nižji za 1,3 %. Rast prihodkov od prispevkov za socialno varnost se je že proti koncu lanskega leta iz meseca v mesec upočasnjevala in se januarja prevesila v zmanjšanje, ki pa je v povprečju treh mesecev nekoliko manjše kot v povprečju prvih dveh. Če se bodo gibanja javnofinančnih prihodkov iz začetka leta nadaljevala, bodo do konca leta javnofinančni prihodki manjši od načrtovanih v proračunskih dokumentih16. Pri načrtovanju javnofinančnih prihodkov so bile namreč upoštevane predpostavke o gibanju najpomembnejših makroekonomskih agregatov iz lanskih napovedi, trenutne makroekonomske razmere pa so slabše od napovedanih. Hkrati prvi podatki o davčnih poračunih po lanskih rezultatih poslovanja kažejo tudi na višja povračila davkov od predvidenih, kar poleg manj ugodnih tekočih gibanj še bolj zmanjšuje tekoče javnofinančne prihodke in povečuje razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki. Slika 35: Davki in prispevki za socialno varnost -Dohodnina -Davek na dodano vrednost -----Trošarine Vir: UJP, preračuni UMAR. Januarja 2010 so po podatkih konsolidirane bilance'7 MF javnofinančni prihodki znašali 1,1 mrd EUR, odhodki pa 1,3 mrd EUR. Prihodki so bili glede na leto prej nižji za 4,1 % (januarja lani -1,0 %), medtem ko je bila medletna rast odhodkov januarja letos (16,7 %) še večja kot v enakem mesecu lani (8,7 %). Zmanjševanje javnofinančnih prihodkovje posledica poslabšanega makroekonomskega okolja in delovanja avtomatskih stabilizatorjev, ki poleg 16 Sprejeti državni proračun za leto 2010 in finančni načrti ostalih javnofinančnih blagajn. 17 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. Ekonomsko ogledalo, april 2010 25 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2009 2010 v mio EUR v % BDP rast v % I 10 v mio EUR I 10/ I 09 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.404,0 41,3 -6,1 1.076,9 -4,1 -Davčni prihodki 12.955,3 37,1 -7,0 994,1 -7,0 -Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 8,0 -18,5 224,3 -10,1 -Prispevki za socialno varnost 5.161,3 14,8 1,3 424,0 -2,2 -Domači davki na blago in storitve 4.660,1 13,4 -3,0 331,1 -10,7 -Prejeta sredstva iz EU 596,5 1,7 63,3 26,3 248,0 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.365,4 46,9 6,0 1.307,2 16,7 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,3 11,2 9,3 317,2 3,9 -Izdatki za blago in storitve 2.506,8 7,2 -0,8 170,4 -0,9 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,1 17,3 7,3 495,1 6,9 -Investicijski odhodki 1.293,3 3,7 3,3 73,6 28,1 -Investicijski transferi 495,2 1,4 8,1 18,8 47,4 -Plačila sredstev v proračun EU 439,3 1,3 2,7 43,3 34,8 Saldo -1.961,4 -5,6 -230,3 Vir: MF, Bilten javnih financ. finančnih učinkov ukrepov, sprejetih še v ugodnih razmerah 2008, in učinkov protikriznih ukrepov vplivajo tudi na večje javnofinančne odhodke (predvsem višji izdatki za transfere brezposelnim), poleg tega pa so prihodki nižji tudi zaradi učinkov davčne reforme iz preteklih let. V ekonomski strukturi odhodkov so bile januarja letos medletno višje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za blago in storitve, ki so bili medletno nižji za 0,9 %. Zaradi izvajanja protikriznih ukrepov so se drastično povečala sredstva za subvencije (12-krat večja kot januarja 2009 in dobrih 33 % višja kot decembra 2009). Več kot 30-odstotna je bila januarja tudi medletna rast sredstev za investicije in investicijske transfere, rast obresti ter rast plačil sredstev v EU proračun. Odhodki za transferje posameznikom in gospodinjstvom so bili januarja medletno višji za 6,9 %, brez pokojnin pa za 9,9 %, kjer se zaradi poslabšanih razmer na trgu dela najbolj povečujejo izdatki za transfere brezposelnim (83,1 %). Rast sredstev za pokojnine se je proti koncu lanskega leta upočasnila, januarja pa so bili izdatki za pokojnine medletno višji za 5,3 %. Rast odhodkov za plače in druge izdatke zaposlenim se je januarja precejupočasnila, medletno je bila 3,9-odstotna (lani 13,7 %). Razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki je samo januarja letos znašal 230 mio EUR. Primanjkljaj državnega proračuna je dosegel 220 mio EUR. Primanjkljaj v višini 17,7 mio EUR je izkazala tudi skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena blagajna pa manjši presežek v višini 5,4 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 112 mio EUR (kar je za 27,6 % več kot leto prej), s čimer je bila bilanca približno izravnana. Slika 36: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki Prihodki 2009 «Prihodki 2010 «Odhodki 2009 «Odhodki 2010 1500 Vir: MF, preračuni UMAR. Marca je bil zaradi višjih prejetih sredstev iz evropskega proračuna in nižjih vplačil zabeležen neto pozitivni položaj proračuna RS do proračuna EU. Predvsem so se povečala povračila sredstev skupne kmetijske in ribiške politike iz naslova neposrednih plačil v kmetijstvu, ki so marca predstavljala 83 % vseh prejetih povračil. Nekaj je bilo izvršenih tudi povračil iz strukturnih skladov (15 %), in sicer večina iz operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov infrastrukture, manjši del pa iz Evropskega socialnega sklada. Iz kohezijskega 26 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja sklada ni bilo prejetih sredstev. Obveznost Slovenije za plačilo v evropski proračun pa je bila marca za 47,4 mio EUR nižja od prejetih povračil, kar je izboljšalo neto negativni položaj slovenskega proračuna do evropskega proračuna v prvih treh mesecih letos na 11,6 mio EUR. V proračun EU je bilo v prvem četrtletju letos vplačanih 150,5 mio EUR, kar predstavlja več kot tretjino sredstev, ki naj bi jih Slovenija vplačala v evropski proračun v letošnjem letu, prejeta pa je bila nekaj več kot desetina sredstev, načrtovanih v proračunu RS. Slika 37: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Notranje politike Predpristopna sredstva EU I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2010 I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 I Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (jan-mar) Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan-dec) 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 0 500 izbrane teme Ekonomsko ogledalo, april 2010 29 Tekoča gospodarska gibanja Cene v agroživilski verigi Potem ko so cene hrane in pijač v letih 2007 in 2008 močno poskočile v vseh treh členih agroživilske verige, so se lani v prvem členu precej znižale, v drugem so se znižale manj, v tretjem pa so še nekoliko porasle. Razmeroma visoka rast cen hrane in brezalkoholnih pijač v letih 2007 in 2008 je pomembno prispevala k skupni rasti cen življenjskih potrebščin. K skupni 7,7-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin v teh dveh letih so cene hrane in brezalkoholnih pijač prispevale 2,9 o. t. Cene so močno porasle na začetku, nato pa tudi v obeh ostalih členih agroživilske verige. Rast cen kmetijskih pridelkov je bila, podobno kot na evropskih in svetovnih trgih, posledica različnih okoliščin. Te so bile začasne narave, kot so izjemno nizke svetovne zaloge, slabi vremenski pogoji in s tem nižji pridelki v državah izvoznicah, pa tudi dolgoročne oz. strukturne narave, kot je zaradi gospodarske rasti povečano povpraševanje v manj razvitih državah in obsežno trgovanje na svetovnih borzah. Po napovedih mednarodnih institucij naj bi cene hrane v naslednjih obdobjih precej nihale. V letu 2009 smo pričakovali precejšnje znižanje. Pričakovani padec se je uresničil predvsem pri cenah kmetijskih surovin, ki so se spustile približno na raven iz leta 2007, cene v drugih dveh delih verige pa so se odzvale precej manj intenzivno. Glede na rezultate nekaterih evropskih študij, ki kažejo na nekaj mesečni zamik odziva v cenah najprej pri predelovalcih, nato pa tudi v trgovini, lahko večje spremembe morda še vedno pričakujemo18. Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so se lani spustile za približno toliko, kot so se v letu prej povečale, pri čemer so bila velika nihanja predvsem pri cenah rastlinskih pridelkov. Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so se lani Slika 38: Cene v posameznih členih agroživilske verige in CPI skupaj v obdobju 2000-2009 CPI, skupaj -Kmetijski pridelki pri pridelovalcih -Hrana, pijače in tobak, proizvajalčeve cene ŽPI, domači trg -----CPI, Hrana in brezalkoholne pijače 170 i- - ccccccccccc Vir: SURS, preračuni UMAR. 18 Več o tem v Commission of the European Communities (2009): A better funcioning food supply chain in Europe. Dostopno na http://ec.europa. eu/economy_finance/articles/structural_reforms/article16028_en.htm. znižale za 14,6 %, v letu prej pa so porasle za 14,5 %. Pregled po strukturi pokaže, da so padle tako cene rastlinskih pridelkov kot tudi cene živali in živalskih proizvodov, a prve bolj. Te so po treh zaporednih letih izjemno visoke rasti lani padle za 19,0 %. Cene so se znižale v prav vseh skupinah pridelkov, najbolj pa cene industrijskih rastlin in žit; prve za več kot polovico in druge za tretjino. Cene v živinoreji so po nekoliko nižjih rasteh v predhodnem obdobju lani padle manj, za 11,7 %. Bolj kot cene živali so padle cene živalskih proizvodov, npr. cene mleka kar za petino. Cene kmetijskih proizvodov skupaj so v obdobju po letu 2000 porasle za 25,4 % in tudi v tem obdobju kljub lanskemu precej globokemu padcu izstopa visoka rast cen rastlinskih pridelkov. Ta je bila 38,2-odstotna, izjemno visoka pa predvsem pri industrijskih rastlinah. Rast cen v živinoreji je bila v tem obdobju 19,1-odstotna, najvišja pri perutnini. Tudi cene hrane in pijač pri živilsko predelovalni industriji so se lani znižale, a precej manj kot na začetku agroživilske verige. Skupni padec cen v skupini hrana, pijače in tobak pri živilsko predelovalni industriji na domačem trgu je bil po 10,8-odstotni rasti v letu 2008 lani 2,6-odstoten. Cene so padle v obeh skupinah, a pri živilih za odstotno točko bolj kot pri pijačah. V opazovanem obdobju po letu 2000 je bilo leto 2009 edino, ko je prišlo do padca cen. V obdobju po letu 2000 je bila skupna rast cen hrane in pijač pri živilsko predelovalni industriji kar 53,9-odstotna, kar je bila v tem obdobju najvišja rast v agroživilski verigi. Kljub znižanju v prvih dveh členih verige so se končne cene hrane in brezalkoholnih pijač lani še rahlo zvišale. Skupna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač v življenjskih potrebščinah je bila lani 0,6-odstotna, hrane 0,4-odstotna, brezalkoholnih pijač pa 2,0-odstotna. V skupini hrana so se kljub precejšnji rasti že v predhodnih letih lani najbolj zvišale cene rib, za več kot desetino. Cene so se zvišale tudi v skupini olje in maščobe, kjer so v letu 2008 porasle za več kot tretjino, ne pa tudi v skupini mleko, mlečni izdelki in jajca, kjer so v letu prej porasle za skoraj četrtino. Skupne končne cene hrane in brezalkoholnih pijač so v obdobju po letu 2000 porasle za 49,5 %. Rasti so bile razmeroma visoke prav v vseh posameznih skupinah, najbolj pri olju in maščobi, ribah ter kruhu in drugih izdelkih iz žit. Ker ima slednja skupina v strukturi najvišji delež, je prav rast teh cen bistveno vplivala na skupno rast končnih cen hrane. V povprečju EU je bila lani rast končnih cen hrane in brezalkoholnih pijač višja kot v Sloveniji, v celotnem obdobju po letu 2000 pa so bila gibanja v vseh treh členih verige podobna gibanjem v Sloveniji, le da na precej nižji ravni. Medtem ko je bila lani rast cen hrane in brezalkoholnih pijač v HICP v Sloveniji 0,5-odstotna, je bila v povprečju EU 1,0-odstotna (v Italiji je znašala 1,6 %, v Avstriji 0,3 %, na Madžarskem 3,8 %), vendar je bila skupna rast cen v opazovanem obdobju po letu 2000 v Sloveniji precej višja (46,6-odstotna, v povprečju EU 31,1-odstotna). V vmesnem členu verige, to je pri živilsko predelovalni industriji, so bila lani gibanja podobna, saj so cene v Sloveniji padle za 2,6 %, v povprečju EU pa za 2,8 %. 30 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 10: Rasti cen v posameznih členih agroživilske verige v obdobju 2000-2009 Povprečne letne stopnje rasti v % 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2009/2000 Kmetijski pridelki pri pridelovalcih 8,6 1,8 2,8 -2,0 0,4 5,8 8,3 14,5 -14,6 25,4 v tem: Rastlinski pridelki 6,6 7,4 6,9 -8,9 -1,7 13,9 17,1 16,6 -19,0 38,2 - žita -3,2 4,4 11,1 -10,6 -15,1 11,0 58,8 -6,4 -33,0 -5,7 - industrijske rastline 7,0 -4,1 9,5 -0,3 4,7 5,1 108,7 85,4 -53,5 121,7 - krmne rastline 38,4 -23,4 87,3 -28,2 -11,0 3,9 62,2 -16,3 -7,2 65,9 - zelenjadnice, cvetje, okrasne rastline 23,8 1,0 18,2 -24,0 3,4 15,7 3,6 7,8 -4,9 42,7 - krompir -0,9 12,1 40,8 -20,8 -37,6 107,2 9,6 -14,8 -21,5 17,3 - sadje 4,2 19,7 5,4 -12,9 -2,0 11,3 11,0 30,4 -19,9 44,8 - vino 5,7 3,0 -0,2 2,0 3,0 11,4 12,7 3,4 -8,1 36,2 - oljčno olje 2,3 -1,1 0,7 -6,5 -9,4 -8,0 0,0 14,7 0,0 -9,0 Živali in živalski proizvodi 9,6 -0,9 0,6 2,0 1,4 1,8 3,2 13,5 -11,7 19,1 - živali za zakol 11,1 -3,9 -0,5 4,8 3,1 2,3 1,5 11,5 -3,6 27,9 - živalski proizvodi 8,0 2,2 1,7 -0,5 -0,4 1,3 5,0 15,7 -19,7 10,0 Hrana, pijače in tobačni izdelki pri ŽPI 11,7 8,5 4,0 4,0 1,6 2,3 4,7 10,8 -2,6 53,9 v tem: Živila 13,1 9,1 3,7 4,3 1,5 2,0 4,9 12,2 -2,8 58,1 Pijače 8,0 7,0 4,9 3,9 1,0 3,3 3,9 4,8 -1,8 40,5 Hrana in brezalkoholne pijače v CPI 9,2 7,5 4,6 0,5 -0,8 2,3 7,8 10,1 0,6 49,5 v tem: Hrana 9,8 7,5 4,6 0,4 -0,7 2,1 8,1 10,7 0,4 51,0 - kruh in drugi izdelki iz žit 13,4 13,4 6,5 2,5 -0,9 2,9 6,1 11,5 1,4 71,7 - meso 13,4 4,0 1,8 -0,4 -2,1 1,4 5,5 5,7 1,4 34,2 - ribe 10,8 8,7 5,1 3,5 0,9 4,3 4,4 11,0 10,1 75,9 - mleko, mlečni izdelki in jajca 4,5 7,8 1,4 -0,7 -2,0 0,5 11,6 23,5 -1,7 51,4 - olje in maščoba 2,4 20,3 6,7 -1,6 -1,8 1,3 4,1 34,2 2,4 84,1 - sadje, sveže in predelano 12,8 0,7 4,3 1,9 3,5 -1,9 13,0 12,0 -5,0 47,4 - zelenjava, sveža in predelana 5,9 6,1 9,5 -4,8 0,2 10,7 17,1 -1,6 -1,2 47,9 - sladkor in konditorski izdelki 5,2 8,7 5,3 5,2 1,2 0,6 2,6 5,4 2,3 42,7 - drugi prehrambeni izdelki 3,8 6,6 8,4 0,2 -1,3 0,6 3,0 6,7 3,5 35,7 Brezalkoholne pijače 3,8 6,6 5,2 1,3 -1,8 3,5 4,9 4,1 2,0 33,5 - kava, čaj in kakav 1,7 3,5 5,5 -0,2 -1,6 3,6 3,9 2,7 1,7 22,6 - gazirane in negazirane pijače 4,9 8,1 5 2 -1,9 3,5 5,4 4,7 2,1 38,9 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Ekonomsko ogledalo, april 2010 Tekoča gospodarska gibanja 31 Razlike v primerjavi rasti teh cen v obdobju po letu 2000 pa so bile večje: medtem ko so v Sloveniji porasle za 53,8 %, so v povprečju EU porasle le za 22,9 %19. Cene hrane in pijač so po močnem skoku v preteklem obdobju v središču pozornosti tudi v Evropski uniji. Evropska komisija opozarja predvsem na izjemno pomembne odnose znotraj prehranske verige in na nujnost odprave cenovnih nesorazmerijmed posameznimi členi. Nujno bi bilo povečati transparentnost oblikovanja cen in izenačenost pogajalskih moči vseh udeležencev v verigi. V pomoč bi lahko bilo sprejetje kodeksa dobre prakse. Ključnega pomena je povezovanje množice pridelovalcev v stanovske organizacije. Države članice so si enotne, da delovanje trga hrane ne more biti v celoti prepuščeno le tržnim zakonitostim in da so pomembni vsi ukrepi za njegovo stabilizacijo. Nihanje cen hrane in pijač naj bi se namreč v prihodnosti še nadaljevalo ali celo povečevalo. Med številnim vzroki prevladujejo nadaljnja liberalizacija in globalizacija, rast števila prebivalstva in s tem povečano povpraševanje po hrani, odvisnost od energentov, pa tudi pričakovani negativni učinki klimatskih sprememb na kmetijsko pridelavo. Slika 39: Cen v posameznih členih agroživilske verige v Sloveniji in v povprečju EU v obdobju 2000-2009 -Hrana in brezalkoholne pijače v HICP, povprečje EU -Hrana in brezalkoholne pijače v HIPC, Slovenija ---Hrana, pijače in tobak pri ŽPI, povprečje EU ---Hrana, pijače in tobak pri ŽPI, Slovenija ------ Kmet prid. pri pridelovalcih, povprečje EU Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. 19 Objave rasti cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v letu 2009 v povprečju EU-27 še ni, so pa objave za posamezne države. Primerjava s sosednjimi državami članicami EU pokaže, da je bil padec teh cen v Sloveniji lani najgloblji: medtem ko je bil v Sloveniji 14,6 odstoten, je bil v Italiji 8,9 odstoten, v Avstriji 11,9 odstoten in na Madžarskem 9,6 odstoten. Pri tem je bila rast teh cen v obdobju po letu 2005 višja kot v Sloveniji le na Madžarskem, v ostalih dveh državah pa nižja. statistična priloga Ekonomsko ogledalo, december 2009 35 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Pomladanska napoved 2010 napoved napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,5 5,8 6,8 3,5 -7,8 0,6 2,4 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 28.750 31.055 34.568 37.135 34.894 34.934 36.286 38.202 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 14.369 15.467 17.123 18.367 17.085 17.153 17.778 18.681 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 19.700 20.700 22.100 22.800 - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 89 91 - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.506 30.683 33.854 36.278 34.381 34.262 35.320 37.104 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.362 30.467 33.627 35.993 34.186 34.293 35.224 36.905 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1* 11,1 11,6 11,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9* 7,2 7,6 7,3 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,7 4,2 3,7 0,7 -5,8 3,0 3,0 3,0 Inflacija2, povprečje leta 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 1,3 1,6 2,3 Inflacija2 , konec leta 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 1,3 2,0 2,5 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 10,6 12,5 13,7 2,9 -15,6 4,3 6,3 7,4 Izvoz proizvodov 10,3 13,4 13,8 0,0 -15,2 4,7 6,4 7,4 Izvoz storitev 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,9 2,9 6,1 7,6 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,6 12,2 16,3 2,9 -17,9 4,1 6,0 6,7 Uvoz proizvodov 6,8 12,7 15,8 2,6 -19,1 3,9 6,0 6,7 Uvoz storitev 5,5 8,8 19,7 4,9 -10,2 4,9 6,0 6,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -498 -771 -1.646 -2.287 -340 -638 -1.095 -1.249 - delež v primerjavi z BDP, v % -1,7 -2,5 -4,8 -6,2 -1,0 -1,8 -3,0 -3,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 40.4385- - - - delež v primerjavi z BDP, v % 71,4 77,6 100,8 105,0 114,7 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,364 1,358 1,358 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,6 2,9 6,7 2,0 -1,4 -0,5 1,7 2,3 - delež v BDP, v %4 54,2 52,8 52,7 52,7 54,8 54,9 54,4 53,9 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 4,0 0,7 6,2 3,1 0,6 0,2 0,8 - delež v BDP, v %4 19,0 18,8 17,3 18,1 20,2 20,6 20,6 20,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,7 9,9 11,7 7,7 -21,6 0,5 3,5 4,5 - delež v BDP, v %4 25,5 26,5 27,7 28,9 24,0 24,0 24,2 24,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5konec februarja 2010; *izračuni UMAR na osnovi četrtletnih podatkov SURS. Ekonomsko ogledalo, december 2009 36 Statistična priloga Proizvodnja 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 6 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,2 2,5 -17,0 5,3 6,4 8,4 3,3 -7,7 -17,9 -24,2 -18,1 -6,7 12,9 1,7 14,8 3,8 6,8 B Rudarstvo 5,5 5,5 -2,9 -7,3 13,8 3,5 7,1 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 18,8 3,6 9,5 -4,4 5,6 C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 -18,3 7,2 6,9 8,7 3,7 -8,4 -19,7 -25,5 -19,2 -7,5 13,6 2,0 15,6 4,2 6,7 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 -6,7 -15,9 -2,3 8,2 -1,1 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -6,0 1,2 -1,2 8,1 4,2 12,2 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 -21,0 0,2 32,5 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 40,5 21,4 22,8 13,8 15,4 Stavbe 14,3 11,5 -22,5 4,2 37,8 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 44,8 18,6 10,5 3,1 8,9 Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 -19,9 -2,6 28,0 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 36,8 23,8 32,4 21,7 20,4 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 -9,2 19,1 26,7 23,5 7,7 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 -24,2 -3,7 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 -12,8 11,8 15,7 13,1 10,5 2,3 -10,1 -15,5 -15,7 -9,7 23,8 7,2 17,4 11,8 10,3 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,1 12,2 -10,4 9,6 14,0 15,5 12,7 7,2 -5,5 -11,3 -13,6 -10,8 23,8 7,0 16,2 19,1 11,4 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,5 17,9 22,0 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,2 -7,8 26,3 9,4 22,0 -1,1 9,0 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 -21,4 15,2 20,7 23,9 20,9 4,8 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 30,1 12,3 31,9 20,7 19,2 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -1,3 5,5 4,2 1,0 1,8 0,6 -3,3 -3,8 1,7 -2,7 2,9 9,0 0,5 -8,5 14,0 Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 5,8 5,5 4,8 4,6 4,7 7,2 5,2 2,3 11,7 -0,6 12,1 11,7 -8,5 8,5 10,5 Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -6,5 5,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -11,0 -7,9 -4,7 -4,7 -2,6 5,6 8,9 -18,3 16,2 Prihodek v gostinstvu 2,3 -2,8 -11,8 2,9 -1,8 -1,6 -3,1 -4,4 -9,6 -12,5 -20,1 -4,2 -2,5 3,6 -5,7 -2,5 2,9 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 492,2 529,9 449,3 160,3 117,9 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 128,9 38,5 39,3 40,0 42,6 43,0 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 13 1 -22 11 10 7 3 -16 -25 -24 -20 -17 10 10 10 7 5 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 12 -5 -23 10 7 1 -6 -23 -30 -27 -21 -13 6 6 4 1 -2 v gradbeništvu 17 3 -49 13 14 11 4 -17 -41 -52 -53 -50 12 18 13 11 8 v storitvenih dejavnostih 29 22 -13 26 30 26 25 7 -14 -19 -10 -9 31 31 29 26 24 v trgovini na drobno 27 23 -14 30 28 29 26 9 -16 -18 -11 -9 27 32 29 30 27 potrošnikov -11 -20 -30 -18 -19 -16 -16 -29 -39 -31 -23 -25 -20 -15 -12 -18 -19 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. Ekonomsko ogledalo, december 2009 37 Statistična priloga 2008 2009 2010 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 2,0 -2,0 9,3 0,5 -11,7 -13,2 -16,9 -21,3 -15,7 -29,4 -21,9 -21,1 -20,5 -17,2 -16,5 -19,2 -1,4 5,0 -8,4 -0,8 - - 34,4 -19,2 14,4 -1,0 -14,7 18,8 -6,9 -3,8 -9,2 -21,7 -10,2 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -6,0 -16,7 - - 1,7 -1,2 9,8 0,8 -12,5 -15,4 -18,8 -23,4 -17,0 -31,1 -23,3 -21,9 -21,8 -19,1 -16,8 -20,5 -2,2 5,7 -8,1 0,0 - - 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,1 -1,3 -2,7 -9,5 -4,7 -11,3 -9,6 -7,3 -11,9 -6,1 -5,1 -6,8 -9,7 -3,2 - - 15,9 8,6 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -28,7 - - 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -20,5 - - 28,0 7,0 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -37,1 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 -6,2 -15,5 -8,6 -16,7 -17,1 -12,6 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,4 -3,3 - - 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 2,3 -13,3 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,2 -4,9 -1,7 - 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,6 -24,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,3 5,9 0,1 9,4 - 22,9 11,2 28,0 11,6 2,1 0,4 -16,9 -19,2 -13,3 -25,0 -25,3 -21,2 -27,5 -24,8 -27,6 -23,3 -19,0 -11,2 -8,3 -10,6 - - 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -6,1 -6,9 3,6 -11,4 -1,8 -0,8 4,9 0,2 3,3 -3,9 -8,5 4,5 3,7 4,0 - 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -1,5 10,7 4,3 -2,2 4,4 13,3 12,3 7,7 9,9 -1,5 -10,0 5,2 6,5 5,0 - 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -12,5 -20,5 3,0 -16,9 -6,3 -10,3 0,1 -4,1 -1,8 -6,4 -6,9 3,9 -0,6 3,0 - -3,3 -3,8 -2,1 -1,1 -4,3 -7,6 -7,4 -12,3 -9,1 -10,6 -13,4 -13,3 -11,7 -9,7 -13,1 -13,8 -13,5 -12,9 4,6 1,7 - - 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 - - 4 4 2 -5 -20 -23 -25 -24 -26 -27 -24 -22 -22 -21 -17 -18 -16 -16 -12 -12 -11 -8 -4 -5 -8 -13 -27 -29 -31 -29 -30 -29 -27 -25 -24 -21 -17 -15 -13 -11 -6 -6 -3 0 7 1 3 -4 -17 -30 -38 -40 -46 -53 -48 -54 -50 -56 -54 -54 -47 -49 -55 -55 -60 -62 25 27 24 19 4 -3 -9 -14 -19 -24 -17 -15 -12 -12 -7 -8 -9 -10 -1 -6 -7 -4 29 25 24 25 5 -4 -13 -14 -21 -18 -17 -19 -16 -9 -8 -10 -10 -7 -10 -8 -6 2 -18 -19 -12 -18 -34 -35 -43 -37 -37 -41 -29 -23 -26 -27 -16 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 Ekonomsko ogledalo, december 2009 38 Statistična priloga Trg dela 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 925,3 942,6 944,5 934,2 937,7 940,9 942,5 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 937,9 938,5 939,1 940,8 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 854,0 879,3 858,2 865,4 870,8 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 870,9 874,2 876,6 879,6 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 40,4 39,7 37,9 39,2 40,8 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 40,8 40,8 39,9 39,9 V industriji in gradbeništvu 321,9 330,4 306,9 326,8 327,1 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 327,1 328,5 330,0 331,2 - v predelovalnih dejavnostih 223,6 222,4 199,8 224,2 224,0 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 224,0 224,2 224,1 223,9 - v gradbeništvu 78,4 87,9 86,8 82,5 83,2 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 83,1 84,2 85,8 87,1 V storitvah 491,6 509,1 513,4 499,4 503,0 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 503,1 504,9 506,8 508,6 - v javni upravi 50,3 51,0 51,5 50,6 50,8 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 50,9 50,7 50,9 50,9 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,8 111,1 113,8 109,8 110,7 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 110,8 111,0 111,2 111,0 ZAPOSLENI (C)1 766,0 789,9 767,4 777,8 781,2 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 781,3 784,3 787,6 790,5 V podjetjih in organizacijah 696,1 717,6 699,4 706,2 710,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 710,5 713,0 715,8 718,2 Pri fizičnih osebah 69,9 72,3 67,9 71,6 70,8 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 70,8 71,3 71,8 72,3 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,9 89,4 90,8 87,6 89,6 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 89,6 89,9 89,1 89,2 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 71,3 63,2 86,4 68,8 66,8 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 67,0 64,3 62,4 61,2 Ženske 39,1 33,4 42,4 37,3 35,6 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 35,7 34,3 33,5 32,6 Mladi (do 26. leta) 11,9 9,1 13,3 11,7 10,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 10,3 9,5 8,8 8,4 Starejši od 50 let 22,2 21,9 26,2 22,2 22,6 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 22,7 22,3 22,0 21,9 Brez strokovne izobrazbe 28,0 25,4 34,1 26,9 26,8 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 26,9 25,9 25,0 24,6 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 32,3 31,5 35,0 34,0 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 34,0 33,3 32,7 32,5 Prejemniki nadomestil in pomoči 16,6 14,4 27,4 14,7 15,0 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 15,1 14,2 13,7 13,6 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 6,7 9,1 7,4 7,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 7,1 6,9 6,6 6,5 Moški 6,2 5,6 8,3 6,0 6,0 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 6,0 5,7 5,5 5,4 Ženske 9,6 8,1 10,2 9,0 8,6 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 8,6 8,3 8,1 7,9 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 21,5 13,7 -5,2 6,7 5,7 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 1,4 0,6 0,6 1,7 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,7 12,5 17,0 7,2 2,2 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 0,6 0,7 0,8 0,5 Izgubili delo 52,5 53,0 90,5 12,9 12,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 3,4 3,3 3,6 3,4 Brezposelni dobili delo 49,1 41,7 48,6 10,9 12,4 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 4,2 4,1 3,6 3,2 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,0 26,1 28,5 7,4 6,4 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 2,1 2,5 2,6 2,0 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 15,3 24,6 -12,3 2,2 6,0 9,5 7,0 2,1 1,9 -4,8 -4,4 -5,0 2,4 3,8 4,2 2,8 Upokojitve2 20,7 22,6 24,7 5,9 5,4 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 6,7 7,3 1,4 1,7 1,7 1,6 Umrli2 2,5 2,6 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 38,0 22,6 39,9 9,9 8,9 3,3 4,5 6,0 4,1 13,2 10,6 12,1 1,7 0,1 -0,4 1,7 PROSTA DELOVNA MESTA3 20,2 20,0 13,4 19,1 21,6 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 14,0 13,0 22,8 19,8 21,6 21,6 Od teh za določen čas, v % 76,5 74,5 78,1 74,4 73,0 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 73,0 74,2 72,7 74,4 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 60,2 81,1 86,6 65,8 68,7 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 68,3 72,1 76,3 79,1 Od vseh formalno aktivnih, v % 6,5 8,6 9,2 7,0 7,3 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 7,3 7,7 8,1 8,4 NOVE ZAPOSLITVE 160,0 162,7 111,4 41,5 40,9 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 13,0 13,4 15,4 13,1 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo, december 2009 39 Statistična priloga 2008 2009 2010 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 942,7 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 39,8 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 332,6 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 224,0 222,7 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 88,4 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 509,6 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 51,1 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 110,9 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 21,8 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 2,0 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,2 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 0,3 0,0 0,5 1,4 -0,6 -1,5 -2,7 -1,2 -1,9 -1,3 -2,3 -1,5 -1,2 -0,7 -0,5 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 2,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,4 2,7 -1,1 1,3 1,7 1,1 3,9 3,7 5,6 2,2 2,7 5,8 5,7 6,1 0,3 -2,0 3,8 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 8,7 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 40 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Statistična priloga Plače in indikatorji konkurenčnosti 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2007 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 11 12 1 2 3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v % Skupaj 5,9 8,3 3,4 6,7 7,8 8,6 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 7,1 6,5 6,1 9,3 8,0 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,3 9,1 -0,2 11,4 10,3 9,3 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 16,1 10,2 8,3 16,1 6,7 B Rudarstvo 6,4 13,4 0,9 12,6 9,4 13,8 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 9,4 20,6 5,2 9,7 13,3 C Predelovalne dejavnosti 7,0 7,5 0,8 8,6 8,2 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 9,4 8,2 6,0 10,2 8,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,2 9,5 3,8 11,1 9,3 10,1 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 9,9 11,8 8,4 10,2 9,3 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,8 2,0 10,0 8,3 9,1 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 12,6 8,5 7,2 9,8 8,1 F Gradbeništvo 6,6 7,5 1,0 6,7 7,7 9,6 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 7,7 5,5 7,5 8,8 6,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 7,7 1,9 7,5 7,5 9,0 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 8,5 6,9 6,5 8,8 7,1 H Promet in skladiščenje 6,0 8,4 0,7 7,7 8,7 8,5 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 8,6 8,2 8,9 8,5 8,6 I Gostinstvo 5,3 8,3 1,6 7,8 9,3 9,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 8,8 7,5 9,8 10,4 7,9 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 7,3 1,4 4,6 6,8 7,8 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 -2,6 10,1 3,3 6,4 10,5 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 7,4 6,0 -0,7 7,6 8,6 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 8,0 1,8 7,4 7,9 10,6 L Poslovanje z nepremičninami 7,0 6,0 1,9 5,6 6,8 8,6 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 7,6 3,9 6,3 8,3 5,8 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,0 8,4 2,1 8,9 9,7 8,6 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 10,0 8,3 9,2 10,5 9,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,5 9,6 1,8 9,8 8,6 11,4 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 10,2 9,6 8,7 9,5 7,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,1 12,2 5,9 6,4 11,1 10,8 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 6,5 6,9 6,8 14,3 12,0 P Izobraževanje 3,9 7,0 3,6 2,4 5,5 5,8 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 2,6 2,2 3,1 7,8 5,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3,1 12,0 12,0 2,1 5,5 4,3 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 1,8 2,6 3,1 7,2 6,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 5,3 3,9 3,0 2,4 5,8 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 3,3 3,8 4,5 5,9 -2,8 S Druge dejavnosti 3,3 8,2 1,3 5,1 6,6 8,6 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 7,4 4,9 6,6 6,2 6,9 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj' nominalno 0,8 0,5 0,4 1,2 1,2 1,1 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 1,3 1,1 1,3 1,0 1,4 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,3 2,8 0,7 3,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 3,9 3,6 4,4 4,3 4,7 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 2,2 0,8 2,8 1,7 1,2 1,0 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 1,8 1,2 1,1 1,0 1,4 USD za EUR 1,371 1,471 1,393 1,449 1,500 1,562 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,468 1,457 1,472 1,475 1,553 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, december 2009 41 Statistična priloga 2008 2009 2010 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 10,3 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 11,8 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 11,3 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 13,2 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 10,7 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 11,9 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 10,0 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 8,3 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 9,5 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 8,9 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 11,8 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 10,1 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 8,7 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 10,8 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 12,0 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 5,7 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 3,2 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 3,9 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 10,3 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 2,2 0,9 0,0 -0,2 0,3 -0,6 -0,6 0,8 3,2 2,8 2,8 3,5 2,9 3,2 4,0 4,2 3,1 3,8 3,8 1,6 -1,1 -1,8 -2,0 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 42 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Statistična priloga Cene 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 3,6 5,7 0,9 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 6,4 6,5 6,9 6,5 6,4 Hrana in brezalkoholne pijače 7,8 10,1 0,6 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 13,9 14,6 13,5 12,3 12,1 Alkoholne pijače in tobak 6,5 3,2 6,7 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 5,7 5,5 5,1 4,8 5,0 Obleka in obutev 2,1 4,4 -0,6 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 2,9 4,8 6,7 7,0 4,6 Stanovanje 2,6 9,7 -0,3 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 11,7 9,6 10,4 9,3 11,4 Stanovanjska oprema 4,5 5,8 4,0 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 4,0 4,3 5,2 5,7 5,7 Zdravje 1,1 2,9 4,0 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,9 -1,2 0,5 1,4 1,7 Prevoz 0,3 1,9 -3,0 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 2,8 2,7 3,1 2,1 2,4 Komunikacije 0,3 0,6 -4,1 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 1,0 2,8 2,9 2,8 1,5 Rekreacija in kultura 3,6 4,4 3,0 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 4,1 4,9 4,9 5,4 4,4 Izobraževanje 1,9 5,2 3,4 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 3,4 3,8 7,0 7,0 4,6 Gostinske in nastanitvene storitve 7,3 9,6 4,4 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 9,2 9,4 9,4 10,1 9,9 Raznovrstno blago in storitve 3,6 3,9 3,8 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 3,6 3,8 4,2 4,7 4,4 HICP 3,8 5,5 0,9 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 6,4 6,4 6,6 6,2 6,2 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,6 4,6 1,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 4,2 4,9 5,1 5,3 4,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,2 3,8 -1,3 3,6 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 3,5 3,4 3,3 3,3 3,5 Domači trg 5,5 5,6 -0,4 6,5 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 6,5 5,6 5,8 6,2 6,1 Tuji trg 3,0 2,2 -2,2 0,7 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 0,6 1,3 0,9 0,5 1,1 na evrskem območju 5,1 2,2 -3,5 1,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 1,0 2,1 1,1 0,5 0,9 izven evrskega območja -0,5 2,1 0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -0,2 -0,1 0,5 0,4 1,3 Indeks uvoznih cen 4,0 1,3 -3,3 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 -0,7 -0,1 0,1 -0,3 0,5 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,6 12,4 -12,3 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 12,4 12,1 14,8 11,9 15,5 Naftni derivati -0,9 11,7 -12,0 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 14,0 14,1 16,4 12,6 15,3 Komunala -2,3 0,6 3,6 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 2,8 0,7 0,7 1,3 1,3 Promet 0,6 -0,4 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 0,5 0,4 0,6 0,6 0,6 Ostale regulirane cene 2,9 1,8 4,9 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 2,1 1,2 1,0 1,2 1,9 Regulirane cene skupaj 3,1 8,6 -6,9 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 9,3 8,8 10,4 8,5 10,8 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: * V sk spremembe podatkov za nazaj. 1sestava skupin se spremin energije ie od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od iuliia 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflacije opravi vsak mesec znova, zato so možne a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. Ekonomsko ogledalo, december 2009 43 Statistična priloga 2008 2009 2010 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 4,1 0,8 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 4,4 4,9 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,0 -0,1 0,0 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - - - 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 44 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Statistična priloga Plačilna bilanca 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2008 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 2 1 3 1 4 1 5 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -1,646 -2,287 -340 -692 -425 -486 -642 -733 -267 142 -120 -95 -117 -130 -120 -201 Blago1 -1,666 -2,650 -621 -664 -489 -668 -751 -743 -149 -17 -208 -246 -134 -166 -160 -285 Izvoz 19,798 20,048 16,203 5,062 5,084 5,349 5,038 4,577 3,940 4,072 3,960 4,231 1,710 1,757 1,866 1,716 Uvoz 21,464 22,698 16,825 5,726 5,573 6,017 5,789 5,320 4,090 4,090 4,168 4,477 1,844 1,923 2,026 2,002 Storitve 1,047 1,609 1,022 167 334 475 487 314 236 302 292 193 106 118 152 170 Izvoz 4,145 5,040 4,319 1,018 1,053 1,299 1,480 1,209 927 1,052 1,279 1,060 335 378 422 433 Uvoz 3,098 3,431 3,297 851 719 824 993 895 692 751 988 867 229 260 270 263 Dohodki -789 -1,039 -651 -135 -150 -259 -394 -236 -216 -154 -155 -125 -41 -69 -82 -70 Prejemki 1,169 1,264 982 343 266 326 335 336 245 242 234 262 88 90 111 106 Izdatki 1,957 2,303 1,633 478 416 585 729 572 461 396 389 387 129 159 193 177 Tekoči transferi -239 -206 -90 -60 -120 -33 16 -69 -137 12 -49 84 -48 -13 -31 -15 Prejemki 941 783 871 278 144 190 229 220 119 247 151 353 54 58 38 58 Izdatki 1,180 989 961 338 264 223 213 289 257 235 200 269 102 71 69 73 Kapitalski in finančni račun 1,920 2,395 32 982 435 741 632 588 -176 -29 72 165 228 121 192 346 Kapitalski račun -52 -43 -11 -8 -8 3 -8 -30 -5 41 -4 -43 0 2 5 -3 Finančni račun 1,972 2,438 42 990 443 738 640 618 -172 -70 76 208 228 120 188 349 Neposredne naložbe -210 381 -673 56 114 -142 128 281 -139 -312 -89 -132 -13 95 -49 -9 Domače v tujini -1,317 -932 -625 -256 -125 -450 -236 -122 -134 -324 -80 -86 -25 -68 -160 -128 Tuje v Sloveniji 1,106 1,313 -48 312 239 308 364 402 -5 13 -10 -46 11 163 111 119 Naložbe v vrednostne papirje -2,255 575 4,656 -806 305 -1,152 165 1,257 873 1,149 2,326 308 692 -403 -452 -457 Finančni derivativi -15 46 -9 12 30 4 5 6 -23 12 12 -9 10 10 1 1 Ostale naložbe 4,313 1,415 -4,099 1,665 75 1,947 340 -947 -996 -964 -2,160 21 -497 536 602 797 Terjatve -4,741 -562 -314 -574 -978 -187 388 215 766 -262 -1,073 254 -960 -165 384 194 Komercialni krediti -400 -143 254 136 -518 -170 -9 554 51 16 -49 236 -226 -212 -25 -98 Posojila -1,895 -541 -2 -627 51 -442 158 -308 70 -73 -39 40 -44 -80 17 -205 Gotovina, vloge -2,454 117 -493 -85 -502 385 258 -23 637 -207 -997 74 -684 145 346 506 Ostale terjatve 7 5 -74 1 -9 40 -19 -7 7 2 12 -95 -5 -18 46 -9 Obveznosti 9,054 1,977 -3,785 2,239 1,054 2,134 -48 -1,162 -1,761 -702 -1,087 -234 463 702 218 603 Komercialni krediti 499 -67 -520 266 179 309 -19 -537 -382 -89 26 -76 105 155 93 220 Posojila 3,841 1,868 -2,915 1,345 644 1,472 242 -490 -517 -1,320 -102 -975 217 311 -173 512 Vloge 4,727 190 -318 613 253 346 -272 -137 -858 700 -983 822 150 236 294 -128 Ostale obveznosti -13 -13 -32 16 -22 7 2 1 -5 6 -28 -5 -10 0 4 -2 Mednarodne denarne rezerve2 140 21 167 64 -81 80 1 21 114 46 -13 20 37 -118 85 16 Statistična napaka -273 -108 308 -290 -10 -255 10 146 444 -113 48 -70 -111 9 -72 -145 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1,936 2,241 1,783 505 523 576 598 544 443 461 407 472 178 199 193 192 Blaga za vmesno porabo 10,436 10,760 8,127 2,597 2,752 2,893 2,730 2,385 1,982 2,004 2,036 2,105 934 927 1015 925 Blaga za široko porabo 7,035 6,808 6,144 1,850 1,753 1,817 1,648 1,590 1,474 1,569 1,481 1,620 580 612 635 578 Uvoz investicijskega blaga 3,031 3,441 2,272 882 773 928 862 878 582 550 519 622 252 274 316 312 Blaga za vmesno porabo 12,875 13,735 9,804 3,348 3,417 3,668 3,543 3,107 2,380 2,332 2,454 2,637 1,145 1,156 1,225 1,222 Blaga za široko porabo 5,601 5,870 4,991 1,506 1,459 1,520 1,475 1,416 1,195 1,261 1,251 1,284 474 519 518 503 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo, december 2009 45 Statistična priloga 2008 2009 2010 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 -165 -347 -157 -138 -236 -164 -334 -73 -123 -71 12 46 83 -33 -107 20 -57 11 -48 -12 -121 -223 -263 -298 -190 -266 -180 -297 -46 -34 -69 -65 -4 52 -45 -155 -9 -40 -68 -138 -1 -78 1,767 1,809 1,339 1,891 1,841 1,532 1,204 1,216 1,296 1,429 1,306 1,335 1,431 1,403 1,068 1,489 1,504 1,476 1,250 1,231 1,330 1,990 2,071 1,637 2,080 2,107 1,711 1,501 1,262 1,330 1,498 1,371 1,340 1,379 1,448 1,222 1,498 1,545 1,544 1,388 1,232 1,408 152 124 166 196 149 107 58 91 58 87 101 106 95 60 124 108 84 58 51 78 65 444 516 487 478 446 372 392 310 280 337 346 346 360 439 450 391 368 320 372 295 281 291 391 320 281 296 264 334 220 223 250 245 240 265 379 325 283 283 262 321 218 217 -107 -214 -50 -130 -83 -82 -71 -79 -72 -65 -57 -53 -44 -51 -50 -54 -47 -43 -35 -59 -59 108 111 115 109 108 105 124 86 80 79 78 81 83 79 77 78 83 84 95 73 72 215 325 165 239 191 187 195 165 153 144 135 134 127 130 127 132 130 127 130 132 130 12 5 25 -14 -36 -9 -24 -39 -74 -24 33 -2 -20 3 -27 -24 -54 63 74 -30 -49 93 64 106 58 54 80 86 29 40 50 112 75 60 69 45 38 54 140 159 51 74 81 59 82 73 90 89 110 68 114 74 78 77 80 66 72 62 108 77 84 81 124 202 411 187 34 -130 279 439 43 -109 -110 23 90 -142 81 -78 70 92 24 50 56 69 1 -6 -1 -1 4 39 -73 -8 -2 5 -2 -2 44 -3 -2 1 1 25 -68 -7 -2 201 417 188 35 -134 239 512 51 -107 -115 25 91 -186 83 -76 69 91 -1 117 63 72 -84 125 51 -48 -40 85 235 48 -57 -130 -46 -180 -86 -50 57 -96 -47 -48 -38 23 -41 -163 -116 -34 -86 -81 -9 -32 -29 -48 -57 -97 -209 -18 10 -8 -81 -64 21 -43 -14 -76 78 241 85 38 41 94 267 78 -10 -73 51 29 -67 -60 66 -15 17 -69 5 37 35 -243 134 -207 238 387 658 212 410 559 -96 1,004 263 -118 862 -216 1,681 -13 -70 391 1,349 -460 1 2 2 2 2 2 2 -10 -13 0 4 8 -1 -2 6 8 0 1 -10 0 0 548 229 238 -127 -516 -489 58 -394 -682 81 -932 -62 30 -673 48 -1,535 143 104 -227 -1,360 566 -766 112 -79 355 -435 19 632 83 595 88 -207 -811 756 -652 697 -1,117 274 -342 322 160 61 -47 16 147 -172 -43 132 465 149 -45 -52 28 48 -60 -5 75 -119 -43 -21 300 -22 -39 -254 255 -377 280 -286 73 -95 -174 218 27 35 -49 -59 -57 59 -41 -1 29 12 -27 22 -468 -164 153 269 -115 -191 283 97 413 127 -269 -808 870 -590 556 -963 315 -352 110 216 73 3 5 -2 -22 9 5 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -99 -6 5 1,314 117 317 -482 -81 -508 -574 -477 -1,277 -7 -725 749 -726 -21 -649 -418 -131 446 -549 -1,520 504 -4 38 -116 59 -67 -182 -287 -378 -3 -1 -36 -33 -20 5 -91 113 78 77 -231 -81 72 1,133 112 228 -98 37 -483 -44 -101 28 -444 -329 348 -1,339 14 -69 -47 -175 19 -819 -42 -14 180 -40 206 -438 -51 159 -244 5 -1,303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1,394 448 5 6 0 -5 0 -2 2 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 0 -4 -1 -21 -73 104 -30 33 -17 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 51 7 -37 -64 -30 104 366 -115 -105 30 232 181 -35 -136 58 -47 185 -90 -35 -34 -1 -44 52 191 203 152 243 201 185 158 128 152 162 171 141 149 147 110 150 168 154 150 112 n.p. 953 976 756 998 981 816 589 646 639 696 647 655 702 724 555 757 786 735 584 659 n.p. 603 607 411 629 638 511 441 429 491 555 479 524 567 517 392 571 540 577 503 451 n.p. 300 294 226 342 289 279 310 172 161 248 189 186 174 169 153 196 218 205 199 119 n.p. 1,221 1,291 1,029 1,222 1,309 1,017 782 758 803 820 762 758 812 859 710 885 910 933 794 782 n.p. 500 520 404 551 544 441 431 353 389 453 437 416 407 434 379 438 445 432 408 355 n.p. 46 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2007 2008 2009 2007 2008 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 67 68 160 67 67 67 67 66 66 66 65 66 66 67 Centralna država (S. 1311) 2.367 2.162 3497 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 118 212 376 112 118 123 124 124 128 129 133 136 143 178 Gospodinjstva (S.14, 15) 6.818 7.827 8413 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 Nefinančne družbe (s.11) 18.105 21.149 21682 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.305 2.815 2703 2.396 2.305 2.390 2.411 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 Denarni sektor (S.121, 122) 2.401 3.666 5301 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.555 32.113 34.730 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 V tuji valuti 1.990 2.370 1.895 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 Vrednostni papirji skupaj 3.570 3.346 5.348 3.544 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 20.029 23.129 27.967 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 Čez noč 6.887 6.605 7.200 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 Vezane vloge - kratkoročne 8.913 10.971 9.766 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 Vezane vloge - dolgoročne 2.857 4.157 9.703 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.372 1.396 1.298 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 Vloge v tuji valuti skupaj 559 490 433 585 559 571 560 520 529 527 488 491 502 493 Čez noč 218 215 237 260 218 248 240 226 222 225 218 220 228 218 Vezane vloge - kratkoročne 248 198 123 226 248 229 237 220 224 224 196 192 190 196 Vezane vloge - dolgoročne 56 41 45 57 56 55 48 45 45 42 42 43 42 43 Kratkoročne vloge na odpoklic 37 36 27 42 37 39 35 29 38 36 32 36 42 36 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,36 0,46 0,28 0,40 0,40 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 Vezane vloge do 1 leta 3,36 4,30 2,51 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,77 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 6,62 6,28 - 6,25 - - 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 3,85 1,23 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,28 4,63 1,22 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 6-mesečni 4,35 4,72 1,43 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,55 2,58 0,38 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 6-mesečni 2,65 2,69 0,50 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. Ekonomsko ogledalo, december 2009 47 Statistična priloga 2008 2009 2010 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 69 69 68 69 87 103 121 140 142 151 167 166 161 161 160 176 177 140 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 184 181 212 223 229 233 243 254 251 257 262 281 305 336 376 390 395 390 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.795 21.896 21.950 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.665 2.620 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.676 34.817 34.893 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.215 5.200 4.723 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 27.716 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 8.582 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 10.431 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 1.307 537 551 490 504 502 491 489 495 492 480 462 462 457 454 433 426 439 436 244 247 215 242 230 233 231 251 249 239 240 244 242 261 238 240 241 250 213 227 198 181 195 177 180 166 170 166 150 144 141 122 123 117 120 110 44 42 41 42 43 42 42 41 39 39 38 43 42 43 45 48 52 54 36 35 36 39 34 39 36 37 34 36 34 31 32 28 27 21 26 22 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 - - 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 - - 48 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Statistična priloga Javne finance 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2008 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 2 1 3 1 4 1 5 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 14.006,1 15.339,2 14.404,0 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.019,5 1.100,1 1.135,2 1.463,1 1.259,9 Tekoči prihodki 13.467,2 14.792,3 13.638,2 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.641,0 1.073,5 1.096,4 1.435,7 1.228,7 Davčni prihodki 12.757,9 13.937,4 12.955,3 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.452,9 1.015,6 1.037,0 1.374,1 1.175,5 Davki na dohodek in dobiček 2.917,7 3.442,2 2.805,1 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 221,2 250,1 498,3 316,7 Prispevki za socialno varnost 4.598,0 5.095,0 5.161,3 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 400,0 408,4 419,0 415,8 Davki na plačilno listo in delovno silo 418,1 258,0 28,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 19,5 19,9 20,9 20,4 Davki na premoženje 206,4 214,9 207,0 59,0 27,5 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 10,5 8,3 12,0 28,6 Domači davki na blago in storitve 4.498,6 4.805,3 4.660,1 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,0 354,7 340,1 411,5 383,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 117,1 120,1 90,5 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 9,3 9,9 12,3 10,5 Drugi davki 2,1 1,8 2,9 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,2 0,2 0,2 0,2 Nedavčni prihodki 709,2 854,9 682,8 199,1 164,0 179,0 261,8 250,1 145,1 158,4 191,3 188,0 58,0 59,4 61,6 53,1 Kapitalski prihodki 136,6 117,3 103,9 62,1 28,0 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 40,8 9,6 7,3 6,2 5,8 Prejete donacije 11,9 10,4 11,1 5,0 2,0 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 0,7 0,5 0,8 0,5 Transferni prihodki 42,5 53,9 54,3 40,5 1,2 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,1 0,7 1,1 -0,4 Prejeta sredstva iz EU 348,0 365,4 596,5 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 16,1 30,2 19,3 25,3 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.915,5 15.441,7 16.365,4 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.656,7 1.140,4 1.218,0 1.228,6 1.363,5 Tekoči odhodki 5.950,9 6.557,5 6.797,3 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.767,8 512,3 612,7 528,6 544,9 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 3.578,9 3.912,3 825,0 819,7 906,8 892,5 959,8 965,0 1.005,6 955,4 986,3 266,0 285,1 277,7 338,9 Izdatki za blago in storitve 2.212,2 2.527,5 2.506,8 721,3 523,1 589,3 586,1 829,0 547,1 618,0 603,9 737,9 168,6 199,5 184,8 199,2 Plačila obresti 357,0 335,2 335,9 36,7 221,0 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 28,9 74,2 123,9 61,4 2,5 Sredstva, izločena v rezerve 104,8 116,0 42,3 75,2 12,1 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 8 14,7 3,5 4,1 4,6 4,3 Tekoči transferi 6.143,9 6.742,2 7.340,3 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.919,1 517,3 512,1 580,1 707,5 Subvencije 423,4 476,5 597,9 92,8 60,5 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 35,0 20,6 86,7 83,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 5.619,2 6.024,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,2 441,1 444,3 445,0 566,4 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 595,3 598,3 679,5 160,8 118,7 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 196,4 37,7 45,3 46,2 50,5 Tekoči transferi v tujino 32,0 48,2 38,9 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 3,5 1,9 2,2 6,9 Investicijski odhodki 1.130,5 1.255,5 1.293,3 567,3 149,0 215,9 350,0 540,6 175,3 237,2 297,5 583,3 44,8 50,5 69,3 68,4 Investicijski transferi 334,3 458,6 495,2 181,4 30,6 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 86,0 260,4 10,7 10,8 18,9 19,2 Plačila sredstev v proračun EU 355,9 427,9 439,3 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 55,3 31,9 31,7 23,6 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ 90,6 -102,5 -1.961,4 - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Ekonomsko ogledalo, december 2009 49 Statistična priloga 2008 2009 2010 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.414,1 1.076,8 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.251,9 1.048,1 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,4 994,1 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,7 331,1 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,4 0,1 64,3 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 130,9 43,8 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 76,4 54,0 14,9 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 24,8 2,3 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,1 50,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 31,9 22,4 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,3 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.810,7 1.307,2 508,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 668,6 520,1 290,3 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 360,5 305,3 333,1 326,6 312,7 374,0 318,9 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 337,3 317,2 205,3 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 380,1 172,0 179,1 196,0 212,7 202,2 203,1 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 318,0 170,4 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,6 28,7 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,6 3,9 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 675,3 651,3 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,3 111,1 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 507,9 495,1 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 81,7 42,5 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 78,2 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 84,1 87,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 316,6 73,6 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,9 18,8 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 50 Ekonomsko ogledalo, april 2010 Seznam kratic Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, ELES - Elektro Slovenija, FED - Federal Reservse System, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlo- Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O -Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.