PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
Leto XXIII. St. 77 (6661)
TRST, sobota, 1. aprila 1967
Med demonstracijami proti ameriškemu podpredsedniku Humphreyu
Razgovori o Vietnamu, Kennedyjevi rundi financah, atomski oborožitvi in NATO
Longo v Bukarešti
Sto oseb pridržanih med demonstracijo - Pismo vidnih osebnosti Firenc proti bombardiranju Vietnama - Predloženo poročilo o zakonskem predlogu za reformo bolnišnic
RIM. 31. — Podpredsednik ZDA Humphrey je imel danes dopoldne in tudi popoldne dolge pogovore s predsednikomvla de Morom in z zunanjim ministrom Fanfanijem. Opoldne je ameriškega predstavnika sprejel predsednik republike Saragat,
zvečer pa se je Humphrey po uradnih pogovorih z Morom sestal za dobro uro s podpredsednikom Nennijem. O vseh teh po. govorih so bila izdana sicer obširna, morda pa prav zato dokaj nejasna uradna sporočila.
Tudi danes so bile ostre demonstracije v zvezi s tem obiskom. Pred palačo Chigi se je zbralo veliko število demonstrantov, ki so nosili na-
pise v glavnem v zvezi z vojno v Vietnamu. V središču mesta je na-
stal resen zastoj prometa in de monstranti so vrgli tudi nekaj dimnih petard. Policija je pridržala sto oseb, katere sta iz solidarnosti spremila na policijsko postajo tudi sen. Perna in posl. Cianca, oba pripadnika KPI. Pridržali so tudi člana političnega urada KPI dr. Berlin-guerja, katerega so po eni uri izpustili.
V zvezi z napovedanim obiskom v Firencah je ameriškemu podpredsedniku naslovila skupina intelektualcev in med njimi tudi La Pira pismo, v katerem izražajo globoko zaskrbljenost za usodo vietnamskega ljudstva, ki se desetletja bori za svobodo in neodvisnost. V pismu je nadalje rečeno, da so prepričani, da bi prekinitev bombardiranja o-mogočila takojšnji začetek pogajanj, pri katerih ne bi smeli izključiti o-svobodilne fronte kot ((zakonitega predstavnika političnih, verkih in socialnih sil, ki se bore za neodvisnost*, in da se je treba boriti za ta cilj, da se zagotovi mir in svoboda vietnamskemu ljudstvu. Komunistična skupina občine Firence pa je sporočila, da se ne bo udeležila sprejema ob obisku podpredsednika.
Tudi med pogovori z Morom je prišlo na dnevni red vietnamsko vprašanje, katerega je sprožil sam Humphrey, ki je izročil Moru dve knjigi: v prvi so naštete vse javne pobude ZDA za pričetek pogajanj, v drugi pa je oris pomoči ZDA za razvoj Južnega Vietnama. V tej zvezi je ameriški predsednik dejal, da je «človek miru, kot je tudi predsednik Johnson*, in da so iskali vse poti pri iskanju miru, ki pa mora biti «časten mir». Dodal je, da nočejo razširiti vojaškega spopada, da pa se istočasno ne nameravajo u-tnakniti ali zapustiti Vietnama. V bistvu je torej ameriški predstavnik ponovil uradne izjave o pripravljenosti za pogajanja, kot da njegova vlada dejansko ne bi izvajala politike okrepljene vojaške intervencije, s katero išče mir s popolnim raz-rušenjem Vietnama in torej lahko rečemo, mir na pokopališču.
Odgovor italijanskih predstavnikov je bil oprezen in dvoličen. Zunanji minister Fanfani je samo o-menil pomoč Italije glede socialnih vprašanj in dejal, da bodo v kratkem dogradili najdenišnico za otroke.
Predsednik vlade Moro pa je iz-»azil zaskrbljenost Italije in dejal,
da se zavedajo resnih vprašanj, ki so pred ZDA v zvezi z varnostjo in strategijo. Izrazil je upanje, da se ne bo samo iskala, temveč tudi našla pot k miru. Nato je dejal, da je Italija vedno na diskreten način prispevala k srečanju za pogajanja, in je pozval ZDA, da gredo na to pot.
Na dopoldanskem pogovoru med ameriškim podpredsednikom, katerega so spremljali veleposlanik v Rimu in trije strokovnjaki, z italijanskimi predstavniki: predsednikom Morom, zunanjim ministrom Fanfanijem, ministrom Colombom in visokima funkcionarjema zunanjega ministrstva Ortono in Gaiem, so se najprej dogovorili, da bodo obravnavali Kennedyjevo rundo, mednarodni finančni položaj, po-
godbo o neširjenju atomske oborožitve in atlantsko zavezništvo.
Italijansko stališče o Kennedyje-vi rundi je obrazložil generalni tajnik zunanjega ministrstva Ortona, ki je dejal, da gre v bistvu za stališče evropske gospodarske skupnosti in da se je Italija vedno zavzemala za uspešne razgovore, saj je okrepitev izmenjav koristna in bi neugoden zaključek razgovorov lahko vzbudil protekcionistične sile. Nato je omenil nekatere težave zlasti glede kmetijskih pridelkov in predvsem žita, medtem ko bi težave glede industrijskih izdelkov laže odstranili.
Humphrey je potrdil, da bi neuspeh tudi v ZDA. vzbudil protekcionistične sile, kar bi imelo hude politične posledice, saj se te sile identificirajo z nacionalističnimi in izolacionističnimi. Gre torej tudi za politična vprašanja, saj je zlasti vprašanje žitaric povezano s pomočjo deželam v razvoju.
iiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimii)
V JUGOSLAVIJI
Danes uraden začetek turistične sezone
Predvideva se 20.odstotno povečanje obiska iz zahodne in 40-odstotno iz vzhodne Evrope
BEOGRAD, 31. — Jutri se u-radno prične v Jugoslaviji turistična sezona, ki se predvideva, da bo po obisku tujih turistov rekordna. Po dosedanjih prijavah in po zanimanju v inozemstvu se pričakuje za 20 do 30 odstotkov večji obisk od lan-skega turistov iz Avstrije, Italije, Francije, držav Beneluksa, Skandinavije in za 40 odstotkov večji obisk iz vzhodnoevropskih držav. Računa se, da bo letos obiskalo Jugoslavijo okrog 20 milijonov tujih turistov.
Jugoslavija se je resno pripravila za letošnje turistično leto. Do začetka glavne sezone bo občutno povečana zmogljivost gostinstva, in sicer za 20.000 novih postelj v okrog 60 novih hotelih, za 30.000 novih mest v novih kampingih in za okrog 20.000 postelj v zasebnih hišah. Zboljšali bodo železniški incestni promet in povečali razaie servisne službe. Da bi se olajšal cestni promet, bo najbrž na glavnih prometnih cestah prepovedana podnevi vožnja s tovornjaki.
Nadaljnje obsodbe «Deklaracije»
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Val protestov
^■iiiiiiiMiikiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHniiiiiiiiiiiii
Umri obrambni minister SZ maršal Malinovski
Obrambni minister je bil devet let - Verjetno ga bo zamenjal namestnik maršal Grečko
MOSKVA, 31. - Danes je v kliniki umrl maršal Rodin Malinovski. sovjetski minister za obrambo, in sicer zaradi raka. Bolan je bil že dalj časa in je bil v bolnišnici že novembra. Ne predvideva se, da_ bo * njegovo smrtjo prišlo do večjih sprememb v vodstvu sovjetske arkade in da bo njegovo mesto nekako avtomatično prevzel njegov namestnik maršal Grečko.
Rodin Jakovljevič Malinovski se je rodil v Odesi leta 1898. V vojsko je stopil leta 1914 in se je leta 1917 boril v Franciji z ruskim ekspedicijskim korpusom. Ob koncu prve svetovne vojne se je vrnil v domovino in se pridružil rdeči armadi, kjer je dobil čin polkovnika. Takoj po Vojni je za krajši čas posečal vojaško šolo, svoje vojaško znanje pa je deset let kasneje izpopolnil na znani akademiji Frunze. Od 1930 do 1937 je bil na raznih mestih kot poveljnik konjenice, nato je odšel_ v Španijo, kjer je bil najprej vojaški Svetovalec, kasneje pa je poučeval da vojaški akademiji.
Ob pričetku druge svetovne voj-de je poveljeval šesti armadi južne 'rotite, kasneje skupini donskih ar toad in ob veliki stalingrajski bitki armadi, nato pa drugi gardni strnadi. Leta 1944 je postal maršal 'h je poveljeval tretji ukrajinski honti ter je zmagovito prodrl v Romunijo in na Madžarsko ter je vo-tol zaključne boje za Prago in Du-Itoj. Ob pričetku vojne z Japonsko vodil osnovni sovjetski napad na laponske čete in ostal na Daljnem ''sbodu do leta 1956, ko se je vrnil J' Moskvo, kjer je bil imenovan za Prvega namestnika ministra za o-dftombo in za poveljnika kopenskih ?!>• Ko je bil odstavljen Žukov; je imenovan za obrambnega mini-
stra, kar je ostal devet let do svoje smrti.
Vzporedno z vojaškimi napredovanji je dobival tudi vedno važnejše položaje v sovjetski komunistični partiji, katere član je postal leta 1926. Od leta 1946 je bil vedno izvoljen v vrhovni sovjet in je bil delegat na vseh kongresih KP SZ od 19. do 23. Na 20. kongresu je bil izvoljen za člana CK KP SZ.
Dokaj tesno je bil povezan s Hru-ščovom, s katerim je tudi sodeloval pri stalingrajski bitki in katerega je podprl, ko je odstavil Žuko-va. Vendar pa je leta 1963 prišel z njim v spor, ker je Hruščov zagovarjal izključno atomsko oborožitev, Malinovski pa je bil mnenja, da je treba vzporedno razvijati tudi klasično oborožitev armade.
Kot obrambni minister je Malinovski mnogo potoval in je bil s Hruščovom leta 1960 v Parizu med razgovori z Eisenhowerjem, ko je bilo ozračje razgreto zaradi vohunskega primera z letalom «U-2». Takrat je Malinovski tudi obiskal področja, kjer se je boril med prvo svetovno vojno. Kot obrambni minister je med drugim obiskal Albanijo, Madžarsko, Avstrijo, Mongolijo, Finsko, Poljsko, Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo. Sodeloval je na vseh zasedanjih varšavskega pakta in tudi na zadnjem zasedanju julija 1966 v Bukarešti. V januarju 1966 je bil v Taškentu s Kosiginom in z Gromikom v zvezi s pogajanji med Indijo in Pakistanom. Skupaj z Brež njevom je bil v prestolnici Mongolije ob obnovitvi pogodbe o prijateljstvu. Končno je bil prisoten ob obisku de Gaulla v Bajkonuru.
Malinovski je bil odlikovan z naj višjimi sovjetskimi in številnimi tujimi odlikovanji in je bil dvakratni heroj SZ.
in obsodb «Deklaracije» nekaterih kulturnih ustanov Hrvatske in pred-log resolucije srbskih književnikov se širi. Vedno odločnejša postaja zahteva, da se objavijo imena podpisnikov «Deklaracije», ki jo je danes v prosvetno-kulturnem svetu sabora Hrvatske eden izmed poslancev ocenil kot najtežji napad na bratstvo in enotnost od revolucije sem in kot pojav, ki je zadal največji udarec ugledu hrvatskega ljudstva in hrvatske kulture. Poslanec Davor šošič je kot član več ustanov, ki so podpisale «Deklaracijo», dejal, da večina članov teh ustanov sploh ni vedela za vsebino ((Deklaracije* in da so podpisniki ((Deklaracije* zlorabili ugled ustanov, v imenu katerih so ((Deklaracijo* podpisali. Po mnenju mnogih poslancev se mora s podpisniki ((Deklaracije* čim prej najodločneje obračunati, sicer se bodo v določenem času pojavili še z daljnosežnimi akcijami.
Predsedstvo republiškega sveta sindikata Hrvatske v imenu delavskega razreda Hrvatske obsoja ((Deklaracijo* in predlog resolucije kot šovinistični akt naperjen proti o-snovnim pridobitvam in nadaljnji gradnji socialistične družbe. Spričo trenutka, ki je izbran za objavo ((Deklaracije*, predsedstvo sodi, da je ((Deklaracija* istočasno usmerjena na razbijanje naporov za u-resničenje gospodarske in družbene reforme, za katero uresničenje se zavzema delovno ljudstvo Jugoslavije.
((Deklaracija* in predlog resolucije sta bila danes soglasno obsojena kot napad na bratstvo in enotnost in poskus hegemonističnega ga odbora SZDL Bosne in Herce-cegovine tudi na plenumu glavnega dobora SZDL Bosne in Hercegovine. Podpisniki ((Deklaracije* so pozabili, ugotavlja plenum, na izkušnje v preteklosti, ki so davno pokazale, da so enotnost jugoslovanskih narodov in jezikovna enotnost srbskega in hrvatskega naroda pogoji njihovega nacionalnega obstoja. žalostno je, je ugotovil prof. Nezečič, da je leglo tega političnega procesa bilo v Matici hrvatski, katere ustanovitelji so bili nosilci ideje enotnosti in bratstva južnih Slovanov. Komunisti Sarajeva zbrani na skupnem sestanku štirih občinskih komitejev so odločno obsodili ((Deklaracijo* in predlog resolucije ter zahtevali, da se pokliče na od govornost univerzitetni profesor Mladen čaldarevič, poslanec kulturno - prosvetnega sveta zvezne skupščine, ki je brez posvetovanja z volivci in ustanovo, ki jo je zastopal v zvezni skupščini, ((Deklaracijo* podpisal.
Moro je to vprašanje povezal z odnosom do dežel v razvoju in izrazil podporo Italije politiki pomoči tem deželam'v soglasju z zadnjo papeževo encikliko.
Na dopoldanskem zasedanju so nato še obširneje govorili o mednarodnih valutnih vprašanjih, glede česar je obrazložil italijansko stališče minister Colombo, ki je dejal, da Italija nikoli ni podpirala predloga o zvišanju cen zlata, temveč se zavzema za ustvarjanje novih rezerv s pomočjo izboljšanja svetovnega kreditnega sistema in denarnega sklada.
Pogovore v palači Chigi so nato prekinili, ker je ameriškega podpredsednika sprejel predsednik republike Saragat, ki ga je zadržal v enournem razgovoru in kateremu je nato priredil kosilo.
Na popoldanskem delu pogovorov so najprej pričeli obravnavati neširjenje atomske oborožitve, glede česar je bilo z italijanske strani na zelo meglen način ponovljeno stališče, ki ga je že italijanski delegat izrekel na ženevski konferenci. Značilen pa je poudarek, da taka pogodba ne sme zavreči politike enotnosti Evrope, kar z drugimi besedami pomeni podporo nemškemu stališču. Humphrey je priznal italijanski prispevek k iskanju najboljših formulacij in je zagotovil zaščito interesov raznih držav.
Glede atlantskega zavezništva pa je uradno poročilo zelo skopo in samo omenja italijansko stališče podpore belgijskemu predlogu, da se prilagode strukture atlantskega zavezništva.
RIM, 31. — Glavni tajnik KPI Luigi Longo Je odpotoval davi v Bukarešto na vabilo glavnega tajnika KP Romunije Ceausesca. Ko so ga na letallžču vprašali o pomenu njegovega potovanja v Romunijo, je Longo izjavil, da spadajo posvetovanja v Bukarešti v okvir mednarodnih stikov, ki jih je KPI začela te dni v izvajanju sklepov zadnjega centralnega komiteja bodisi v zvezi s sklicanjem evropske konference komunističnih strank, ki se bo začela 24. aprila v Karlovih varih, kakor tudi da aktivno prispeva k utrditvi enotnosti med komunističnimi in delavskimi strankami.
Ko so ga vprašali za mnenje o papeževi encikliki, je Longo izjavil, da je bral z velikim zanimanjem ta dokument, ki je znatne važnosti in zasluži skrbno proučitev. Zatem »e Longo izjavil, da je znatne važnosti dejstvo, da papež Pavel VI. poudarja v svoji analizi prave korenine vedno večje razlike med razvitimi in nerazvitimi deželami, t. j. krizo in neuspeh kapitalističnega in imperialističnega sistema, ki napravljata iz dobička bistveno gonilno silo gospodarskega napredka ter povzročata samo velike krivice. Prav tako je važno poudarjanje borbe proti gladu, revščini in neenakosti in za odpravo škandalozne oboroževalne tekme.
Zatem je Longo omenil, da je nujno potrebno iskati med katoličani in komunisti stične točke za reševanje vprašanj, ki jih omenja enciklika, in da ne gre pri tem iskati skladnost filozofskih in ideoloških načel.
Policija je sporočila, da so spremenili pridržanje 26-letnega Gian-nija Bazana v zapor. Mladenič je včeraj vrgel proti ameriškemu podpredsedniku vrečko z barvo ob vhodu v Opero. Ostalih sedem oseb, ki so jih včeraj med demonstracijami pridržali, pa so danes izpustili.
Poročevalec večine posl. Lattan-zio (KD) je predložil poslanski zbornici poročilo o zakonskem predlogu za reformo bolnišnic, katerega je izdelalo ministrstvo za zdravstvo in ga je že odobrila komisija poslanske zbornice. O predlogu bodo predvidoma pričeli razpravljati v sredo.
Minister za zdravstvo je s posebno okrožnico ponovno opozoril na spoštovanje zakonov pri preizkusih na živalih, ker je od več strani prejel obvestilo, da se poskusi delajo brez predhodnega omrtvičenja. Minister je pismeno opozoril pokrajinske zdravnike, da nadzorujejo izvajanje zakona in da o vseh kršitvah poročajo ministrstvu.
ČSSR in Bonn
BONN, 31. — Praški ravnatelj zavoda za mednarodne odnose Smej-darsk, ki je v Bonnu na vabilo nemške družbe za zunanjo politiko, je izjavil, da ČSSR zelo zanima obnovitev diplomatskih odnosov z Bonnom. Dejal je, da je normalizaciji odnosov med CSSR in Zahodno Nemčijo «ne preveč oddaljena komponenta evropske varnosti*. Poudaril pa je, da bo normalizacija mogoča, samo če bo bonska vlada opustila vsako revizionistično zahtevo do CSSR in bo izrekla pripravljenost sprejeti načela miroljubnega sožitja z vsemi evropskimi državami ne glede na njih socialni sistem.
Kot akt usmerjen proti bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov je ((Deklaracijo* ocenil danes tudi upravni odbor Jugoslovanskega radia in televizije, ki še posebno obsoja kot neresnične trditve o zapostavljanju hrvatskega književnega jezika na radiu in televiziji Upravni odbor ugotavlja, da je javnosti dobro znano, da je vsaka ra dijska postaja popolnoma samostojna in da samostojno odloča o svojem programu in popolnoma samostojno odloča o vključitvi programa drugih postaj, med njimi tudi inozemskih, v svoj program.
((Deklaracijo* in predlog resolu cije je danes soglasno obsodila -tudi sekcija književnikov Srbije za Vojvodino.
B. B.
Novi napadi na Liu Šao Čija
PEKING, 31. — Pekinški radio je danes oddajal članek glasila KP Kitajske ((Rdeča zastava*, ki ostro napada predsednika republike Liu šao Cija v zvezi z njegovo knjigo «0 moralni kulturi člana komunistične stranke*. List trdi, da je to ((zatrjevano delo o kulturi* samo «kup laži*, katerih končni smoter je ((pridigati buržoazni individualizem, suženjstvo in odpor proti marksizmu-lenlnizmu ter Maocetun govi misli*.
Glede prijateljske pogodbe Vzhodno Nemčijo je češki predstavnik izjavil, da pogodba ni naperjena proti nikomur in zato ne more «niti preprečiti niti ošibeti* naporov CSSR za sporazum z Bonnom. Dodal pa je, da CSSR vežejo z Vzhodno Nemčijo številni skupni interesi in zato jo zanima tudi njena varnost.
Socialne razmere, zaostalost in izkoriščanje ustvarjajo na Sardiniji ugodna tla za zločinsko dejavnost. Dokler se ne bo začelo vprašanje reševati pri koreninah, bodo vsi policijski ukrepi malo zalegli. Slika kaže karabinjerje, ki iščejo bandite na goratih predelih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii»iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»l
AMERIŠKA NAPADALNA VOJNA V VIETNAMU
Johnson je izrekel pripravljenost tudi «tvegati svetovni spopad»
Nove zahteve za konec napada ■ Peking obsoja U Tantove predloge ■ Nadaljuje se bombardiranje Severnega Vietnama
WASHINGTON, 31. — Predsednik Johnson je izjavil, da je edina alternativa za ameriško politiko v Vietnamu ((tveganje svetovnega spopada* ali pa ((izogniti se odgovornosti in dopustiti našim nasprotnikom, da brez prestanka napadajo ljudi, ki se za nas borijo na vrhovih, v džunglah in na rižnih poljih*. Ponovil je, da namerava nadaljevati vojno v Vietnamu.
Nobelov nagrajenec za mir Mar------
tin Luther King je v svojem go voru na zborovanju predstavnikov konference krščanskih voditeljev na jugu obsodil ameriško vojno v Viet-r namu. Sprejeli so resolucijo, ki obsoja dejstvo, da ZDA ((izvajajo golo nasilje v tujini s to vojno, ki je moralno in politično krivična*.
Demokratični senator Joseph Clark je na 20. kongresu ameriške demokratične akcije predlagal, naj bi ZDA n. pr. od 15. aprila dalje ukinile bombardiranje na severu in vsa napadalna dejanja na jugu ter naj bi se omejile samo na obrambo. Hkrati bi morali sprožiti diplomatski mehanizem za mimo rešitev spora. Dodal je, da če bodo ZDA storile prvi korak, je verjetno, da bo nasprotna stran sledila temu zgledu. V nasprotnem primeru bi se ZDA do največje mere omejile na izključno obrambno dejavnost in bi se lahko utrdile na položajih, ki bi se dali z lahkoto braniti.
V	New Yorku so danes objavili sajgonski odgovor na U Tantove predloge. Vsebina odgovora je bila že prej znana. Sajgon trdi, da je pripravljen sprejeti premirje in se sestati v sedmih dneh s Severnim Vietnamom, da bi se sporazumeli o ustavitvi ognja. Takoj nato naj bi sledila mednarodna konferenca. Znano pa je, da je general Ki prav predvčerajšnjim izjavil, da nasprotuje slehernim pogajanjem z južnovietnamsko narodnoosvobodilno fronto.
V	Pekingu so sprožili močno ofenzivo proti U Tantovim predlogom. Agencija Nova Kitajska pravi, da je U Tant predložil svoje predloge po ((živahnem posvetovanju za kulisami* z ZDA in s Sovjetsko zvezo, in da OZN nima nobene pravice
Vietnamu. Kitajski
((Ljudski di evnik*, pa trdi, da je ta načrt še slabši od prejšnjega U Tantovega načrta v treh točkah. Nato pravi, da je U Tantov predlog «nedop istna žalitev junaškega vietnamskega ljudstva in poskus, da bi pomagal Johnsonovi vladi raztegniti vojno pod zaščito meglene zavese mirovnih pogajanj*.
Sevemovietnamska tiskovna agencija javlja, da je v februarju dezertiralo na sever 2.067 južnovietnam-skih vojako”. Južnovietnamska o-svobodilna fronta pa je protestirala pri britanski vladi, ker je dovolila Američanom uporabljanje pristanišča v Hong Kongu in zaradi raznovrstne podpore, ki jo Velika Britanija daje ZDA, ker je med drugim poslala v Južni Vietnam odposlanstvo za urjenje vojakov.
Ameriška letala so včeraj že petič od začetka marca bombardirala velike sevemovietnamske jeklarne v Tal Ngunjenu 51 kilometrov severno od Hanoja. Računajo, da te jeklarne pridelajo letno sto tisoč ton jekla. V zadnjih 24 urah so bili v Južnem Vietnamu samo manjši spopadi. Na tako imenovanem področju C ob kamboški meji se je danes vnela bitka med osvobodilno vojsko in ameriškimi četami, ki je trajala pet ur. Zatem so se enote osvobodilne vojske umaknile v džunglo.
Jutri bodo v Sajgonu objavili novo ustavo, ki daje predsedniku republike večjo oblast kakor doslej. Danes pa je skupina tri tisoč katoličanov izročila predsedniku vlade generalu Kiju resolucijo, s katero
Kriza v Grčiji
ATENE, 31. — Grški kralj je zjutraj sprejel predsednika parlamenta Papaspiruja in zatem bivšega ministrskega predsednika in voditelja zveze centra Papandreua. Pa-pandreu se je pogovarjal s kraljem dve uri. Po sestanku ni hotel podati nobene izjave.
Vojtka je še vediio v pripravljenosti in prav tako tudi policija, ki straži kraljevo palačo. Danes so var. nostne sile razgnale sprevod študentov, ki so demonstrirali pred univerzo proti ((vsakemu morebitnemu odklonu od ustave*.
Atenski dnevnik «Vima», ki je blizu Papandreujevih krogov, piše v svojem uvodniku:	«Edina rešitev
krize je sestava poslovne vlade, ki bo uživala skupno zaupanje, takojšnja razpustitev parlamenta in volitve v roku, ki ga določa ustava. Vsaka druga rešitev bo veljala za odklon in ljudstvo bo takoj nastopilo. Delavci bodo stavkali, nezakoniti mehanizem države bo paraliziran in nezakonita država bo zrušena.*
Francija morda 48 ur brez vlade
PARIZ. 31. — Zelo verjetno bo Francija od jutri in za 48 ur brez vlade. Jutri se namreč sestane ministrski svet na svoji zadnji seji. Zelo verjetno bodo Pompidou in njegovi ministri sporočili ostavko de Gaullu. To je predvsem v skladu s prakso. Toda po trditvah v pariški prestolnici je še drugi raz log, zaradi katerega bodo člani vlade odstopili, čeprav za kratek čas. V ponedeljek, 3. aprila se bo namreč prvič sestala nova skupščina ki je bila izvoljena na zadnjih volitvah. Izvoliti mora svojega predsednika. Prav v zvezi s temi volit vami se predvideva prva bitka med golistično večino in opozicijo, ki je zelo močna. Leva opozicija je sklenila postaviti svojega kandidata za predsednika skupščine proti Chabanu Delmasu, ki je golist. Le-
vica kandidira Gastona Defferra, ki
ga bodo podprli tudi komunisti Ker ima golistična skupina žeto majhno večino, bodo potrebni trni’ glasovi tistih ministrov, ki so bili izvoljeni za poslanec. Na podlagi ustave mora izvoljeni minister za-
pustiti svoje poslansko mesto, če hoče še dalje ostati minister. Prav
zaradi tega bodo izvoljeni ministri odstopili, da bodo lahko glasovali.
Ni pa še gotovo, kako se bo odločila Lecanuetova skupina, ki ostro nasprotuje vsakemu sodelovanju s komunisti, čeprav priložnostnemu.
Predvideva se, da bo po izvolit'71 novega predsednika skupščine de Gaulle imenoval svojo novo vlado.
Zatrjuje se, da bo nadomestil tiste ministre, ki so bili poraženi na vo-
litvah, z edino izjemo zunanjega ministra de Murvilla.
iliiilliiiiiiiuiiiilillllllilillllilillllllliliiillllliliillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirr.nl
DANES
'i
ka Humphreya so bile v Rimu ostre protiameriške demonstracije, med katerimi je policija pridržala kar sto oseb. V centru Rima je
o__________v_ ___________ bil ustavljen promet. V Florenci pa
protestira, ker so iz nove ustave • je skupina vidnih meščanov in med črtali omembo ((vrhovnega božan-1 njimi La Pira naslovila na podpred. stva*. V prejšnji ustavi so bile1 sednika pismo, v katerem zahteva namreč v uvodu besede ((odgovoren prekinitev bombardiranja Vietnama
Med razgovori predsednika vlade ne in spričo dejstva, da misli opo. Mora in ameriškega podpredsedni- zicija postaviti svojega kandidata.
Na podlagi ustave namreč ne bi mogli glasovati ministri, ki so bili izvoljeni za poslance, in prav zaradi tega bodo le za dva dni odstopili, nakar bo de Gaulle imenoval
pred prevzvišenim*. Te besede so bile črtane na zahtevo številnih budističnih poslancev.
posredovati v
....................................................................................................
U Tant poziva na spoštovanje človeškega življenja
ANN ARBOR, 31. — Glavni taj- njihove življenjske ravni, tQda ni i v prihodnjem letu.
.	____—	.	_____M_______-• »nkAnnnn vnnlnrro no o-TTA+11 HQ CP I Vnlrno in ononn
nik OZN U Tant je govoril na mi chiganski univerzi v Ann Arboru. Izjavil je, da je za večino mednarodnih težav krivo ((izkoriščanje raznih okoliščin, ki ga izvajajo ambiciozni politiki, ideologi in včasih vojaški vodtelji*. Priznati pa je treba, je dodal U Tant, da «to izkoriščanje ne bi bilo mogoče, če ne bi naletelo na odmev v duši narodov vsega sveta*. Poudaril je, da ((nedvomno obstaja v kolektivni podzavesti človeštva težnja, ki ga sili v nekaterih priložnostih k spopadu in tudi k medsebojnemu uničenju*.
U Tant je bil na univerzi proglašen za častnega doktorja. V svojem govoru je tudi poudaril: «Kot človeško bitje, ki verjame, da ima življenje na našem planetu neki razlog, ne morem gledati neprizadeto na stalno grožnjo uničenja. Vse svoje življenje sem imel človeško življenje za sveto. Strah imam pred nasiljem in nasilno smrtjo. Ne zanima me še posebej moje življenje, temveč zelo me zanimajo otroci, njihova vzgoja način življenja, ki jih čaka, in vrednote, ki jim mo-rajo biti pri srcu. Ne delam nobene razlike med življenjem svojih otrok in življenjem otrok drugih ljudi, in prav tako ne delam razlike med življenjem Burmancev, Američanov, Rusov in Kitajcev. Življenje samo je ogroženo. Kdo ga ogroža? Prav gotovo ga ne ogrožajo narodi, pa naj bodo ameriško ali rusko ali kitajsko ljudstvo. Na vseh delih sveta je ljudstvo isto. Tragično se razlikuje, kar se tiče
nobenega razloga na svetu, da se te neenakosti, ki lahko povzročijo nevošljivost, nezaupanje in tudi sovraštvo, ne bi ugladila na miren način.*
Kennedy poziva na enotnost v stranki
NEW YORK, 31. — Senator Robert Kennedy je pozval danes voditelje demokratične stranke države New York, naj podprejo ponovno izvolitev Johnsona za predsednika in Humphreya na predsedniških volitvah leta 1968.
Kennedyjev govor sledi včerajšnjemu Johnsonovemu pozivu vsem demokratom, naj bodo enotni ob prihodnjih predsedniških volitvah. Ken-nedy je izjavil, da bo volilna kampanja leta 1968 trda, toda tudi volilna kampanja v letu 1960 je bila zelo trda in vendar so demokrati zmagali.
Kennedy je nadaljeval: «Zavedam se, da so v naši stranki nesoglasja, toda to je del njene moči. Nismo demokrati, samo da bi se strinjali med nami.*
Opazovalci ugotavljajo, da je govoril Kennedy prav tistim osebam, katerim je sinoči govoril Johnson in jih pozival na enotnost. Gre za newyorške demokratične voditelje, ki so v Washingtonu, da se posvetujejo o pripravi volilne strategije
Kakor je znano, je Kennedy 27. marca izjavil, da ne misli kandidirati na primarnih volitvah za predsedniškega kandidata. Pozval je skupino ((državljani za Kennedyja-Fulbrighta*. ki podpira njegovo izvolitev za predsednika, Fulbrighta pa za podpredsednika, naj ustavi svojo kampanjo. Ta skupina pa je včeraj zavrnila Kennedyjev poziv in poudarja, da želi, da bi bil Ken-nedy izvoljen za predsednika, Ful-bright pa za podpredsednika.
Arabski protest proti obiskom Goldmana
ALŽIR, 31. — Alžirski zunanji minister Buteflika je na njihovo zahtevo sprejel na skupen pogovor poslanike arabskih držav v Alžiru z izjemo tunizijskega. Govorili so o potovanju predsednika svetovnega židovskega kongresa Goldmana po nekaterih državah vzhodne Evrope, med katerimi so ČSSR, Poljska in Madžarska. Diplomati so sporočili ((zaskrbljenost svojih vlad* in «ogor-čenje vsega arabskega sveta spričo te pobude*. Obsodili so cravnanje nekaterih prijateljskih držav v zvezi s to novo spletko mednarodnega sionizma*.
Verjetno bo alžirski zunanji minister poročal poslanikom ČSSR, Poljske in Madžarske o tem.
in pogajanja z osvobodilno fronto za mir in za svobodo ter neodvisnost vietnamskega ljudstva. O tem vprašanju so tudi na uradnih razgovorih razpravljali na pobudo Iiumphreya samega, ki se je skušal izgovarjati z naštevanjem ameriških pobud za pogajanja, ki naj privedejo do »častnega miru* po ameriških zahtevah. Razgovori so se nanašali na Kennedyjevo rundo, na svetovni finančni položaj, preprečevanje širjenja atomske oborožitve in na NATO, pri čemer so bila v bistvu z obeh strani ponovljena že prej znana stališča, vsaj kolikor je znano iz uradnih poročil. Humphrey se je sestal tudi s Saragatom in podpredsednikom vlade Nennijem.
V	Moskvi je umrl sovjetski maršal Malinovski, ki je bil po ostavki Žukova devet let obrambni minister. Verjetno ne bo prišlo do bistvenih sprememb v vodstvu sovjetske armade in bo njegovo mesto prevzel njegov namestnik maršal Grečko.
V	ZDA se množijo pozivi vladi, naj ustavi sovražnosti v Vietnamu in naj išče rešitev s pogajanji. Med zadnjimi se je oglasil demokratični senator Clark, ki je izjavil, da bi moral Johnson ustaviti vsa napadalna dejanja ter sprožiti diplomatski mehanizem za mirno rešitev spora. Nobelov nagrajenec za mir Martin Luther King pa je na nekem zborovanju znova obsodil vojno v Vietnamu in nasilje.
Kar se tiče U Tantovega predloga, so v Pekingu sprožili proti njemu močno ofenzivo, češ da predlog pomaga Johnsonovi vladi. Južnovietnamska osvobodilna fronta pa je protestirala pri britanski vladi, ker je dovolila Američanom uporabljanje pristanišča v Hong Kongu.
Veliko zanimanje vlada za jutrišnjo sejo francoske vlade, na kateri bo Pompidou verjetno sporočil de Gaullu ostavko celotne vlade. O-stavka bo povezana tudi z volitvijo predsednika narodne skupščine na seji, ki bo v ponedeljek. Pri tem bodo potrebni tudi glasovi ministrov, ki so bili izvoljeni za poslance, spričo majhne golistične veči-
novo vlado.
V	Atenah, kjer je vlada odstopila, je še vedno zelo napeto in vojska je stalno v pripravljenosti. Kralj je začel posvetovanja. Včeraj se je pogovarjal dve uri z bivšim predsednikom vlade in voditeljem zveze centra Papandreujem.
V	okviru volilne kampanje za ameriške predsedniške volitve, ki bodo prihodnje leto, je senator Robert Kennedy, kljub svojemu ostremu sporu s predsednikom Johnsonom, začel kampanjo, s katero poziva demokrate na enotnost in naj podprejo ponovno izvolitev Johnsona in Ifumphreya. Nedavno se je organizirala skupina, ki sc je zavzemala za izvolitev Kennedyja za predsednika, Fulbrighta pa za podpredsednika. Kennedy je pozval skupino, naj ustavi svojo kampanjo. Nedvomno se Kennedy zaveda, da niso še dozoreli pogoji za njegovo kandidaturo.
Na Kitajskem se je z novo ostrino razvnela kampanja proti predsedniku republike Liu šao Ciju. Po mnenju opazovalcev je zančilno, da so to pot sprožili napade v partijskem tisku, kar se doslej še ni zgodilo. Poleg tega so sklicali za torek na stadionu veliko zborovanje, na katerem bodo predsednika , kritizirali.
Arabske države se razburjajo za-, radi potovanja predsednika mednarodnega židovskega kongresa Goldmana po nekaterih vzhodnoevropskih državah. Diplomatski predstavniki arabskih držav v Alžiru so sporočili zunanjemu ministru Bu-tefliki zaskrbljenost svojih vlad za-radi tega in «ogorčenje vsega arabskega sveta spričo te pobude in ravnanja nekaterih prijateljskih dr. žav v zvezi s to novo spletko mednarodnega sionizma*. Za sedaj je bil napovedan Goldmanov obisk v ČSSR, Poljski in Madžarski.
Glavni tajnik KPI Luigi Longo je prispel danes na obisk v Bukarešto. Pred odhodom iz Rima je izjavil, da spadajo njegova posvetovanja v okvir mednarodnih stikov, ki jih je začela KPI, in so v zvezi s sklicanjem evropske konference komunističnih strank ter priprav k utrditvi enotnosti med Komunističnimi in delavskimi strankami. Longo je nato pozitivno ocenil encikliko papeža Pavla VI. in je izjavil, da zasluži skrbno proučitev.
CIKCAK OB ODPRTI MEJ!
\ Trbižu dobiš drobiž
Novinar ljubljanskega ((Delan Drago Kralj je napisal nekaj člankov, v katerih je zbral vtise iz krajev ob večjih mejnih prehodih. Pod gornjim naslovom je članek o Trbižu, ki ga ponatisku-jemo.
TBBIž - BOVEC, marca. — Po kmečko hi dejali, da je od Rateč do Trbiža komaj streljaj. Nekaj ovinkov, nekaj komaj napetih klancev; Bela peč ali Fusine z zaprtim odcepom proti Belopšekim jezerom in že smo tam.
Trbiž je zanimiv kraj. To nadvse modro ugotovitev je moč podkrepiti z najrazličnejšimi argumenti. Majhen je razmeroma, a nadvse živ. če se ozremo na zemljevid in skušamo ugotoviti, kateri trije kraji ležijo ob tromeji, lahko rečemo, da so to Kranjska gora, Beljak in Trbiž.
Kranjska gora je od vseh pri tem še najbolj ravnodušna. Zaradi svoje neznanske zimskošportne slave meni, da je razmeroma ogromna samopostrežna trgovina, zadosten prispevek k tromejskim težnjam.
Beljak je sicer ves vdan trgovini, vendar pa je brez trohice tistega orientalskega temperamenta, ki Italijanom in Slovencem v Trbižu le ne manjka, čeprav nedaleč od Avstrije, je Italija vendar le dežela, Id s svojimi južnimi okončinami seže v arabske vode.
«SEHR DOBRA VINI»
In če je škornju spodaj toplo, •e to prenaša prav na vrh stegna. Središče trgovske dejavnosti v Trbižu je veliko tržišče s stojnicami, kjer lahko dobiš marsikaj, da ne rečem skoraj vse. Ni kričanje k la Napoli, a tudi ni kranjskogorske neposlovnosti in beljaške mirnosti. Ponujajo. Cenijo višje, spuščajo nižje. Prepričujejo.
Slišijo se tri govorice v približno enakih dozah. Kakor kdo hoče ali zmore. Skupina Kranjčanov kupuje sončna očala za drobiž šilingov, ki jim je ostal iz Avstrije.
Pred trgovino z vini in pijačami je polovica blaga razstavljenega prav do roba pločnika. Ne moreš mimo, da ne bi stopal med steklenicami. Po cesti tečejo reke avtomobilov. Ogledujemo si steklenice predvsem zaradi originalnih in pretiranih oblik. Steklarski kič. Vina so seveda kakor vsa vina; hierloti in tokaji iz Furlanije nedaleč od Brd.
Starejša gospa, ki Je očitno lastnica trgovine ali pa glavni «akti-vist», porine pred nas zalo dekle in Ji r=če nekaj po italijansko. Od nenavadno oblikovanih steklenic nam pogled poskoči na lepo oblikovano prodajalko, ki je pod tolikimi žarometi vendarle nepo-s lovno zardela.
— Gospodi, dobri vini, kupite,
J e dejala v posiljeni slovenščini.
Pristopila je starka in jo opravičila.
— Saj bo nekaj iz nje, mar ne? Oprostite ji, komaj se je pričela učiti .slovensko.
— Sehr dobra vini, je dejalo dekle in skoraj bi kaj kupili.
TRIKRAT NA SVIDENJE
Ogledujem si avtomobile, parkirane na majhnem trgu sredi Trbiža in tesno ob glavni ulici. Italijani, Avstrijci, Jugoslovani. Prvih avtomobilov je morda polovica, o-stalih pa spet pol-pol.
Avstrijci kupujejo skrbneje. Naši se love za blišč, Avstrijci pa s svinčnikom v roki stoje pred solato in potem kupijo še jabolka. Tudi naši kupujejo jabolka, ker so cenejša. Italijanski vermouth Je več kakor za 150 odstotkov cenejši kakor pri Na-mi. Ne bom zapisal, katere kletvine so ljudje uporabljali ob primerjavi. Nekateri so kleli podjetja, drugi pa marže in »poslovno svobodo«.
V	trafiki, kjer nimajo «Dela», ampak ((Primorski dnevnik«, pro dajajo poleg italijanskih in ame riških cigaret tudi jugoslovanske Seveda izpod mize in le za Avstrlj ce. To so pravzaprav že čisto za sebne usluge
Stopimo v bife na kavo, da bi skovali nadaljnji načrt za pohod. Odmeriti Je treba daljo in nebeško stran ter ugotoviti, ali naj se podamo še na Višarje ali pa kar proti domu.
Dekle, ki nam je postreglo, je govorilo tekoče slovensko In je bilo tudi sicer kar se da »štimano«. Ko smo plačevali, smo bili malce hudobni, pač zato, da bi jo dalj ‘Jasa zadržali blizu naše srede.
— Plačamo vsak zase. smo dejali nekako v zboru.
Prvi je položil pred njo petsto dinarjev, drugi kovanca za sto lir, tretji je nasul Sillnškega drobiža. N! se zmedla, naglo Je zaračunala vsakemu posebej in vsakemu posebej vrnila tudi drobiž v ustrezni valuti. Tudi napitnino je potem dobila v treh vrstah drobiža.
— Brihtna punca, smo dejaii spet vsi trije skoraj v zboru.
Ona pa nam Je vrnila šele. ko smo šli.
— Na svidenje, arrivederci, Auf-wiedersehen, gospodje!
V	trgovinah je bilo povsod videti, da blagajničarke suvereno ob-
vladajo tromejno denarno matematiko in se pri tem ne prijemajo za glavo, kakor kmalu potem natakarica na naši strani, ko je nekdo od nas k napitnini (samo k napitnini!) primaknil nekaj lirskega in šllinškega drobiža. Dekle je naredilo kisel obraz, kakor da bi nam hotelo reči, da bi šli čez cesto v menjalnico zamenjat.
ZELENIPROZDRAV NA PREDELU
Na svidenje, prisrčni Trbiž! Drvimo proti Rablju in Predelu.
Predelu se pozna, da promet ni pretiran. Malce od rok je, malce visok je, pa tudi cesta je »malce« preveč vegasta.
— Vso zimo smo bili v glavnem odprti, pripoveduje obmejnik. Ves čas je vozil avtobus. Nakupovalni gre zjutraj iz Bovca in se popoldne vrača nazaj. Nekateri kupujejo celo špagete tam. Ne vem, če so res bolj dobri...
V gostilni na Predelu nismo videli zastavice, posvečene turističnemu letu, videli pa smo veliko vnemo. Birtnja nas je sprejela z zelenim čopičem v roki. Barvala je zid in se nam je zdela zelo imenitna. Ne zaradi sebe same, pač pa zaradi občinstva. Več nižjih častnikov iz obmejne straže je z velikim zanimanjem spremljalo njene gibe. Gotovo bi lahko prihodnje leto pobarvali zid kar sami. človek se pač vedno kaj nauči.
Kljub velikemu pospravljanju smo dobili, kar smo hoteli. Vsakdo Šilce domačega žganja, da bi pregnali spremembo zraka in podnebja med Kanalsko in Soško dolino.
— Moramo malo «zrihtati», je dejala gospa. Bar sicer ne bo, bo pa odprto dokler bo kdo hotel in plačeval. Tako je pri nas pravilo. Pridejo pa naši in njihovi, vedno je veselo, čeprav je daleč, na koncu sveta.
* * •
Zdrknili smo v Bovec. Alp je bil nabito prazen. Za mizami enako, kakor za posteljami.
— Slabo prihajajo, slabo, je dejala točajka spodaj pod turnirskimi lestenci. Ma, gore so vmes, gore.
DRAGO KRALJ
v« tjlerlali&ce
Takšen bo Hotelski center v občini Devin-Nabrežina. Ogrodje poslopja je že končano, hkrati pa je v teku dražba za opremo Centra. Poslopje bo svečano odprto v okviru manifestacij «Trst 68». (Sliko je v svoji zadnji številki objavila revija «Iniziative Isontine.)
IIIIIIIIItlllllimiIIIllllimillllIllllllllllllllimilllIIIIIIIIIIIIIIIII|||iiiiiiiill|||||||||imiiti||||||imilimi||imilllllllllllllllUII1lllll||||||||Ill|||tllllll|imimillllimiltlllllll
Pojasnilo družbe «Italia»
GENOVA, 31. DSlžba «Italia» sporoča: V zvezi z vestmi, ki so jih objavili nekateri dnevniki o požaru, ki naj-feiMsR-mničH nekatere kabine za posadko na turbinski ladji «Raffaello», sporoča paroplov-na družba, da je omenjeni požar uničil žimnice v kabini posadke A/14 ter osebne predmete, ki so bili v tej kabini. Bližnji prostori, ki so bili poškodovani bodisi zaradi dima bodisi med samim gašenjem, so že obnovljeni, medtem ko bo kabina A/14 popravljena pri
Mark Lane ve kdo je ustrelil Kennedyja
LEAGUE CITY (Texas), 31. — V sredo zvečer so neznanci izstrelili več strelov proti avtomobilu pomočnika šerifa v Dallasu Normana Hootena, ki je bil napovedal, da misli napisati knjigo o svojih pogovorih z Rubi jem. Hooten je dal razumeti, da je imel številne pogovore z morilcem Oswalda in je dodal, da bo knjiga, ki jo pripravlja, »osvetlila številne stvari, o katerih ljudje govorijo«.
Ameriški advokat Mark Lane, ki je napisal knjigo, s katero w kritizira Warrenovo poročilo, je napisal članek za kopenhagenski list «Ekstrabladet». V članku pravi, da pozna človeka, ki je sprožil strel, ki je umoril predsednika Kennedy-ja. Vendar pa ne imenuje nikogar in pravi, da ni še prišel trenutek, ko bi lahko objavil vse informacije, o katerih trdi, da jih ima. La-ne dodaja, da bo preiskava, ki Jo je začel Garrison v New Orleansu, povzročila politično zmedo v ZDA.
V	svojem članku pravi tudi, da ve, katere sile se skrivajo za predsednikovim morilcem.
Mark Lane pravi v svoji knjigi, da Osvald ni Kennedyjev morilec.
V	svojem članku za omenjeni list pa pravi, da je on edina oseba, poleg Garrisona in njegovih sodelavcev, ki so mu znani dokazi, katere so zbrali v New Orleansu, ter dodaja, da je «eden ali več ameriških močnih gibanj pripravilo in sprožilo dogodke, ki so pripeljali do umora predsednika Kennedyja». Poleg tega trdi tudi, da so imeli pro-ticastrovi Kubanci važno vlogo pri umoru predsednika.
Mark Lane pravi končno, da so ameriški časopisi zelo ovirali Gar-
VSfl DRUŽINA ŠVICARSKIH TURISTOV
Pet oseb ubitih pod ruševinami
Vzrok mogoče eksplozija plinske jeklenke
RAVENNA, 31. — V Lido Adria- i coni bodo sodelovale številne tuje no je pet oseb izgubilo življenje, države, med njimi Poljska, Zah. ko se je zrušil strop v prvem nad-1 Nemčija, Francija, Velika Britanija,
prihodnjem postanku ladje. O vzro- j risonovo delo, ker pomagajo lju-kih nezgode se vodi normalna pre- dem, proti katerim se vodi preiska-
iskava.
Družba poudarja, da je ladja zgrajena na način, da je pravzaprav nezgorljiva. Zaradi tega se ne more govoriti, da je požar uničil dele same ladje; požar ,se namreč lahko loti le nekaterih predmetov opreme, ki so na ladji.
va, in Jih ščitijo. «Garrison, zaključuje Lane, bo predložil vse dokaze, ki jih ima, sodišču, ameriškemu ljudstvu in vsemu svetu. Vse to bo povzročilo politično zmedo v ZDA in bo prisililo zvezne oblasti, da začnejo proučevati zločin, ki so ga toliko časa ignorirale.«
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiii
PREKINJENA POMLAD
Sneg v višini 600 m in mraz pod ničlo
MILAN, 31. — Po vsej Italiji je i medtem pa je preiskovalni sodnik nastopila močna sprememba vre- v Trapaniju izdal že šestkrat ukaz mena, s katero se je temperatura za njegovo aretacijo. Med drugim precej znižala. V Apeninih nad Vo- ga imajo za krivega osmih umorov
stropju neke hiše, ki je bila last Švicarjev. Kraj je približno 12 km od Ravenne.
V torek je v Lido Adriano prispela petčlanska švicarska družina: zdravnik dr. Claude Ramel, star 39 let, njegova dve leti mlajša žena ter otroci Monica (12 let), Oliver (9) in Corinna (8). Prišli so iz Pullyja, majhnega kraja blizu Lozane, da prevzamejo stanovanje, ki so ga kupili v švicarskem stanovanjskem centru. Center je poslopje, v katerem je osem stanovanj, sezidali pa bodo še druga poslopja.
Danes dopoldne je prišel v Raven-no upravitelj družbe «švicarski center« geom. Oscar Prizzon, ki stanuje v Luganu, da bi izročil Ra-melu stanovanje. Skupaj z Rame-lom je šel v stanovanje. Določili so, da bi bilo treba še nekaj napraviti, nakar je Prizzon odšel k bližnjemu gradbenemu podjetju. Vsi člani družine Ramel so medtem vstopili, ker je malo prej začelo deževati. Kmalu nato se je zgodila nesreča: neka eksplozija je razgnala stranske stene, tako da je strop — 30 cm debela betonska plošča, ki je bila obenem za tla terase — padel in pod seboj pokopal vseh pet članov družine. Nobenemu ni bilo mogoče pomagati, dokler ni žerjav dvignil betonske plošče; tedaj pa je bilo za vseh pet prepozno.
Domneva, da je eksplodirala plinska jeklenka, se zdi najbolj sprejemljiva, ni pa še dokazana, kajti pod ruševinami niso našli še nobenega sledu kake jeklenke.
Češkoslovaška, Norveška, Slonokoščena obala in Jugoslavija.
Angleška kritika Apihove knjige o fašizmu pri nas
ghero sneži v višini nad 600 m že od prejšnje noči in snega je napadlo 15 cm. Tudi v hribih okrog Lec-ca je dosti snega, ponekod kar 40 cm. O snežnih metežih poročajo tudi iz krajev severno od Bergama. V Milanu dežuje.
Tudi Dolomiti so dobili nazaj svojo zimsko sliko.
Popoldne je bila v Modeni silna nevihta. Trajala je kake pol ure, pa je v tem času padlo 22 mm vode: poleg dežja toča in snežinke. Nevihta je šla iz Emilije čez Apenine v Toskano: v višjih legah je povsod padal sneg; na Abetonu ga je padlo 30 cm, na Gomitu in Sel-letti pa celo 90 cm.
Tudi v Liguriji se je znižala tem peratura, hribi pa so se pobelili snegom
Iz posameznih evropskih prestolnic poročajo, da Je bilo preteklo noč v Oslu —9, v Ženevi —3, v Parizu, na Dunaju in v Madridu —2, Stockholmu —2, medtem ko so zabeležili ničlo v Varšavi in Bonnu.
RICCIONE, 31. — Danes se tukaj prične 5. razstava predmetov, ki so jih, razstavljavci naredili v svojem prostem času kot hobby. Razstava bo odprta ves prihodnji teden. Prireditev je organizirala avtonomna letoviščarska ustanova.
Osumljen osmih umorov
TRAPANI, 31. — Karabinjerji iz Maršale so aretirali Giuseppa Marina, ki se je štiri leta skrival,
ter drugih zločinov. Bil je zadnji pripadnik neke mafijske tolpe na svobodi. Domnevajo, da je to tolpo vodil Mariano Licari, ki so ga aretirali že pred meseci.
Priprave za velesejem v Anconi
V Anconi se je te dni sestal glavni svet mednarodnega velesejma, da prouči nekatera vprašanja v zve. zi z letošnjim prikazom, na programu od 24. junija do 9. julija. Sestanka so se udeležili predsednik velesejma Castellucci, glavni tajnik Parisi in številni strokovnjaki. Med letošnjim velesejmom bodo v Anconi priredili vrsto kongresov in podobnih srečanj, med katerimi velja omeniti zlasti okroglo mizo posvečeno «industriji hlada in prehrani v afriških deželah«, zanimivo srečanje o distribuciji ulovljenih rib, itd. Na letošnjem sejmu v An-
LOS ANGELES, 31. — Trupli dveh starih sester so našli včeraj zvečer v njih hiši v okrožju Wil-shire. Na truplih so se poznali udarci. Policija je potrdila, da sta bili ženski, stari 79 in 85 let, divje pretepeni. Sestri sta bili učiteljici.
Redke so italijanske knjige, ki jih recenzira angleško literarni tednik »The Times Literary Sup-plement«. Apihovo knjigo: «Italia: fascismo e antifascismo nella Ve-nezia Giulia 1918-1943». so imeli za dovolj pomembno, da so seznanili z njeno vsebino ves širni anglo-seksonski svet. Pri tem so zanimiva določena angleška gledišča, ki skušajo biti, zaradi daljave nad zavzetostjo obeh strani, celo hladno objektivna kot npr. s primerjanjem dveh raznarodovalnih sistemov: fašističnega in nacističnega, ko izpadejo fašisti v primeri z uničevalnimi metodami nacistov skoro človeški.
«Elio Apih je napisal študijo.« tako poroča londonski «The T.L.S.« št. 3.393 z dne 9. marca 1967, »o nasilnih metodah fašizma v novopridobljenih pokrajinah Italije v Trstu, Istri in Reki po 1918. Tu so italijanski napadi proti drugim narodnostim, ki so prišle pod Italijo,. pomagali ustvarjati precedenčne primere za divjanje proti navadnim italijanskim protifašistom v notranjih pokrajinah. Kakor je avtor pokazal, je bilo D’Annunziovo zavzetje Reke v septembru 1919 zamišljeno kot prva faza revolucionarnega pohoda na Rim: čeprav je Mussolini prelisičil D’Annunzia, je pa precej reškega vetra tri leta kasneje ulovil v svoja jadra.
«Narodna situacija v Julijski krajini je bila zamotana. Dr. Apih dokazuje, da je celo v Trstu leta 1914 število slovanskih in nemških otrok prekašalo število italijanskih. Italijani so se naseljevali v mestih kot npr. v Trstu, medtem ko je bilo podeželje slovansko. Najmočnejši gospodarski krogi v Trstu, veliki lastniki ladij in drugi, so bili kozmopolitično nastrojeni. Toda prav ti ljudje so postali bojevni-


■ m

:

. ;


"V*iSr
J. Hf!
'i-ss
' - i -t.
ARENA VERONA
45* STAGiONE URICA: 15 LUGLIO - 15 AGOSTO 1967
LA FORZA DEL DESTINO CAVALLERIA rusticana
ANDREA CHENIER
.>....	■ i V
MEtt ESECUZUJRE DEL CORPO Dl »ALLO 0ELLOPEKA Dl KIEV
Prireditelji operne sezone v veronski Areni so že izdali tradicionalne razglednice s celotnim koledarjem predstav. Sezona bo trajala mesec dni, od 15. julija do 15. avgusta. Začela se bo z Verdijevo opero «Moč usode«, ki se bo do 10. avgusta ponovila še šestkrat. V nedeljo 16. Julija bo premiera Ma-
scagnijeve «Cavallerie rusticane«, drugi del sporeda pa bo izpolnil balet; ponovitev bo potem še sedem. »Andrš Chenier« bo prvič na sporedu 29. julija, nakar ga bodo ponovili še štirikrat. Tri večere pa bo nastopil operni balet iz Kijeva (4., 9. in 13. avgusta).

Kreditna pisma avto-klubov za usluge v Jugoslavij
i
Turistični informacijski center pri Turistični zvezi Slovenije nam je poslal naslednje informacije, ki jih za naše bralce objavljamo:
Če se inozemskemu motoriziranemu turistu v Jugoslaviji pripeti prometna nesreča, mora glede prijave nesreče ukrepati tako kot jugoslovanski državljan. Okvare, ki so nastale pri nesreči, so lahko take na rave, da jih je moč popraviti in usposobiti vozilo za vožnjo, ali pa so tako težke, da mora lastnik re patriirati vozilo. V obeh primerih ima pravico, da se posluži medna rodnega kreditnega pisma, ki vsebuje kupone za popravila okvar in kupone za repatriacijo vozila in potnikov, če si je kot član avto-kluba v svoji državi nabavil med narodno zaščitno knjižico.
Kreditna pisma sestoje iz kuponov po 50, 100 in 200 švicarskih frankov, izdajajo pa jih skoraj vsi avto-klubi, ki so včlanjeni v med narodno organizacijo AIT (Alliance Internationale de Tourisme) in FIA (Federation Internationale d Auto-mobile).
Jugoslavija je priznala poslova nje s kreditnimi pismi avto klubov članov AIT in FIA, zato od tujih
turistov ta pisma sprejemajo in sicer za nujna popravila okvar na motornem vozilu, za zdravstvene storitve in pomoč ponesrečencem ter za morebitne potrebne pravne storitve, ki jih uporabnik kreditnega pisma želi plačati s kuponi, neposredno avtomehanični delavnici, bolnici (ambulanti), oz. odvetniku. Sprejeta kreditna pisma obračunava izključno Auto moto savez Jugoslavije, Beograd, Ruzveltova br. 18, katerega naslov je tiskan na zadnji strani vsakega kupona. Obračunski tečaj je 100 švic. frankov = 28.586,45 S din
PRAVNA POMOČ
V Sloveniji so sledeči odvetniki sklenili pogodbo z Avto-moto zvezo Jugoslavije in se obvezali nuditi pravno pomoč članom inozemskih avto klubov v sporih, ki so v zvezi s prometnimi nesrečami. Odvetniki sprejemajo kupone kreditnih pisem v ,K)ravnavo honorarjev in stroškov.
Kooer: dr. Janko in Sergej VOVK.
Kranj:	dr. Peter BRADAŠKA,
Tavčarjeva 10.
Ljubljana: ur. Vladimir ŠUKLJE, Kajetan AHAČIČ, Peter BREZNIK,
Tavčarjeva 2, tel. 311-723.
Maribor: Jože DOLINŠEK, Maks ČAS, Partizanska 11-1, tel. 28-43.
REPATRIACIJA VOZILA
Če je inozemsko vozilo tako hu do poškodovano, da ga ni mogoče v kratkem času popraviti in se lastnik odloči za prevoz z železnico ali s kamionom v domovino, mora vozilo predati (skupaj s carinskimi listinami) jugoslovanski špediciji, ki bo izvršila prevoz vozila v inozemstvo. Če kreditno pismo vsebuje kupon za repatriacijo vozila, bo špedicija prevoz kreditirala od kraja utovora v Jugoslaviji do kraja iztovora v inozemstvu in si zadržala od uporabnika podpisani kupon. Izstavila bo račun v dvojniku za obračun z Avto moto zvezo Jugoslavije in mu priložila kupon za repatriacijo. Uporabnik naj podpiše tudi oba izvoda računa špedicije.
Če pa inozemski turist mora iz kakršnegakoli vzroka zapustiti Ju goslavijo brez motornega vozila, s katerim je dopotoval, mora pred odhodom predati vozilo pod nadzorstvo jugoslovanske carine. Pu-
ščanje vozila kje drugod kot pod nadzorstvom carine, ali odtujitev vozila, se smatra za prekršek ca rinskih predpisov.
REPATRIACIJA POTNIKOV
Če se morajo voznik in potniki onesposobljenega inozemskega vozila vrniti iz Jugoslavije domov z železnico (letalom) in če kreditno pismo uporabnika vsebuje ustrezni garancijski kupon, se lahko obrne za pomoč na turistični biro organizacij avto-moto zveze, ki bo pri potovalni agenciji nabavila zanj in za sopotnike vozovnice za potovanje v domovino. Prevoz z letalom mora biti izrecno naveden v garancijskem kuponu. Uporabnik kreditnega pisma podpiše kupon za repatriacijo potnikov in ga preda turističnemu biroju avto-moto zveze. Potovalna agencija mora z vozovnicami izdati fakturo v dvojniku (v dinarski vrednosti), uporabnik bo oba izvoda podpisal, turistični biro AMZ pa bo podpisani fakturi in kupon za repatriacijo poslal na obračun Auto-moto savezu Jugoslavije, Beograd, Ruzveltova br. 18, ki mu bo nakazal za vozovnice izplačani dinarski znesek.
ki italijanske Dalmacije, ko so bili odrezani od svojega avstrijskega zaledja in so iskali v drugih zemljah kompenzacijo. Postali so sprejemljivi za imperialistično propagando; kot marsikateri kratkoviden liberalec, so sprva sprejeli in podpirali Mussolinijevo gibanje. Dejstvo, da je večina socialistov Julijske krajine na kongresu v Livornu leta 1921 postala komunistična, je opogumilo treovske kroge v podpori fašistov Droti skrajnim markistom
«Ceravno se je precej ljudi preselilo po 1918 iz Italije v Julijsko krajino, pa dr. Apih prikazuje, da po podatkih ljudskega štetja leta 1921 pa še ni bilo prav velike italijanske večine kljub velikemu pritisku, ki so ga izvajali italijanski številni uradniki na slovenske in hrvaške kmete, ki so bili v precejšnji meri nepismeni. V takšnih razmerah bi bilo moč poitalijančiti Julijsko krajino zelo počasi in z nežnimi metodami ali pa s silo. Fašizem je v Julijski krajini kot v južnem Tirolu uganjal nacionalistično poitalijančevanje in zahteval poitalijančenje Slovanov in Nemcev. Tega so se lotili brezsrčno in dr. Apih opisuje, kakšne so bile te metode. Prav pa je, da se pri tem ugotavlja, da so se fašisti vrgli samo na poitalijančevanje, medtem ko pa so nacisti izbrali samo ozek krog elite, ki naj bi bila primerna za germanizacijo med Cehi in Poljaki; nacisti so odločili, da je treba večino slovanskih narodov popolnoma uničiti, šele potem, ko je Mussolini sprejel vzpostavitev Osi, je podlegel Hitlerjevemu pritisku in uporabljal antisemitsko politiko. Dr. Apih opisuje groteskne rezultate v Trstu z visokim odstotkom judovskih državljanov; mnogi izmed njih so bili poslovni ljudje, ki so sodili, da je fašizem njih zaščitnik.
Knjiga dr. Apiha je koristna Njene hibe so v prvi vrsti v tem, da malce preveč hvali habsburško vladavino. Seveda so bili to »stari dobri časi« (la belle čpoque) s stabilnim temeljem; toda kljub temu so avstrijske podložne narodnosti poznale krivičnost in celo grozovitost. Medtem ko nam pojansnjuje, da so bili Slovenci v precejšnji meri klerikalni in da š6 jih vodili duhovniki, p’a'' dr. Apih prehitro zdrsne do enačbe: Socialisti = Slovani v Julijski krajini. Samo majhna manjšina Slovencev je bila socialistična ali komunistična, in je preveč poenostavljena teza, da se je italijansko-slovanski boj istovetil z bojem med kapitalom in delovno silo.«
ar
V turinskem Novem gledališču je doseglo lep uspeh delo «Jeanne d’Arc na grmadi» Honnegerja in Paula Claudela. Na sliki Valentina Fortunato v naslovni vlogi
lllllliiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiillil
Kolonije za otroke uslužbencev «Italia»
GENOVA, 31. — Tudi letos bo 280 otrok od 6 do 12 let, sinov in hčera osebja pri plovni družbi »Italia«, uživalo mesec dni počitnic bodisi v pomorskih bodisi v gorskih kolonijah. Otroci bodo v kolonijah vsestransko preskrbljeni, vse stroške pa bo prevzela plovna družba, ki bo dala otrokom tudi nekaj o-preme. Otroci uslužbencev »Italic« na področju Trsta in Neaplja (50 in 110) bodo imeli na razpolago kolonije, ki jih bodo izbrali «Llovd Triestino«, «Adriatica» in «Tirre-nia«; 120 otrok uslužbencev v Genovi in okolici bo odšlo v gorsko kolonijo Rovegno, v višini okrog 1000 metrov sredi doline Trebbia. Tisti, ki se za stvar zanimajo, bodo lahko dobili informacije na uradih za stike z osebjem tako na sedežu v Genovi kot v Trstu ali v Neaplju. Prošnje bodo morali oddati' do 30. aprila.
CAGLIARI, 31. — Tudi danes se je nadaljevalo iskanje motornega čolna, ki je predvčerajšnjim izg^1 v zalivu pri Cagliariju. V čolnu sta bila 69-letni upokojeni polkovnik Vittorio Pace ter njegov prijatelj Giorgio Katte. Iskanje je bilo doslej zaman.
ramienlh
FILIALA V TRSTU
Ul. Čampo Marzio 12 lel 31985
fiat
kjer je rabljeni avlomobil dober nakup
zadovoljuje in daje zaupanje zagotovi prihranek
v široki izbiri modelov tudi avtomobili s posebnim jamstvom
največje olajšave pri izplačevanju
razstava je stalno odprta
IZ FRANCIJE PO VOLITVAH
Kaj pravzaprav namerava Giscard dEstaing
Ključi pete republike niso v žepu de Gaulha, temveč voditelja neodvisnih republikancev - Giscard je bolj v eporu z vladnim predsednikom kot s samim de Gaullom
PARIZ, marca. — Pred volitvami je Giscard d’Estaing degolov-cem povzročil precej skrbi. A še več jih povzroča zdaj, po volitvah. V družini degolovcev je namreč obstajalo mnenje, da »nemirni sin* ne more brez njih, v resnici pa se je izkazalo, da oni ne morejo brez njega. Zakaj, tako imenovani «čisti» degolovci so izgubli 47 poslanskih mest, vtem ko so jih ^neodvisni* pridobili devet. Potemtakem bi Giscard d’Estaing — ko bi hotel in ko bi to bilo v njegovem interesu — lahko celo ogrozil sam obstoj pete republike.
De Gaulle je, kot se zdi, trdno veroval da se »ključi* pete republike nahajajo samo v njegovem žepu. Samo da morda ni bil povsem gotov, ali v desnem ali levem. Volilni rezultati pa so pokazali, da se ključi nahajajo tudi v žepu neodvisnih republikancev. Kaj bi to utegnilo pomeniti za peto republiko, se bo še videlo. Da Pa de Gaulle in Giscard ne mislita enako — je povsem očitno.
Konec januarja, na začetku vo-Hne kampanje, je Giscard d'E-staing popolnoma zameglil svoje namene: «Z de Gaullom? Da, toda...! V opozicijo? Ne, toda...!* In prav v zvezi s to zagonetno predvolilno igro z navedenima kratkima ter čudnima vprašanjema nedoločenega smisla so se mnogi vpraševali, kaj bo Giscard d’Estaing storil po volitvah.
Voditelj neodvisnih republikancev je samo deloma razjasnil svoje Politično stališče — ostal je pri «Da, toda...!* in «Ne!» brez »toda* Z drugimi besedami povedano, odpadlo je špekuliranje z opozicijo, ostalo pa je pogajanje z de Gaullom. Okrog politike? Ministrskih mest? Ali morda okrog enega in drugega?
Ko pa se bodo pred skupščino znašli prvi vladni načrti novih akcij, posebno glede notranjih vprašanj, bo Giscard le moral pokazati, kaj sprejema in kaj ne, oziroma ali oni preostali »toda* pomeni «nekoliko drugačno politično urientacijo* ali samo »ministrski stolček*.
Zaenkrat ostane dejstvo, da se Giscard d Estaing tudi po volitvah ni pustil pritegniti v enotno Parlamentarno skupino pete republike, ohranivši status neodvisnega člana družine. To vsekakor de Gaullu ni najbolj prijetno pa spričo tega pogosto ponavlja: »Enotnost! Enotnost! To je, kar vam imam poveda’’!* Vendar, po vsem sodeč, bo de Gaulle še dolgo mo-ral to ponavljati.
V teku predvolilne kampanje je Giscard d'Estaing nekajkrat izja-v'i: »Mi (neodvisni republikanci) ne zahtevamo ne zdrušitve ne spremembe de Gaullove politike, mar-Vpč samo nekoliko drugačno u-S|neritev!» To je nekoliko podob-n<) tistemu, zaradi česar so se degolovci na volitvah odrezali tabo, kot pač so se. In tudi ni nobena tajnost, da se «neodvisni« zavzemalo za tisto vrsto »degoliz-ki so ji volivci začeli obračati hrbet. Zaradi tega Giscard P” volitvah — kljub temu, da so s’ n egovi »neodvisni* osvojili več mandatov — ne ponavlja tega, kar govoril pred njimi. Ne ponavlja, ,-r ve, da ta uspeh ne predstav-1|f> rezultat njegovega političnega P’oerama, oziroma — kot se sam 'zraža — »nekoliko drugačne usme-
•"•Mlln
ritve*, marveč spleta okoliščin, za katere sam nima kdo ve kakšnih zaslug.
Lahko bi se, torej na osnovi tega potegnil zaključek, da politika vsekakor ni ono najvažnejše, zaradi česar bi bil voditelj »neodvisnih* — v odnosu do de Gaulla — zadržal svoj famozni «toda». V resnici bi tak zaključek bil prenagljen. Zakaj Giscard sicer res ne zanika, da bi degolizem ne izgubljal bitke na področju notranjih vprašanj, vendar zatrjuje, da poraz ni posledica slabe politike, temveč napačne taktike.
Ciscard pa tudi s svojim družinskim statusom ni zadovoljen. Da v družini že davno ni več ljubezni, ne tajita niti družina niti Giscard. Ni pa povsem jasno, s kom je Giscard sprt. Bi utegnil to
biti de Gaulle sam? Ali morda premier Pompidou, oziroma kdo tretji?
Če so razlog prepira, oziroma spora, ministrski stolčki, potem bi bil logičen zaključek, da se Giscard spoprijema s tistim, ki sestavlja vlado ter imenuje ministre. Torej z de Gaullom. Vendar pa, kolikor utegne biti res, da de Gaulle sam sestavlja vladno ekipo, leta dejanko nikakor ne more biti prost slehernega obzira in tudi se ne more pri tem ravnati edinole po svojih simpatijah. In glede na to, da se poglavar države vselej o vsem najprej in tudi najtemeljiteje posvetuje z vladnim predsednikom, se mnogi nagibajo k misli, da je Giscard d’Estaing bolj v sporu v prvim ministrom kot z de Gaullom.
Nocoj v Kulturnem domu koncert pevskega zbora Glasbene matice iz Ljubljane
Del zbora GM, ki je nastopil junija lani na mednarodnem movanju v Ščečinu na Poljskem
tek-
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
v
Avgust Černigoj v Kulturnem domu
Reči moramo, da je bil, ako že ne umetnostni zgodovinarji, vsaj čas pravičnejši do Černigojeve ustvarjalne dejavnosti, kajti priznati moramo Černigoju, da je z veliko ljubeznijo do kulturnega delovanja ustvarjal med nami v težkih okoliščinah predvojne dobe. Tako danes mojster slavi z razstavo v razkošnosti Kulturnega doma zelo dostojno štiridesetletnico svojega prvega avantgardnega nastopa v Trstu, ko je skupno s svojimi učenci skušal uveljavljati s konstruktivizmom nove izrazne oblike v sodobni u-metnosti. Vendar pa samo tisti, kdor je tedaj, leta 1927., videl njegove montažne slike in anti-reliefe na prvi sindikalni razstavi v Trstu, lahko pravilneje ocenjuje njegovo dosedanje delo in razume pomen Černigojeve jubilar-ne razstave iz kulturno zgodovinskega vidika.
Kot je bil De Chiricov brat Sa-vinio edini nadrealist v Italiji v dobi pojava te struje, je Černigoj edini konstruktivist v slovenski umetnosti, zaradi dejstva pa
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiinMuiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||l||il|||l|||1JX|U||||||||^|||l|l,|||||l|||l|||||||||||||||||||||i|||||iinirl|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(n

SREDI
JUGOSLOVANSKE
PRESTOLNICE
Park mednarodnega prijateljstva
BEOGRAD, jugoslovanska prestolnica, že dolgo dobo predstavlja važno središče ustvarjanja in nadaljnje graditve politike mirnega sožitja, sodelovanja in zbliževanja med narodi. Med številnimi zunanjimi dokazi tega je nedvomno tudi park mednarodnega prijateljstva, ki je v resnici edinstven spomenik te vrste na svetu.
Beograd je na ta svoj park nadvse ponosen, saj je poleg drugega tesno povezan tudi s številnimi važnimi mednarodnimi srečanji, naj si bo med predsednikom Titom in najvišjimi predstavniki mnogih dežel, kakor tudi v zvezi s konferenco državnih poglavarjev in predstavnikov vlad neuvrščenih dežel. O teh srečanjih so v Beogradu ostali razni dokumenti, sporočila ter izjave, nadalje fotografska dokumentacija pa časopisni članki. Predvsem pa ostane že omenjeni izjemni spomenik, ki ni ne iz brona ne iz belega marmorja in se spričo tega tudi ni rodil pod dletom kiparja.
Je pač spomenik, ki ga je rodila zemlja, ki nekako nastaja in se razvija od sebe in je čedalje lepši. Od pomladi do pomladi krepkejša postajajo v Parku prijateljstva od številnih državnih poglavarjev in predstavnikov vlad zasajena drevesa. Zasadili so jih ob priložnosti svojih obiskov v jugoslovanski prestolnici.
Park se razteza med staro trdnjavo Kalemegdanom in Novim Beogradom, na obali Donave. Predstavlja se nam v podobi mladega gozda, presekanega od poti. ki so jo imenovali «Drevored miru* Vsako drevo je nekakšno znamenje, simbol in voščilo obenem. Vsako drevo predstavlja določen napor, storjen na poti, ki vodi do miru in medsebojnega razumevanja.
Zato je to spomenik, in sicer spomenik, sestavljen od mladih hrastov, platan in lip. Eno od teh dreves, mlado platano, je 7. septembra leta 1961 usadil predsednik Tito. Obenem se je tudi vpisal na prvo stran spominske knjige, kjer je takoj opaziti njegov značilni podpis. Na ostalih straneh pa si sledijo podpisi šte-
vilnih najbolj znanih državnikov in politikov sveta, kakor so tudi tu zabeležene njihove besede, o-ziroma misli, ki so jih ob tej priložnosti imeli. Indijski premier Nehru je npr. zapisal: »Veseli me, da prijateljstvo med ljudmi simbolizirajo drevesa...* Predsednik Malija, Modibo Keita: »Ta simbolična platana najlepše izraža vero neuvrščenih dežel, ki so se zbrale v Beogradu. Je to vera v novo zarjo miru in v osvoboditev vseh kolonialnih narodov.* Libanonski premier Saheb Salem: «Naj bo to znamenje napredka in prijateljstva.* Šejk Ibrahim Soveil, zunanji minister Saudske Arabije: »Usadil sem to drevo in to je največji simbolj življenja.* Takratni predsednik Gane, Nkrumah, pa je zapisal: »Vsadil sem to drevo ob priložnosti beograjske konference in upam, da se bo razvijalo obenem z mirom.* Ciprski predsednik Ma-karios: «Drevo, ki sem ga vsadil v »Drevoredu miru*, je simbol našega prijateljstva in naših skupnih naporov za ohranitev miru.* Predsednik Tanzanije, Juiius Nyerere:	»Upam, oziro-
ma sem gotov, da bo drevo, ki sem ga vsadil, spodbudno raslo kot simbol miru na svetu in večnega prijateljstva med narodi Jugoslavije in mojim narodom.*
V knjigi pa so podpisi tudi mnogih drugih ljudi. Skupina a-tnški.i študentov je zapisala: »V imenu vseh alriških študentov v Beogradu se želimo zahvaliti jugoslovanskemu ljudstvu za ta prekrasni Park mednarodnega prijateljstva, ki naj bo dokaz dobre volje in prijateljstva med vsemi narodi. Neki sovjetski kozmonavt je zapisal, da je park simbolj bratstva in enotnosti vseh narodov sveta. Generalni tajnik OZN, U Tant:	Resnično sem
navdušen, da lahko v imenu OZN vsadim drevesce v tem zgodovinskem kraju, da bi s tem simbolično prikazal tesno sodelovanje med Jugoslavijo in svetovno organizacijo ter potrdil zaupanje in navezanost, ki ju Jugoslavija kaže do OZN. Naj bi to drevesce večno živelo in se razvijalo.
Potem so tu še podpisi tunizij-l skega predsednika Burghibe, e-
giptovskega predsednika Naserja, kubanskega predstavnika Dortico-sa, bivše cejlonske ministrske predsednice Sirimavo Banadara-najke, sudanskega generala Ab-bouda, Urha Kekkonena, bivšega mehiškega predsednika Lopeza Mateosa in mnogih drugih državnikov Evrope, Azije, Afrike in Latinske Amerike. Med številnimi drevesci rase tudi bor, ki ga je poleti leta 1962 po zračni poti poslal sodnik vrhovnega sodišča ZDA, Douglas.
Mnogo je že imen in drevesc v tem parku prijateljstva! A Beograjčani in nasploh Jugoslovani, kot tudi vsi ostali ljudje, pa si žele, da bi teh drevesc bilo čedalje več, da bi se ta park vse bolj razbohotil in zazelenel v imenu trajnega prijateljstva in dobre, volje med vsemi narodi-Pri-, memejšega kraja bi nihče ne mogel izbrati: ob reki veletoka, ki povezuje tri dežele od Zahoda proti Vzhodu, v samem srcu dežele, ki je kot most in ki podaja roko vsem onim, ki resnično ljubijo in varujejo mir.
Milijardni
obračun
petrolejskih
družb
||||||•llltllllllllmllllllMmllnllllllllllllllllllllllMlllmlllll•llllllllllllllllllltlllllll||||||||||||||||||llM■llllll||||||||f|||||llll|||||||||||||,||||||l|„ll,||||||||||||,Hlinili
PROIZVODNJA IN PORABA SLADKORJA V JUGOSLAVIJI
HOI
108 000 ton.
214 000 to«
227000 to«
313MIU.
330000 to*
337mu
Jugoslavija je vsa je bil rekorden pridelek žita in ko-leta po vojni mo- ruze. žita so lani pridelali v Ju-rala uvažati pre- goslaviji okoli 6 milijonov 400.000
sladkorji eke°rČdoe l?n' k°rUZe °k°H 8 milijonov ton’ mača proizvodnja sladkorne Pese f “0 vagonov, ni krila vseh po-	vtovarnah sladkorja
treb, ki so od leta pndoblh 520 000 ton sladkorja, do leta naraščala. Rekli smo, da so v Jugoslaviji Čeprav Jugoslavija zgradili več novih tovarn sladkor-v povprečju še ni ja. Lanska letina sladkorne pese dosegla, glede po- pa je bila tolikšna, da se je pre-rabe sladkorja, vi- delovalna kampanja zavlekla celo soko razvitih se- v februar. Zaradi primerjave bo-vernoevropskih in mo navedli nekaj podatkov, ki go-zahodnoevropskih vore 0 napredovanju te kulture v držav, se je pora- zadnjih letih. Leta 1963 so pride-ba sladkorja v pri- !ali 267.000, leta 1964 283.000, leta merjavi s predvoj- 1965 pa 262.283 vagonov sladkorne pese. Povprečni hektarski pridelek je bil v istih letih naslednji: leta 1963 je znašal 277 stotov, naslednje leto 320, leta 1965 pa 329 stotov na hektar. Lanskoletni rekordni pridelek pa je zabeležil tudi rekordni hektarski donos in sicer 380 stotov na hektar.
no dobo povečala za štirikrat. Pred vojno je prišlo v Jugoslaviji na prebivalca le 6 kg sladkorja na leto. sedaj ga pride 24.
Po vojni so v raznih krajih Jugoslavije zgradili
Kakor vidimo na črtežu, je zad-več tovarn, ki pre- nje leto pred drugo svetovno vojno delujejo sladkorno znašal pridelek sladkorja v Jugo Con nnn t 'H‘so v slHdkor' slaviji 103.000 ton, lani pa 520.000 ’ d/iUUUU LOK anskoletni pride- ton. Ker je Jugoslavija že imela iek sladkorne pese nekaj zalog sladkorja, ga letos ne Proizvodnja sladkorja v zadnjih letih je bil rekorden, kot bo uvažala.
NEW YORK, 31. - Velika petrolejska družba Standard Oil Co. je leta 1966 dosegla svoj vrhunski promet v vrednosti 13,6 milijarde dolarjev, kar je za 6,6 odst. več kot leto prej. Preteklo leto je bilo za družbo pozitivno, kakor je rekel njen predsednik Haider, ki je povedal, da je družba imela lani za obilno milijardo dolarjev dobička. Največji promet je imela družba v ZDA, medtem ko so se v Evropi občutno zvišali trgovski in operativni stroški.
Družba je načrpala na svojih naftnih poljih za 9.8 odst. več surovin in tako dosegla 228 milijonov ton nafte. Zmogljivost njenih čistilnic pa se je povečala za 4,7 odst. in znaša sedaj 208 milijonov ton. Na svetovnem tržišču je družba razpečala okoli 220 milijonov ton petrolejskih proizvodov.
V preteklem letu je družba imela tudi veliko investicij. Za nove naprave in za razne izboljšave je družba vložila 1 milijardo 205 milijonov dolarjev. Družba je bila zelo aktivna na področju kemične dejavnosti, kjer se je proizvodnja povečala skoraj za eno četrtino v primerjavi z letom 1965, Družba bo v bodoče še bolj razširila svojo dejavnost izven svoje dosedanje tipične dejavnosti. Svojo dejavnost družba širi v smislu svojih predvidevanj, da se bo poraba goriv po svetu v prihodnjih 10 letih večala za 6 odst. na leto.
AMERIŠKI VESOLJSKI NAČRTI
Satelit «Surveyor» bo skopal luknjo v Lunino površino
Ena sonda je opravila nalogo, druga ne - Preplašeni Američani
CAPE KENNEDY, 31. — Ameriška ustanova, ki se ukvarja z astronavtiko NASA je sporočila, da bo 17. aprila poslala proti Luni umetni satelit vrste «Sur-veyor», ki bo pristal na Luni in ki bo opremljen s posebnimi napravami za ugotavljanje trdnosti Lunine površine, seveda v sklopu programa za pristanek astronavtov na Luni v okviru načrta «A-polon*.
Umetni satelit «Surveyor 3» bo moral pristati blago na Luni in sicer na področj‘u «Oceana neviht* tri dni po izstrelitvi z oporišča. Satelit bo opremljen s posebno televizijsko napravo, ki se bo mogla zavrteti za vseh 360 stopinj, tako da bo mogla fotografirati vso svojo okolico. Poleg tega bo na satelitu posebna naprava, katere namen je skopati v tla kakih 40 cm globoko luknjo. To «kopanje* bo spremljala fotografska leča televizijske naprave, ki bo sproti beležila prodiranje v Lunino površino. Če bo poskus uspel, bodo ameriški znanstveniki imeli na razpolago nove elemente za presojo sestave Lunine površine, to se pravi, da bodo s tem dobili nove podatke o tem, kolikšno težo more prenesti Lunina površina, kar je logično v zvezi z bodočim pristankom vesoljske ladje »Apolon* na Luni.
Doslej so Američani napravili dva poskusa z umetnimi sateliti vrste «Surveyor». Prvi tovrstni umetni satelit je pristal na istem področju Lune, torej na «Oceanu neviht* 2. junija lanskega leta in posredoval na Zemljo 11.000 podrobnih fotografij Lunine površine. Ko so nekoliko pozneje ameriški strokovnjaki poslali proti Luni svoj drugi tovrstni satelit, naprave niso delovale in so zato satelit razstrelili že med poletom.
Prihodnji torek pa bo NASA izstrelila z oporišča Kenndy umeten satelit, ki bo v nekem smislu predstavljal nov rekord za ameriško astronavtiko. Gre za umetni satelit «ATS 2» (Application Tech-nology Satelite), ki ima cilindrično obliko s premerom enega metra in pol, dolg pa je 1 meter 80. Ta satelit bo opremljen z dvema velikanskima antenama, ki bosta dolgi vsaka po 40 metrov in bosta stali na obeh skrajnih delih satelita, tako da bo satelit z antenama vred v celoti dolg 81,80 m. To bo vsekakor nov ameriški rekord, kar zadeva dolžino umetnega nebesnega telesa, ker so bili trije umetni sateliti vrste »Pegaz*, ki so jih Američani izstre-
lili na krožno pot okoli Zemlje pred dvema letoma, dolgi »le* 29 m.
Ameriški umetni satelit «ATS-2» bo krožil okoli Zemlje na višini 11.000 km in bo »gledal* proti Zemlji. Satelit bo opremljen z dvema televizijskima napravama, ki bosta mogli neposredno povezovati ameriške televizijske mreže. Satelit bo tudi služil za proučevanje vremena in za telekomunikacije.
Iz Washingtona nadalje poročajo, da je NASA včeraj izstrelila v vesolje dve sondi, ki naj bi ponesli v velike višine paro barvastega barija. Sondi so izstrelili z otoka Wallpos v Virginiji. Naprave na prvi sondi so odlično delovale, tako da je sonda na raznih višinah — med 80 in 320 km — ustvarila v zraku velikanske plave, bele, rdeče in zelene oblake, ki so omogočili znanstvenikom NASA, da so merili brzino zračnih tokov in razne električne pojave v velikih višinah. Ti barvasti oblaki so se nato premok-nili nad vzhodne obale ZDA in sicer na obsegu kakih 400 km.
Mnogi ljudje, ki so opazili, kako nebo spreminja barvo, so zaskrbljeno telefonirali oblastem, ki so jih pomirile. Nekateri so celo menili, da gre za invazijo «letečih krožnikov*. Šele radijske postaje so jim zadevo pojasnile in jih pomirile.
Druga sonda, ki so jo izstrelili z istim namenom, pa ni dosegla zaželene višine in je padla nekam v Atlantik z vso zalogo barija. Strokovnjaki ne vero, kaj je bilo temu krivo.
da je zrasel in vedno deloval v Trstu, tudi edini konstruktivist v italijanskem slikarstvu. Černigoj sicer uvršča sedanja dela v novo abstraktnost, predstavljajo pa ta dela v globljih osnovah zopetno povzemanje nesamovoljno o-puščenih mladostnih stremljenj konstruktivističnega ustvarjanja, ko je v svojih delih uporabljal najrazliznejša in pogostokrat v tradicionalnem slikarstvu izključujoča se gradiva.
V prikazanih delih tokrat res ni toliko stekla in kovin. Za njih povezavo tudi ne uporablja več mavca. Uporablja pa zato sodobnejše, takrat neznane snovi, kot so plastika in sintetična lepila. Edino v delih, kjer le-ta prevladujejo, moremo videti neke vplive pop in op arta, kakor tudi v vnašanju nekaterih predmetov intimnejše rabe.
Najpristneje pa se obnavlja Černigoj gotovo v ogromnem likalniku podobni konstrukcij, sestavljeni iz likalne deske in vznožja železne postelje. Neizpodbitno je dejstvo, da je čas potrdil pravilnost bodočega razvoja umetnosti v neoblikovnost kot ga je pri nas Černigoj prvi nakazoval pred štiridesetimi leti. Pozna pa se sedanjemu ustvarjanju dolgoletna izkušenost in povečana prefinjenost. Vendar pa poslednja ne uspe vedno obogatiti njih umetniške vsebine. Čeprav so tako iz delov stilnega pohištva sestavljene in poslikane montažne slike za oko morda sprejemljivejše po prijetnosti oblik, je treba iskati najboljša dela te razstave predvsem v preprostejših «jetiših». V teh je Černigoj na surovih deskah izoblikoval iz neobarvanih lesenih predmetov domače uporabe res tajinstvene like.
Danes, ko se proti vdoru ameriškega pop in op arta v Parizu vrši nov pregled in vrednotenje futurizma in nadrealizma, je prav, da Černigoj, kot prvoborec konstruktivizma, obnavlja njegovo bistvo z bogatim izkustvom svoje umetniške tvornosti in nam tako ohranja spomin na vsa tista njegova konstruktivistična dela, ki jih je zaradi nerazumevanja javnosti, nepovratno ugrabil čas.	MILKO BAMBIČ
Kvarne posledice sodobnega življenja
Kanadski psihiater prof. Heini Lehmann, docent na univerzi Me-Gill v Montrealu, je prišel do sklepa, da more zelo napeti življenjski ritem, ki je značilen za zahodni svet, imeti hujše posledice na zdravstveno stanje ljudi, da more privesti celo do resnih fizičnih in umskih obolenj. Prof. Heinz Lehmann, ki je prispel v New York, da bi sodeloval na strokovnem posvetovanju o emotivnih silnicah kot vzrokih raznih bolezni, je izjavil, da se mora sodobni člo vek naučiti, kako je treba držati na uzdi svoja občutja, svoje emo cije, če noče, da ga psihomatična pobitost ne uniči, če noče, da ga živčnost zdravstveno ne ubije.
Kanadski psihiater je poudaril da preživlja sodobna generacija iz reden »pritisk*, ki je mnogo večji kot so ga prenašali naši prednik in da je človek dvajsetega sto letja primoran prilagoditi svoj živč ni sistem tolikšnim vtisom in vsak danjim živčnim napetostim, ki s< v precejšnji meri nad njegove zmogljivostjo, ker človek »po svo jem prvotnem bistvu ni bil ustvar jen za to*.
Kanadski strokovnjak je dodal da sta stalna živčna napetost ir «emotivno bombardiranje*, ki stt proizvod industrijske in tehnolo ške civilizacije zahodnega sveta na seznamu tradicionalnih sovražnikov človeštva, zamenjala lakot* in razne kužne bolezni. Potem 1« je podčrtal, da pretežna večiib zdravnikov priznava obstoj bole z ni, ki jih označujejo kot psihoma tične bolezni, je psihiater izjavi’ da je na osnovi raziskav, kateri! namen je bil ugotoviti zvezo mec fizičnimi in psihičnimi motnjami mogel odkriti, da emotivno, dl živčno razpoloženje ne povzroči le ulkusov in kronične nevragU pač pa da more poslabšati tild fizično stanje človeka, ki ga nw čijo razne infektivne bolezni, toi'e bolezni, katerih vzrok so drobno Živke.
Kanadski psihiater je nadalje P° udaril, da le malo ljudi ve, (k more nenormalno živčno sta ni* močno vplivati tudi na tisti de možganov, ki nadzira sistem zi proizvodnjo in pravilno doziranj« hormonov. Preobilno ali prešibr izločanje hormonov v krožni s stem, pravi prof. Lehmann, mr motiti številne organske funkci. s tem pa pripomoči k razvoju r< nih bolezni. Daljše nenormal živčno razpoloženje lahko prive tudi do povišanega krvnega pi tiska, kar posredno privede tu do srčnih napadov ali vsaj i ostrejše naduhe, angine peetor pa tudi do artritisa in do seksut nih motenj.
Prof. Avgust Černigoj pred svojimi deli
0*062 '/////SA
'mmk '///a
iiiiiiiimiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitHimiiiiimiiiiiiimiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Gotov trgovinski uspeh za vsa večja podjetja. Navdušil vas bo uspeh nekega prijatelja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Imeli boste nenavadno in zanimivo zamisel, ki jo morate predložiti najustreznejši osebi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Od lično razumevanje s sodelavci. U sklajeni in mirno razvijajoči se odnosi v družini.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Glejte, da boste napravili kar najbolj ugoden vtis na svojega predstojnika.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Po dolgih pogajanjih in stikih vam bo le uspelo zaključti posel, ki vam je zelo pri srcu. Ne ozirajte se nazaj
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Književniki, likovni umetniki in znanstveniki se bodo danes spoprijeli z dokaj zahtevnimi nalogami.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Skušajte obnoviti vse poslovne zveze, ki ste jih zadnji cas pretrgali.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dosegli boste dokajšen osebni uspeh, ki vas bo spodbudil k nadaljnjemu delu. Ne posnemajta nekega sicer j dobrega prijatelja.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) ! Opravili boste neko poverjeno vam nalogo v splošno zadovoljstvo. Ne zapravite starega prijateljstva I KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Povečali boste svoj ugled, ne da bi se za to kdove kako potegovali. Ne mislite vedno samo nase.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izredno ugodne okoliščine na tržišču vam bodo .omogočile sklenitev več dobrih poslov. Bodite previdni RIBI (od 20.2. do 20.3.) Najuspešneje se bodo danes uveljavili tisti, kateri mislijo naglo in ukrepajo od ločno. Ne zamenjujte svojih želja z resničnostjo.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih 11.50 Orkestri - 12.00 Kulturni odmevi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče
-	14.45 Vanardenovi in Bernsteinovi motivi - 15.00 Glasbena oddaja za mladino 16.00 Volan - 16.20 Pregled ital. dramatike - 17.05 Folklorne pesmi 17.20 Dialog -
17.30	Lepo pisanje - 17.50 Razku-štrane pesmi - 13.15 Umetnost in prireditve 18.30 Retrospektiva jazza - 19.00 Stanka Kovačič in Tony Del Monaco - 19.10 »Moderna družba sili človeka k osamelosti* - 19.25 Zabavni ansambli -
20.00	Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji 20.45 Oktet »Planika* - 21.00 Za smeh in dobro voljo - 21.30 Vabilo na ples -
22.30	Za konec tedna.
Trst
12.05 Tržaški motivi - 12.25 Tretja stran.
Koper
6.30,	7.30, 12.30	13.30, 14.30,
15.30,	19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.00 Ritmi za mladino - 10.45 Pesmi - 11.00 Melodije iz filmov - 11.39 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Za prijetno razpoloženje • 14.00 Popevke - 14.20 Plošče Jugoton 15.00 Lahka glasba
-	15.45 Pevci lahke glasbe - 16.20 Izbrali ste 17.00 Odlomki iz oper
17.40 Jazz - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Ray Charles
22.15	in 22.35 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -
SOBOTA, 1. APRILA
9.05 Ital. plošče - 10.05 Operete in glasbene komedije - 10.30 Šola
-	11.00 Triptih - 11.30 Pogovorimo se o glasbi - 13.33 Sobotne radijske kronike - 14.30 Pisan glasbeni spored - 15.45 Plošče 16.00 Program za mladino - 17.25 Skladatelj F. Cilea 18.05 Velika odkritja v biologiji - 18.15 Lahka glasba - 19.30 Luna park - 20.20 Glasbeno-govorni spored - 21.10 Veliki orkestri - 22.20 Skladbe ital. skladatelje/.
II.	program
7.30,	8.30; 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.15 Pet celin - 11.35 Poljudna znanost - 11.42 Pesmi desetletja - 12.20 Lahka glasba -
13.00	Program na hollywoodski način - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Basist N. Rossi Lemeni - 16.00 Rapsodija -16.38 Ital. pesmi - 17.05 Poljudna znanost - 17.30 Plošče za najmlajše - 18.50 Glasbeni spored - 20.00 Jazzovski koncert - 20.45 Srečanje Rim-London - 21.40 Plesna glasba.
III.	program
18.30	Lahka glasba - 18.45 Gledališče in kino - 19.15 Koncert -
20.15	Simf. koncert - 22.30 R. M. Du Gard: »Oporoka*.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	— Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Sebični velikan - 9.25 Ansambel M. Sepeta - 9.40 Skladbe za mladino
-	10,15 Odlomki iz opere «Nikola Šubič Zrinjski* - 10.40 Novost na knjižni polici - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Za vsakogar nekaj -
12.00	Na današnji	dan	-	12.10
Pravkar prispelo -	12.30	Kmetij
ski nasveti - 12.40 Adamič: Tatarska suita - 13.30 Priporočajo vam
-	14.05 Koncert po željah - 15.20
Zabavni intermezzo - 15.30 Dolar: Miserere mei Deus in Plaveč: O, quam pulehra - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino - 17.35 Ritmi	Latinske Amerike	-	17.45
Beat glasba 18.00 Aktualnosti -
13.15	Ples od baroka do danes -18.50	S knjižnega	trga	-	19.00
Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Plesni orkester - 20.30 A. Marodič: Ko njiček kapitana Barča - 21.15 Vedri zvoki 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 Zaplešite z nami.
Ital. televizija
Od	8.30 do 12.00	Šola	-	17.01-1
Giocagjb - 17.30 Dnevnik in izžrP' banje loterije - 17.45 Spored >-a mladino - 18.45 Teden dni v par lamentu - 19.55 športne vesti i" ital. kronike - 20.30 Dnevnik
21.00	Glasbeni spored: »V soboto zvečer* - 22.15 Dolgo pričakovanje Portugalske - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.00	Tečaj francoščine - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Baritonist Giulio Fio-ravanti - 22.00 Tekma med Sim-menthal in Real Madrid za evrop sko prvenstvo v košarki.
Jug. televizija
9.40 in 14.50 TV v šob - 16.10 Poročila - 16.15 Nogomet Zagreb-Reka - 18.00 Obzornik - 18.15 Vsako soboto - 18.30 Zaplešite z nami . 19.00 Srečanje z Eldo Vier - 19.15 Človek in kultura - 20.00 Dnevnik
-	20.30 Glasbena oddaja -21.20 Ben Casey — film - 22.10 Pinalnu košarkarska tekma v Madridu -23.10 Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.8, najnižja 7.7, ob 19. uri 9.8, vlaga 58 odst., zračni tlak 1010^6 stalen, veter 15 km severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje skoro mimo, temperatura morja 10.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 1. aprila
Bogomila
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 18.32. Dolžina dneva 12.46. Luna vzide ob 1,42 in zatone ob 9.39.
Jutri, NEDELJA, 2. aprila
Franc
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
TRŽAČANI SO SVOJO DOLŽNOST OPRAVILI SKORAJ V POLNI MERI
Industrijsko pristanišče se mora Davčne prijave je do včeraj oddalo vključiti V Pristaniško ustanovo skoraj 45 tisoč davčnih zavezancev
Župan je v odgovoru svetovalcu Cuffaru (KPI) dejal, da je treba misliti tudi na vključitev Tržiča - V občinskih izpostavah v okolici morajo biti nameščeni ljudje, ki so obiskovali slovensko šolo
Glavna tema sinočnje seje tržaškega občinskega sveta so bili odgovori odbornikov na vprašanja svetovalcev. Skoraj ves ostali del seje pa je bil posvečen potrditvi številnih sklepov, ki jih je prejšnji odbor sprejel v imenu sveta.
Najprej je župan inž. Spaccini odgovoril republikancu Fragiacomu, ti ga je vprašal, kako bo sedaj s tovarno mostov in žerjavov, ki je bila doslej v sklopu CRDA. župan ie dejal, da se bo ta tovarna združila z drugim sorodnim podjetjem v Genovi v okviru ustanove Fin-meccanica in da so ji zajamčeni boljši proizvodni pogoji. Obstajajo možnosti, je dejal župan, da bo to aodjetje že v letošnjem letu povedalo število zaposlenih na 250 uslužbencev.
Nato je odbornik za prehrano in mestno policijo Romano odgovoril
Spremenjena frekvenca UKV oddajnika Trst IV
Tržaški sedež RAI - Italijanske 'adiotelevizije sporoča, da bo re-ejni ultrakratkovalovni oddajnik Trst IV, ki prenaša krajevne slovenske sporede srednjevalovnega Ktdajnika Trst A, iz tehničnih razorov oddajal od 5. aprila dalje s Tdkvenco 103,9 megahertza namesto z dosedanjo frekvenco 100,5 me-jahertza.
na vprašanje demokristjanskega svetovalca Vergeria, ki se je pritožil, Ša občina izdaja preveliko število trgovskih obrtnih licenc, kar povzroča, da mnoge osebe posedujejo Po več licenc, ki jih nato dajo v najem. Odbornik je zagotovil, da bčina zelo previdno ravna pri iz-aji trgovskih licenc, da pa včasih .dzoma oblast odobri prizive pri-idetih, ki jim je bila licenca zavr-iena, in jo občina mora izdati. Zupan pa je obširno odgovoril i vprašanje komunističnega sveto-alca Cuffara in Cesarasa (PSU) o prašanju Pristaniške ustanove, uffaro ga je vprašal, kakšne pobude imerava sprejeti odbor glede sle-čih točk: 1. da se v Pristaniško stanovo vključi tudi industrijsko ristanišče; 2. da se ukinijo «funk-'onalne avtonomije«, ki jih je dojila bivša ZVU, ki jemljejo jav-. značaj pristanišču; 3. da se za-otovi demokratičnost bodoče Pri-taniške ustanove z večinskim za-copstvom v izvršnih in nadzornih rganih predstavnikov dežele, kra-vnih uprav in delavcev; 4. da se ščitijo koristi sedanjih uslužbencev vnih skladišč in industrijskega istanišča z njihovo vključitvijo v lež Pristaniške ustanove, ter vse sedaj pridobljene pravice.
Jotem ko je župan povedal, da on o pristaniški ustanovi sedaj hičuje zadevna parlamentarna kopija, v kateri so zastopani pred-
stavniki vseh strank, in da je odbor že posredoval pri parlamentarcih, naj komisija upošteva resolucijo, ki jo je odobril prejšnji občinski svet, je odgovoril na omenjene štiri točke. Glede prve je dejal, da je potrebno, da se zahteva vključitev industrijskega pristanišča v Pristaniško ustanovo, ter da je treba misliti tudi na vključitev Tržiča; glede druge točke je župan dejal, da je Krščanska demokracija mnenja, da so «funkcionalne avtonomije« eno najbolj primernih sred. štev za spodbujanje industrializacije. O dveh ostalih točkah pa je zagotovil, da se prizadevanja odbora ne ločijo od stališča, ki je navedeno v resoluciji občinskega sveta.
Iz gornjega sledi, da se občinski odbor v glavnem strinja z vsemi točkami, ki jih je omenil svetovalec Cuffaro, razen z vprašanjem »funkcionalne avtonomije«, ki pa ga je župan omenil kot stališče njegove stranke in ne celotnega odbora, kar je tudi razumljivo, če pomislimo, da so sindikalne organizacije proti tem avtonomijam, ki dejansko prepuščajo zasebnikom proste roke tudi v pristaniščih.
Svetovalec Cesare (PSU) je vprašal odbornika za osebja, ali so pri izbiri osebja za občinsko izpostavo v Bazovici upoštevali tudi popolno znanje slovenskega jezika. Odbornik Chicco je izjavil, da so načelniku izpostave pridružili 7. marca še nestalno zaposlenega u-službenca Josipa Carlija, ki zna slovensko in italijansko.
Svetovalec je vzel na znanje odgovor (ki je podoben odgovoru, kakršnega je že dal komunističnemu svetovalcu Padovanu glede istega vprašanja), in poudaril, da bi si morala občina prizadevati, da bi poslala na občinske izpostave v okolici ljudi, ki so študirali na slovenskih šolah. Nato je Cesare izjavil, da sprejema to rešitev kot začasno, ker je potrebno, da uslužbenci v omenjenih izpostavah popolnoma obvladajo slovenščino.
Med upravnimi sklepi, ki jih je potrdil in odobril občinski svet, so največje zanimanje sprožili sklepi o plačevanju stanovanja izgnanim družinam, ki so jih namestili v razne hotele. Svetovalci, ki so A tem spregovorili, so se vsi strinjali, da občina pomaga tem družinam. Toda pripomnili so, da občina plačuje prevelike vsote za te podpore, ki bi jih lahko uporabila za gradnjo ljudskih stanovanj. Kot je bilo že večkrat ugotovljeno, občina porabi za omenjene družine okrog 100 milijonov Mr letno, s čimer pa še ni rešila vprašanja njihove dostojne namestitve. Zato so svetovalci predlagali, kar je odbor tudi sprejel, naj pristojni odbornik poda o tem obširno poročilo, In naj občina sezida za izgnane družine ljudska stanovanja.
zantiju in predsedniku deželnega sveta de Rinaldiniju zahvalni brzojavki za čestitke, ki sta mu jih izrekla za njegov god.
Predvidevajo, da bo preostalih približno 5000 prijav prišlo do polnoči po pošti ali najkasneje do 10. t. m., kar zadeva nameščence javnih uprav
Na uradu za neposredne davke je bilo včeraj med uradnimi urami precej mrzlično: kakor smo poročali v včerajšnjem dnevniku, je do 19. ure v četrtek oddalo prijavo dohodkov «Vanoni» slabih 20.000 zasebnih zavezancev in kolektivnih tvrdk. Včeraj do 14. ure pa se je število oddanih prijav dvignilo na 34.870: od tega so oddali zasebniki približno 32.400 kolektivne tvrdke pa 2.470 prijav.
štetje davčnih prijav se je zaključilo sinoči ob 21. uri, nakar so funkcionarji urada za neposredne davke sestavili zapisnik, štetje prijav je dalo naslednji izid: dohodke je prijavilo 41.521 zasebnih zavezancev, ter 3.467 kolektivnih tvrdk. Skupno število oddanih prijav je tako doseglo 44.988. Ker mora vsega skupaj oddati formular
Občni zbor Združenja julijskega tiska
Danes popoldne ob 12.30 v prvem in pol ure kasneje v drugem sklicanju, bo na sedežu Združenja julijskega tiska na Korzu Italija 12 redni občni zbor vpisanih, ki bo moral odobriti spremembe statuta združenja, katere je predlagal vodstveni svet.
iiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
do 31. marca na Tržaškem približno 50.000 davčnih zavezancev, pričakujejo zdaj na pristojnem uradu še okoli 5000 formularjev, in sicer predvidevajo, da bo to število doseženo brez posebnih zamud zaradi tega, ker bodo v naslednjih dneh prispele še prijave, ki so jih davčni zavezanci poslali po pošti, in ker imajo javne uprave čas do 10. aprila, da prinesejo na urad za neposredne davke prijave svojih nameščencev. V tej zvezi naglašajo na omenjenem uradu, da mora biti na prijavah uslužbencev javnih u-prav in ustanov žig z datumom do 31. marca, poleg žiga pa še podpis vodje posameznega oddelka javne uprave ali ustanove.
Kar se tiče samega izročevanja davčnih prijav, je letos vse poteklo v najlepšem redu. Očitno se je to-
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Vprašanje razvoja kmetijstva se pri nas tiče predvsem slovenskega prebivalstva
rej tudi letos huda kri pri davčnih zavezancih utegnila umiriti, preden so ti priromali do okenca kjer so izročili izpolnjen formular.
Obvestilo
pedagoškega odseka Sindikata slovenske šole
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole obvešča začasne učitelje, da bo priredil pripravljalni tečaj za posebni natečaj, ki ga je razpisalo šolsko skrbništvo v Trstu. Predavanja bodo dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Prvo predavanje bo v torek, 4. aprila.
Vpisovanje za ta tečaj bo pred začetkom prvega predavanja.
Odbor
V deželi je kmetijska posest močno razdrobljena, saj v videmski pokrajini 19.670 posestev manj kot po
ima na primer 1 ha površine
* Predsednik Saragat je poslal predsedniku deželnega odbora Ber-
*,,miSiim»niniiiimiiiiimiiiiimiiHimiii..
POROČILO PREDSEDNIKA PUPPlifl NA OBČNEM ZBORU
Bolniška blagajna trgovcev se bori z velikimi težavami
Najti bo treba pravičnejšo porazdelitev bremena, ki ga predstavlja prispevanje v bolniško blagajno
zorstvu, ki so ga člani odbora izvršili nad poslovanjem blagajne, ravnatelj pokrajinske blagajne G. Mase pa je kratko orisal glavne postavke obračuna za leto 1966, ki ga je občni zbor nato soglasno sprejel. Na koncu je zbor poveril upravnim organom blagajne nalogo, naj skušajo v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi najti pravičnejšo rešitev glede porazdelitve bremena, ki ga predstavlja prispevanje v bolniško blagajno, zlasti v primerih družin, ki so posebno številne.
‘V kongresni dvorani trgovinske zoornice je bil te dni občni zbor ^elegatov vzajemne bolniške blagajne za trgovce iz tržaške pokrajine. Predsednik blagajne E. Puppi je v daljšem govoru poudaril pomen delovanja organizacije v preteklem letu, ter se zadržal ob volitvah v novi upravni in nadzorni svet organizacije. Govornik je orisal tudi delo opravljeno v zvezi z odobritvijo zakona, ki priznava .pokojnino trgovcem, ter povedal, da je minister za delo 8. marca imenoval za predsednika vsedržavne zveze bolniških blagajn za trgovce g. M. Bottellija. Predsednik je še orisal stike, ki jih je tržaška blagajna navezala s tržaškimi zdravniki, da bi med obema stanovskima organizacijama prišlo do sporazuma v pokrajinskem merilu, da bi bila trgovcem in njihovim svojcem ponovno zagotovlje ha neposredna zdravniška oskrba. Predsednik je v tej zvezi naglasil botrebo, da bi do takega sporazuma prišlo čimprej, da bi tako ne Zamudili datuma, ko bo v Rimu sklenjen splošen sporazum v državnem merilu.
Glede oskrbe, ki so jo podelili članom blagajne v lanskem letu, je Predsednik povedal, da je znašala skupna vrednost podeljene oskrbe 19g milijonov lir, kar ustreza 2000 Primerom bolniškega zdravljenja v s^hpnem številu 33.000 dni. Za specialistično zdravniško oskrbo, ki so bili trgovci deležni v približno 69.0/00 primerih, pa je blagajna izdala 82 milijonov lir. Generičnega z dravljenja so lansko leto zabeležili Manj primerov, kakor so prvotno 1 >red videvali. Glede nadaljnjega poslovanja vzajemne bolniške blagajne je predsednik poudaril, da se ta *e danes bori z velikimi težavami, I er stanejo zdravniška in bolniška ••skrba čedalje več, medtem ko je c-osegel prispevek, ki ga morajo v plačati posamezni zavarovanci, skrajno dosegljivo višino. Če ne bo v tem pogledu v najkrajšem času Prišlo do kakšne izboljšave, se bo tri leta, ko poteče mandatna d'jba sedanje uprave, ki je bila postavljena za štiri leta in ki je začela poslovati junija 1966, sploh postavilo vprašanje, ali bo mogla vzajemna bolniška blagajna delati še n'j.prej ali ne.
Predsednik nadzornega odbora dr. cordovado je nato poročal o nad-
Včeraj se je že tretji dan nada-1 ljevala v deželnem svetu razprava
0	zakonskem osnutku o ustanovi za razvoj kmetijstva. Prvi je posegel vanjo komunistični svetovalec prof. Šema, ki je imel najdaljši govor, saj je trajal nad poldrugo uro. Najprej je povedal, zakaj se tudi Tržačani zanimajo za zadeve, ki nastajajo z ustanovitvijo ustanove za razvoj kmetijstva (ESAG). Tudi pri nas obstaja kmetijsko gospodarstvo, saj pridejo v poštev vrtnarstvo cvetličarstvo in živinoreja. To vprašanje pa se neposredno tiče zlasti Slovencev, ker je večina malih posestnikov, ki se u-kvarjajo s temi kmetijskimi panogami, slovenske narodnosti. Šema je dejal, da se bo njegova skupina borila tudi zato, da se bo upošteval posebni položaj Slovencev tudi ob obravnavanju tega zakonskega osnutka.
Šema se je dotaknil tudi vprašanja- ustanovitve centra za povrtnine in sad ja,, v Trstu, .Dejal je, da ni znano, kakšno stališče so zavzele do tega krajevne ustanove, ki so neposredho prizadete pri tem. Dozorel je čas, da pojasnita svoje stališče do tega vprašanja tudi deželni odbor in večinski poročevalec tem zakonu. Šema se je vprašal, zakaj bo ta center vplival na vse deželno gospodarstvo. V centru bodo manipulirali z enim milijonom ton sadja na leto, kar pomeni štirikratno vrednost vsega pridel ka v deželi ter stokratno vrednost pridelka sadja. Pri tem je jasna vloga monopolov. Pobudo za ustanovitev je dalo podjetje Shell Agri-cola Italiana, ki se je povezal za to priliko s Fiatom, Pirellijem in Montedisonom, na mednarodni ra-v ni pa tudi s podjetjema Nestlč in Unileve ter drugimi, ki nadzorujejo industrijo hladilnih naprav.
Morda bo kdo mislil, da to ne bo vplivalo na sadno in zelenjavno tržišče, toda vsakdo se lahko izmo-dri, če zve, kaj se dogaja na primer z monopolom v kraju Rival ta Scrivia, proti kateremu protestirajo tudi številni krogi same Krščanske demokracije v Piemontu, Liguriji in Lombardiji, še preden so tam stvar dovršili, je monopol pokazal svojo razdiralno moč. Da bi favorizirali to področje, so odtegni li od drugod razne javne investicije ter celo zgradili odcepke železniških prog v interesu monopo la. Toda monopoli ne iščejo denarja, marveč skušajo preprečiti vsako javno nadzorstvo krajevnih ustanov. Šema se je vprašal, ali bo v tržaškem centru za povrtnino in sadje udeleženo tudi zastopstvo dežele, sindikatov in krajevnih ustanov, da se zajamči zaščita interesov skupnosti.
Nato Je v nadaljevanju svojega govora obsodil razna izkrivljanja v kapitalističnem vodenju kmetijstva ostro kritiziral poslovanje Feder consorzi.
Bettoli PSIUP je najprej dejal, da ne bo polemiziral. Vprašal se je, ali je zakonski osnutek primeren ukrep za reševanje kmetijskih vpra-
1	šanj v naši deželi in odgovoril na
PRI KOPANJU TEMELJEV ZA NOVO HIŠO
Presenetljivo odkritje grobišč iz rimskih časov pri Boljuncu
Ogled izkopanin, sarkofagov in raznega nakita je mogoč samo danes, ker bodo jutri izkopanine ogradili in zavarovali
Poletni urnik mesnic
Mesnice na Tržaškem bodo od danes naprej poslovale po novem poletnem umiku: odprte bodo vsak dan od ponedeljka do sobote od 7.30 do 13. ure; v nedeljo bodo seveda zaprte. Poletni umik velja do 30. septembra.
Pred nekaj tedni je vzbudilo veliko pozornost In zanimanje ne samo domačinov, odkritje okostnjakov pod podom dolinske cerkve. Toda včeraj pozno popoldne, skoraj ob mraku, je prišlo do senzacionalnega odkritja v Boljuncu. Vest kot taka nas ni presenetila saj je zna no, da so bila tam naselja že v starodavnih časih in da je bil iz Glinščice speljan v Trst vodovod že za dobo Rimljanov. Ostanki tega vodovoda so delno še ohranjeni.
Včeraj so delavci domačega gradbenega podjetja pripravljali teren za temel j nove hiše. ki bi si jo Josip Maver rad sezidal ob začetku vasi približno 100 metrov od ceste, ki pelje Iz Boršta. Nekako po 17. uri so naleteli na debelo veliko kamnito ploščo. Odstranili so material in zraven so zapazili drugo veliko ploščo z napisom, ki ga niso razumeli. Ne da bi se obotavljali,
so s pomočjo žerjava odkrili plošči. Kar obstali so. Ne toliko zaradi dobro ohranjenih okostnjakov, pač zaradi številnih predmetov. Med grobnicama je bilo na vsaki strani 6 anfor, ob anforah nekaj starodavnega orožja, v sarkofagih, vse okrog okostnjakov pa zlati predmeti, za pestnlce, ogrlice in zlati kovanci. Kaže, da je bil v prvem grobu po kopan moški, v drugem pa ženska (ker so našli ženski nakit). Nemudoma so obvestili pristojne oblasti, ki so odredile, da se z izkopavanjem nadaljuje. Vse namreč kaže, da gre za večje grobišče iz pred-davnih časov. Ogled grobnic in predmetov bo dovoljen samo še danes, ker bodo že danes popoldne, po nalogu zavoda za zaščito umetnosti, prostor obzidali, da izkopanine in Izreden primer grobišča (verjetno iz rimljanske dobe) popolnoma zaščitijo.
to negativno. Pri tem je navedel o-ceno samega poročevalca Angelija, ki je omenil veliko zaostalost kmetijstva ter razne negativne dejavnike. Spričo teh podmen nastaja vprašanje, koliko bo lahko ta zakonski osnutek vplival na ustroj kmetijstva. Rekel je, da demokristjani mnogo govore o kmetijskih posestvih, ki lahko zadoščajo z vsem sama sebi. Toda pri tem je treba upoštevati ustroj kmečke lastnine.
V	videmski pokrajini je 83.514 posestev neposrednih obdelovalcev zemlje. Od teh jih ima 19.670 manj kot 1 ha zemlje, 51.522 pa manj kot 3 ha. V kmečkih bolniških blagajnah pa je vpisanih samo 48.692 posestnikov kar pomeni da jih skoraj polovica ne obdeluje zemlje, sicer bj imeli pravico do vpisa v blagajno.
Demokristjan Chieu je dejal, da je zakonski osnutek pozitiven ter da bo pripomogel k razvoju kmetijstva. Ustanova bo Imela razne naloge. Svetovalec je predvsem poudaril koristnost strokovnega izobraževanja kmetov, saj pomeni večja izobrazba tudi boljše in racionalnejše obdelovanje polj in boljšo živinorejo, kar pomeni hkrati tudi večjo proizvodnost in dohodke. Upoštevati je namreč treba, da je tudi kmetijska tehnika silno napredovala. Na koncu je Chieu, ki je Iz Kar-nije, še posebno poudaril, da bo treba izboljšati sirarne.
Socialist Bisol je zavračal argumente svetovalcev KPI in PSIUP ter rekel, da pomeni zakonski osnutek vsekakor korak naprej v reševanju vprašanj našega zaostalega kmetijstva.
Zadnji je spregovoril komunist Bosari, ki je obravnaval vprašanje strokovnega izobraževanja kmetov in odnose med ustanovo za razvoj kmetijstva in krajevnimi ustanovami. ________________
Ugledna predstavnika iz SR Slovenije gosta predsednika dež. odbora
Kot zasebna gosta predsednika deželnega odbora dr. Berzantija sta se mudila v Trstu predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janko Smole in član izvršnega sveta SR Slovenije Rudi Čačinovič- s soprogama.
V	spremstvu dr. Berzantija in podpredsednika deželnega odbora Gia-comettija sta ugledna gosta iz sosedne republike prisostvovala v četrtek zvečer premieri baleta «Labod-je jezero« Čajkovskega v gledališču «Verdb. Ob tej priložnosti sta se pogovarjala tucli z ravnateljem gledališča «Verdi> prof. Zafredom.
Sprememba postajališča filobusne proge št. 17
Vodstvo avtofilotramvajske služ be Acegata sporoča, da bo zaradi prometnih razlogov postajališče proge št. 17 v Ul. A. Valerio na odseku nasproti univerze med Ul, I. Nievo in servisno postajo AGIP takole spremenjena:
sedanja postaja bo prestavljena za okrog 30 m naprej; postaje pro-ti periferiji v bližini Ul. Nievo in servisne postaje AGIP bodo odstranjene in nadomeščene z edino postajo v višini Ul. Fogazzaro.
Podrl je pešca
V Ul. Gatterl blizu stavbe štev. se je sinoči pripetila huda prometna nesreča. Ko je 61-letni tesar Ermenegildo Ples iz Ul. Galilei 10 stopil s pločnika, da bi prečkal cesto, ga je z avtom TS 84118 podrl 29-letni Franco Rlchetti iz Ul. F. Severo 36, ki je vozil proti Ul. Conti. Pri nesreči si je Ples zlomil levo nogo, se pobil in ranil po levi rami in čelu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 30 do 60 dni.
čenega šolarja v bolnišnico spremljala njegova 36-letna teta Josipina Furlan
Nesreča na delu
Na delu se Je včeraj popoldne ponesrečil 40-letni uslužbenec tržaškega arzenala Tullio Fontanot iz Milj, Zindis štev. 10. Ko je delal v podpalubju ladje «Lazio», ki jo popravljajo v Arzenalu, ga je v levo ramo zadela železna ograja, ki je padla z višine približno 12 metrov. Ograjo je sunil žerjav, jo izrul iz ležajev in zagnal v notranjost podpalubja, kjer je delal Fontanot. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 20 do 30 dni
Podrl je dečka
Včeraj popoldne okrog 16. ure se je 7-letni učenec Maurizio Foti iz Ul. Fetronio 3 s kolesom vozaril v neposredni bližini cerkve San Fran-cesco De Paoli. Na vogalu Ul. For-tunio in Ananian je fantiček zavozil s pločnika na cestišče in to je bilo zanj usodno, ker je tedaj z avtom TS 67798 privozil 56-letni Bruno Fucic z Rocolske ceste 117 in podrl malega kolesarja. Pri nesreči si je Foti verjetno zlomil nosno kost in se pobil po kolenih. Na oto-rinološkem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti 10 dni.
GLASBENA MATICA ■ TRST Danes, v soboto, 1. t.m. ob 21. uri v Kulturnem domu
koncert pevskega zbora Glasbene matice iz Ljubljane
v počastitev stoletnice rojstva Mateja Hubada in petinsedemdesetletnice ustanovitve zbora
Dirigent prof. IGOR LAVRIČ
Spored obsega skladbe: Jakoba Gallusa Petelina, Izaka Poša, E-nula Adamiča, Mirka Kolariča, Jurija Gregorca, Karla Pahorja, Alojza Srebotnjaka, Vilka Ukmarja, Jakoba Ježa, Huentherha Mittergradneggerja, Hectorja Ville-Lobosa in Mateja Hubada
Rezervacija in prodaja vstopnic v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Pevci z izkaznico svojega zbora bodo imeli popust.
PRED TEDNOM MUZEJEV Razstava «Franz Kafka» in srečanje s šolniki
Neposredno pred začetkom 10. tedna italijanskih muzejev, ki se bo začel jutri po odredbi ministrstva za javno vzgojo, je kustos mestnega muzeja Revoltella pripravil za danes, v soboto, dve pomembni kulturni manifestaciji: ob 18. uri bo v občinski umetnostni galeriji v palači Costami odprta razstava «Franz Kafkam, ki jo organizira Nemški kulturni inštitut, ob 21. uri pa bo v veliki dvorani muzeja v Ul. Diaz 27 v drugem nadstropju najavljeno srečanje s profesorji zgodovine u-metnosti klasičnih in znanstvenih licejev ter učiteljišč v našem mestu.
Razstava <s.Franz Kafka» obsega okrog dvesto fotografij, rokopisov in drugih dokumentov (v veliki meri prvič reproduciranih in razstavljenih), ki nudijo popolno podobo velikega pisca in okolja, v katerem je živel.
Program večernega sestanka v muzeju Revoltella je naslednji: predvajanje barvnega filmskega do-kumentarja dr. Maria Berceta, kustosa muzeja, o liku barona Pasgua-la Revoltelle v tržaškem mttocen-tu», filma, ki si je zaslužil najvišje priznanje na vrsti državnih festivalov kratkometražnih filmov; predavanje prof. Sergia Molesija, asistenta na tržaški univerzi, o glavnih u-metnostnih tokovih v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja z diaskop-skim prikazovanjem slikarskih in kiparskih del, kar bo služilo kot vizualni komentar; kratek razgovor dr. Giulia Montenera, konservatorja muzeja, o pripravi in vodiču vi-zivne literature umetniških del za študente; razprava s šolniki.
Večera se lahko udeležijo vsi, ki jih argumenti zanimajo, zlasti pa šolniki šol vseh vrst in stopenj.
llllllllimillllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHHIIIIlIUIIUIIIIinllllllHIIIIIIIIIIllllllilllllllllllllllllllllltllllUllllIHHIII
SPECIALIZIRANA EKIPA IZ ANCONE V SESLJANSKEM ZALIVU
Potapljači vojne mornarice pregledali potopljeno podmornico
Ugotovili so, da gre za nemško žepno podmornico in da sta pod njo dva torpeda - Podmornico bodo dvignili kasneje
Nesreča pri telovadbi
Pri telovadni url, na Igrišču blizu kina «Ana» na Proseku, se je včeraj okrog poldne ponesrečil 11-letnt dijak Igor Furlan iz Gabrovca 27, ki je s sošolci petega razreda šole na Proseku igral nogomet. Med Igro se je spotaknil, padel ln sl zlomi! levo ključnico. Zvečer je ponesre-
Štirje potapljači italijanske vojaške mornarice so se včeraj zjutraj štirikrat potopili na kraju, kjer je 27. marca agent s komisariata v Devinu Macor našel potopljeno nemško žepno podmornico. Po ugotovitvah potapljačev gre za nemško žepno podmornico tipa «biber», dolgo približno 12 metrov, ki ima zelo majhen komandni most, iz katerega štrli periskop. Nadalje so ugotovili, da sta pod trupom podmornice, ki leži na pol zakopana v blatu, približno 10 metrov globoko dva torpeda, ki sta verjetno padla iz podmornice, ko se je ta potopila, bok podmornice pa je preluknjan, iz česar sklepajo, da je bila podmornica razstreljena preden se je potopila.
V januarju leta 1944 so nemške okupacijske čete v Sesljanskem zalivu zgradile oporišče za žepne podmornice. Tam so celo dogradile tri spuste. Vse te naprave pa so leto dni kasneje uničile preden so se umaknile. Zelo verjetno je, da je bila podmornica zadnja, ki je zapustila oporišče in so jo partizanske enote razstrelile, da se je potopila približno 200 metrov od obale, kjer so jo našli pred nekaj dnevi.
Pri včerajšnjih potopitvah so po tapljači vojaške mornarice skušali odpreti tudi vratca, kar pa jim ni uspelo, ker so vsa zarjavela in porasla z algami in školjkami. O včerajšnjih izsledkih bodo potapljači sestavili poročilo in ga predložili mornariškemu poveljstvu. To bo šele čez nekaj časa dalo dovoljenje za dvig potopljene podmornice iz mor skih globin. Potapljači so se že včeraj popoldne, po opravljenem delu, vrnili v Ancono, od koder so dopoldne prišli.
Obvestilo izletnikom v Budimpešto
Vse čitatelje, ki so se vpisali za izlet v Budimpešto prosimo, da uredijo veljavnost potnega lista za Madžarsko. Raztegnitev veljavnosti potnega lista na Madžarsko mora biti urejena do konca meseca aprila.
Kdor sam ne utegne tega storiti, naj se obrne na potovalni urad «Aurora» v Ul. Cicerone 4, in sicer od ponedeljka, 3. aprila dalje.
Se enkrat prosimo vse izletnike,
naj ne čakajo zadnjega trenutka, temveč naj takoj poskrbijo, da bo njihov potni list v redu, saj bo tre. ba kasneje vse potne liste poslati še v Rim.
Prosimo tudi, da poravnate — kdor še ni — četrti obrok vpisnine.
UREDNIŠTVO
Na vogalu Istrske ulice in Ul. Salata sta včeraj trčila fiat 600 TS 34933, ki ga je vozil 54-letni Narciso Rinaldis iz Ul. Romanln 13 in fiat 1300 TS 59993, ki ga je z desne privozil 31-letni Silvano Potlecca iz Ul. Catalani 6.
V četrtek na OPČINAH PARTIZANSKO SREČANJE
Pokrajinski odbor partizanskega združenja ANPI priredi v četrtek, 6. aprila, ob 20. url v prostorih Ljudskega doma (Ul. Ricreatorio 1) na Opčinah izredno srečanje vseh bivših partizanov s Tržaškega.
Na dnevnem redu: diskusija o mednarodni manifestaciji odporniškega gibanja,
pojasnila glede kvalifikacije
partizana,
sporočila in razno.
Vabimo vse bivše partizane, da se udeležijo srečanja.
Odbor
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom LUIGI PIRANDELLO
SAJ NI ZARES
(Ma non e una cosa seria) komedija v treh dejanjih
V nedeljo, 2. aprila ob 16. uri
Gostovanje BRANKE VERDO-
NIK RASBERGERJEVE, članice reške Drame in bivše članice mariborske Drame
IVAN CANKAR
GOSPA JUDIT
(umetniška beseda)
V vlogi gospoda nastopa JOŽKO LUKEŠ
Režiser Edo Verdonik
V	četrtek, 6. aprila ob 21. uri (premierski abonma Al in A3)
V	petek, 7. aprila ob 20. uri (študentovski abonma)
V	soboto, 8. aprila ob 21. uri (abonma prva ponovitev BI in sindikalni abonma Gl)
V	nedeljo, 9. aprila ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski Dl)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu 734265.
Gledaljšča
Verdi
Danes zvečer ob 20.30 tretja predstava baileta »Labodje jezero« P. I. Čajkovskega v izvedbi «London’s Fe. stival Bailleta« za red B v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Koreografija Jack Carter po Petipu in Ivanovu. Scene po o-snutkih Johna Truscotta. Orkester gledališča Verdi dirigira Michael Mo. ores.
Jutri ob 16. uri zadnja predstava baleta za dnevni red v vseh prostorih.
Simfonična sezona
Blagajna gledališča Verdi še spre jema prošnje za abonmaje za spomladansko simfonično sezono, ki se bo začela 6. aprila in zaključila 1. junija m ki bo obsegala 14 koncer tov.
Teatro Stabile
Camus: (Pravičniki«
V teh dneh se bo z gostovanja v gledališču San Babiila v Milanu vrnila igralska skupina Teatro Stabile, ki bo v ponedeljek nadaljevala z upri. zarjanjem izven abonmaja Camusove drame »Pravičniki« v režiji Giusep-pa Maffiolija in z Istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah <Ma-riangela Melato, Germana Paolleri, Cip Barcellini, Giampiero Becherelli, Egisto Marcucci, Roberto Paolettl, Antonio Pavan, Bruno Slaviero in Giorgio Valletta),
Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Protti, tel. 36-372.
Včeraj-danes
Danes je odprla
O S M I C O v Borštu št 7/c, Genovefa Pekaros, ki bo po zelo ugodnih cenah točila odlično domače črno in belo vino. Opozarjamo zlasti na žilavko, ki jo je umna vinogradnica pridelala v svojih brajdah v Bregu, kar je za naše kraje ln značilnosti tal v Bregu res izreden, in zlasti za enologe, zanimiv pojav. Jedačo je treba prinesti s seboj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31. marca 1967 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 83-letna Emilia Rotter, 85-let.na Maria Venutti vd. Cocco, 87-letni Giuseppe Petech-Covacich, 55-letni Mario Zoratto, 43-letni Giulio Meton, 79-letmi Attijio Mersini, 61-letrtl Carlo Bussani, 64-letna Vltto-ria Lenardon por. Novello, 88-letni Ferdinando Tore 111.
dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Piz-zul-CIgnola, Korzo Italia 14; Prendi-nl, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0 30)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena. Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh g primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefoni ratl na štev 90-235.
Nazionale 15.30 «Grand Prix» Metro-color. James Garner, Eva Marie Saint, Yves Montand, Francoise Hardy, Antonio Sabato. Toshiro Mifune.
Excelsior 15.00 «La bisbetica doma-ta« Technicolor. Richard Burton, Elizabeth Taylor.
Fenice 15.30 «Tobruk» Technicolor. Rock Hudson, George Peppard, Ni-gel Green.
Eden 16.00 «Io e 1’amore« Technicolor. Brigitte Bardot. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «La Bibbia« Technl. color. Michael Parks, Ulla Bergryd, John Huston, Stephen Boyd.
Ritz (Ulica San Francesco 10)
15.30 «1 lunghi giorni delta ven-detta« Technicolor. Luciano Gem-ma.
Alabarda 15.30 «La contessa di Hong Kong« Techmcolo'. Zadnji Chaplinov film. Sophia Loren. Marion Brando,
Fiiodrammatico 16.30 «Entrate s.nza bussare« Technicolor. Elke Som-mer, Richard Todd.
Moderno 16.30 «La battaglia dei giganti« Todd A-O 70 mm. Technicolor. Henry Fonda, Pierangeli, Robert Ryan.
Cristallo 16.45 «Non per soldi... ma per denaro« Jack Lemmon.
Garibaldi 16.00 «1 4 figlii di Katye Elder« Technicolor. John Wayne.
Aurora 16.30 «Tre uomini in fuga«.
Capitol 16.00 «Un fiume di dollari* Technicolor. Tab Hunter.
Impero 16.30 «L'estate» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «Scus! lei h favorevole o contrario« Alberto Sor-di, Anita Ekberg, Bitoi Anderson, Giulietta Mašina.
Ideale 16.00 «L’anmata Brancaleone« Technicolor. Vittorio Gassman, Cha. therine Spaak, Gian Maria Volon-te.
Astoria (Ulica Zoruttl, filobus St. I>-
16.00 «Dopio gioco a Scotland Yard» Nigel Patrick.
Astra 16.30 «La caecia« prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Beau Geste« Teohnl-color. Guy Stocvvell,
Ljudska prosveta
Združeni baletni šoli PD Barkov-ije in Dijaškega doma s sodelovanjem učencev Glasbene matice v Tr* stu priredita v nedeljo 9. aprila t.I. ob 17. uri v prostorih Marijinega doma v Rojanu javni nastop, ki bo obsegal 7 baietnih in 7 glasbenib točk. Vabimo k udeležbi!
* * *
Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da bo v ponedeljek, 3. tyn. ob 20.30 odborova seja. Priporočamo odbornikom polnoštevilno in točno udeležbo.
* • *
Igralci, ki nastopajo v igri «Kocke v kocki« v Gorici, bodo odpotovali v nedeljo ob 14. uri iz Ul. Montec-chi 6.
Prosvetno društvo Prosek Kontovel obvešča vse otroke, da se pričnejo vaje otroškega pevskega zbora danes, v soboto ob 17.30 v prosvetnem domu na Proseku.
SPD Trst organizira spomladanski izlet na devinski Kras. Odhod v nedeljo 9,t.m, ob 10. uri Iz glavnega vhoda železniške postaje z vlakom v Vižovlje, nato peš na Devinske skale, v Kohišče, na domačijo devinskega sholarja, na Grmado, v Cerovlje ln nato nazaj v Vižovlje, kjer bo družabni večer s «Fant| izpod Grma-de».
SPD Trst Javlja," aa bo za dvodnev ne prvomajske praznike organiziral izlet v Dolomite za turiste, smučarje ir. alpiniste. Podrobnejše Informacije v Slovenskem klubu.
Šolske vesti
Redni dijaki in privatlstl, ki želijo delati znanstveni ali klasični zrelost, ni Izpit na Državnem znanstvenem liceju v Trstu, naj vložijo prošnjo do 8. aprila 1967.
Razna obvestila \
V soboto, *. aprila ob 20. url bo v društvenih prostorih redni občni zbor društvene gostilne na Proseku. Na dnevnem redu: poročilo upravne, ga odbora, poročilo nadzornega odbora, odobritev bilance za leto 1966 in razno.
Mali oglasi
ORIGINALNI nadomestni delt za gospodinjske stroje. Via Mantegna Jt. 3 — tel. 734221, skladišče.
Potrti naznanjamo žalostno vest, da je umrl
TONE DOVŠAK
Žalujoči bratje, sestre in drugo sorodstvo Šoštanj, Celje, Zagreb, Sv. Križ, Buenos Aires, 1. aprila 1967
IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA
Armando Bergamini obsojen na 3 leta
in 8 mesecev zapora ter takoj izpuščen
Del kazni je namreč ze odsedel, dve leti pa mu je sodišče pomilostilo na podlagi odloka predsednika republike
Porotno sodišče (predsednik Bos. si, prisedni sodnik Iigabue, tožilec Brenči, zapisnikar Strippoli, obramba Morgera) je včeraj spoznalo 22-letnega Armanda Bergaminija za krivega nenamernega umora lastnega očeta, in sicer v pogojili »pretiravanja v silobranu» ter ga obsodilo na tri leta in 8 mesecev zapora. Obsojencu so porotniki prepovedali dostop do javnih služb za Pet let ter so mu priznali pravico bo dveh let pomilostitve kazni na Podlagi odloka predsednika republike o amnestiji in pomilostitvi. Spričo tega je porotno sodišče ukazalo, naj Bergaminija takoj izpustijo iz zapora, če ni zaprt zaradi kakega drugega prekrška. Včeraj Popoldne ob 15.30 so Bergaminija izpustili iz zapora.
Številno občinstvo je sprejelo razsodbo porotnikov s splošnim odobravanjem. Kazno je bilo, da so ljudje, ki poznajo Armanda Ber-gaminija, pričakovali, da bo sodišče sprejelo tak ukrep, ki bi o-Jhogočil mladeniču, da takoj pride na svobodo.
Da se bo to zgodilo, ni bilo nobenega dvoma, kot smo že včeraj, z določenimi pridržki, predvidevali. Glavno vprašanje pa je bilo to: ali
bo porotno sodišče sprejelo tezo javnega tožilca dr. Brencija, ki je zahteval, naj porotniki spoznajo Bergaminija za krivega nenamernega umora v tisti obliki, ki jo italijanski kazenski zakon pozna pod označbo «omicidio preterinzionale» in ki zadeva vse vrste umorov, ki jih nekdo zagreši zavestno; čeprav nima namere ubiti svoje žrtve. Sem spadajo na primer uboji, ki se dogajajo pri pretepih, kjer nekdo udari nekoga s pestjo, a prizadeti omahne ter udari z zatilni-kom ob pločnik. Podobna je bila teza javnega tožilca, ki je menil, da je Armando Bergamini premišljeno zabodel očeta, čeprav ni hotel povzročiti njegove smrti. Kvečjemu mu je v tem primeru le grozil ter ga hotel prestrašiti.
No, porotni sodniki niso sprejeli te teze, temveč so menili da gre za drugo obliko nenamernega umora, ki je na primer značilna za prometne nesreče. V teh primerih nekdo zagreši prekršek sicer nenačrt. no, toda predvsem samo zaradi malomarnosti, neprisebnosti in podobno. Italijanski zakon pa predvideva tudi, da je mogoče zagrešiti to vrsto umora v silobranu, čeprav gre pri tem dejanju čez mero.
MHlitiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiii
SESTANEK PRI DEŽELNEM ODBORNIKU ZA TURIZEM
Zaskrbljenost turističnih krogov zaradi okuževanja morja z nafto
Resolucija, ki opozarja pristojne kroge na to pereče vprašanje, zlasti v perspektivi delovanja naftovoda
Podpredsednik deželnega odbora hi odbornik za prevoze in turizem
Giacometti, je včeraj popoldne sklical na sedežu deželnega odbora v Trstu periodični sestanek predsednikov pokrajinskih turističnih ustanov dežele Furlanije-Julijske krajine. Na sestanku so proučili vprašanje nadaljnje udeležbe na turističnih razstavah v inozemstvu ka-kor tudi vprašanje propagandnih dejavnosti v inozemskem časopisju. Bri tej drugi pobudi bodo poleg dežele in pokrajinskih turističnih ustanov sodelovale tudi avtonomne letoviščarske in turistične ustanove ter druge zainteresirane organizacije.
Na včerajšnjem sestanku deželnega turističnega odbora je odbor na Predlog predsednikov pokrajinskih turističnih ustanov iz Trsta, Vidma in Gorice odobril naslednjo resolucijo:
«Vedno pogostejše vesti, ki se pojavljajo v tisku, o okuževanju morskih voda zaradi nesreč, ki so. se Pripetile ladjam, ki prevažajo olja, Pa tudi zaradi izločenja v morje ostankov pri izpiranju . cistern, niočno zaskrbljajo turistične in ko-Pališčne operaterje v deželi. Ta zaskrbljenost je še toliko bolj upra-'Jtfena upoštevajoč dejstvo, da bo-uo začele v Tržaški zaliv v najkraj-|®*n času prihajati v zelo velikem številu ladje za prevažanje petroleja.
.Zaradi tega deželni odbor za turizem soglasno izraza željo, naj bi deželni odbornik za prevoze in turizem pri pristojnih oblasteh tol-hiačil to zaskrbljenost, da bi bile takoj podvzete vse tiste pobude in
ukrepi, tako tehnične kot pravne narave, ki so nujni in potrebni za obrambo življenjskih interesov deželnega in državnega turizma.«
DANES V KULTURNEM DOMU
Avdicija za nove glasove lahke glasbe
Ljubljanska radiotelevizija že nekaj časa išče nove mlade pevce lahke glasbe, ki bi lahko nastopali na javnih produkcijah na ljubljanski televiziji. V ta namen pride danes posebna ekipa televizijskih snemalcev in vodstva glasbenih oddaj na ljubljanski televiziji tudi v Trstu, da bi izbrala mlade pevce tudi pri nas.
Avdicija za morebitne kandidate obeh narodnosti) bo danes ob 11. do 14. ure v mali dvorani Kulturnega doma. Kandidati (in seveda kandidatinje) v starosti od 16. do 25. let (v v izjemnih primerih tudi starejši) si lahko sami izberejo po dve pesmi, ki naj bosta pb možnosti različnega značaja. Pevce bo spremljal instrumentalni trio ljubljanske televizije.
Izid avdicije bo kandidatom sporočen takoj. Morebiten nastop na ljubljanski televiziji in bivanje v Ljubljani med časom nastopanja, bo v celoti na stroške televizije.
Vabimo vse naše mlade pevce, tudi začetnike, da se avdicije udeležijo v čim večjem številu, saj se jim nudi redka priložnost za afirmacijo.
KINO «1R1S» PROSEK
Predvaja danes, 1. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film:
CurtisLemrnon
Natalie
lir__________■ .mma BLAKE
vrOOu edvvards

La grande corsa
technicolor panavision	70,.m
(VELIKA TEKMA)
Najboljši zabavni film vseh časov
Igrajo: TONY CURTIS, JACK LEMMON in NATALIE WOOD
htllC Wl

Predvaja danes, 1. t. m. ob 18. uri Technicolor westem film:
La terra che scotta
(ZEMLJA, KI PECE)
OARV COOPER, JULIE LONDON in drugi
Urofiinie
Ln^LM I MRNb

rper viale XX Settenihrr it tel »6016
NABREŽINA lcenter)
SESUAN i center)
/LA Tl //V SKLIIK\l OR K ASM KKLItMLTI
S svojo včerajšnjo razsodbo so porotniki dali prav obtožencu, oziroma njegovemu zagovorniku odv. Morgeri. Ta je namreč v svojem obrambnem govoru, ki je že pred dnevi trajal nekaj ur in se je včeraj nadaljeval skoraj uro in pol, skušal dokazati, da je šlo pri tej družinski žaloigri za umor v silobranu. Armando je imel rad očeta, a ljubil je tudi mater.Nesrečne o-koliščine so ga prisilile, da je dvignil roko na očeta sicer v trenutku, ko je bilo njegovo lastno življenje in življenje matere v nevarnosti. V tem smislu je odv. Morgera včeraj tudi zaključil svoj o-brambni govor. Zagovornik pa ni pozabil tudi na druge možnosti, seveda v primeru, če bi se porotniki odločili za drugo obliko nenamernega umora. V tem primeru pa je zahteval, da bi morali sodniki upoštevati dejstvo, da je obtoženec ravnal v jezi zaradi krivičnega dejanja očeta, da je branil svojo mater in da je takoj po umoru odšel na policijsko postajo. Poleg tega bi mu morali porotniki priznati pravico tudi do splošnih olajševalnih okoliščin.
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Posege ustanove za razvoj kmetijstva Izšla je nova številka
TE DNI V NOVI GORICI
Na te zahteve je odgovoril javni tožilec dr. Brenči. Javni tožilec ni nasprotoval zahtevi po splošnih o-lajševalnih okoliščinah, bil pa je odločno nasproten priznanju olajševalne okoliščine, ki zadeva dejanja, ki so bila zagrešena zaradi razlogov, ki so moralno vredni u-poštevanja. Po tožilčevem mnenju ni namreč Armando Bergamini branil v tistem trenutku svoje matere, temveč kvečjemu samega sebe. Na tožilčeva izvajanja je ponovno spregovoril odv. Morgera, ki je še enkrat poudaril potrebo po oprostitvi zaradi silobrana.
Silovit požar v škocjanski občini
Požar, Ki je iz še ne ugotovljenih vzrokov izbruhnil v seniku posestva, ki je last kmetijske družbe v kraju Ca Massegno v obsoški ško-cijanskl občini, in ki jo vodi Diori-no Grandi, je uničil 600 stotov slame in sena ter zelo močno poškodoval hlevarjevo stanovanje, ki je naslonjeno na senik, in del skladišča sena, ki je nad velikim in modernim hlevom, zgrajen iz betona, žarišče je nastalo v starem seniku, vejetno zaradi isker, ki so se sprostile iz dimnika. Ogenj se je neverjetno hitro razširil ter zajel tramovje in streho sosednega kmetovega stanovanja. Alarm je bil dan okrog 16. ure in gasilci iz Tržiča, ki so takoj prihiteli z motornimi brizgalkami, so skušali najprej omejiti požar in izolirati hlevarjevo hišo. Vendar pa so plameni s strani in od zgoraj skoraj povsem uničili pohištvo v dyeh spalnicah in resno poškodovali južni del strehe ob seniku, ki se je kmalu spremenil v velikanski plamen. Na drugi strani se je požar razširil na skladišče sena nad hlevom, medtem ko so vso živino, 42 krav in dve teleti, sprana varno. Gasilci so imeli opravka s požarom pozno v noč in so morali delati celo ob svetlobi močnih žarometov. Računajo, da znaša škoda okrog 10 milijonov lir.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
je treba raztegniti na vsa področja
V kratkem bodo začeli urejevali cesto Sovodnje-Peč in pozneje dalje do Rupe ■ Najetje posojila za kritje proračunskega primanjkljaja za 1. 1966
Pokrajinski svet je imel po daljšem presledku v četrtek zvečer sejo, za katero je odbor pripravil precej dolg dnevni red.
Po uvodnih formalnostih so takoj prešli k razpravi o resoluciji, ki sta jo predložila komunistična
ogrevanje, ki je nujno potrebno za to gostišče, edino na grajskem hribu.
Odbornik za javna dela Dissette je nato poročal o načrtu za ureditev in asfaltiranje občinske ceste Sovodnje - Peč - Rupa. Deželna u-
svetovalca Marizza in Menichini in prava je zavrnila prvotni načrt, ki
v kateri je govora o Ustanovi za razvoj kmetijstva v deželi Furlanija-Jul. krajina (ESAG). Predsednik je dal besedo Marizzi, ki je v precej obširnem posegu govoril o tem problemu v zvezi s svojim predlogom. Poudaril je važnost dejstva, da deželna uprava lahko izdaja zakone za kmetijstvo ter navedel s tem v zvezi številne reforme, ki bi jih bilo treba izvesti na tem področju, če hočemo doseči napredek kmetijstva. Navedel je tudi nekaj primerov velikih posestev, ki vodijo gospodarstvo za svojo korist, ne da bi se pri tem brigala za koristi skupnosti. Zaključil je, da bi bilo treba kreniti po pravilni poti pri reševanju problemov, ki zanimajo kmetijstvo.
V	debato so posegli še svetovalca Tacchinardi (PSU) in Peressin (KD) ki sta priznala, da vsebuje predložena resolucija nekaj pozitivnih dejstev, katere bo tudi pokrajinski odbor upošteval. Poletto (PSIUP) pa je brez pridržkov soglašal s predloženo resolucijo. Odbornik Vezil je navedel nekatere nepravilnosti v komunističnem predlogu ter nato predložil v zadevi resolucijo upravnega odbora. Po nekaterih popravkih so pozneje to resolucijo odobrili z veliko večino 20 glasov proti 1 vzdržanemu (PLI) in 1 proti (MSI).
V	tej resoluciji se poudarjajo prizadevanja za obnovo in prilagoditev kmetijskega sektorja novim potrebam tržišča, katera je treba brez drugega podpreti, da se lahko v celoti izkoristijo razpoložljiva sredstva v ljudeh in materialu. Z zadovoljstvom so vzeli na znanje, da deželna uprava obravnava ta problem ter je predlagala ustanovitev ESAG, katerega sedež je določen v Gorici. Resolucija ugotavlja nadalje, da je potrebno raztegniti oblast in posege ESAG na področje vse dežele, vključno izboljševalna področja, da se valorizJra 'gospodarsko in socialno celoten kmetijski sektor.
je predvideval 6,5 milijona lir stroškov. Pokrajinska uprava je predložila novega, ki predvideva 11 milijonov stroškov in ki je bil odobren. Prvi del ceste od Sovodenj do Peči bodo uredili še letos, za drugega pa bo dežela nakazala dodatna sredstva enkrat pozneje, morda tudi še letos. Tako bodo uredili tudi to, za turizem važno občinsko cesto, ki bo nedvomno koristna tudi za domačine. Od celotnih stroškov bo morala kriti občina iz svo-
jih sredstev 20 od sto.
Po odobritvi še nekaterih drugih del in ukrepov, so izvolili po enega predstavnika pokrajinske uprave za ženski tehnični inštitut v Gorici, za industrijsko šolo in za trgovsko akademijo. Imenovali so tudi tri preglednike računov Tomadinovo, Krannerja in Pascolija.
Soglasno so odobrili tudi najetje posojila 333.5 milijona lir pri državni blagajni v Rimu za kritje pokrajinskega primanjkljaja za leto 1966.
Ko se je bližala polnoč, je odbornik Marocco prečital še 66 strani dolgo poročilo k proračunu za leto 1967, o katerem bodo obširneje obravnavali na prihodnji seji, ki bo predvidoma čez dva tedna.
«Goriških srečanj»
Revija je napredovala tako po obliki kot tudi po svoji vsebini
V Novi Gorici je v petek izšla prva številka letošnjega letnika krajevne revije «Goriška srečanja»; obenem je to peta številka odkar revija izhaja.
Čeprav izhajajo eGoriška srečanja» razmeroma malo časa, pa so si s svojo pestro in aktualno vsebino in prikupno zunanjo obliko že dobro utrla pot ter si pridobila lep krog čitateljev. S to številko so namreč dosegla naklado 2000 izvodov, kar je za revijo te vrste v naših razmerah že zelo lep uspeh. S to številko so še bolj izpopolnili tudi zunanjo obliko revije, da je njen izgled še lepši.
Kar se njene vsebine tiče, naj omenimo predvsem uvodni članek izpod peresa znanega in uglednega javnega delavca iz Ljubljane, dr. Janka Jerija, z naslovom nOdkrito razpravljanje ob odprti mejit; v
llllllllllllllllllliimillliilliirfilllllllillllllllllllltllllimillillllilllliliililliliiiliiliillllillliiilliiiiiiillllllllilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltillllllliillillilillllllllillifliai
IZPRED OKROŽNEGA SODISCA V GORICI
Mehaniku iz Pevme je ukradel avto in se odpeljal s prijatelji v Tržit
Ker je skoraj vsa goriška pokrajina vključena v izboljševalno področje, bi bila izključena od posegov ustanove za razvoj kmetijstva; zato predlaga deželnemu svetu spre-menitev ustanovnega zakona ESAG, s čimer naj se omogoči njene posege na celotnem za kmetijstvo določenem ozemlju, vključno zadružna področja in ona od Ustanove Tre Venezie.
Pokrajinski svet je nato odobril ureditev poslopja Lanterna d’oro na Gradu, za kar bodo potrošili 10,1 milijona lir vključno centralno
Leto dni zapora, ker je udaril stražnika - Oproščena obtožbe, da sta stepla očeta
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiutiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....... mi im
MED LETOŠNJIM MEDNARODNIM VELESEJMOM
Razstava pohištva domačih in inozemskih proizvajalcev
VIL vsedržavni natečaj:	Kuhinja iz sestavnih elemen-
tov, ki naj ustreza zahtevam evropskega tržišča
V okviru letošnjega mednarodnega tržaškega velesejma, na programu od 21. junija do 5. julija, bipdo posvetili posebno pozornost manifestacijam v zvezi s pohištvom. Poleg običajne vsakoletne razstave in poleg strokovnih srečanj, katerih se vsako leto udeležuje veliko število arhitektov, risarjev, trgovcev in industrijcev s tega specifičnega področja, pripravljajo za letos VII. tekmovanje med arhitekti in strokovnjaki, dalje posebno razstavo pohištva in mednarodno srečanje strokovnjakov s področja pohištvene industrije.
Na razstavi pohištva bodo domači in tuji proizvajalci prikazali svoje najnovejše modele:	predvsem pa
kuhinje in spalnice, ter posamezne ločene kose pohištva, ter z nazornimi primeri prikazali vrsto rešitev problemov sodobnega urejanja sta novanj in posameznih stanovanjskih prostorov. V okviru te razstave bosta prišli še posebej do izraza pridnost in iznajdljivost tržaških in deželnih obrtnikov, v prvi vrsti pa nameravajo organizatorji te razstave letos poudariti proizvodnjo kuhinjskega pohištva ter nakazati za to industrijsko dejavnost »evropsko* rešitev; VII. vsedržavni natečaj o pohištvu bo zato posvečen »kuhinji iz sestavnih elementov, ki naj ustreza zahtevam evropskih tržišč*.
Nagrade ho podelila posebna žirija, kateri bo predsedoval dr. Mario Dosi in v kateri bodo arhitekti Romano Boico iz Trsta, Achille in Pier Giacomo Castiglioni, Adalber-to dal Lago in Vittorio Gregotti iz Milana, risar Piero Palange iz Man-zana v bližini Vidma, ter industrij ci Dino Boffi iz Česana Maderna pri Milanu, Renzo Salvarani iz Ba ganzole pri Parmi, Enrico Schiffini iz La Spezie in Rino Snaidero iz Maiana pri Vidmu. Žirija se bo sestala v Trstu 16. junija 1967, nagra jene izdelke — skupna vrednost bo presegla 2 milijona lir
X. mednarodnega zasedanja o po hištvu. Na tem zasedanju bodo strokovnjaki razpravljali o vrsti vprašanj, ki zadevajo načrtovanje in industrijsko proizvodnjo kuhinjskega pohištva v evropskem merilu, in sicer z vidika risarjev in projektantov ter optimalnih rešitev, tehnologije in izvoza.
Uprava velesejma je za letos sklenila pripraviti v okviru IX. edicije mednarodnega vzorčnega velesejma tudi posebno razstavo dokumentarne narave, posvečeno projektiranju in tehnološkim problemom, s katerimi se srečujejo indu-strijci pri proizvajanju kuhinjskega pohištva. S tem namerava tržaški velesejem osvetliti z vseh strani osrednje vprašanje sodobnega ’ za-mišljanja, projektiranja, proizvajanja in distribucije kuhinjskega pohištva glede na verjetnostni razvoj evropskega tržišča s tem izdelkom.
Pred goriškim okrožnim sodiščem so imeli včeraj dopoldne in popoldne vrsto razprav.
Na zatožni klopi je med drugim sedel tudi 20 letni Rodolfo Mersec-chi (Merzek) iz Gorice, Ul. Lunga 17. Obtožen je bil, da je ukradel Karlu Miklužu iz Pevme št. 17 avto fiat 1100-103, ki ga je ta pustil nezaklenjenega pred svojo mehanično delavnico v Ut. Alfieri v Gorici. To se je zgodilo dne 1. aprila lani, torej točno pred enim letom. Mi kluž je opazil okrog 17.30, da ni več avta na cesti ter je zadevo prijavil policiji, še istega dne zvečer ob 21. uri mu je Radovan Sfiligoj iz Pevme povedal, da je videl njegov avto v Ul. Crispi dve uri prej ter da ga je šofiral njemu znani Merzek. Policija na domu ni našla Merzka, pač' pa jim je mati pove ' dala,, da je odšel neznano kam in ji odnesel 60 tisoč lir. Še istega večera se je Merzek peljal z avtom in dvema prijateljema skozi Jam-lje proti Tržiču ter tam prehitel ne j kega financarskega brigadirja iz Rupe, ki ga je potem legitimiral v bližini Tržiča. Na osnovi tako dobljenih podatkov je policija prišla do njega ter ga zaslišala. Sprva je tajil tatvino, pozneje pa je moral spričo očitnih dokazov priznati. Včeraj ga je sodišče obsodilo na 8 mesecev zapora in plačilo 30 tisoč lir globe; kazen pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Branil za je odv. Mayo.
Pn drugi razpravi se je moral zagovarjati 21-letm Aldo Uljan iz Tržiča, Ul. Pascoli 12, pod obtožbo, da je razžalil in udaril s pestjo v obraz mestnega stražnika Isidora Peruzza in sicer dne 21. februarja 1965 na Trgu republike v Tržiču. Drug policaj je Uljana kmalu nato prijel in prijavili so ga sodišču. Včeraj so ga obsodili na leto dni zapora in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Boni.
Zakonca 53-letni Vittorio Marche-san in njegova žena 38-letna Candi-da Fregonese iz Gradeža, Trg O-berdan, sta se morala zagovarjati zaradi obtožbe, da sta stepla očeta 85-letneg; Mattea Marchesana, s katerim sta bila v sporu zaradi ključev skladišča, v katerem je bilo blago, ki sta si ga lastila oče in sin. Oče je medtem umrl in obtožba se je izkazala kot neosnovana; tako je sodišče oba zakonca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, odnosno zaradi amnestije. Branil ju je odv. Pedroni.
Drž. tož. dr. Baiti; preds. sodišča dr. Arculeo, sodnika Morra in Maz-zarella; zap. Pett.
Vloga dežele-predmet diskusije socialistov
Goriška sekcija PSU je v zadnjem času pripravila več sestankov, na katerih so obravnavali najpomembnejša vprašanja, ki zadevajo občino, pokrajino, deželo in vsedržavna vprašanja. O krajevni politiki sta 12. februarja poročala so-tajnika Candussi in Tomassich, o vsedržavni politiki 12. marca Fortuna in Zucalli, v nedeljo 2. aprila pa bo sekcija sklicala sestanek svojih članov iz Gorice, Ločnika in Pevme, na katerem bo podpredsednik deželnega sveta odv. Cesare Devetag govoril o temi: Deželna finančna družba in ustanova za kmetijski razvoj sta socialistični realizaciji v deželi Eurlanija-Julijska krajina; položaj in perspektive Goriške v dejavnosti avtonomne dežele.«
Sledila bo diskusija, nakar bo po vsej verjetnosti povzel zaključke deželni odbornik ali pa načlenik socialistične skupine.
bo treba eno izmed prihodnjih nedelj spet oditi v Mernik, da jo pokusimo.
V gostilni «Da Alfonso« v Merniku
Na jedilnem listu je pogostoma divjačina
Mernik je majhna vasica občine Dolenje, najsevernejšega dela naše pokrajine, ki se kot klin zajeda med videmsko pokrajino in Jugoslavijo. Območje je znano po nekaterih karakterističnih lokalih, med katere spada tudi »Da Alfonso*, prijetna, med jasmini, starimi nad sto let, stoječa gostilna, imenovana po lastniku Alfonsu Ferreghiniju, ki se bliža sedemdesetim letom. Lokal vodi njegov sin Giovanni, ki je od očeta podedoval gostoljubnost in smisel za domačo kuhinjo.
Pri njem so se v četrtek ustavili strokovnjaki, ki ocenjujejo pripravljanje hrane ter sestavljajo lestvico, na osnovi katere bodo razdelili nagrade. Za to priliko so pri Alfonzu pripravili naslednji menu: cmoki z divjačino, merjasec in srnjak s polento, radič in prva solata s trdokuhanim jajcem, posušeno sadje in potica. Ko so pospravili mizo, je gospodar povedal, da je njihova specialiteta mineštra s testeninami »rigatoni*. Jedi niso vključili v menu misleč, da je preveč domača. In vendar ni namen sedanje akcije nič drugega kot ugotoviti, kje pripravljajo najboljše domače jedi. Zato
Lokal ni prijeten samo navzven, ampak so tudi njegovi prostori lepo urejeni. Po stenah visijo lovske trofeje, rogovje divjačine, ki je je v tem kraju veliko in ki je bila plen lovcev. Tudi menu, ki so ga servirali v četrtek, je bil pripravljen iz divjačine: divji prašiči in srnjaki se radi zadržujejo na območju Dolenj ter jih gostilničarji radi pripravljajo na vse načine, da bi u-stregli turistom, ki zahajajo v te kraje.
Gradnja ljudskih hiš za 146 milijonov lir
Ustanova IACP je oddala na dražbi dela za izgradnjo treh hiš z 18 stanovanji v Gradiški, Krminu in Gradežu. Prvi dve hiši bo zgradilo podjetje Sgubin iz Gorice, tretjo pa neko podjetje iz Gradeža. Oddana so bila tudi ostala dela.
4. aprila bodo oddali na dražbi dela za izgradnjo dveh 6-stanovanj-skih ljudskih hiš v Pierisu in Za-graju. Skupna vrednost vseh zgradb, ki bo zanje prispevala svoj delež deželna uprava, znaša 145,9 milijona lir.
Danes se v štandrežu poročita
KAREL NANUT in
TATJANA ŠULIGOJ , Zavednima slovenskima mladincema, ki se udejstvujeta v prosvetnem društvu, v Standre-žu, v Slovenski prosvetni zvezi in Slovenskem planinskem društvu, naj gredo poleg številnih čestitk, ki jih prejemata te dni, tudi naše z željo po vsem lepem v skupnem zakonskem življenju.
V Doberdobu se danes poročita CVETA KORDEZ in
JOŽE JARC
deželni svetovalec in predsednik prosvetnega društva «Jeze-ro» Ženinu, ki je pomemben javni in prosvetni delavec na Goriškem, ter nevesti, doma z Jesenic, želimo obilo sreče v skupnem življenju.
Sestanek upokojencev
Upokojenci bodo imeli te dni dve skupščini. Pokrajinski sindikat upokojencev vabi svoje člane na sestanek, ki bo danes ob 15. uri in na sedežu CGIL v Ul. 24. maja 1 Poslanec Raffaele Franco in pokra jinski tajnik kategorije Norio Mar cello bosta govorila o povračilu mi lljard INPS, o izvajanju zakona 903 in vseh vprašanjih, ki zadevajo upokojence.
Pokrajinski sindikat upokojencev, včlanjen v CISL, pa priredi skup ščino v ponedeljek 3. aprila ob 15 uri na sedežu v Ul. Roma 20. Uvod no poročilo ho imel pokrajinski taj nik, ki bo govoril o vseh upoko jenskih vprašanjih, kakor je na pri mer povišanje pokojnin INPS, dr žavnih pokojnin ter izplačilo «una tantum« upokojencem krajevnih


ustanov, dokler posebna komisija pa^bodo ne zaključi svojega dola: predlo'i-razstavili v 'posebnem oddelku na tev zakonskega n«-v.r’-a za revV-Mo velesejmu. Nagrade bn žirija urad pokojnin šoferjev na raznih prevoz novanjskih hišic. Vse kaže, da bo-no podelila 3. julija 1967, za časa nih sredstvih.	, do «ob kamnu*, kakor pravijo te-
Sovodenjci so ob glavni cesti, ki pelje v Gorico, zgradili več enosta-
mu kraju, zraslo lepo naselje. Asfaltirana cesta je prav gotovo eden izmed pomembnih razlogov, zakaj si vaščani raje zidajo hiše v svoji va-
članku obravnava obmejne odnose na našem področju, s posebnim ozirom na obdobje po prekinitvi ita-lijansko - jugoslovanskih pogajanj za obnovo in razširitev trgovinske pogodbe.
Rudi Simac, ki je tudi znan že iz prejšnjih številk te revije, obravnava tokrat o liberalizaciji zasebnih pobud v gospodarstvu na Goriškem, s posebnim ozirom na podporo zasebnim gostilnam in zasebnemu kmetijstvu v občini Nova Gorica. Milo Vižintin se je tudi oglasil v tej številki s spomini na pokojnega Borisa Kraigherja s posebnim ozirom na njegovo delovanje na Goriškem.
Novost v tej številki so «Glose» ki jih je šest ter so povezane s skupnim naslovom «Ostra dobronamernost«.
Revija posega tudi preko meje in tako prinaša oceno o knjigi «Mus-solini«, ki jo je napisala Laura Fermi; Giovanni Padovan - Vanni pa odgovarja na kritiko o njegovi knjigi z naslovom «Abbiamo lottato in-sieme«; kritiko je pred časom napisal Ivo Juvančič.
Navedli smo samo nekaj značil-nejših prispevkov te številke, ki vsebuje še marsikaj drugega. Vsekakor je že to dovolj, da lahko spoznamo pestro in zanimivo vsebino, ki bo zanimala tudi bralce na naši' strani, ki se zanimajo za aktualne obmejne probleme. Prihodnja števil-' ka bo po zagotovilu uredništva izšla že sredi aprila.
16. aprila volitve kmečke bolniške blagajne
Prefektura je poslala obvestilo a razpisu volitev v izvršne organe vzajemnih bolniških blagajn kmetovalcev v nedeljo 16. aprila. Po vseh občinskih oglasnih deskah bodo razobesili lepake, na katerih bodo objavljeni dan, kraj in ura volitev.
Dramska skupina Prosvetnega društva «lvan Cankar«
bo kot gost Slovenske prosvetne zveze gostovala jutri, 2. aprila ob 16.30 v Prosvetni dvorani v GORICI, Verdijev korzo 13 z dramo v dveh dejanjih Sergeja VERČA
KOCKE V KOCKI
CENE: Sedeži po 300 lir; za dijake po 150
Rezervacija vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1. — Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom predstave pri blagajni dvorane.
Clorlca
VERDI. 17.00: «Io, amore«, B. Bar dot in L. Tercieff. Francoski ki-nemaskope v barvah.
CORSO. 14.30, 18, 21.30:	«Dr. 2i-
vago», Omar Sharif, Julie Cristie, v kinemaskopu in barvah, ameriški film.
MODERNISSIMO. 17.15—22.30:	«A
ciascuno il suo», G. M. VolonM in Irene Papa. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom pre
povedan.
CENTRALE. 17.00:	«Requiescant«,
L. Castel in M. Diamon. Kinema-skopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. Danes zaprto. — Jutri ob 17.15: «La strega in amore« R. Schiaffino in R. Johnson. Mladini pod 18. letom prepovedan
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «A ciascuno il suo», G. Volontč in I. Papas Barvni film.
EXCELSIOR. 16—22: «Funerale a Berlino«, M. Caine. Barvni film
PRINCIPE. 17.30-22: «Texas oltre il fiume,), D. Martin in A. Delen ter R. Dexter. Kinemaskope v barvah.
S. MICHELE. 17.30—22: «I,e awen-ture di Peter Pan«. Wa!t Disney-jeva barvna risanka.
K on kr
RIO. 19—21.30: »Combattenti della notte«, P. Sinatra in J. Wayne, Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 19—22: «Quien Sabe«, G. M. Volonte in J. Fernandez. V barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «SORANZO», Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
si, dasiravno bi utegnili delati drugje. Z izgradnjo tovarn v bližini se
LEKARNA V TRŽIČU
Ves dan in ponoči le dežurna lekarna «S. Nicolo« dr. G. Olivetti — Ul. I Maggio 94 — tel. 73328.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči je v Ronkah odprta lekarna «AH’Angelo» dr. Sergio Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72393.
dežurna cvetličarna
Jutri, 2. aprila bo v Gorici odpr-
jim nudijo stvarne možnosti za za- j ta cvetličarna JOŽEF BANDELJ, poslitev,	na Travniku, tel. 54-22.
DOMAČI ŠPORT
ODBOJKA
Jutri, 2. aprila.
ženska B liga
Ob 11. uri na stadionu «Prvi maj»
BOR — BREG * * *
žensko promocijsko prvenstvo Ob 9. url na stadionu «Prvi maj»
BREG — CORRIDONI
Ob 16. uri na stadionu «Prvi maj»
ZARJA — FARI * * *
* Ob 11. uri v Vidmu
f PORZIO — SOKOL
S S
š c
* * *
Moška C liga Ob 10.30 v Zgoniku
KRAS — OLIMPIJA
KOŠARKA
Jutri, 2. aprila.
Promocijsko prvenstvo
Ob 11. uri v telovadnici goriške šole Istituto scientifico
LIBERTAS — BOR
NOGOMET
Jutri, 2. aprila.
III. kategorija Ob 10.30 v Ul. Plavia
DON BOSCO — BREG * * *
Ob 10.30 v S. Sergiu
ESPERIA — UNION * • *
Ob 15.30 v Boljuncu
ROSANDRA Z. —
CAMPANELLE F. * * *
Juniorsko prvenstvo Ob 12.15 v Drevoredu Sanzio BREG — S. GIOVANNI
MOŠKA ODBOJKARSKA C LIGA
Jutri v Zgoniku
(ob 10.30)
Krus-OIimpiju
Predzadnje kolo prvega dela odbojkarskega prvenstva deželne C lige nam bo nudilo zelo zanimivo in pričakovano tekmo med šester-kama goriške Olimpije in Krasa iz zgoniške občine. Že dve leti je tega, odkar sta se nedeljska nasprotnika srečala na promocijskem
9llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||II|||||||||||||||||lllllllllllllll|ll|llll|||||llllllllllllllim„lJUlimilll||immi|lllllll|lmi„lll,||llllllllllll
[DANES ZAKLJUČNO DEJANJE ZA EVROPSKI POKAL
Simmenthal-R. Madrid za prvo Olimpija - Slavijo za tretje mesto
Borut Bassin, 22 let, komaj 1,78 m visok, je v četrtek očaral madridsko občinstvo, ki je do zadnjega trenutka trepetalo za svoje moštvo. Kajti Real Madrid gotovo ni mogel žeti tiste obilne zmage, ki so io Bernabeovemu moštvu vsi časopi si, in ne samo španski, pripisovali. ,i<Taubi» je tako prekrižal račune (trem Američanom, ki so bili vedno iv težavah, kadar (in ne ko) so ga ^morali loviti po igrišču. Torej ju-jnak srečanja Real - Olimpija je bil (Bassin, ki je moral žal prav v odločilnih trenutkih zaradi poškodbe ,na očesu zapustiti igrišče. Nedvom-{tio je bila Bassinova odsotnost odločilna glede na končni rezultat.
"Madridski igralci (z madžarskim nsodnikom) so prav v tem delu tek-tme povečali razliko v točkah. Zagnan je bil končni sprint Olimpije; tReal in sodnik sta žela «sumljivo» ijzmago (88:86).
p Torej tudi letos glede sojenja v ('Madridu ni šlo ravno najbolje (čeprav je bi! tokrat glavni komisar turnirja sam Jones, predsednik FIBA). Zares škoda, da sta sodnika pokvarila to tehnično (predvsem s strani slovenske strani) zares lepo tekmo. Daneu in drugi bi — brez pristranosti zaslužili zmago. Predvsem zato, ker so znali vsiliti domačinom zaželeni ritem. Tak ritem, ki je večini madridskih asov popolnoma izčrpal živce. Slovenski košarkarji so namreč odvijali umir-ieno, premišljeno igro, ki je popolnoma zmedla madridske predstavnike, pa čeprav Daneu in drugi ne ljubijo takega načina igranja (in prav v tem je zasluga slovenskih košarkarjev toliko večja). Poleg tega so Ljubljančani pokazali bolj organizirano igro od domačinov, katerih glavna udarna moč je bil le Aiken, rešitelj domače peterke. Olimpija je nedvomno taktično nadoknadila nasprotnike s svojo 3-3, 2-1-2. Skratka, skoro totalna
premoč Ljubljančanov. Le v odbitih žogah pa so morali slovenski predstavniki klonili višjim Američanom (in prav to je stalo Olimpijo srečanje), kajti žorga in Hočevar sta mogla le malo proti velikanu Alkenu, ki je lovil mogoče in nemogoče žoge. Zmagal je Aiken, zmagal je Real Madrid, toda slovenski košarkarji so dokazali, da so tudi brez Američanov nedvomno med najmočnejšimi v Evropi. V četrtek je namreč Olimpija uveljavila v mednarodnem merilu «veli-kega» igralca Bassina, potrdila Daneua kot naj popolnejšega košarkarja v Evropi,
Slavija je proti Simmenthalu dokazala, da je še vedno ekipa, ki lahko konkurira z najmočnejšimi peterkami Evrope. In o tem so se lahko prepričali igralci Simmentha-la ,ki so le za las premagali odlične Cehe. Nekateri so pričakovali dvoboj Masini-Zidek, da bi lahko dosodili lovor najboljšega evropskega pivota. Po tekmi so bili razočarani: kajti oba sta skoro razočarala. Potrdil pa je svojo slavo Rob-bins, za katerega marsikateri ne bi dali ob njegovem prihodu v Italijo niti vinarja. Torej lahko mirno trdimo, da je v finale privedel Sim-menthal prav Robbins, tih, skromen ameriški pivot (tudi zanemarjen od soigralcev). Tudi za Chu-bina so italijanske kronike precej skromne s hvaljenjem. Vsi se «na-merno» navdušujejo za Vianella, ki ima boljše procente v metih od Chubina, toda niso nikdar pomislili, v katerih okoliščinah mečeta
Za tretje mesto
Siavija (Praga) — Olimpija (Ljub.)
SLAVIJA
		višina	leta			višina	leta
„ 4	Krivy	1,90	30	4	Bassin	1,78	22
" 5	Kraus	1,96	30	5	Osterc	1,89	22
6 7	Knop Kovar	1.89 1.83	27 23	6	Marter	1,85	18
8	Stasmy	1,94	28	7	Božič	1,87	20
10	Zidek	2,06	22	8	Muller	1.96	36
11	Zedniček	1,94	21	9	Verbič	1,82	21
12	Tomasek	1,99	22	10	Dermastia	2,01	33
13	Ammer	1,89	23	11	Hočevar	1,97	22
14	Blažek	2,04	19	12	Eiselt	1,87	25
15	Ružička	1,88	21	13	Daneu	1,83	29
16	Konopažiček	1.80	20	14	Logar	1,97	25
17	Lizalek	1.99	21	15	žorga	2,00	19
	Trener: Baumruk.				Trener: Kristančič.		
OLIMPIJA
Za prvo mesto
Real Madrid - Simmenthal (Milan)
	REAL	MADRID višina	leta		SIMMENTHAL višina		leta
z 4	Guardiola	1,90	22	5	Iellini	1,88	19
0 5	Ramos	1,80	23	6	Vianello	1,92	28
• 6	Cristobal	1,98	17	7	Pieri	1,92	29
1 7	Sainz	1,87	27	8	Mašini	2.06	22
f 9	Paniagua	1,92	19	9	Robbins	2,04	22
9 1 10	Nava	1,92	22	10	Riminuccl	1,86	31
	Emiliano	1,87	28	11	Gnocchi	1,85	24
' 11	Seviliano	1,84	25	12	Longhi	2,00	24
l 12	Aiken	2,00	24	13	Ongaro	1,93	25
t 13	Luyk	2,03	25	14	Binda	1,85	24
I- 14	Mclntyre	1,98	22	15	Chubin	1,92	22
c 15 c	Monsalve	1.98 Trener: Ferrandiz.		22	19	Fantin	1,86 Trener: Rubini.		20
oba igralca Simmenthala. Chubin se enostavno vrže v nasprotno o-brambo in nato s svojim značilnim «two times» realizira, ali si izsili osebno napako. Vianello pa strelja, ko mu Robbins nastavlja ((ameriške« blokade. Torej — ni treba komentarja.
In nedvomno bosta imela prav Chubin in Robbins odločilno besedo za današnjo finalno tekmo z Realom. Kdo bo zmagal? Simmenthal po močeh... toda Real bi lahko tudi igral v sedmih (s sodnikoma) ; v tem primeru bi bilo Milančanom zares težko zmagati.
—edson—
turnirju za vstop v C ligo in ob tisti priložnosti se je zmaga nasmehnila Krasovim odbojkarjem. Od takrat pa sta obe šesterki spremenili bodisi strukturo bodisi igro, za to je nedeljski spopad prava neznanka. Tako Olimpija kot Kras se trenutno nahajata v bolj ali manj globoki krizi: goriški odbojkarji so dobro startali in si v uvodnih za-vrtljajih nabrali dva polna uspeha, nato pa so rahlo popustili. Upoštevati pa moramo dejstvo, da so imeli v zadnjih kolih za nasprotnike glavne favorite za končni u-speh. O Krasu že vemo, da ne more najti prave mere in je nabral do sedaj le štiri točke proti zelo šibkim šesterkam in še to z očitno težavo. Goriški rojaki imajo na lestvici isto tako 4 točke, zato predvidevamo, da bosta šesterki dali vse iz sebe, da premagata nasprotnika in ga tako prehitita na lestvici.
V takšnem vzdušju pričakujemo nedeljski slovenski derby in predvsem upamo, da bosta ekipi predvajali lepo igro, tako da bodo prišli na svoj račun tudi gledalci. Zmaga pa naj pripade najboljšemu. Tekma bo jutri, 2. aprila v Zgoniku z začetkom ob 10.30.
— b s —
iiiiiiiiuii mil mili iiimimiimii im miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHimiiiimimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiii
KOŠARKA
Promocijsko prvenstvo
Borovci jutri proti Libertas
Vse kaže, da bo Borovim košarkarjem drugo mesto v končni lestvici promocijskega prvenstva ušlo. Razlika v točkah z neposrednim tekmecem Libertasom je prevelika, da bi lahko Borovi predstavniki upali na osvojitev tega prestižnega položaja. Plavi bi morali namreč premagati v nedeljo goriške predstavnike kar z 32 točkami raz-
like. In — objektivno — mislimo, da tega plavi trenutno ne zmorejo. To iz več razlogov. Predvsem nimajo dovolj značaja, da bi lahko uveljavili svojo atletsko premoč in obdržali enak ritem skozi celo tekmo. Tudi glede realizatorske sposobnosti so bili v zadnji tekmi pro-
za in je poleg tega dosegla izredno pozitiven kvocient ¥316. Goriški predstavniki so tudi edini košarkarji prvenstva, ki so v tem prvenstvu dosegli več kot 1000 točk (in to v 14 tekmah), to se pravi več kot 70 točk na tekmo. Ardita je bila tudi tehnično daleč najboljše pripravljena od vseh ostalih
ti Gradu precej pomanjkljivi. Dru- ekip. Solidna v obrambi, saj so
go mesto je torej za plave skoro nedosegljivo. Vsekakor pa morajo plavi zmagati, če hočejo doseči vsaj tretje mesto. V nasprotnem primeru bi obtičali na sredini lestvice, kar gotovo ne bi bil slab uspeh za letošnji prvi nastop v promocijskem prvenstvu. Vsekakor pa mislimo, da so Borovi košarkarji po moči vsaj tretji tega prvenstva. Torej zmaga v nedeljo proti Liber-tasu je takorekoč nujna. In borovci imajo tudi resne možne sti za zmago proti Goričanom, saj so jih v prvem delu prvenstva premagali z 59:43. Plavi so se lahko uveljavili proti Goričanom, kajti slednji atletsko niso bili ravno najbolje pripravljeni in so tako skoro vedno klonili proti napadom borovcev. Gotovo pa so od tedaj igralci Liberta-sa močno napredovali, saj so trenutno na drugem mestu v iestvici in tudi z zavidljivim kvocientom + 52.
Promocijsko prvenstvo se je uradno zaključilo. Goriška Ardita je premočno zmagala, saj ni v celem prvenstvu utrpela niti enega pora-
Goričani edini v tem prvenstvu igrali obrambo man-to-man (na moža), je imela Ardita svoje najboljše orožje v metih iz vseh položajev, saj so skoro vsi njeni igralci metali s skoka in to precej točno! Morda edina hiba goriške peterke je bil sorazmerno slab protinapad, toda goriški košarkarji 'e niso po vsej verjetnosti hoteli spuščati v tvegane protinapade, saj so bili gotovi, da bodo isto akcijo lahko zaključili z metom z razdalje ali z ustreznim prodorom.
Goriška premoč v tem prvenstvu je potrjena z drugim mestom Li-bertasa, ki bo ta položaj tudi obdržal (razen podviga borovcev v nedeljo). Presenetljivo pa je tretje mesto Edere iz Pordenona, ki je v tem zadnjem delu prvenstva žela kar štiri zaporedne zmage. Ostale ekipe pa so bolj ali manj na enaki tehnični višini, razen Grada seveda, ki je v celem prvenstvu le dvakrat zmagal.
Tekma Libertas - Bor bo jutri, 2. aprila v telovadnici goriške šole Istituto Scientifico.
Fiorentina — Bologna	I	X
Brescia — Atalanta	1
Cagllari — Mantova	I
Foggia — Spal	1
Inter — Milan	X	1
Juventus — Napoli	X	I
Vlcenza — Torino	1	X
Lazio — Venezia	1
Lecco — Roma	2	X
Prato — Empoli	I
Cesena — Perugia	X	2
Bari — Barletta	1
Cosenza — Taranto	1
JUTRI V STANDREZU
Goriški Audax gost Juventine
Predvideva se, da bo tudi nedeljska tekma privabila na domače igrišče mnogo navijačev Juventine in njene sosede iz mesta, ekipe Audaxa. štandrežci upajo, da se bo za to tekmo končno mogel vrniti v njihove vrste Ivič Ferfolja, katerega je poškodba, 'ki jo je dobil na
Igrišču, kar za šest tekem onesposobila za igranje. Enajsterici se je
,„„„„...................................................................................................I1I1IIIIIII.........................................................................................
ODBOJKA
MOŠKA C, ZENSKA B LIGA IN ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Zgoniški Kras v krizi? Brežanke trenutno tretje
V promocijski ligi bazoviška Zarja v vodstvu
3:0
3:0
3:0
3:0
ACEGAT Gasilci GO Turriaco CSI Videm Olimpija Kras
ACLI TRST Torriana
5 0 15 0 4 1 13 5
1	12 5
2	10 6 3 7 10 3 7 10 5 3 15 5 2 15
Prihodnje kolo (2. aprila): ACEGAT - Gasilci GO, Kras - Olimpija, Torriana • ACLI Trst, CSI Videm-Turriaco.
* • *
Tudi v ženski B ligi je leader še vedno nepremagan. To je tržaški FARI, ki je tudi v sredo zmaga! proti Bregu in tako povečal svoj naskok na štiri točke. Brežanke bi v tej tekmi zaslužile zmago, ki pa so si jo zapravile predvsem zaradi velike nervoze, medtem ko so nasprotnice tudi v najbolj kritičnih momentih zaigrale bolj umirjeno.
Borovke so v ponedeljek slavile prvo zmago prvenstva. V Gorici so namreč premagale AGI in se tako oddaljile od zadnjega mesta v lestvici. Nastop slovenskih odbojkaric je bil povsem pozitiven in da upati na prihodnje nastope.
Presenčenje je prišlo iz Sacila, kjer je Porzio premagal domačo še-sterko. Ta si je po vsej verjetnosti s tem porazom zapravila vse upe na prvo mesto.
Izidi četrtega kola Porzio — »Sacile	3:1
(15:13, 7:15, 15:9, 15:11)
Bor B — *AGI B	3:0
(15:13, 15:10, 15:8)
FARI Trst — ‘Breg	3:2
(3:15, 15:11, 13:15, 15:12, 16:14)
LESTVICA
FARI Trst Sacile Breg Porgio Bor B AGI B Prihodnje kolo
4 0 2 1 2 2 2 2 1 2 0 4
12
7
10
10
6
0 12
Deželna odbojkarska prvenstva prehajajo v centralno fazo. že prednjačijo na lestvici ekipe, ki se bodo potegovale za prvo mesto in tiste, ki še vedno lahko upajo. Med prvimi in zadnjimi pa je že za tako kratka prvenstva ogromna in nenadomestljiva razlika.
V moški C ligi je tržaški ACEGAT slavil že peto zaporedno zmago (n še enkrat s 3:0. Tokrat je Tržačanom klonila goriška Olimpija, ki je po dveh zaporednih zmagah popustila in je do sedaj zabeležila tri zaporedne poraze. Drugi slovenski predstavnik, zgoniški Kras, je gostoval v Turjaku in doživel pekoč poraz. Slovenska šesterica preživlja veliko krizo, ki jo bo rešila le z rednim treniranjem in veliko požrtvovalnostjo. V tem prvenstvu se tudi dobro držijo goriški gasilci, ki so sedaj na drugem mestu lestvice takoj za petami ACEGAT.
Izidi petega kola Gasilci GO — ‘Torriana (15:1, 15:9, 15:11)
CSI Videm — »ACLI Trst (15:5, 15:8, 16:14)
ACEGAT — »Olimpija »Turriaco — Kras (15:7, 15:12, 15:11)
LESTVICA
LESTVICA
Zarja	3	3	0	9	2	6
Porzio B	4	3	1	11	6	6
Sokol	2	2	0	6	1	4
Corridoni	3	1	2	4	6	2
Breg B	4	1	3	5	9	2
FARI Trst	4	0	4	1	12	0
Prihodnje kolo (2 zio B - Sokol, Zarja Breg B - Corridoni.
aprila): Por-FARI Trst B,
f. v.
njegova odsotnost močno poznala, saj ji je tako zmanjkal koordinator igre, ki je trdno držal sredino igrišča, delil žoge prostim napadalcem in mnogokrat začel uspešne akcije. Da je vse to res, se da razbrati še po tem, da si je moštvo nabralo lepo število točk, ko je bil Ferfolja v moštvu. V času njegove odsotnosti pa je več ali manj ostala na istem, ali bolje, si je v šestih srečanjih nabrala le 3 točke.
V prvem srečanju z Audaxom je Juventina izgubila 2:3 in za to je bil odločilen avtogol, ki se je porodil iz zmede, ki je nastala pred njenimi vrati. V isti tekmi je ustva. rila mnogo prelepih priložnosti za realizacijo, a je večino zapravila. Upamo, da bodo tokrat igralci bolj trezni pri svojih dosežkih. Seveda pa je treba računati z borbenostjo Audaxa, ki je le za 2 točki pred Ju-ventlno, ki jih trenutno ima 16.
Igralci in gledalci si tudi želijo, da bi prisostvovali lepši tekmi kakor tisti, ki so jo bili deležni preteklo nedeljo. Vsi so z igrišča odšli skrajno nezadovoljni zaradi popolne nezmožnosti sodnika, ki je vodil srečanje med Juventino in Se-veglianom iz Furlanije, ki se je zaključilo z neprijetnim izidom 0:0.
Vodstvo ekipe sporoča, da bo tekma na igrišču v štandrežu ob 15. uri. Pol ure prej naj se javijo sledeči igralci: Tomasin, Pelicon, Ož-bot, Paškulin, Rosolen, Costelli, Ta-baj E., Mantico, Tabaj M., Ferfolja, Nanut, Collini, Petejan, Klančič, Batistič.
D. R.
(2. aprila): Porzio - AGI B, Sacile - FARI Trst,
Bor B - Breg (ob 11. uri na stadionu «Prvi maj»).
* * *
žensko promocijsko prvenstvo poteka še vedno v znaku neresnosti.
To pa ne s strani društev, ampak s strani federacije, ki ne pošilja na tekme sodnikov in se tako ekipe zastonj pripravljajo. V ponedeljek je ta usoda doletela tekmo Zarja-Sokol, ki bi odločala o prvem mestu v lestvici. Sodniki pa se niso pokazali na igrišču in je bil toliko pričakovani spopad preložen na nedeljo 9. aprila ob 10.30 (na stadionu «Prvi maj»).
Pozdraviti moramo tokrat prvo zmago druge ekipe Brega, ki je odpravila svojega direktnega nasprotnika in se tako povzpela na predzadnje mesto v lestvici.
Izidi četrtega kola Porzio B — »Corridoni	3:1
(15:12, 11:15, 15:12, 15:5)
»Breg B — Fari Trst B	3:0
(15:4, 15:6, 15:9)
»Zarja — Sokol (neodigrana)
IIIIIIIIIIIIIU*llllllllllllllllllHIMIIIIIllllllllHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII*II*HllllllllllllllllllllllllHlllllllllllillHllHirnlll
aiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiHuiiniiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiimiii
PO DVOTEDENSKEM ODMORU
Sovodenjci jutri gostujejo v Bračunu
Danes mladinci proti Dijaškemu domu
Po štirinajstih dneh bodo Sovodenjci jutri odigrali poslednjo tekmo na tujih tleh. Gostovali bodo v Bračanu, kjer bodo gotovo skušali popraviti slab vtis, ki so ga zapustili med zanjim srečanjem. Omeniti pa moramo, da bo jutrišnja tekma najtežja od naslednjih treh. Zato se morajo Sovodenjci pošteno potruditi, če hočejo zmagati. Seveda bi tudi polovični izkupiček zadostoval Sovodenjcem, ki pa bodo skušali doseči več, ker bi si s tem zagotovili simpatijo navijačev.
Sovodenjci so v ponedeljek odigrali trening tekmo z mladinci.
>x-x-!-X-x-!vXvX-XvX-.v.;.;v
FIORENTINA
Albertosi; Rogora, Diomedi; Pirovano, Ferrante, Brizi; Ham rin, Merlo, Brugnera, Bertini, Chiarugi.
BOLOGNA
Vavassori; Roversi, Furlanis; Tumburus (Turra), Janich, Fo-gli; Perani, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pascutti.
LR VICENZA
Luison; Volpato, Rossettl; Pini, Carantini, Poli: Menti (De Marco), Governato, Gori, Gre-gori, Maraschi.
TORINO
Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Maldini, Bolchi (Pestrin); Me-roni, Ferrini, Combin, Moschi-no, Simoni.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Guarneri, Landini; Domen-ghini (Jair), Mazzola, Cappelli-
BORIS VISNOVEC
3.
iz snu i«
*i:i

Jaz pa sem se vprašal, čemu nisem poljubil male morske deklice na lepi promenadi Langelinie. Vseeno sem v mislih
vzkliknil:
Srečna, ljubka bronasta deklica, ki si se spre-i menila v morsko peno in hvala za ljubek dan. Tako namreč ipravijo v Kopenhagnu.
2. Znova v deželo fjordov
J Preliv med Dansko in Švedsko so zatrpali oblaki, ki so ,v daljavi zakrivali strehe Halsingborga. Morje je skoro črno, ^prežeča globina pa hladna in neprijazna. Srebrnkast odblesk r slabotno poplesuje po eni strani valov. Kadar pa se zgosti Iplast oblakov na nebu se lesket odlušči z valov kot ribje 1 luskine. Nato pa zopet približno nakazuje smer, kjer se bo !za hip pokazalo sonce. Lahko pa se že naslednji trenutek J spusti rahel dež in potniki se bodo zopet nagnetli po ladij-tskih hodnikih in pod kratko streho ob steni palube. Pribli-cžali smo se hišam Halsingborga in zapluli v pristanišče. Ta-'koj za jambori se stiskajo rdeče opečnate hiše, ki jih ponekod 5poživljajo nazobčani stolpiči palač.
' Elegantni, molčeči ljudje so se iz ladje preselili v raz-'košno kompozicijo vagonov za Oslo. To so večinoma sta-crejši švedski zakonci, ki se vračajo s počitnic nekje v Španiji (ali Italiji in pa mlada dekleta, ki so bila na izletu v veselem ‘mestu Kopenhagnu. Zamišljeno se vračajo domov, doživetja
z dopusta so še preveč živa. Zabava. Ljubezen. Razočaranja. Dolgčas. Obljube. Naslovi. Sedaj jih požirajo majhna mesta, kjer ni na cestah sence nereda ali nesnage, izstopajo na majhnih postajah, kjer so hiše skrite v zelenju. Toda tudi pred najmanjšo postajo stoji ob prihodu vlaka vrsta taksijev. Včasih pričakajo potnike na peronu sorodniki in prizori snidenja, ki se na jugu odvijajo v stiskanju in solzah, se tu končajo s stiskom rok in rahlim poljubom na lice.
Brzimo ob morju, ki je sedaj zrcalno gladko. S položne obale je ob oseki odteklo morje in pustilo na širokem pasu svetlega, lesketajočega peska, nazobčane, razjedene skale. Nikjer ni sledu, da je morje pred nekaj urami pogoltnilo v prelivu velik trajekt in so potnike reševali s helikopterji. Nad progo se dvigajo položna pobočja porasla z gozdovi, v katere so vtisnjene njive in pašniki. Delavci pospravljajo s stroji iz njih žito. Nad črno, sveže preorano zemljo se spreletavajo galebi. Sveže zelenje puhti edino še z njiv sladkorne pese. Poleg osamljenih rdečih kmečkih hiš z belimi okni so postavljena gospodarska poslopja. Vse je prostrano in se širi nekam v nedogled kot se raztezajo tudi ure vožnje. Gozdovi. Obala. Polja. Le človeška bivališča so skromna in se zde izgubljena sredi mogočne prirode. Ure in ure ista umirjena, žlahtna slika pričetka jeseni, ki jo napoveduje rumenilo brezovih listov in je toliko bolj poudarjeno, kolikor je nežnejša belina debel.
Nad vso pokrajino visi gobast, napihnjen sloj temnosivih oblakov, ki ustvarjajo pravo viseče gorovje. Nebo daje pokrajini okus in težo in jo napolnjujejo z resnostjo. Težko bi si to severno pokrajino predstavljali drugače. Topli dnevi brez vetra in oblakov so pač izjema. Le ozki prameni sonca se lahko prebijejo skozi v plasteh nakopičeno gmoto in za trenutek obsijejo skupino dreves, košček obale ali pa gladino jezera. Stene hiš in pobočja gora postanejo tedaj popolnoma črne, rob oblakov pa ostane še nekaj časa nakodran s prozorno svetlobo. Kadar se nad vami za hip razpne ta nepremičen gobast sloj, opazite plavo nebo, ki ga nekje v stra-
tosferi prepleta tanka plast beline. Tik nad gozdovi hite razcefrani kosmi megle. Vas pa se počasi dotakne prijetna atmosfera Skandinavije, ko ste, tako kot bi megleni kosmi, v vetru, presekali mnoge meje, da ste se znašli v tej enoličnosti, ki pa ima v sebi neko dimenzijo neskončnosti in klasične lepote, ki se ubrano ujema z človeško notranjostjo in jo nevsiljivo dopolnjuje.
Nihče izmed sopotnikov se ne zmeni za pokrajino. Sede pogreznjeni v mehke naslonjače in le včasih pogleda kdo na uro na roki, oddaljenost od doma je za večino ljudi najbolj pomembna, vseeno kje žive. Dobro razpoložena starčka na sosednjih sedežih sta pospravila zavojček čokolade in si nato obrisala prste v papirnate serviete. Nato mi ponudita kozarec piva. Norvežena sta iz okolice Osla. Po poklicu krojača in se vračata s počitnic v Sorrentu. Omenila sta, da je vino v Italiji zelo poceni in videti je, da sta še vedno počitniško razpoložena. Prvi z jajčasto glavo in smešnim nasmehom, se mi ni zdel vselej popolnoma priseben, večkrat se je sredi pogovora dvignil in odšel na hodnik. Drugi pa je imel izredno prijazen nasmeh, a motne, vodene oči. Popolnoma nepričakovano mi je pričel otipavati obleko in ko je otipal šiv na rokavu je strokovnjaško ugotovil, da obleka ni konfekcijski izdelek. Ko sem šel za hip na hodnik je prišel prvi krojač za menoj in me povabil na požirek neke zelo močne tekočine, ki jo je nosil shranjeno v steklenici v žepu. Bila sta kot dva vesela, smešna škrata, rahlo okajena, s starčevskimi kretnjami, vsa lesketajoče se v zlatih gumbih, manšetah in z metuljčkom na vratu. Zdelo se mi je, da mi meče blondinka spredaj koprneče poglede. Nobenega dvoma ni bilo več, ko se je popolnoma brez vzroka presedla iz sosednjega kupeja v našo bližino. Moral sem se pač še ukvarjati s krojačema in se tolažiti, da bom blondinko do Osla gotovo spoznal. Toda izstopila je v bližini švedsko-norveške meje, še preden sem se ji lahko približal. Pred Oslom sta izstopila tudi vesela krojačka. Blesteči vozovi pa so dalje topotali v noč.	(Nadaljevanje sledi)
ni Suarez, Corso.
Barluzzi; Anquilletti, Santin; Trapattoni, Rosato, Schnellin-ger; Lodetti, Rivrea, Sormani, Amarildo, Innocentl.
FOGGIA
Moschioni; Capra, Corradi; Ta-gliavini (Bettoni), Rinaldi, Fa-leo; Oltramari, Gambino, Tra-spedinl, Nocera, Maioli.
SPAL
Cantagallo; Tomasin, Bozzao; Reia, Moretti, Pasetti; DellO-modarme (Parola), Bagnoli, Rozzoni, Capello, Bosdaves.
LAZIO
Cei; Maggioni, Adorni; Dotti, Pagni, Castelletti; D’Amato, Burlando, Morrone, Marchesi, Bagatti.
VENEZIA
Bubacco (Vincenzi); Mancin, Grossi; Cancian, Nanni, Spa-gni; Bertogna, Beretta, Man-fredlnl, Benitez, Mencacci.
BRESCIA
Brotto; Robotti, Manglli; Riz-zoli-ni, Vasinl, Mazzia; Salvi, D’Alessi, Troja, Bruells, Cor-dova.
ATALANTA
Cometti; Pesenti, Poppi; Pela-galli, Cella, Signorelli; Danova (Salvorl), Salvori (Milan), Sa-voldi. Dell’Angelo.
JUVENTUS
Anzolin; Gori, Leoncini; Ber-celllno (Rinero), Castano (Ber-celllno), Salvadore; Stacchini, Del Sol, Žigoni, Cinesinho, Me-nichelli.
NAPOLI
Bandonl, Nardin, Micelll, Ron-zon, Panzanato, Bianchi, Cane Juliano, Altafini, Sivori, Orlando.
LECCO
Meraviglia; Facca, Bravl; Schiavo, Malatrasi, Becher; In-certi, Azzlmonti, Clericl, Ferra ri, Bonfantl.
ROMA
Pizzaballa; Sirena, Carpenetti; Carpanesl, Losi Ossola; Colau-sig, Tamborini, Peirč, Scala (Russo), Pellzzaro.
CAGLIARI
Reginato; Tiddla, Longoni; Tiberi (Cera), Vescovi (Niccolai), Longo (Vescovi); Nenč, Rlzzo, Boninsegna, Greattl, Visentin.
MANTOVA
Zoff; Scesa, Pavlnato; Volpi, Spanio, Giagnoni; Spel ta, Cata-lano, Salveminl, Corelil, Trom-bini.
Trenirali so tudi v torek in sredo, vendar udeležba ni bila zadovoljiva. Pripomniti pa je treba, da je Marinič, ki je v zadnjih tekmah povsem razočaral, ponovno prišel v odlično formo.
Od igralcev, ki se stalno udeležujejo priprav, moramo omeniti Sfiligoja, Fajta, Devetaka, Kuzmina in seveda Sergeja Ferfolje, ki trenira tudi mladince.
Za jutrišnjo tekmo so vabljeni naslednji igralci: S. Ferfolja, Kuzmin, Fajt, B. Ferfolja, Cotič, Devetak, Mrinič, Dužman, Cijak, A. Ferfolja, Čeme, Sfiligoj in Tomažič. Tekma v Bračanu bo ob 15. uri, odhod pa bo izpred gostilne «Pri Francetu« ob 14.
Mladinska enajsterica bo imela še eno nedeljo odmora. Da bi igralci ostali v formi, so poskrbeli za prijateljsko trening tekmo, ki bo danes popoldne na sovodenjskem igrišču z moštvom goriškega Dijar škega doma. Tekma bo ob 15. uri.
J. V.
Odbojkarsko tekmovanje srednjih šol v Gorici
Danes, v soboto, bo z začetkom ob 15.30 v telovadnici na Trgu Cat-terini v Gorici tekmovanje v odbojki dijakov višjih srednjih šol iz Gorice.
Tekmovanje je razpisalo šolsko skrbništvo, organiziral pa ga je športni odsek slovenskih srednjih šol iz Gorice. Udeležujejo se ga tri šole in sicer industrijska šola Gali-leo Galilei, trgovska akademija Fermi in slovenska višja srednja šola.
HOB0MIT
Eusebio bi rad igral pri Interju
MILAN, 31. — Herrera je danes v pogovoru z novinarji izjavil, da mu je Eusebio izrazil željo, da bi prestopil k Interju. «Eusebio» je rekel Herrera, «bi v Italiji več zaslužil kot na Portugalskem.« Zaradi prepovedi «uvoza» tujih igralcev bo verjetno nemogoče urediti zadevo, pa čeprav bodo celotno stvar še enkrat proučili ob priliki finala za pokal evropskih prvakov, ki bo v Lizboni. «Seveda», je pripomnil Herrera, «če se bo Interju posrečilo zmagati v polfinalu.«
MILAN, 31. — Disciplinski odbor profesionalne lige FIGC je kaznoval trenerja Interja Helenia Herrero zaradi izjav tisku po tekmi Roma - Inter s polmilijonsko globo. Iz istih razlogov je odbor kaznoval igralca Interja Burgnicha s plačilom 100.000 lir globe. Ne Herrera ne Burgnich se nista predstavila preiskovalnemu odboru, kjer Ju Je zastopal podpredsednik ih pravni zastopnik Interja odv. Pri-
SCO.
'■UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638	— Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica	24 Maggio	1/1. Telefon 33-82 — UPRAVA:	TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 NAROČNINA: mesečna 800 lir vnap	J.
četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 lir. celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna	številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev),	mesečno 10	din (1.000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska rs 11-5374
'ST~' I: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri	Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 4U lir beseda — Uglasi trzasae
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societh Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	_