s
OBNAVLJAMO
ST&RE„UC
KULTURME
SPOMENIKE
USTVARJAMO
HDVE iur
SPOMENIKE
KULTURE
Adriatic'
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
Slovenija -
Lotili smo se dela, ki ga prej nismo niti dobro poznali: Prodajna akcija DECEMBER V IZOLI, novoletni sejem v Športni dvorani, novoletna Številka MANDRÀCA, okrasitev nekaterih ulic, plakati in vabila, nagradni kuponi, nagrade, nastopajoči na sejmu. Dedek Mraz, žrebanje itd......
Zdaj, ko je ta nori čas za nami, si lahko oddahnemo. Preživeli smo vse živčne trenutke, preživeli smo finančno in fizično. Nabrali smo si veliko izkuSenj in spoznanj, na koga se lahko zanesemo, ko gre za nohte.
Med akcijo DECEMBER V IZOLI so trgovci oddali za nekaj več kot 12.000 kuponov, kar pomeni, da je decembra najmanj vsak Izolan opravil po en nakup v vrednosti nad 500 Sit. Po splošni oceni pa so, zahvaljujoč akciji, Izdani kupovali v glavnem doma, prihajali pa so tudi kupci iz Kopra in Pirana.
Novdetni sejem v Športni dvorani je v slabih desetih dneh obiskalo kakih 16.000 ljudi, ob konicah ( Dedek Mraz ) pa je bilo v dvorani od 300 - 600 obiskovalcev. Ce bi bila dvorana ogrevana, bi te Številke zagotovo podvojili
Silvestrovanje v dvorani je zaradi prej omenjenega razloga odpadlo. Naslednje leto pa se zagdovo dobimo tam.
Žrebanje kuponov nagradne akcije in nastop Kreslina z Beltinsko Bando je privabilo v dvorano blizu 800 obiskovalcev. Večina nagrad je ostala v Izoli, avtomobil RENAULT 5 plus, ki so g:, omogočili: zavarovalnica ADRIATIC Koper, REVOZ Novo Mesto in Mcr-kator TRGOAVTO Koper, pa je odScl k srečnemu lastniku v Prade.
Mali, veliki oglasi:
PONUDBA MESECA
* Najboljšemu ponudniku poceni prodam dobro ohranjeno, perspektivno uspešno LADJEDELNICO 2. OKTOBER v Izoli. Ladjedelnica je domače izdelave, drugi lastnik ( prej je bila v Portorožu ), dok je ruske izdelave. Bogata dodatna oprema ( več kot 100 visoko, srednje in nekvalificiranih delavcev ), možnost vgraditve v marino, velik parkirni prostor v bližini. Cena po dogovoru. Ogled je možen vsak dan, licitacija bo prve dni februarja. Ponudbe sprejemamo pod MADEBYHUMAR.
* Kompleks trgovskih in skladiščnih poslopij prodam. Cena stavb, ograjenega zemljišča in upnikov se še kuha v občinski stavbi. Kompleks je v neposredni bližini turističnega mesta, blizu lokacije bodoče marine in pod bolnišnico za takojšnje posege. Ponudbe sprejemamo do 3. februarja pod šifro FERROTEHNA.
* Dobro zavožen ponos izolskega delavskega razreda prodam. Ze ta mesec je možen ogled brez nepotrebnega srečevanja delavcev, moja prisotnost bo označena z limuzino tuje registracije. Ponudbe pod : MAŠČEVANJE JE SLADKO.
V tej številki še:
- MORATORIJ JE UMRL
- NOVA IMENA ULIC
- VESLAČI VESLAJO
- IZŽREBANE NAGRADE
- MI S HRIBA
- KRI NI VODA
MINISTRI se DAJEJO !
Predvolilni boj se je začel, med njegove "žrtve” pa očitno sodijo tudi nekateri izolski kulturno-zgodovinski spomeniki. NajslabSe se godi Manziolijcvi palači, saj se republiški ministri ne morejo dogovoriti, kdo in kje bo vzel denar za delež pri obnovi jalače Manzioli. Rupel je menda za.
Dular iSče razloge, da je lahko proti, SeSok je brez denarja, stavbi pa grozi, da se bo sesula.
Waterloo
Boj bil je živ. Padale so petarde, padali pa so tudi udarci ( s pendreki in po pendrekih ). Obalna garda si je za "vojaSke” vaje tokrat izbrala Izolsko križišče. Začelo se je kot v Vukovarju.
Najprej topniško obstreljevanje, potem preleti MIG-ov na Štirih kolesih in na koncu Se boj "prsa ob prsa” med speciale!
GENNAIO
1992
20 40 6 20
Quo Vadis 1992
Del passare degli anni non sappiamo più’ se rattristarci o rallegrarci. Anno nuovo, vita nuova ? In ogni caso. Pero’ depositare le nostre speranze di crescita economica nel neonato 1992 non ci sembra troppo salutare. Perche’?
Anzitutto per il fatto che il 1992 è un anno bisestile. E si sa, l’anno bisestile, almeno stando ai proverbi nostrani, non porta bene. Se nicnt’altro ci porta un giorno aggiuntivo, racimolato in quattro anni, il che vuol dire rendere ancora più’ difficoltoso lo sbarcare il lunario.
Poi quest’anno si presenta ricco di eclissi. Una, anulare di Sole, l’abbiamo già avuta tra il 4 e il 5 di questo mese di gennaio. Altre quattro, tra parziali e totali di Sole e di Luna, le avremo in giunio(2) e in diccmbrc(2). A una economia abbondantemente eclissata, la cosa, certamente non porta bene. Ma si sa, contro natura e inutile andare. Anche se, a dir il vero, in certi tempi della nostra storia qualcuno ha cercato di andarci. E i resultati sono evidenti.
Ma l’anno bisestile, sin dal 1896, è anche olimpico. E questo ci consola. Però non vorremmo arrivare a Barcellona, sede della prossima olimpiade, con la più’ imopo-polarc delle discipline atletiche: il salto dei pasti.
Gianfranco Siljan
Izolski turistični in gostinski delavci se po dobrem obisku v Casu novoletnih praznikov - vsi ogrevani gostinski objekti so bili polni - že pripravljajo na povečan obisk ob koncu januarja, ko se bodo v Sloveniji začele šolske počitnice. Polno zasedeni pa bodo seveda le tam, kjer imajo pokrite plavalne bazene.
Thko bo v Simonovem zalivu in hotelu Delfin, medtem ko bodo v HTP Belvedere, kot vsa leta doslej, za dohodek iz naslova zimskih počitnic prikrajšani, saj nimajo pokritega bazena. Trenutno so hotelske zmogljivosti v izolski občini zasedene manj kot 10 odstotno. Večji del zaposlenih v Simonovem zalivu je doma na čakanju (vse do konca januarja), zaprt je hotel Delfin (do 25.januarja), v HTP Belvedere dela vseh 59 delavcev, vendar z minimalno obremenitvijo. Gostov ni, zato so januarski čas izkoristili za nova znanja, ki jih pridobivajo na organiziranih strokovnih seminarjih.
Če ni gostov ni dohodka - to zdaj vedo tudi turistični delavci. In vendar ta ugotovitev tokrat ne drži v celoti. V HTP Belvedere, podobno pa je ob vsej slovenski obali, naj bi v teh dneh le prišli do denarja. Pa ne z delom. Odškodnina za škodo v žasu lanske 10 dnevne vojne v Sloveniji, ki jim jo je namenila republiška vlada, naj bi vsaj delno pokrila težave zaradi kroničnega pomanjkanja denarja.
Do novega, večjega svežnja tolarjev in deviz pa naj bi gostinstvo prišlo šele v aprilu, v času velikonožnih praznikov. Seveda je to samo ocena, ki je v tem trenutku zelo zamegljena ( komaj doseženo priznanje, mir). Vsekakor drži, da bodo vežje skupine tujcev letos prišle pozno. Prvi tuji turisti naj bi, po nekaterih predvidevanjih, prišli v Istro avgusta.
Kar sedem mesecev je tujini namreč potrebno, da se vzpostavi ravnovesje in da se turistižna industrije sploh začne premikati.
Tako ni težko zaključiti, da bodo turizem letos in naslednja leta reševali domaži turisti, ki so v vežini šele lani začeli spoznavati slovenske obmorske kraje. Braz njih bi bili tudi izolski rezultati slabi.
Pa vendar imamo izolani letos v turizmu nekaj več možnosti. Svetovno prvenstvo v jadranju v razredu Evropa, ki bo junuja v Izoli je izjemna priložnost. V izolskem Bclvcderju so na ta dogodek pravljcni. Do prvenstva naj bi hotel Marina obnovili v hotel višje kakategorije, uredili pa tudi pizzerio Palma in pivnico.
Veliko si od svetovnega prvenstva obetajo tudi v Simonovem zalivu, kjer naj bi zaživela dejavnost v apartmajskih objektih. Pa tudi novo nastajujoča ” Marina” bo opozorila na novost turistične ponudbe v Izoli.
Kljub številnim neznankam, so izolski turistični delavci optimisti. In kot pravijo:” slabše kot v minulem letu, ne more biti.” Lahko jim verjamemo, saj so lani, kljub vsemu, le preživeli.
Vlado Ostrouška Svetovno jadralno prvenstvo v razredu Evropa je gotovo dogodek ” par exellence”, saj organizatorji ( JK Burja Izola ) napovedujejo prihod od 400 - 600 tekmovalcev iz celega sveta. Z njimi bo seveda vsaj še toliko spremljevalcev in nekaj deset novinarjev iz vseh, turistično razvitih dežel. Ob tem je treba upoštevati še nekaj sto avtomobilov oz. kombijev in za vsakega tekmovalca najmanj po eno plovilo. Skratka, gre za dogodek pri katerem velja filozofija ”velikih številk”. Ga bomo znali izkoristiti v dobro cele Izole?
Bonača v Burji
(vi-to) Čc ho vse šlo po sreči ho l/.ola imela v Barceloni na olimpijskih igrah zastopnika. To ho mlada jadralka v razredu Evropa Vesna Dekleva, ki jo je strokovni svet jadralne zveze uvrstil med 13 slovenskih olimpijskih kandi-
datar. Da pa ta šport ima per
spektivo pa kaže tudi lista obetavnih športnikov. Na njej je 6 članov izolske Burje -Aleš Smerdu in Oskar Lovce ter Vasilij Čbogar in Matej Herbst v razredu ”470" ter Maurizio Benčič in Katarina Čok v razredu "Evropa”.
Izola pa nima samo dobrih jadralcev. V evropskem letu 1992 ho imela enkratno prilo/.nost za svtovno promocijo vsega kar premore. Julijsko svetovno in aprilsko sredozemsko prvenstvo v jadranju v razredu ”Evropa” bosta namreč največji športni prireditvi na jadranski obali in v Sloveniji. Promocija ženskega razreda ”Evropa” olimpijski razred (dekleta bodo prvič nastopila na Ol).
Na konferenci jadralne zveze je tajnik org. odbora Matija Gorjan pismeno predstavil dosedanje delo. Čc je soditi po precej posplošenem poročilu čaka izolanc še veliko, veliko dela. še zlasti v jadralnem klubu, nosilcu organizacije, kjer bi bilo dobro malo ”bur-jc”, da nekatere predrami iz skorajda že zimskega sna. Priložnost z ”Evropo 92” ne gre zamuditi, kajti svetu je treba pokazati, da znajo izolani organizirati tudi zelo, zelo resne fešte.
FOTOGRAFIJE ZA TO ŠTEVILKO SO.PRISPEVALI: DORA BENČIČ ( legenda ne ugasne ) FOTO ART ( legenda ki
DANIEL NOVAKOVIČ
( legenda v puberteti ) VSEM HVALA IN BRAVO
3.	12.91 se je na svojem ustanovnem sestanku v Izoli formirala Zupnjiska Karitas. Na tem področju sc je v preteklosti že nekaj delalo, vendar je bilo delo le individualno in neorganizirano. Osnovni namen Karitas-a je nudenje pomoči ljudem v stiski, bodisi materialni, bodisi duhovni. Za začetek smo se usmerili predvsem v delo za pomoč beguncem iz Hrvaške, razdeljena pa je bila pomoč v hrani socialno ogroženim družinam iz Izole, ki jih zaradi velike nezaposlenosti kar veliko.
Prostore ima v učilnici nad zakristijo (vhod z zadnje strani cerkve). Zbirali bomo še naprej oblačila v dobrem stanju, hrano in denarne prispevke. Povezali smo se tudi s socialnim skrbstvom za informacijo perečih
problemov v Izoli. Uradne ure za ponudbo in povpraševanje ob ponedeljkih od 16-18, v četrtkih od 8-10 in 16-18. Pri Splošni banki Koper enota Izola smo odprli račun št. 51400-620-63-82710 sklic na številko 205-16841/83, Zupnjiska Karitas Izola, kamor je možno nakazati denarne prispevke. Karitas ima kot ustanova veliko možnosti za razne dejavnosti. Trudili se bomo, z vašo pomočjo dragi bralci, da naredimo čim več dobrega in koristnega, da bi se prav nihče v našem mestu ne počutilpozabljenega in odrinjenega v svoji, upajmo le začasni stiski. V slogi in medsebojni pomoči je moč.
Zupnjiska Karitas Izola
51400-620-63-82710-
OBNAVLJAM
STARE
KULTURNE
SPOMENIKE
USTVARJAMO
SPOMENIKE
KULTUJt
Dajejo se malo med seboj, malo pa storili in palačo pripisali Italijanski tudi 7. drugimi. V mislih imam skupnosti, zdaj pa sc zdi, da je ravno to seveda prepire med posameznimi narobe.
ministrstvi v slovenski vladi, pa tudi Minister za manjšine ( Dular ) je pred tiste z ( rešimo ) Italijani, glede dnevi to dejanje ocenil kot napako, zaščite manjšin. In če sc nam ob minister za zunanje zadeve ( Rupel ) pa spremljanju TV dnevnika te stvari jc celoten projekt menda dobro podprl, zdijo daleč, imajo svojo posledico Finančni minister je brez denarja, tudi na našem dvorišču.	pravega nosilca projekta ni, sosednja
Manziolijeva palača jc lep primer stran pa si mane roke. neusklajenosti med posameznimi Palača, v kateri bi moral najti svoj ministrstvi. Obnovili naj bi jo s sedeZ tudi mednarodni restavratorski skupnimi močmi ( mi in Italijani ), center pa sc počasi seseda in grozi, da naša stran jc nekaj malega že storila, kmalu ne bo več kaj obnavljati, italijanska pa bolj ali manj hodi Na občini pravijo, da so storili vse, kar naokrog, kot okoli vrele kaše. jc v njihovi moči, dodatnega denarja Razumljivo je, da jim ni nič do tega, nimajo, pravice do dogovarjanja s tujim da bi nam ponujali denar za obnovo partnerjem pa tudi ni. Ministrstva si te čudovite zgradbe, manj razumljivo medtem podajajo pristojnost kot mačka pa je, da se delajo takšne Francoze. mlade in upajo, da bodo izolani končno Sc največ je doslej naredila občina naredili dovolj veliko napako, da bi Izola, sajjc poskrbela za nadomestna lahko odstopili od projekta, stanovanja za stanovalce in tako Ze v pc sreča, da bodo kmalu volitve in bo veliki meri izpolnila svojo jasno ali je celoten spor le rezultat dogovorjeno obveznost. Republiška predvolilnega boja ali pa gre za resno vlada pa kar nekako pozablja na odstopanje od projekta, sporazum Mikulič - Goria, kjer so sicer pa, če Ze ne bo obnovljene palače celoten projekt dogovorili. Iz Manzioli, bo vsaj trg pred njo dobil Ljubljane jc prišla informacija, da novo jmc - Manziolijev trg. Se vedno Italijani ne bodo šli v projekt, čc bolje kot Trg sramote, občina ne uredi vprašanja lastništva	Mef
nad zgradbo. Na občini so to končno
Izola brez svojevrstnega ”image-a”, ki ji ga daje vsakovrstno prestopništvo, kot kaže, nikakor ne more. Tudi po tem bomo v analih minulega leta ostali "dobro” zapisani. Policijski dosje je še zlasti obsežen v zadjnih dneh preteklega decembra in marsikdo je zdaj vesel, da so prazniki mimo.
Malo pred novim letom so kriminalisti opravili obisk v znamenitem shajališču mladih - disku Black andWhitc na Belvcderju, ki je znan ne samo kot priljubljeno zbirališče, temveč tudi kot večkratni kršitelj javnega reda, shajališče uživalcev mamil in preprodajalcev.
Zgodnji jutranji obisk ( okrog 2-h ponoči) je pokazal običajno sliko, to je silno gnečo, po številu veliko več ljudi , kot je dovoljeno ( dovoljeno 3oo obiskovalcev), med katerimi je bilo ogromno mladoletnikov, 52 brez vsakršnega dokumenta pa so odpeljali na postajo milice. Mladoletniki v disku dobijo alkoholne pijače, ( druga kršitev) čeprav velja pravilo, da se mladi opijajo zunaj, saj si cenejšo pijačo nosijo s seboj in jo hranijo v avtomobilih. Med odvrženimi stvarmi, ki so se ob prihodu policije znašle na varnejšem nikogaršnjem prostoru, so našli več cigaret z marijua-no, ”pivnike” ( z drogo prepojen papir) in strašilno pištolo in kup petard, kar po besedah inšpektorjev ni nič posebnega. Ta isti so nam zatrdili, da je takšen obisk redna oblika dela oziroma preverjanja in da se bo takšna dejavnost nadaljevala tudi drugod. # Temeljni problem, to je prekršek, je v omenjem primeru zapiralni čas, ki ga upravitelji ne spoštujejo, v informacijo pa povejmo, da je večkratna takšna kršitev predmet obravnave občinske vlade, ki
sc lahko odloči, da lokal odvzame sedanjemu uporabniku-upravljalcu in najde primernejšega.
Disko na Belvederu je bil pred časom že na tapeti, po opozorilih sc je ”poboljšal”, zgodba o kršitvah pa sc očitno ponavlja. Ponavlja sc tudi prednovoletni spektakel s petardami, ki je ob izteku leta dosegel ncslutcn razmah. Naši bralci so ga v posameznih delih zagotovo doži-ivcli v prvi osebi, nekaj pa jih je med nami, ki so si to obliko zabave privoščili kot navdušeno občinstvo. Letos so sc prvi akterji takšne veselice pojavili že novembra, središče intenzivnejših priprav na veliki bo-žiično- novoletni show pa je po 15. decembru poslal trg ob avtobusni postaji, bližnji park in bližnji vogali ter ulice. O učinkovitosti iger s petardami najbrž ni treba pisati, saj vemo, da sc hitre noge jadrno zgubijo v temo, preden sc petarde razpočijo, obratnosorazmerna z njo pa je učinkovitost ”obrambe” oziroma policije, ki so jo ljudje klicali na pomoč.
Bližajoči prazniki so veselje navdušencev stopnjevali, večalo se je število ( večina je bila mladoletnih in celo otrok), stopnjevalo sc je nasilje, s tem pa tudi zabava opazovalcev, ki so očitno uživali v tem brezplačnem showu. Okrepljen policijski nadzor ( na pomoč je prišla ekipa iz sosednje občine) je prišel prav predvsem za ”gran finale” na silvesterski večer, ki je trajal od lo-h do 4-h zjutraj, ko so vso noč razganjali kakšnih 3oo ali 4oo mladih junakov iz novoproglašcnc bitke. Zanimivo je, da so pogruntali celo taktiko, značilno za demonstracije, in da so bili glavni metalci otroci, stari največ 12 let.
Več kot jasno je, da tudi pogovori z nekaterimi junaki in njihovimi starši, ki so jih na policiji opravili pred tem, niso veliko zalegli, nekateri starši pa so sc na moč čudili
Med potencialnimi "Žrtvami" bi kmalu bil tudi Renault 5, prva nagrada novoletne loterije v Izoli. Vendar je do/.ivcl le "rahlo" premikanje po odru, idejo, da bi ga postavili na streho, pa so zavrgli f.c njeni tvorci. V imenu organizatorjev: UVALA.
m
►
nad zaskrbljenostjo policije in drugih meščanov in velikodušno izjavljali, da je to povsem normalen pojav. Nem vem sicer, koliko roditeljev je med silvcstersko vojno in prej sploh vedelo, kje so njihovi otroci in kakšne so resnične nevarnosti takšne igre. Ne vem tudi, če sodi v okvir normalnega škoda, ki je bila povzročena in razdejanje, ki ga je bilo treba ves čas pos- pravljati, če je res bilo fino, da smo iz varnostnih razlogov ostali brez jelke na novega leta dan in če je tako samo po sebi umevno, da z drogov zgine 29 za praznik slovenske samostojnosti razobešenih zastav ( ni jih še nazaj!).
Za nekatere bo ta fešta dobila epilog pri sodniku za prekrške, kdo jo bo vsaj malce premislil sam pri sebi, ve najbolje sam, v mladi državi pa ne vem, če nam bo bolje, če bomo razvijali vandalske veščine in si ustvarjali sloves primitivnih veseljakov.
V junaško skupino velja ob izteku leta uvrstiti tudi eksibicioniste vsem dobro znanega ”giro americano”, ki so zavidljivo dobro organizirani, opremljeni z učinkovito obveščevalno službo, ki ima še največ zaslug za to, da jim ni lahko stopiti na prste, pardon, na kolesa. Za zdaij se bosta le dva znašla pred sodnikom za prekrške.
Tako je v našem .*.... dolu ( pridevnik dodajte sami). Pa še recite, da nismo prava slovenska posebnost. Upam, da je tudi Evropa ne bo spregledala.
Neva Zajc
SKLEPI IS SO IZOLA
1. Izvršni svet Skupščine občine Izola sprejema odgovor strokovne službe Zavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola v zvezi z moratorijem poslovnih prostorov v Izoli - gostinski lokali v starem mestnem jedru in ga posreduje zborom občinske skupščine v obravnavo in sprejem.
2. Pristojne službe - Postaja milice Izola, komunalni inšpektor, komunalni redar, tržna in sanitarna inšpekcija - opozarja, da so dolžne poostriti nadzor nad izvajanjem zakonskih predpisov, predvsem odloka o delovnem času in odloka o javnem redu in miru ter kršitelje sankcionirati. Od znorai navedenih služb zahteva do konca tega leta poročilo o opravljenem nadzoru in ukrepanju v primerih kršiteljev.
3. Izvršni svet Skupščine občine Izola sprejme pobudo Sveta KS Izola staro mesto, da sc komisija, ki za obravnavo na seji izvršnega sveta oblikuje predlog odločitve o namembnosti poslovnih prostorov in predlog oddaje poslovnih prostorov družbene lastnine v najem, razširi še s člani krajevnih skupnosti. Glede na deljeno mnenje, ali naj bodo člani komisije delegati Skupščine občine Izola, predvsem v zboru krajevnih skupnosti, ali drugi predstavniki krajevnih skupnosti, izvršni svet prepušča odločitev Svetom krajevnih skupnosti, da sami ocenijo in predlagajo člane v omenjeno komisijo.
4. Da bi se izognili nadaljnim nesporazumom bo izvršni svet večjo pozornost posvetil in-formaivnemu seznanjanu krajanov z dogajanjem v prostoru ter v večji meri upošteval njihovo mnenje.
MORATORIJ - part II.
Naj spomnim bralec (Izolanc), da jc IS prav v zvezi z moratorijem za gostinske lokale sprejel Stiri sklepe s katerimi sc ne morem strinjati. O navedenih želim povedati naslednje:
1. Sklepa o sprejemu poročila strokovne službe Zavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve nismo dobili v obravnavo na zadnjem zased-anju SkupSčinc, zato ga ne moremo ne potrditi ne sprejeti.
2. Sredstva javnega obveščanja poročajo, da jc bil moratorij izglasovan na SkupSčini zaradi premajhnega nadzora pristojnih služb (policijskega in komunalnega inšpektorja) nad lokali. Gospod Maraž pa v svojih izjavah pozablja, da jc bil moratorij izglasovan tudi iz drugih razlogov. Mislim da sc večina poslancev Skupščine zaveda svojega poslanstva in da zna oceniti, kako naj glasuje. Kolikor vem, jc bil sklep o nujnosti večjega nadzora sprejet že po moratoriju, zato mi zdaj res ni jasno, zakaj naša vlada sklepa: ali zato, da bi bila učinkovita ali zato, da si zavaruje lastni hrbet. Ob vsem tem pa sc odgovorne službe ne želijo pogovarjati z gostilničarji in jim ne dajo možnost, da bi povedali svoje mnenje (primer zadnjega sestanka kršiteljev in predstavnikov krajevnih skupnosti z referentom za obrt).
1 S tretjim sklepom sc strinjam, da sc koordinacijska komisija (za dodcVtcv poslovnih prostorov) poveča za dva predstavnika iz vsake krajevne skupnosti ali pa iz zbora krajevnih skupnosti, o čemer bodo odločali Sveti krajevnih skupnosti.
4.	Četrti sklep Izvršnega sveta, da bo večjo pozornost posvetil informativnemu seznanjanju krajanov z dogajanjem v prostoru in upošteval njihovo mnenje, jc sicer lepo napisan in dobronameren, a jc treba reči, da ni nič lažjega kot biti dobronameren, ko veš, da ti bo mandat potekel. Problem so tudi organi oz. strokovne službe. Zdi sc mi nujno, da strokovne službe pri posegu v posamezna območja pred tem obvezno informirajo krajane teh območij o predvidenem posegu in da upoštevajo tudi njihova mnenja. To povdarjam zato, ker v starem mestnem jedru ni ureditvenih načrtov.
Na koncu pa Sc to: Zastopam interese krajanov. Ne pozabimo, da sc zdaj v krajevnih skupnostih Sc uresničujejo skupne življcnskc potrebe ter interesi, in da želijo biti krajani sooblikovalci življenja mesta. Strinjam sc, da moratorij ni bila posrečena rešitev, a jc bila edina možnost, da nekatere stvari (nepravilnosti) premaknemo z mrtve točke. Na občini že vedo, kako hitro in lahko do poslovnega prostora pridejo nekateri (!) in kako ga nekateri čakajo dolga leta. V zvezi s člankom v Primorskih novicah ”Oh, ti naš Fredi” Sc tole:
- Ko sc jc postavljalo vprašanje bifeja ”Maja”, jc lastnik v postopku za pridobivanje soglasja podpisal izjavo o vrsti ponudbe (zagotavljal jc visoko kakovost, posebne pijače, botcljirana vina, obložene kruhke in drugo) a sc lahko sami prepričate, da sc tega ne drži.
- Problem Frcdija priča o nesposobnosti in neučinkovitosti občinskih služb, pa še o nespodobnosti lastnika.
- Okrepčevalnica "Vida” že precej časa dela na črno na terasi (če jc med tem časom že izpeljan postopek, sc opravičujem) kljub Občinskim odlokom in za-konodaji.Zanima me, če jc to še kje na svetu mogoče.
- O Koprski 1 jc bilo dosti govora in sestankov. O pobudi Izvršnemu svetu, da prekliče spremembo namembnosti nismo bili obveščeni, smo pa izvedeli (ncprc-vcrjcna informacija), da lokal ni last Stanovanjske.
- O bifeju ”Royal” - ta ni v moji krajevni skupnosti, pa izgloda da sc drži tega, kar jc obljubil.
O pravilnosti in nezakonitosti postopkov zgovorno priča primer Šolske ulice, če odmislimo staro zgodbo plaže mišično obolelih Slovenije. Pri pobudi za moratorij jc bilo izglasovano, da jc treba do naslednje skupšč- inerešiti te probleme. Očitno jc, da sklepov doslej nihče ni upošteval tako, da smo tudi poslanci upravičeno postavljeni v brezsmiselni položaj.
Gospoda Maraža, ki v svojem prispevku krajanom očita sebičnost in zavist, bi še spomnila, da sta obe očitane lastnosti nekaj povsem človeškega in da najbrž tudi on ni brez njiju. Vsi smo ljudje. Toda velika napaka in neodgovornost ki nima nobene zveze z zasebnostjo, temveč jc profesionalne narave, pa jc delo upravnih organov in strokovnih služb, ki sc prav v primeru delikatnih posegov v staro mestno jedro obnašajo, kot bi bili ljudje le predmeti ali lutke. Saj veste za vse pomanjkljivosti pri odpiranju gradbišč: zaščita soseske, nasuva-njepo ulicah, nesnaga itd Ko sc ljudje naveličajo zijati v prazne odre sc včasih tudi razjezijo. Saj jim menda ne jemljete te pravice ?
Predsednica sveta KS Izola Staro mesto Marija Sosič
Bo Jestvina
pojedla Ferrotehno?
Pred začetkom izvajanja lastninskega zakona v trgovinski dejavnosti bo koprska Jestvina , če bo uspela na licitaciji, novi lastnik Fcrrotehnc v stečaju. O udeležbi Jestvine na licitaciji, ki bo
3.februarja na temeljnem sodišču v Kopru, jc te dni dala soglasje skupščina trgovskega podjetja, ki se bo preoblikovalo v delniško družbo.
Odločitev za nakup Ferrotchne je poteza, ki nam odpira nove možnosti razvoja, je v pogovoru za Mandrač povedal prvi človek Jestvine, Božo Ostanek. Pri odločitvi, da sodelujemo na licitaciji, smo sledili nujnim spremembam, ki jih v trgovinsko dejavnost vnaša lastninska zakonodaja. Po novem bodo nove trgovine v zasebni lasti, vloga Jestvine delniške družbe pa bo oskrba velikih kupcev in trgovskih centrov.
Preoblikovanje Jestvine v delniško družbo je organizacijsko vezano na izdajo obveznic, kasneje delnic, saj bomo med zaposlene razdelili 12 odstotkov kapitalne vrednosti podjetja.
In kdo bo lastnik naših trgovin? Zaenkrat bodo delavci Jestvine, ki se bodo pogodbeno zavezali, da zaposlijo sedanje delavce, kupovali blago pri Jestvini in plačevali ustrezno najemnino.
Čeprav o najemnem odnosu 7. Božom Ostankom nisva govorila, pa sedanje izkušnje kažejo, da bodo morali, pa ne samo pri Jestvini, temveč povsod, jasneje začrtati to razmerje, ki v znanih primerih povzroča strese vsem, ki so se še pred letom odločili za najemne odnose z matičnim podjetjem. Najemnine, določene v nemških markah so, o tem smo že pisali v Mandraču, spravile na beraško palico tudi dobre delavce, saj so bili prav ti stroški preveliko breme za uspešnost poslovanja. Predvsem v nestabilnih gospodarstvih, kot je naše. In prav od tega kako določiti pravično najemnino, ki bi lahko bila osnova za odkup poslovnega prostora, je v celoti odvisen uspeh pri oddaji trgovin, za kar se bo v naslednjih mesecih potegovalo 700 zaposlenih v Jestvini. Kakorkoli že, lastninski zakon bo v znatni meri spremenil dosedanje odnose tudi v trgovinski dejavnosti. Bitka ne bo ne lahka ne enostavna. Uspevali bodo le tisti, ki se bodo znali hitro prilagajati novi stvarnosti. To pa ne pomeni nič drugega kot konkurenčnost, saj bodo morale cene nujno padati, tudi na račun manjšega zaslužka, kar bomo na koncu spoznali tudi potrošniki.
Vlado Ostrouška
STRANte za KNJIGE
Stranke so pismene, o tem zdaj ni več dvoma. Novembra smo namreč sprovocirali akcijo "Stranke za knjige”. Namen akcije ni bil le ta, da bi zbrali denar za enkratni nakup knjig, ampak predvsem opozoriti javnost na problem knjižnice ter vse ostale kulture v občini. Glede na to, da smo po "prioritetni listi” v proračunu pristali na predzadnjem mestu, nam je tudi vsota 46.000 SLT, ki smo jih zbrali z akcijo, pomenila veliko.
Odzvale so se vse stranke in prispevale po svojih zmožnostih: liberalno demokratska stranka 36.000 SLT, socialistična stranka 6.000 SLT, social-demokrati 2.000 SLT, krščansko demokratska stranka 1.600 SLT, združenje borcev NOV je prispevalo celoletno naročnino za časopis TV 15, stranka demokratične prenove pa je odstopila svoj knjižni fond. Najbolj pomembna pa je bila obljuba vseh, da sc bodo kot poslanci zavzeli za razvoj in boljši položaj knjižnice in kulture v naši občini.
Za uspelo akcijo se zahvaljujemo vsem strankam in pobudnikom akcije.
Damjana Ivančič
013 225 013 340 013 391 013 616
013 868
014 016 014 304 014 447 014 514 014 701
Ta "glavne nagrade so torej odpotovale. Ena v Koper, druge pa so ostale kar lepo v Izoli. Tisti, ki pišemo v MANDRAČ sicer ne poznamo vseh lastnikov, izvedeli pa smo, da je enega od nagradnih kuponov v vrednosti 5.000 SLT dobila Marija Kralj ( LAX ), televizor pa je končal pri Brigiti ( od Zvoneta ). Vse druge srečneže bomo predstavili v naslednji številki, zdaj pa gremo k številkam, ki jih zagotovo nestrpno pričakujete. Vsaka od njih je vbredna
1.000,00 SLT
oziroma, za protivrednost blaga v eni od izpiskih trgovin. Najprej poglejte, Če je vmes tudi vaša, potem pa še beseda, dve.
Izžrebali smo naslednje številke kuponov novoletne loterije:
010 075 010 122 010 156 010 550 010 821 010 839 010 900
010 911
011 027 011 255 011 908
011 971
012 003 012 040 012 221 012 345 012 360
012 774
013 113 013 125
”ŠC dobro da me S. januarja ni bilo na javnem Žrebanju v Izoli, sicer bi na odru padla skupaj'”, je rekla tridesetletna RADOJKA STEPANČIČ iz Prad ( torej občine Koper. ) ko je 14 januarja ob 16.00 v Ljubljanski ulici v Izoli, pred trgovino FORMA, kjer je bil kupon oddan, slavnostno prejela dokumente in ključe za avto, ki je dober mesec krasil Izolo in vzbujal upe in hrepenenje ne le Izolanom...
Radojka v Izoli tudi sicer veliko kupuje, saj so naše trgovine in trgovci prijazni, Žrebanje pa je bilo pošteno. V trgovini Forma je kupila zavese za dnevno sobo nove hiše in pri tem dobila 11 kuponov. Eden med njimi je bil pravi in tako je postala srečna lastnica avtomobila, ki ga še nima. Te besede smo podčrtali zato da dokaZcmo, da hudič ne gre vedno tam, kjer je kup največji....
Na Žrebanju je ni bilo, Primorske novice, kjer je bila objavljena zmagovalna številka pa je videla šele po telefonskem klicu JANEZA JEVŠNIKA, lastnika trgovine Forma. Ko je slišala novico je, hvala Bogu, sedela, imela pa je dovolj moči, da je v slušalko zakričala ”Ludnica'” Ob prisotnosti skoraj vseh rednih in pridruženih članov Mandrača, predsednika občine Zvonka Grahka, ki je RADOJKI STEPANČIČ predal dokumente, Janeza Jevšnika, ki je predal ključe in seveda našega Guida Merlota... sc je slavnostni dogodek seveda zaključil s pršutom in šampanjcem. V zadovoljstvo vseh. Srečo je treba deliti, četudi gre tja daleč v Koper!
Nataša Benčič Jelačin
014 877	018 501
014 926	018 756
015 029	018 854
015 100	018 992
015 122	019 011
015 216	019 183
015 224	019 208
015 516	019 245
015 745	019 608
015 799	019 694
015 806	019 965
015 928	020 073
016 043	020 675
016 324	020 810
016 701	020 841
016 882	020 922
016 904	021100
017 005	021 251
017 137	021 274
017 604	021 412
017 755	021800
017 784	021832
017 884	022 095
017 906	022 113
017 941	022 601
017 969	022 611
018 056	022 704
018 111	
018 143	
Mi s hriba
V mcsccu decembru smo našo kurtežansko skupnost obogatili z nekaj kvalitetnimi prireditvami. Pripravili smo darila za otroke beguncev. V cerkvi je nastopil zbor italijanske skupnosti iz Izole, v šoli pa zbor Maestral iz Kopra, otroški zbor tukajšnje glasbene pripravnice pa glasbena šola, dramska in plesna skupina iz Izole, šolski in predšolski otroci so sc vse dni zabavali v popoldanskem času na posebnih igralih. Medtem se je prav tu - v šoli odvijal božično - novoletni sejem. Otroci so na njem prodajali svoje izdelke, ki so jih ves jesenski čas z veliko vnemo in s še večjim trudom izdelovali ob pomoči svojih učiteljev, delavcev šole pa tudi staršev. To so bili prtički, vrečice za darilca, svečniki, obešalniki, vazice, slike, ikebane, igračke, čestitke, pecivo. Predmeti so bili lični in kvalitetni: ročno izdelani, ne kičasti in ne dragi. Vsakdo si je lahko kaj izbral, saj je bilo za vsak okus. Izkupiček - prvi denar za nakup boljšega klavirja za oddelek glasbene šole pri tukajšnji osnovni šoli.
Zal : obisk na prireditvah bi bil lahko boljši. Prav bi bilo, da bi novinarji o takih prireditvah kaj zapisali, vabili. Za podeželje je to še bolj važno kot za mesto, saj so naša naselja oddaljena in plakatov ne vidimo vsi. Krajevna skupnost, ki kar nekaj ”košta”, vaški odbori, društva in še kdo, bi za afirmacijo dogajanj na svojem prostoru, vsaj s svojo prisotnostjo podprli kulturno podobo svojega kraja! To bi si organizatorji in akterji tudi zaslužili. Tisti krajani pa, ki ob takih praznikih kot so bili zdaj, ne znajo več podati roke
v voščilo in ne pogledati več. človeka v oči, in so kar nekaj denarja navrgli za izživljanje ob pokanju petard, bi raje s tem denarjem kupili od svojih ljudi-otrok darilca. Z njimi bi razveselili tistega, ki je ob takih praznikih žalosten zato, ker je reven, zapuščen, zapostavljen... Osrečili bi otroke naše šole in podprli njihovo plemenito dejanje.
”Videla sem otroka, kako sc je razveselil, ko je ob prodaji voščilnic dobil še 50 tolarjev nagrade,” mi je rekla gospa trgovka. ”Slišala sem nono Bonin: Nekaj bom vzela tu, nekaj tam, pa še tam, da pomagam tem Tbrumnim vctručilem,” mi je povedala gospa učiteljica: In otroci so zlagali svoje tolarje, šteli, preštcvali...oči so sc iskrile.., ”Joj, koliko tolarjev bo še potrebnih za ta naš novi klavir?” (”Kaj ne, da nam boste še drugi pomagali?”) Mi odrasli pa: Iz Trsta navdušeni, ”Bahavo prinašamo nevarna, draga in neokusna darila. Otroške oči prosijo... Roke so drobcene, so pridne... Srca so velika, so drobna, so hvaležna.”
No, pa potolažimo se : Do prihodnjega decembra bomo boljši!
Nada Morato
Ljudje smo nezaupljivi, kar pa, glede na čas, ki ga živimo, ni nič čudnega. Celotno novoletno dogajanje je bil tudi finančno tvegan projekt, ki sc je na našo srečo ( hvaljen bodi, Šešok! ) kar srečno izšel. Na koncu ste nekateri sicer tarnali, zakaj je treba plačati vstopnino za zaključno žrebanje. Vas zanima zakaj?. Zato, ker nam je samo ta prireditev "navrgla” za 50.000 SLT stroškov. Če pa k temu dodamo še stroške med novoletnim sejmom ( 10 dni Dedek mraz, 10 dni animator, 10 dni po najmanj dva nastopajoča - le izolani so nastopali čisto zastonj -, čiščenje dvorane, varnostniki, električarji, oder, ozvočenje, videostena, 10 dni tombole itd ) ter stroške propagande ( plakati, časopis, radio, TV ) potem sc vam lahko svita, kako je bilo. Vse, kar smo prislužili pa je tako ali tako šlo v nagradni fond. Letos je bil času primeren, že naslednje leto pa se bo kar bliskalo. Boste videli.
Vsekakor pa sc moramo zahvaliti še našim dobrim sponzorjem: REVOZ-u, Merkator Trgoavtu in Adriaticu za prvo nagrado, SOČI za TV in hladilnik, proizvajalcu čolnov in jadrnic, hranilnici FIBA iz Kopra, Turističnemu dručtvu Izola in Stavbeniku, številnim aktivistom in seveda vsem izolskim trgovcem, ki so se vključili v to akcijo.
V naslednjih dneh bomo na občinski ravni naredili analizo opravljenega. Upamo, da bomo po njej stresli s hrbta še kakšno malo breme, ki nas stiska ob tla.
Vsem še enkrat HVALA.
018 477
Če ste med naštetimi številkami odkrili tudi vašo ( če jo imate napisano na pravilno potrjenem kuponu nagradne novoletne loterije ) potem ste že bogatejši za 1.000,00 SLT, ki jih boste seveda morali porabiti v eni od trgovin, ki so sodelovale v nagradni igri DECEMBER V IZOLI. Tisočaka boste "morali” porabiti v trgovini, ki je ta nagradni kupon prispevala. Pohitite, časa nimate ravno na pretek. Zakaj bi metali denar proč, če veste, da ga nihče ne bo metal za vami.
Vsi, ki ste se spoznali med temi številkami pridite v uredništvo Mandrača, Veliki trg 1 ( nad vogalno trafiko ). Tam boste dobili kupon in voščilo, da bi drugo leto zadeli vsaj avtomobil.
SREČNO.
Novejša monografija o zgodovini našega mesta (Janez. H ramar, I9lf /) nosi naslov ’IZOLA mesto ribičev in delavcev”. Če govorimo o športu pri nas, pa hi upravičeno rekli, da je Izola mesto veslačev. Organizirano športno veslanje sc je začelo v letu 1925, ko je skupina navdušencev ustanovila pomorsko društvo ”POLLINO” zato, da hi ”razvijalo pomorske športe, pripravljalo izolsko mladino na tekmovanje na morju in krepilo duh in telo.” Društvo je imelo v začetku prav malo sredstev a veliko dohre volje. Prvi tekmovalni nastopi so bili v letu 1926. V tekmi za začetnike, v izposojeni joli, so dosegli peto mesto, naslednje leto pa /e zlato medaljo na državnem prvenstvu. Leta 1928 je bil četverec s krmarjem ponovno državni prvak in je zato zastopal državne barve na VI Olimpijadi v Amsterdamu, kjer je osvojil najvišje odličje, po katerem lahko seže športna posadka: olimpijsko lovoriko.
To je bil največji podvig i/.olskc-ga športa vseh časov. Ista posadka je do leta 1934 dosegla še veliko zmag in sicer: I olimpijsko z.lato, 4x naslov prvaka Evrope, 7x naslov državnega prvaka, pa še nešteto prvih mest na regatah doma in v tujini. Sledil je zaton in tako sc je zaključilo neko obdobje.
dobila mednarodni značai in postala za naše mesto pomemben športni in turistični dogodek v začetku sezone, z. vedno večjo udeležbo klubov iz sosednjih držav. Letos je bila XXXVI po vrsti.
Že leta 1956 je bil » Izoli prvi tečaj za inštruktorje, naslednji pa leta 1958. Pojavila sc je nova generacija trenerjev, v čolnarno je prihajalo vedno več mladih, še posebej deklet. Vsi so pridno vadili in trenirali. Začele so sc regate in kmalu so sc rodili naši novi prvaki. Društvo je dobilo nove državne prvake: ženski enojce, dvojni dvojec članov, mladinski osmerec... To je bil začetek vzpona k norem obdobju. Mnogo ljudi je sodelovalo pri tem preporodu in tudi delovni kolektivi. Tako je klub dobil prvega pomem-nega sponzorja in sicer tovarna Arrigoni (kasneje Delamaris in Droga), t novejšem času pa še (ialeb in Adriatic. Arrigoni je društvu odstopil zemljišče in skladiščne prostore, v katerih je še danes čolnarna in sedež, društva.
Pri gradnji so ”udarniško” sodelovali vsi člani kluba. Obnova pomola je bila opravljena pretežno s kamni, ki so jih veslači izvlekli iz morskega dna. Oktobra 1958 sc je klub preimenoval k ”V.K.ARGO”. V naslednjem letu je bila postavljena delavnica, odprta nova res lamica in klubski prostori. Novi, primernejši pogoji so omogočili še večji razmah veslaškega športa. Pojavili so sc novi prvaki, nove zmage, novi naslovi dr-
Med vojno je vse životarilo. Leta 1950 je društvo spremenilo naslov in postalo ”PULLINO Ampelea”, naslednje leto pa Pomorsko društvo ”G.Delise”. Veslači so pridno delali in kmalu je nastal članski osmerec, ki je v letih 1951-1953 dosegel precejšnje uspehe. Začelo sc je obdobje izseljevanja italijanskega življa iz Istre in vprašanje je bilo, kako zadržati v društvu, če že ne članov, vsaj kontinuiteto dela, tradicije, navade, znanje in opremo. Tako sc je že leta 1954 skupina zanesenjakov zavestno in načrtno vključila k delo društva s ciljem, da prepreči zastoj in propad. Prav zato so bila tista leta tako polna društvenega ž.ivljcnja, čustvene nabitosti in plodne angažiranosti. Ravno zato je bil start v naslednjem obdobju že takoj uspešen.
V letu 1955 je ”V.K.Delise” zakjučil svoj obstoj. Nastal je 'V.K.IZOLA”. Osnovana je bila Okrajna veslaška podzve-za Koper s sedežem k Izoli. Začele so se okrajne regate, ki so kmalu prerasle v Istrsko Regato. Ta je bila mišljena najprej kot sredstvo za promocijo obalnega veslanja, nato kot priložnost za srečanje klubov Slovenije in Istre, tja do Reke. Po navezavi prijateljskih odnosov s klubi s Trsta in J.K. je Istrska Regata
žavnega prvaka, tudi večkrat zaporedno, rasici je ugled argovccv in izolskih barv v državi in zamejstvu. Nemogoče je našteti v tem bežnem prikazu prav vse zmage in uspehe. Namenoma sem izpustil imena, da hi komu ne delal krivice. Leta 1971 je društvo dobilo republiško priznanje - Bloudkovo plaketo, ki nosi to-lc motivacijo:
”V. K. Argo je v zadnjih desetih letih osvojil 37 naslovov državnih in več kot 80 naslovov republiških prvakov... v zadnjih trinajstih letih je 115 mladincev Arga uspešno nastopalo na trobojih Slovcnija-Koroška- J.Krajina. Osnovno vodilo pri delu kluba sta množičnost in delo z mladino. Prav zaradi tega uživa Argo velik ugled v svoji ožji in širši družbeni sredini”. Leta 1975 je društvo svečano proslavilo 50-lctnico veslanja v Izoli. V letu 1979 pa sc je začela gradnja zimske restarne, ki je omogočila podaljšanje aktivnosti praktično čez. vse leto. V.K.Argo je uspešno nadaljeval svojo pot. Slcdilic so nove generacije, porajali so sc novi prvaki. V zadnjih 20 letih (1970-1991) so veslači Arga
prejeli najmanj 36 medalj za naslov državnega prvaka (23 mladinci, 13 mladinke), da ne govorimo o vseh drugih uspehih na pomembnejših regatah doma in po svetu.
Tudi letošnja sezona je bila uspešna, čeprav je odpadlo državno prvenstvo. Na
svetovnem prvenstvu sta naša veslača v enojcu dosegla dvakrat 12. mesto: v Španiji (juniores) in na Dunaju (seniores). Na drugih domačih in mednarodnih regatah so ar-govci osvojili veliko pri ih mest tako, da v klubu še nikoli ni bilo hkrati toliko pokalov.
Sklepna beseda: veslanje ima i Izoli že 66 let zgodovine in v tem času je veslaška organizacija dosegla velike uspehe. Razvoj ni bil linearen: sledile so si zmage in porazi, vzponi in padci, razcvet in kriza. Menjavale so se generacije, spreminjali so sc pogoji vendar se je ves čas obdržala kontinuiteta dela. Ves ta prikaz, predstavlja le vrh ledene gore ali piramide. Za temi rezultati je velikansko, trajno in nesebično delo številnih funkcionarjev, inštruktorjev, trenerjev, vsakodnevno garanje atletov, na tisoče prcvcslanih kilometrov, ko so orali ”pcncčc brazde”, je gmotna in moralna podpora mnogih organizacij in vseh prebivalcev Izole. Je že tako, kot pravi ustanovitveni manifest iz 1925 leta: 'Izola je mesto, ki živi ob morju in od morja” in veslanje je eden izmed načinov, kako športno živeti ob morju ”V.K.ARKO-GALLB' je imel v petek ( 17.1.1992 ) občni zbor Želimo mu, da še naprej pridno vzgaja r športnem duhu našo mladino in uspešno nosi ime našega mesta širom države in sveta.
E.A.
Hb. \
Legendarni, zlati, izolski etverec na IV. Olimpijadi v Amsterdamu:	Valerio
PERENTIN ( 19 let ), Giliante DESTE ( 18 ), Nicolò VITTORI ( 19 ), Giovanni DERISE ( 21 ), krmar in trener - Renato PETRONIO.
Preimenovanje ulic
Kidričevo nam reže Sv. Peter nam streže
Začenja se javna razpravo o predlogih za poimenovanje nekaterih izolskih ulic in trgov. Komisija za reiicvanje s področja toponomastike, ki jo vodi Peter Dodič, je izoblikovala naslednje predloge:
KRAJEVNI SKUPNOSTI
IZOLA -STARO MESTO in IZOLA II.
Obstoječe ulice
Predlog za preimenovanje
1. Trg pri Bolnici
2. Ljubljanska ulica
Piazza del Duomo Trg pri cerkvi Via Pietro Coppo Coppova ulica
Glede na to, da v naselju ne moreta hiti po eni osebi poimenovan park in ulica, so bili člani mnenja, naj se spremeni ime parka "Pietro Coppo”.
3. Trg 22. julija
4. Kristanov trg
5. Gregorčičeva ulica
Do vključno OŠ ”Dante Alighieri”
od OŠ "Dante Alighieri” dalje
6. Trg 29. novembra 1. Kidričevo nabrežje
Zadeva je nedorečena, pričakujemo
8. Skladiščna ulica
9. Kraigherjeva ulica
10. Ul. Proletarskih brigad
Manziolijcv trg Piazza Manzioli Piazza alle Porte Trg ob vratih
Gregorčičeva ulica Via Gregorčič Bcsenghijcva ulica Via Bcscnghi Trg republike Piazza della Repubblica Sončno nabrežje Riva del sole Riva nuova Novo nabrežje
predlog.
Skladiščna ulica
Via del Fondaco
Ul. sv. Petra
Via S. Pietro
Ul. slovenskih brigad
Via delle brigate slovene
KRAJEVNA SKUPNOST LIVADE
1. Cesta, ki poteka od semaforiziranega kri išča (pri bencinski črpalki) mimo industrijskih objektov (Plinarna, Polimer, Stavbenik, IMI) Oprema...) do križišča s Kajuhovo ulico se poimenuje INDUSTRIJSKA CESTA - VIA DELL INDUSTRIA.
2. KAJUHOVA ULICA se podaljša do mostu nad obalno cesto in se stanovanjske hiše od Pivovarne Union in samskega doma SGP Stavbenik prcStcvilčijo.
3. V obrtno stanovanjski coni v Livadah se glavna vhodna cesta v cono in desni odcepi glavne ceste poimenujejo PREGAVOR (doda se le številko).
Kri m voda
To misel radi rečemo, ko govorimo o sorodnikih, njihovi podobnosti in še čem J.e redkokdaj ali sploh nikoli pa ne pomislimo, da je kri velikokrat še bolj potrebna kot voda. Tega se že dolgo zavedajo na Rdečem Križu v Izoli, pa tudi številni krvodajalci naše občine, ki kri darujejo že dolga leta. Tik pred njihovim rednim letnim občnim zborom, na katerem bodo 24. januarja podelili priznanja, smo se za Mandrač pogovarjali z dvema dolgoletnima krvodajalcema iz Izole.
IVAN P1VAC je začel darovati kri že pred 33 leti. Težko bi bilo reči, koliko litrov njegove krvi se je nabralo s 112 darovanji, vsekakor pa Ivan Pivac pravi, da bo ostal krvodajalec, dokler sc bo dobro poučutil in ga bodo kot krvodajalca še hoteli. Na vprašanje, zakaj se je odločil postati in ostati krvodajalec, odgovori, da se pač odločiš, greš in daješ. Zato ker je krvodajalstvo humano dejanje, ker nikoli ne veš, kdaj bo tvojo kri potreboval tvoj sosed, sodelavec, družinski član ali celo ti sam. Vsakokrat znova si reče: "Do okrogle številke, pa neham...", število dajatev pa iz ene okrogle številke raste v drugo, Se višjo in bolj jubilejno.
ROJAN SOSIČ bo 24. januarja dobil priznanje za 80 krat darovano kri, čeprav se je medtem številka povečala še za 3 darovanja. Tudi Bojan je začel darovati kri že pred leti, prvič je to storil kot fant, v vojski, potem pa nadaljeval, saj meni, da je to najbolj humana oblika pomoči sočloveku. Za Mandrač je tudi povedal, da želi apelirati na mlade ljudi naj se odločijo za krvodajalstvo, četudi v družbi in službi do te dejavnosti nimamo vedno korektnega odnosa. Krvodajalcem namreč za vsakokratno dajatev pripada dodaten dan dopusta, ki pa ga v nekaterih podjetjih le neradi priznajo... pa tudi sicer bi vsem tistim, ki na tak način pomagajo ljudem lahko omogočili obiske pri zdravnikih in specialistih brez participacije ali kakšne drugačne ugodnosti pri koriščenju zdravstvenih uslug.
Željam, da bi se krvodajalstvo bolj razširilo in da bi krovodajalcem družba tudi zares povrnila nekaj tiste dobre volje, ki jo dajejo ne le z besedami, ampak s konkretnimi dejanji, se pridružujemo tudi v uredništvu Mandrača. Ivanu Pivcu in Rojanu Sosiču pa velik Hvala in iskrene čestitke.
Nataša Benčič Jelačin
Sestre Uršulinke nami
©
\
Novi Casi in drugaCne razmere vračajo iz pozabe obstoj in delovanje redovnic iz znanega in uglednega reda uršulink. Po dolgih letih anonimnosti, kamor jih je pahnil komunistični red, postopoma dobivajo v družbenem življenju nekdanje mesto. Veljave jim ljudje, ki so ostajali v stikih z njimi, niso nikoli odvzeli.
V Izoli živijo Stiri sestre urSulinke, v skupnosti, tako da, citiram "lažje in bolj polno živijo svoje posveCcnje Bogu”. V primerjavi s sestrami drugih redov po svetu nosijo obleko, ki je komaj opazno drugačna od običajne civilne. Pomeni jim zunanje znamenje redovniške dejavnosti. Bolj kot obleka in pokrivalo, pa je pomemben Človek, ki ju nosi 1 Sestre urSulinke so si dom uredile v izolski hisi in ne za samostanskimi vrtovi, kot bi morda Človek pričakoval. Tilko so v nenehnem stiku s svetom in ljudmi, predvsem z mladimi. Veliko jih je, ki v teh težkih Časih sprememb in negotovosti za vse, trpijo. Pomo C iSCejo tudi pri urSulinakah in, kar je najpo-
membnejše, pomoC tudi dobijo. Prihajajo mladi v stiskah in Šolskih težavah, nenehno jih pričakujejo oskrbovanci izolskega Doma ostarelih. Sestre skrbijo za versko vzgojo, za duhovna sreCanja z mladimi, pomagajo pri celotnem pastoralnem delu v župnijah, pri pripravi bo-goslužnja...
Nekdaj, pred 2.svet. vojno so urSulinke ogromno naredile za moralni in kulturni dvig slovenskega naroda, predvsem ženske mladine. "Na ženi, materi, stoji družina in Ce imamo duhovno in moralno zdrave družine, je tak tudi narod,” so besede predstojnice sestre Bogomire.
Še vcC bi lahko naredile, Ce bi imele drugaCne delovne prostore, v mirnejšem okolju, Ce bi jih bilo več ... Nova zakonodaja jim znova dovoljuje ustanavljanje vrtcev, tudi Sol, domov za dijake in Studente.
Vrata izolske skupnosti sester urSulink ostajajo odprta vsem, ki jih želijo prestopiti. Prvi obisk ohranja spoStljiv spomin. Morda Se kdaj nasvidenje.
Mirjam MuženiC
Preimenovanje ulic
Kidričevo nam reže O Sv. Peter nam strežeš
PREDLOG SPREMEMB	IZOLSKIH ULIC IN TRGOV
DOSEDANJE IME :	NOVO IME :
Kraigherjeva	Ulica M. Starca
S. Alliendejeva	Van der Broockova ulica
Tomšičeva	Pučnikova ulica
Leninova	Jelcinova ulica
9. korpusa	Carringtonova ulica
Zadružna	Ulica kameleonov
Istrskega odreda	De Michelisova ulica
Prekomorskih brigad	Ulica Modrih čelad
Proleterskih brigad	Ulica čakajočih
Oktobrske revolucije	Demosova ulica
Osvobodilne fronte	Ulica upokojencev
Plenčičeva	Janšina ulica
Veluščkova	Kacinova ulica
Trg padlih	Trg sprave
Trg 22. julija	Trg teritorjalcev
Trg 29. novembra	Trg vrtičkarjev
Trg JLA	Trg nebeškega miru
Drevored 1. maja	Drevored nezaposlenih
FAIR P(1)AY colpisce ancora
pcrpctuum mobile neskl.m lat. ”večno gibalo”, stroj, ki bi sc večno gibal sam od sebe brez dovajanja energije (ni uresličnjiv, ker je v nasprotju z zakonom o ohranitvi energije); fig. kaj fantastičnga, nemogočega
alkemija -e ž skrivnostna veda, kemija srednjega veka, ki je iskala čudežni ”kamcn modrih”, da bi z njim spreminjala manj vredne kovine v zlato, ali ”življenski napoj” za podaljševanje življenja; alkimist -a m kdor se ukvarja z alkemijo
Tone Verbince, Slovar tujk
Masa rcaktantov jc enaka masi produkta.
dr. Jurij Brenčič, Splošna kemija za srednje izobraževanje Vse to nam zveni nekam znano. Na kaj nas le spominja ?
NAGRADNO VPRAŠANJE: V kakšni zvezi so ti citati z Izolo ? NAMIG: V naslednji številki pričakujemo zgodbo o nastanku igre, imenovane...
PLAVALNI KLUB KOPER Pridružite se nam !
ZAČETNI PLAVALNI TEČAJ - otroke bomo privajali na vodo in jih naučili prvih zamahov. Tečaj je tedenski v popoldanskem času.
NADALJEVALNA ŠOLA PLAVANJA - otroke seznanimo z
vsemi plavalnimi prvinami, tako da že znajo varno plavati. Šola poteka 2-3 krat tedensko, vpisujemo le otroke ki preplavajo vsaj 25 metrov.
Informacije:
PRIDITE V BAZEN V ŽUSTERNI od torka do petka ( 18.-20.urc )
Tako malenkostni pa ja ne bomo, da bi se zadovoljili 7, vsega dvema marinama, kajne ? In res Ze raste tudi tretja marina. Ta jc sicer na suhem, njen pobudnik in investitor jc Rudi Černač iz Izole (O.F1.) v sodelovanju s TEAM MARINE INTERNATIONAL (Mirko). Marina, ki bo sluzila za odlaganje plovil bo na Bclvcderju, v trikotniku med cestama M2 - izvoz Belvedere.
*
Končno smo tudi izolani dobili nekaj od tako opevanih vojnih odškodnin. Na občinski proračun jc priSel denar za tovornjak ( lastnik Blatnik ), ki ga je JLA sesula do konca. In koliko denarja je pokasiral lastnik? 300.000 SLT Živela svoboda.
*
Izolani z razmajanimi volanskimi zglobi in obrabljenimi leZaji bodo odslej lahko cvikali tudi doma. AMD Izola se namreč pripravlja na opravljanje tehničnih pregledov v lastni delavnici.
*
Izolske politične stranke se hvalijo z 20 do 100 člani. Borci so v primerjavi z njimi prava multinacionalka.
*
Če kdo pogreša zapis o Serifu iz New Yorka - redarju Drofeniku, ga lahko potolažimo. Med novoletnim sejmom je osebno legitimiral Dedka Mraza in mu zaračunal kazen za nespodobno vedenje -2 dcl.črncga.
17/;/'./; jrm/mN
Istrska vrata 4, Izola
1.WEDLOCK -a
2.TI IE DOORS -g
3.TERMINATOR II. -af
4.ZANDALEE -d
5.MURDER IN MISSISSiPPl-d
6.ERANKENSTEIN UNBOUND -f
7.WINTER PEOPLE -d
8.FANTASIA -(W.Disncy)
9.DEAD MAN DONT DIE-k
10.GREAT BALLS ON FIRE-g
Legenda : G-glasbeni, A-akcijski, F-fantastika, V-vojni, K-komedija,T-thriller, D-drama
Na izposojo več kot 1800 filmov
Nudimo še : AUDIO, VIDEO kable, prazne KASETE, izposojamo TV, VIDEOPLAYERJE in KAMERE
Kljub originalni kvaliteti ohranjamo ugodne cene!
FOTOLABORATORIJ z najsodobnejšo		
		TEHNOLOGIJO )jj POSKRBIMO.
HOTEL DL Tomažičeva	ILFIN 10 IZOL	DA V 'l URI IZDELAMO VAŠE BARVNE POTOGRAPUE ALI POTOGRAPUE ZA
Tel. 066 63-	522 int.3S	DOKUMENTE
doma: 066	65-250	
•*É t Cj> **	JV Gos o* trattoria i PRIJETEN KRAJ V PRIJAZNEM MESTU TEL. OS — 439	
GROSIST
BAJT MILOVAN
Izola, Dantejeva 2
To«, ea—-zai
BREZ SKRBI !
TUDI NAPORNA NOVOLETNA NOČ NI OGROZILA NAŠE BOGATE IN PESTRE PONUDBE ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ. NAZDRAVITE Z NAMI OB PRIZNANJU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI.
Odprto VSAK DAN od 7. do 18. ure ob nedeljah od 8. do 12. ure.
<&■
«P
Ljubljanska 24 Tel. 61-403
EXPRESS OPTIKA
Računalniška določitev dioptrije, pregled in računalniška izdelava točnih očal, kvalitetni moderni okvirji, specialno stanjšana stekla za visoke miopijc in vse vrste kontaktnih leč.
EXPRESS FOTO
Fotouslugc od A do Ž - svetovanje Vsak dan od 9 -12 in od 16 -19 ure. Poleti od 17 do 20 ure
f 'J1A čv/
j j/ % TLvéx t k f	s	I	$	$	$
/ «tr V
':w-
Plenčičeva 3, TEL. 63T-222
etli C £im ja.
ORHIDE-J^
Cvetje je naš najboljši prijatelj Postanite tudi vi !
Naši šopki, lončnice in ikebane vas čakajo NON STOP, ob nedeljah pa od 8 do 11 ure.
Pridemo pa tudi na vaš dom.
Kristanov trg 4, tel. 61~606
MANDRAČ je časopis KS občine Izola. Naklada 6000 izvodov. Odgovorni urednik: Drago Mislej, preds, Časopisnega sveta: Zorka Sosič. Uredništvo: Neva Zajc, Mirjam Muženič, NataSa Benčič-Jelačin, Anton JuriScvič. Andrej Sumcnjak, Vlado OstrouSka, Danilo Markočič, Gianfranco Siljan itd. Oblikovanje: D. Marc, elektronska obdelava :GRAFFIT, tisk: Tiskarna Piran. Cena povečana za 13,7%, znaSa 0 SLT
MAESTRAL
športna agencija Izola, Kraška ulica Tel. 61-013 ( pon.,src.,tet od 15.-16.ure ) 63-850 ( po 20. uri )
VESELE POČITNICE NA SNEGU
Idealne zimske počitnice za predšolske otroke ( 5-7 let ) na Lisci. Otroci bodo nastanjeni v Tončkovem domu, kjer so v neposredni bližini smučišča za najmlajše. Učili se bodo smučanja in se veselili ob zabavnih igrah na snegu 4 penzioni, prevoz, smučarska karta in vaditelji -110 DEM.
V primeru pomanjkanja snega alternativni planinski in smučarski programi. PONUDBA MESECA MAESTRAL in MANDRAC vabita mlada dekleta in žene od 30 do 40 let na BREZPLAČNE URE EURORITMA Polnih osem ur rekreacije za tiste, ki nekaj dajo nase.
Ponudbe sprejema MANDRAČ, Tel. 61-139
TRGOVINA: GORTANOVA 2 IZOLA
DRUŽINA STOJAN
Kadar ste v zadregi, kaj kupiti za primerno osebno ali poslovno darilo pomislite na usnjeno in papirno galanterijo. Pripravili smo bogat izbor izdelkov in daril za vsako priložnost. Trgovina ELEGANT je v bliaini pekarne Gregorič, lahko pa nas pokličete na telefon
61-733
Tudi
med oddihom v zanesljivi družbi
Na iv Jet ali na pvCililicc, a acbuj vv.ciuitc v.avai uvaiijc Adi iade. Sjji aSujctc v.akajT
Nezgode ne poznajo oddiha, nezgodno zavarovanje pa ni posebno velik strošek. Premijo in zavarovalne vsote si lahko ogledate v spodnji razpredelnici.
Nezgodno zavarovanje za počitnice, dolge 10 dni
zavarovalne vsote		premija
nezgodna smrt	invalidnost	
500.000 SIT	1.000.000 SIT	398 SLT
Strošek torej ni velik, kritje pa je precejšnje.
Nezgodno zavarovanje Vas bo namreč spremljalo vsak trenutek, ko boste na poti s turistično agencijo,
od odhoda pa do vrnitve domov. Zavarovani boste med potjo, na smučišču in izven njega.Nczgodno zavarovanje je le ena izmed možnosti zavarovanja med počitnicami ali potovanju.
Veliko obsežnejše je turistično zavarovanje, ki krije naslednje nevarnosti:
1 / tatvino vozila ter stroške reševanja in prevoza zaradi nesreče ali okvare vozila;
2 / smrt, trajno invalidnost, stroške zdravljenja in stroške prevoza umrlega zavarovanca;
3 / tatvino, vlomsko tatvino, rop ter uničenje ali poškodovanje prtljage in osebnih stvari;
4 / odgovornost zavarovanca;
5 / prekinitev turističnega potovanja ali letovanja ali kasnejšo vrnitev z njega.
Turistično zavarovanje je mogoče skleniti v naslednjih kombinacijah: kombinacija A zajema vse prej navedene nevarnosti kombinacija B zajema vse nevarnosti razen 1. člena.
Pokličite nas, na vsa vprašanja Vam bomo z veseljem odgovorili.
Nasvidenje	in	le
agenW
pooblaščena agencija Cankarjev drevored 4, izola tel.: 63-611
I
Adriatic'
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
RIMORSKA HRANILNICA
|OPER
38-035
Ferrarska 10 (Ogrlica) odprto od 9.00 do 14.00 ure
21-182
Gortanov trg (Obrtni dom) odprto od 8.00 do 19.30 ure
38-010 / 38-013 (fax)
ko želite vedeti še več.
SAJ SMO POVEDALI PODATKE, KI JIH POTREBUJ ETE, KO VAM GRE ZA DENAR? )CTTEV JE SAMO VASA.
ODLO
V vsesplošnem kazinu konec lanskega leta enostavno nismo imeli Casa pregledati odgovore na nagradno uganko. Vemo le to, da jih je bilo tokrat malo in da ste s prepoznavanjem najstarejšega izolskega ribiča imeli kar precej teZav. Nagrajenca bomo tokrat izZrcbali v naslednji številki. NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE:
Na fotografiji je prizor z nogometne tekme Izola : Olimpija. Lepo je videti okrepitve možem postave, eden od njih pa je v skladišču nekaj zamešal. Kaj?
Odgovore čakamo v uredništvu Mandrača, Veliki trg 1, 66310 Izola.
C C H I O
mčšt&nF,