slovenskih delavcev v Ameriki
SteT7-. 26.
2ST©-w Toiris:., 22. jn-ni3a, 1898.
Leto VI.
Vojnevesti.
Tretje streljanje na trdnjave pn Santiago.
Pet tisoč krogelj izstrelili.
Kingston, Jamaica, 16. junija. Dance je Sampsonovo brodovje tretjič streljalo na Španske trdnjave pri Santiago. Več ur so velikanski topovi neprenehoma streljali smrto-nos ue krogle na španske trdnjav*' na bregovih ob luki. Začetkom so Španci srdito in močno streljali, toda škode niso napravili nol>ene. Španske baterije so močno poškodovane in skoraj vsi topovi niso več za rabo. Zguba Spancev mora biti velika.
Dinamitna križarka „ Vesuvius' je včeraj zvečer pričela streljanje. Poti poluuoči pripljula pred vhod v luko izstrelila je iz velikanskih topov tri strele, vsak po 250 funtov strelnega bombaža. Dva strela frčalua nta črez Morro Castle v notranjo luko. .Teden strel se je razletel z strašnim gromom ; ogenj je bil tako velikansk, da je bilo videti kakor bi bil uhud v luko peklenska vrata.
Že včeraj večer bo ladije prejela dotična povelja. Danes zjutraj ob pol štirih so pljule proti luki. 3000 jardov od suhega in 2000 čevljev druga od druge oddaljena so se
mački bo zarožljali vglobočino. Velikani v sredi in manjše ladije ob straneh so nestrpno čakali znamenja. Dvajset minut po petih je „New York" začela streljali in druge ladije so sledile. Na enkrat je zagrnil gost dim brodovje, strelov ni bilo več moč šteti, vmešalo bo je v grozno gromenje. Ko se je dim razgnal, videlo se je kake razvaline je napravilo streljanje. Kapitani so dobili povelje ne trošiti strel j i va po nepotrebnem.
Zaloga smodnika v zrak zletela.
„Massachusetts'4 je z 1000 funtov težko kroglo zadela obzidje „Es-trella" baterije iu napravila velikansko luknjo. „TexaB" je zadela skladišče smoduika in prouzročila strašansko razstrelbo. Gornji del poslopja je bil lesen. Tramovi so leteli visoko v zrak kakor vitke šibice in se padši na zemljo valili po bregu navzdol.
Cerverovo brodovje o d-podili.
Iz za Morro Castle so se prikazale španske vojne ladije in iz daljave začele streljati na naše brodovje. Dve krogli ste padli blizu ,,Oregona" in „Iowe". Ko je naše brodovje se pomaknilo bližje španskih ladij in začelo silno streljati na nje, so se iste umaknile v luko nazaj.
Iztočne baterije so se dalj časa branile kakor zahodne. Zato je ,,New Orleans" posebno prvo imenovane baterije vzela na muho. Španski top je zadela krogla pri žrelu in ga vrgla iz lafete y kolo-baru visoko v zrak.
Admiral Sampson je vrlost in vstrajnost moštva občno pohvalil. Mornarji so priljubljenega poveljnika z ,, Hurrah" klici navdušeno pozdravljali.
Pri današnjem streljanju so 5.000 krogelj postrelili. Skupna teža znaša približno 500.000 funtov in Be ceni na 3100.000.
Streljanje na Guanta-n a m o.
Tri vojne ladije so tudi na Guan-tanamo danes streljale. Velikanske
Podoba kako je špansko brodovje v moije zavrtano pred Manilo na Filipinah.
krogle so španske trdnjave razrušile. Neka krogla je zadela obzidje trdnjave in se razletela, najbrže je veliko Špancev mrtvih ali ranjenih. Skoraj vse amerikanske krogle so zadele, kakor bi streljali tarčo. Španski topovi so kmalo obmolknili.
V vojnem taboru.
Vsled neprenehanih bojev in trudapolnega dela pri utrditvah vojnega tabora so pomorščaki zelo utrujeui. Vojne autoritete zelo grajajo, ker tako dolgo ne pošljejo hrabro borečim so vojakom pomoči.
Španska vlada je že mnogokrat zatrjevala, da je naša blokada pri Kubi nedostatna. Pravi, da Španija nima nikakih težav svojih vojakov na otoku z vsemi potrebščinami preskrbljevati. Da je temu ravno nasprotno, pričajo vjeti španski vojaki, kteri se gladu in slabosti komaj po koncu drže.
V Madridu ne vrjamejo.
Madrid, 17. junija. Nek član
kibiix&te'je f 6araj ^afoje^al, fcofc,
ne vrjame, da bi bila amerikanska vojna odpljula, iz Tampa. Pravi, da je general Blanco o premikanju našega brodovja in armade dobro poučen, ko bi se bilo kaj tacega dogodilo, bil bi Blanco gotovo poročal vladi. (Kako bode poročal, ako je kabel prerezan?)
Obesili jih bodo. Washington, 18. junija. Vest, da imajo Španci poročnika Hob-sona in tovariše pod nasipom trdnjave Morro Castle zaprte, povzročila je občno razburjenost. Admiral Sampson bode najbrže, brez ozira na enake vesti, nadaljeval streljanje na trdnjave pri Santiago. Poveljnikom Cerveri, Pandi in Blanco bode Sampson sporočil, da bodo oni odgovorni za varnost amerikanskih vjetnikov; ako bi naši vjetniki bili od amerikanskih krogelj ubiti, ali ranjeni, bodo španBke poveljnike obesili, ako jih žive dobČ v roke.
Španci bolje streljali. S a n t i a g o, 17. junija. Danes zjutraj so začeli Španci, zavarovani v kolibi na bregu, streljati na ^Massachusets", ktera je ravno merila globočino. Še dve drugi ladiji ste prišli našim na pomoč. DeBet španskih krogelj je zadelo naše ladije, ranjen ni bil nihče.
Sest kurirjev obesili.
Zadnji teden so Kubanci vjeli sedem španskih kurirjev. Šest so jih takoj obesili, sedmega pa so obdržali kot vjetnika, ker je trdil, da je Nemec, inK je le hotel k Ameri-kancem ubežati.
Španski parnik se je zmuznil.
Kingston, Jamaica, 18. junija. Iz Manzanillo, okraj Santiago de Cuba je došla vest, da je španski parnik ,,Puriasima Conception" došel tja s živili za špansko vojno in $100,000 v zlatu za generala Blanco.
Križarka ,,Yosemite" mora ostati 24 ur tukaj in popraviti poškodovani stroj. Tudi bode naložila zadostno premoga do bližnje amerikanske luke.

ACCURAL /V\ONTO JC>5
FLAGSHIP. f^EIVAk "CRlSTINAk
»•TERJHE. 'BATTLE.
Tu je vseh osem španskih vojnih ladij, ktere so bile v morje zavrtane pri pomorski bitki in to so: „Isla de Luzon", ,,Isla de Cuba", „Velasco", »Marquis del Duero", ,,E1 Correo", „Gen. Le-zo", „Don Juan de Austria" in zastavna ladija „Reine Christina".
Moč španske vojne.
Washington, 19. junija. Vojna in mornarnica je izrazila prepričanje, da je naša vojna dospela srečno pred Santiago. Jutri se bode izkrcanje pričelo. Jeden oddelek Lode šel v tabor McCalla tamoš-njim junaškim boriteljem na pomoč.
Vojno vodstvo vidi, da ne bode tako laliko Špancev iz Kube pregnati, kakor se je popreje mislilo. V merodajnih vojaških krogih so sedaj prepričani, da bode potreba 200.000 mož za vojsko na Kubi. Skoraj vsa mesta na Kubi so močno
BJtrjenaj ia^o^irabr^pofi^dke, mjjfc±L Prf Manilosevrfo skoraj moderne topove.	"TsfSliemi dan ^mali praske med
Samo za Havano 100.000 mož.
Za izdatno obleganje in posadko mesta Havane bode treba 100.000 mož, ker ima Blanco večje in bolje oboroženo vojuo, kakor se jo začetkom mislilo.
Z nova se zagotavlja, da bodo večino naše vojne še le v jeseni poslali na Kubo. Resno se je bati mrzlice med moštvom, ko bi sedaj v deževnem vremenu taborilo vojaštvo v velikem številu.
Za ekspedicijo na Porto Rico se resno pripravljajo; pravijo, da bodo odposlali tje 22.000 vojakov.
Naša vojna na Kubi.
S a n t i a g o, 18. junija. Sampsonovo brodovje blizu obrežja pričakuje našo vojno, ktera ima VBaki čas tja dospeti. Kubanski general Perez bode 1200 vstašev poslal k našemu taboru na pomoč. Veliko večje število pa bode na obrežju pripravljeno napasti Špance za hrbtom, ako bi isti hoteli izkrcanje Amerikancev ovirati.
Vstaši so dobili od Amerikancev novejše vrste puške, ktere znajo izvrstno rabiti. Kakor prednje straže vstaši niso pokazali samo spretnost, ampak tudi hladnokrvnost in hrabrost v takej meri, da so si pridobili občudovanje in spoštovanje naših častnikov in moštva.
Vstaši pred Manilo.
Washington, 19. junija. Vladi ni nič kaj po volji vest, da misli poveljnik vstašev Aguinaldc na Filipinah razglasiti ljudovladof Upati je, da se bode vse gladko iz-
le nato, kako bi našel kak uzrok izkrcati nemško vojno. Isto pak bi bilo neizogibno, ako bi nemški prebivalci v Manili prišli v kako vojskino nevarnost. Ravno to želi Dewey preprečiti.
Redovnice zapustile Manilo.
Hongkong, 19. junija. Parnik „Yuen Sang" je včeraj pripeljal ii> Manile 60 potnikov, med temi 3() redovnic. Popreje je izkrcal v Ajtnoy 80 potnikov. V torek je parnik srečal 70 milj od Manile veliko ladijo, najbrže z amerikangkirni veja
vstaši in Spanci.
Odiočilni teden.
Washington, 20. junija. V teku tega tedna vlada pričakuje oficijelnega poročila, da sta admiral Sampson in general Schafter si osvojila Santiago. Vojni načrt je baje najpreje španske trdnjave razrušiti, potem mesto in Cerverovo brodovje bombardovati. Sampson bode imel nalogo vhod pri luki varovati in Cervereju beg iz luke onemogočiti.
Pravijo, da naša vojna pri Santiago ni zadostno preskrbljena s živili, ker niso imeli dovolj prevož nih ladij. Vojni oddelek bode baje temu kmalu opomogel.
Iz Santiago se poroča, da je kubanski general Calixto Garcia z svojim štabom obiskal admirala Sampsona. Garcia trdi, da so vstaši obkolili Santiago. Oddelek Kubancev je sicer še 40 milj od mesta oddaljen toda se jako hitro bliža.
Kam z vojnimi vjetniki?
V vojski na Kubi bodo Ameri-kanci najbrž veliko Špancev vjeli in vlada že sedaj premišlja, kje bi jih bolj na varno spravila, ali bi jih le poslala v Zjed. države, ali pa pustila na Kubi. Kakor že ukrenejo, stalo bode mnogo novcev, ker ne bode pogreba vjetnikov samo preživeti, temveč bode potreba tudi mnogo vojakov, kteri bodo Špance stražili.
Blanco ranjen.
Washington, 20. junija. Mariano Salva nek španski prostovoljec je na straži stoječ ustrelil na
teklo, ako se Aguinaldo in njegovigenerala Blanco in ga ranil na led pristaši ravnajo po Deweyevili jih. Salva je stoiil zločinstvo iz
maščevanja, ker je Blanco njegove-
naBvetih. Dewey je vstašem prepovedal naskok na Manilo in osvojitev mesta. Španci naj bi ostali gospodarji mesta dokler ne pri amerikanska vojna. Kaj se zn potem dogoditi se sedaj še ne mc ugibati.
Dewey je to pogodbo sklenil vstaši zato, da bi razmere pri Manili, ne dale Nemčiji kak povod Be vmešavati. Kajti poveljnik nemškega brodovja pri Filipinah preži
ga mlajšega brata k smrti obsodil.
Blanco ne prizna bele
zastave. Key West, 20. junija. Mornarji pravijo, daje Blanco naznanil našemu brodovju, da ne bode pri-poznal posredovalne zastave. Rekel je, da bode na vsako ladijo z belo ali amerikansko zastavo streljati ukazal.
venec od Gospoda vojskinih trum in neminljivo veselje v nebesih. Vodje vstašev mislijo, da bode po bitki mnogo Špancev lakota prignala v vstaški tabor.
o00 mrtvih Špancev.
V taboru McCalla sedaj pomorščaki že več dni počivajo. Španci jih ne nadlegujejo več. Prednje straže Kubancev pravijo, da je v bojih minoli teden padlo najmanj 300 Spancev. Njihova trupla le«, po gojzdu nepokopana in razširjajo strašen smrad, da ni moč blizu. Tisoče orlov leta nad gojzdom, na-sitenih od trupel nesrečnih Špancev.
Spauske vjetnike.
General Shafter je dobil povelje vse vojne vjetnike poslati proti severu. Iz tega je razvidno, da Shaf-terjeva vojna ne bode imela nalogo čuvati vjetnikov.
Montejo strahopetec.
Ta co m a, Wash., 20. junija. Parnik „01vmpia" je prinesel kitajske časopise, kteri pišejo, da jo admiral Montejo v bitki pri Manili bežal od ladije do ladije. Bilje prvi na suhem in komaj je bitka minola sedel je že na svojem domu pri Manili v varnem zavetju. Celo njegovi kapitani niso vedeli kje so bile položene torpede, tudi so jih nekaj razstrelili predno so Amerikanci došli. Poveljnik baterij se je sam usmrtil, ker je videl, da nema zadosti streliva.
->. C! a rd^n a s obkoljeno.
Te dni je kubanski Častnik poročal, da so vstaši mesto Cardenas popolnoma obkolili. Ker tudi po vodi zaradi amerikanskih križark >ie morejo dobiti v mesto živil, je tam velika stiska. Kubanec je pravil, da jedo prebivalci pasje meso z slastjo, kmalu pa še tega ne bode.
Čudni k o n j i k i.
Kubanski general Jezus Rabi zapoveduje 3000 konjikom. Rabi je majhne slabotne postave in tehta komaj 120 funtov, takošnji so tudi njegovi vojaki. Vojaške oprave nimajo razun orožja. Tudi obleko imajo jako pomanjkljivo, nek ter i so brez čevljev, drugi zopet brez sukuje ali srajce. Navadno si odre-žejo doljni del hlač, da zakrpajo ž njim gornjega. Za svoje konje imajo edino in največjo skrb.
Obupni stan v Caimanera.
Guantanamo, 20. junija. Prednje straže poročajo, da je poveljnik v Caimanera odločen popreje mesto in trdnjavo vpepeliti nego prepustiti Amerikancem. Y mestu je pripravljena slama in petrolej. Ljudstvo živi edino le od konjskega mesa. Stiska je velika.
Vojna i n brodovje zjedi-njeni.
Port Antonio, 21. junija Danes opoludne bo pripljule sem prevožnje ladije z našo vojno. 1 dolgotrajnem odlašanju so vendar enkrat vojskine moči zjedinjene da lahko naskočijo Santiago na vodi in na suhem. Mornarji so navdušeno pozdravljali vojno, kajt dolgega čakanja so se že zelo nave ličali. Izkrcanje se bode pričelo i nekoliko dneh.
Hud boj jih čaka, o tem ni dvomiti. Sampson je po izvedel, daje med Guantanamo in Cabanas, to je kakih 50 milj daleč od 30 do 40 tisoč Špancev zbranih. Španci bo sestradani in vstaši jih noč in dan vznemirjajo, na drugej strani jih pa častniki in duhovni navdušujejo bojevati se do zadnjega za vero, kralja in očetnjavo. Iz tega sveta potrebiti amerikanske „svinje" v plačilo pa prejeti večni
Ekspedicija na Porto
Rico.
Washington, 21. junija. Vojni oddelek se resno pripravlja za ekspedicijo na Porto Rico. Pod poveljem generala Guy V. Henryja bodo poslali 9000 mož pred Santiago, kteri se bodo združili z Shaf-terjevo vojno. Pred 4. julijem bodo težko kaj opravili pri Sautiago in potem bode cela vojna odišla na Porto Rico. Pravijo, da bode potreba za ekspedicijo 40 ladij.
Zastrupljeni vojaki. J a c k_8_o n v i 1 1 e, Fla., 21. juliji pr-regg-consinskega polka, je včeraj po n
30 vojakov nevarno zbolelo. S šno se misli, da so zboleli v«>!e kvarjenih jedil, zdravniki pa pravijo, da so zastrupljeni. (Najbrže so jim ti požrešni kontraktorji dali za lepe novce slabo, pokvarjeno hrano. I redn.)
Parnik „Algouquin" je 21. junija pripeljal v New York moštvo vjete španske ladije „Maria Dolores'4. Vjetnike so oddali v avstrijsko hišo za naseljence št. IG Greenwich Str. Vjeti španski parnik „Panama" je bil 21. junija v New Yorku na očitni družbi prodan. Vlada ga je .dobila za 841.000, rabila ga bodo za pre vožnjo vojnih potrebščin.
Aguinaldo mož-beseda.
London, 21. junija. Nek poročevalec v Honkong-u piše v „Daily Mail": Aguinaldo, vodje vstašev želi, da bi Filipine postale ameri-kanaka kolonija. ,,Times" k temu še pristavlja, da bi se vstaši tu< amerikanskega gospodarstva naveličali. V obče pa je A^ admiralu Deweyju dane obljube do sedaj izpolnil.
Ne veijemitel
^Nekteri pivovarji ^poskušajo prodajati slabejše pivo zagotavljajoč, da jo ravno tako dobro kakor
SuperiorZStock
PIVO, ktero vari pivovarna
JQ5CHB&EWINSC0., J
LAK3 LINDEN, - - pilfig.
Ne verjemi tel Ni je
] tako dobre in čiste pive kakor je

SUPERIOR ST0CK.+


Entered as second clas matter at the New Yokk, N. Y. Poet office October 2. 1893
,,GLAS NARODA".
i -ist slovenskih delavcev v Ameriki izdajatelj iu urednik : Published by
F. SAKSER. 1«>9 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $2.—,
<h pol leta..............$1..—
Za Evropo za vse leto.....gld. 5,
„ pol leta - - - . „ 2.50, .....čjtrt leta..... 1.25.
„t>las Naroda" izhaja vsako sredo
Za oglase do 10 vrstic ne plača 0 centov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ■•« ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov r rotimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika
Dopisom in pošiljatvam naredite ■ aslovom:
„Glas Naroda'1,
109 Greenwich St. New York City.
30IH) mož
Izkrcanje.
vojne
amerikaiiske na Kubi.
vee
W a s h i ii g t o n, 22. junija. Admiral Sampson je brzoj ivil, da seje izkrcanja naše vojne danes p>p»>-i lad lin pri Daiquiri 17 milj iztočno od Santiago pričelo. Sampsonovo brodovje je streljalo na obrežje posebno pa na španske baterije pri Aquadores, Cabanas, Siboney iu t Innaguar.
V malih čolnih se ju podalo 3000 Amt?rikancev k>»t prednja straža na ; suho, 1500 Kubancev je znatno podpiralo izkrcanje. Spanci, vsled hudega streljanja od obeh strani niso zimogii mnogo ovirati izkrcanj". Kubanci so tako spretno streljuii na špansko topn ičarstvo, dusled-: nje niti časa ni imelo, kaj znatnega |
^fMsHHHHI
)aiquiri je baje najbolj pn-ren kraj za izkrcanje naše vojue, od tam ložje doseči strate-iuo važne kraje, kakor od dru-fod. Naše vojne ladije bodo od druzih krajev š** kakih 5000 Kubancev na ta kraj pripeljale in izkrcal^ Pravijo, da bode od tod prav lahko operirati proti Santiago.
,,Nekteri gospodje, kteri se bavi-jo z ladjeplovstvom v tihem oceanu, so se pripravili na čuden naskok, in nameravali od vlade Zjed. držav izsiliti izvanredno visoke cene za uporabo njih parnikov. Lastniki Morgan črte so na pr. za jeden par-nik, na kterem bi za m ogli 700 vojakov prepeljati, zahtevali S1000 na dan ali $30.000 na mesec, pri tem bi pa imela vlada vse tekoče stroške še sama nositi. Prihod parnika iz Paget Sounda je pa dal tem domoljubnim in dobičkaželjnim gospodom povod, da so sklepali, da jim bode vsa kupčija in monopol splaval po vodi, ako bodo ta parnik uporabili. Pri tiral i so tako daleč, da so mornarski uradniki parnik „Centen-nial'* spoznali za nesposoben".
Carter je v daljšem govoru skušal dokazati, da je bil odklonjeni parnik popolnoma dober in v redu, da so se domoljubni in pogoltni posestniki parnikov hudo zakrivili prestopka Škodovanju deželnih koristi, ker so uporabo parnika odklonili in s tem prouzročili zakas-nenje v odpošiljatvi vojakov na Manilo.
Napad Carterja je dal znak raznim izjavam, na ktere hočemo tukaj opozoriti. Znamenito je to najbolj zaradi ozke zveze, ktera se je pojavila med veliko kapitalističnimi ..domoljubi", kteri vojno izrabljajo za svoj buiaines in političnimi ,,domoljubi", kteri so na vladinem krmilu.
Prvi, kteri se je čutil prizadetega, ji- bil senator Perkins iz Californije. R^kel je, da ga dolžnost veže varovati posestnike ladij iz San Franci-r,c< ; on pozna več ladjeplovnih kor-poracij na obali Pacifica, ktere bi vladi parniki za vsako ceno, ktero bi ona določila, dale na razpolago. Seveda so zahtevale — in to je po Per-kinsovem mnenju jedro požrtvovalnosti — ,,zaslužek, kterega sedaj pri kupčiji delajo14. Tako domoljubje je navdalo C. P. Huntingto-na, predsednika Pacific Mail Steamship Co., ko je vladi prepustila parnik „Citv of Peking" za 81000 na dan. Enako domoljubne bi se sk.n-
komisiji imata ta dva odločilen glas Kdo zamore dvomiti, da ne bode vlada, ktera potrebuje glasove s e-n a to rje v Perkinsa in Sewella, kapitalistom Perkinsu in Se-wellu njih domoljubje kolikor mogoče olajšala? Preveč bi bili naivni ako bi kapitalistom preveč zaupali, in bi od njih pričakovali, da hočejo po vsej sili kaj žrtvovati, ker le žrtve tako lahko v masten dobiček spremene.
Kapitalist, kteri je objednem v tako ozkej dotiki z vlado kakor gospoda Perkins in Sewell, se lahko kaže kakor bi bil požrtvovalen domoljub, v istini pa nič ne žrtuje, pač pa vladno kravico dobro molze. In to je Perkins dobro razumel. Velikodušno se je odrekel, da ne pouudi svojih parnikov. Ali poro ča se, da je vlada dva njegova parnika v svojo službo pritisnila, ker ju je potrebovala. Vlada bode določila svojo ceno in gospodu Perkinsu plačala. Pri vsej tej transakciji pa seveda ne vprašajo nič gospoda Perkinsa !? Njegovo dobro ime kot odličen domoljub je zavarovano.
Lahko si pa gospodje še na drug način pomagajo, da gospodje Fer-kins in Sewell in njih soposestniki parnikov pri kupčiji z vlado ne pridejo ,,prekratko", svojo nedomo-ljubno požrešnost pa lepo prikrijejo. Za uporabo parnikov dobe gotovo plačilo na dan. Toraj bodo temveč ,,zaslužili", tem dalje vojna traja. Ako se toraj vojevanje nekoliko zavleče, kdo jih more zato na odgovornost poklicati, ako ti gospodje pri tem nekoliko več zaslužijo?
Sedaj vidimo kako podučljive migljaje nam tak razgovor v senatu ponuja in kako lahko je kapitalistom igrati vlogo domoljubov. Na strošku domovine si lahko nabašejo polne žepe pri tem pa kriče kakor Sewell: „Vse za domovino!" Saj kapitalisti so vlada, ktera domovina zastopa ; oni so domovina.
pripisati precejšni delež na račun temošnjih umetnikov.
Zveza umetništva in pivovarne rodila je pa dramatično umetnost. Zato se ni kar nič čuditi, da je največji pivovarnar v Milwaukee tudi posesetnik tamošnjega nemškega gledališča. Se li more kako drugo mesto v Zjedinjenih državah z enakim ponašati?
Tudi o razširjanju angleškega jezika je mestu Milwaukee pripisovati neminljive zasluge. Isto lahko dokažemo črno na belem, vsaj stoji prav razločno na tablici v oknu nekega kramarja: „English spoken here". K sklepu, kaj ni mar država Wisconsin prva spoznala resničnost in praktično vpeljala princip, po kterem imamo postave le zato, da jih zajQoremo ,,prezirati?" Kar seveda tudi vse druge države nedvom-Ijivo pripozuavajo.
Gotovo bodo take zasluge pri jubileji našle občno pozornost. Ni pa nikakor napačno ako že sedaj opozorimo s kakim spoštovanjem bodo še le druge države občudo\, ale Wisconsin.
Razne vesti.
Jubilej države Wisconsin.
i.
N
Je I i res?
don, 22. junija. „Daily poroda v<"»t, kakur pristavlja iz zanesljivega vira, da so pomorščaki evropskih vojnih ladij zasedli Manilo, admiral Dietrich, poveljnik nemškega brodovja, je ot najstarejši sprejel vodstvo. merikaiMkih vojakov ni v mestu Generalkapitau Augusti je od anske vlade prejel dovoljenje, ali lo ukaz ptuje vojne ladije pozvati obrambo Manile proti vstašem. godno priliko pa so evropske vojue dije z veseljem porabile vmešati v amerikansko-španske zadeve, važno vprašanje nastane ) bode amerikanska vojna pred Mamlo dospela. Se bo li hotel admiral Dietrich potem iz mesta umakniti? (Ali to poročilo ni zanesljivo. Uredn.)
if Vse za domovino .
Pred nekaj dnevi so se v zveznem senatu razgovarjali o domoljubju gotove vrste velikih kapitalistov, iu sicer od onih, kteri so vladi ponudili parnike za vojno službo. Pri
zali gospodje Spreckels & Co., za- Komur tako lumparsko domoljubje stopniki Oceanic Steamship Co. Qe dopadef ta naj skrbi iu pomaga,
Ravno tako Red Star Line, ktera da kapitalisti ne bodo več vlada; je5 do 6 parnikov odpoF^-U pr^? U'n Daj	nato da 8e kapital^
Tfiemfl očeanu, da jih viStfT^a na sti5uo gospodarstvo ugonobi.
razpolago. Za domoljubje vseh teh plovnih družb jamči senator Perkins v izvanredni zgovornosti. Zakaj se jt tako ogrel, nam dokazuje opazka Pacific Coast Steamship Company. O tej je rtikel Perkins:
,,Družba, ktero imam čast deloma zastopati, je odklonila dati svoje parnike vladi v komisijon--;
ako bi pa parnike vlada potrebovala, jih lahko dobi za lastno ceno dražbe''.
Senator Perkins je med poglavi-timi lastniki Pacific Coast Steamship Co. Zato se je tako gorko potegoval za njo, ko so bili posestniki ladij napadeni; tako toplo sj je za nje potegoval, da je pozabil Bvojo vlogo in v senatu Zjed. držav, kjer meino ljudstvo države Californije zastopa, se je javno pokazal zastopnika Pacific Coast Steamship Comp.
Enako seje spozabil drugi senator, gospod Sewell, kteri nominelno zastopa ljudstvo države New Jersey, v istini pa Pennsvlvanijo železnico iu druga kapitalistična podjetja, med temi tudi Red Star črto, kar je pri tej priliki sam priznal. Ko se je o tej družbi govorilo, se je izjavil :
„Deležen sem pri tej družbi. Ponudil sem vladi parnike dasi mi žrtvujemo pri tem pol milijona dolarjev. Rekel sem: „Pred vsem smo domoljubi".
Po izjavah senatorja Cart« r niso domoljubne „žrtve", kakoršne so nameravali doprinesti lastniki parnikov Perkins in Sewell izvan kongresa nič druzega kakor sistema-
teh razgovorih se j»- marsikaj zani- tično izsiljenje izvanredno visokih
mivega zvedelo.
Razgovor se je pričel vsled pritožbe senatorja Carterja iz Montane rtaradi zavrnenja parnika ,»Centennial", kteri bi imel prevažati vojake na Manilo. Parnik so spoznali, da ni sposoben za tako dolgo pomorsko pr.t, dasi je ]>|I dvakrat preiskan in ga takoj iz Puget Sound odposlali v San Francisko. V pott led njej luki so parnik še jedenkrat pregledali in ga odklonili in senator Carter je obdolžil oblasti, da eo to rouzročije ?sled upliva nekterih
cen. Po izjavi gospoda Perkinsa, zahteva domoljubje, kterega goji on in njegovi sokapitalisti, da jim vlada zagotovi saj oni dobiček ka-koršnega napravijo v lastnej oskrbi. Dosedanja skušnja pa je pokazala, da so kapitalisti nasproti vladi vedno le zasobniki, in pri vojnih kou-traktih vedno več zahtevali, nego je znašal njih dosedanji dobiček.
Tu imamo opraviti s kapitalisti kteri imajo objednem uplivne službe pri istej vladi, s ktero delajo kupčijo. Sewell in Perkins sta oba v ladij. Povedal je o tej j člana budgetue komisije senata,
kteri določa stroške vlade in v tej
Država Wisconsin bode kmalo praznovala zlati jubilej t. j. 50 letni obstanek kot država. Slavnostni govorniki imeli bodo ne ravno lahko nalogo dostojno povzdigniti kar je država v petdasetih letih svojega obstanka koristnega izvršila in vpeljala. Zato se nekteri časniki že sedaj trudijo spraviti potrebnega gradiva na dan in strmečemu ljudstvu razložiti zasluge države Wisconsin. Pa tudi someščane je treba dpozoriti v kako velikej meri zasluži Wisconsin občudovanje in neza-vistno spoštovanje druzih držav.
Opozorujejo nas na to, da je Wisconsin prva odpravila smrtno kazen, bila jo prva država, ktera je ženskemu spolu podelila brezmejne pravice, do premoženja ako je namreč ženska istega sama pridobila. Država Wisconsin je bila tudi prva, kteia je pri volitvah odpravila razloček med belimi in zamorci.
Pa čemu neki toliko ponižnosti? Wisconsin lahko našteje še vse druge zasluge in napredke, akoprav iste bolj spadajo mestu Milwaukee.
Milwaukee se lahko ponaša z največjim številom iznajdb. Da ne žalimo Temperenclerjev najtu le na kratko omenimo: „Lager Beer Pazabiti ne smemo tudi „Frauk-furterc" in enakih delikates, ktere «o postale v Milwaukee tako popularne, da sedaj zavzemajo častno mesto celo na mizah ,,Yankeejev". Dalje, kako lahko je dokazati, da seje plemenita igra „Skat" pričela v Milwaukee in tako hitro razširila po Zjedinjenih državah. Kakšne zasluge še le si je steklo imenovano mesto za umetnosti? Kaj mar niso tam prvič skusili umetnost in pivo zjediniti in tako praktiko iu idejal-nost združiti? Boljše vrste gostil-nice se v Milwaukee le malo ali celo nič ne ločijo od umetnijskih galerij; da nasprotno tamošujo
Porotniki niso bili jedini.
Senator Raines je zgubil pravdo proti ,,Press". Senator je imenovani newvorski časnik tožil radi obrekovanja in zahteval $50.000 odškodnine. Sedaj ne dobi uiti centa. Višje sodišče je porotnike odpustilo ker se niso mogli zjediniti pri glasovanju. Pravijo, da bode Raines pričel, kakor hitro mogoče, drugo pravdo, ali mogoče je, da ga preveliki stroški oplaše pred novo pravdo, kajti taka pravda stane veliko novcev.
Italijanski zločinci.
Pred porotnim sodiščem v New Yorku se bode moral italijan Rafaelo Graccho radi umora Jozefine Anzelmo zagovarjati. Pravijo, da policija nima neovrgljivih dokazov, ker pričam, trem bratom z imenom Gallucci ni vrjeti. Vsi trije so bili v Italiji mnogokrat lia znova ni radi tatvine, posilstva, požiganja in druzih zločinstev. Pri zalezovanju morilca je policija iztakuila še mnogo druzih jako nevarnih italijanskih zločincev. Pravijo, da se je iz Italije v Zjed. države že nad 1000 zločincev izselilo.
za nove stroje kakor tudi poprave. Delajo uoč in dan, da za morejo izvršiti naročila. Pravijo, da je dobra letina lanskega leta povzdignila obrt.
Trije premogarji ponesrečili.
Pittsburg, 19. junija. Raz-strelba v jami „Latrobe Coal Co." pri Greeusborg je danes zjutraj pro-vzročila smrt treh premogarjev. Ponesrečeni so: John Wilk, John Wegner in Albert Praglek. Po raz-strelbi je nastal ogenj v rovu, kterega so še le po dolgotrajnem naporu zamogli zadušiti.
Tovarna vpepeljena.
Harrisburg, Pa., 19. junija. Tovarna ,Central Iron ifc Steel Co.' je danes do tal pogorela. Škode je $40.000 in 350 mož je ob delo. Tovarna je mirovala zadnja dve ali tri leta in je še le pred kratkem začela delati.
Boj proti pivovarnarjeiu.
Lancaster, Pa., 21. junija. Tukajšni gostilničarji nočejo plačevati SI več za sod pive. Vseh 73 gostilničarjev je zborovalo in sklenilo, pivovarnarjem sporočiti, ako jim ceno na pivi za $1 zvišajo, po tem bodo raje pivo iz Philadelphije in New Yorka dobivali in domače ne več točili.
Philadelphia, 21. junija Gostilničarji so sklenili, da ne bodo vpeljali manjših kupic, pač pa bodo čez ulico za isti denar dajali manjšo mero.
Nove lokomotive.
Bal timore, 20. junija. Baltimore železnica je naročila za gorske divizije 30 novih lokomotiv. Baldwin lokomotive Works jih bode izdelala 20, Pittsburg Lokomotive Works pa 10 lokomotiv.
bujočim plačo zvišati in sicer od 1. julija za 10 in 1. januvaija 1S99 za drugih 10 odstotkov. Imenovane železnice so v slabih časih 1. 1893 plačo znižale za 20 odstotkov.
Vsi jetniki nsli.
Louisville, Kv., 20. junija. Minolo noč* je iz ječe v Shephers-ville vseh deset jetnikov ušlo. Pre-žagali so debelo omrežje pri oknih. Beguncev še nemajo.
Štiri zamorce lineali.
Montgomery, Ala., 11. junija. Predvčerajšnjem je 400 farmer-jev vlomilo v okrajno ječo in izvleklo pet zamorcev. Ljudje so zločince potem sodili, krivim Bpoznali in štiri obesili.
Zamorci so farmerja Cardena, njegovo ženo in njenega brata umorili. Louis Spier, eden vjetnikov je vse obstal in dokazal, da je peti zamorec nedolžen. Istega so takoj oprostili. Governer Johnson je zahteval preiskavo in hoče linčaije smatrati morilcem.
Potres v Tennessee.
K n o x v i 1 l e, Tenn., 20. junija. Danes zjutraj smo čutili tri bolj slabe sunke in sicer od iztoka proti zatoku. Enako se poroča tudi iz drugih krajev. Potres so čutili po vsem iztočnem Tennessee.
Strela ubila.
Jacksonville, Fla., 19. junija. Danes popoludneje strela ubila James T. Catewooda, zasobnega tajnika generala Leeja. Nagla smrt gaje zadela, ko je ravno hotel iti v kopel pri Pablo Beach. Bil je črn po hrbtu in iz ust in nosa mu je tekla kri.
Razstrelba diuamita
provzročila je 18. junija blizu Elton Ave. iu 156. cesti v New Yorku veliko škodo. Sprednja str^n dveh hiš se je podrla, y mnogih stanovanjih so se stropi udri i, vse okna so bila zdrobljena. Kakor toča se je vsnlo debelo in drobno kamenje po okolici, skozi okna v stanovanja in prodajalnice. Delavci, kteri so skalovje razstreljevali so baje pro-vzročili nesrečo. Samo jeden mož je bil ranjen, ko je bilo na stotine ljudij v smrtuej nevarnosti.
Posestniki opekarn se bodo podali.
Strajkujoči opekarji pri Haver-straw, N. Y., bodo najbrže zmagali ter dobili zahtevano povišanje plače. Pet tvrdk je že podpisalo od štrajkarjev predloženi k on trakt, pravijo, da hode večina istim sledila. Tvrdka Peck & Co. neče kar nič odjenjati, in misli baje delo z skabi pričeti. Ker je okolo opekarn 300 z revolverji oboroženih štrajkarjev, Deputy pa z vinčesterkami stražijo opekarne, sejo resno bati krvavih nemirov.
Razkosano truplo.
Buffalo, 21. junija. Danes zjutraj so našli v kanalu zaboj z razkosanim truplom moškega spola. Glava je bila odrezana in razklana, nogi in roki so bili odrezani. Poleg trupla so našli revolver, vrv, nož in žago, s poslednjima je bilo bržkone izvršeno hudodelstvo. Truplo so spoznali, da je bilo 301etnega Italijana Fi-lipo Forestino. Delal je pri „New York Central" železnici. Šel je 20. junija zjutraj na delo in potem ga niso več videli.
Mnogo dela.
umetniško društvo pivo jako čisla, j Harrisburg, Pa., 20. junija. Da se v državi Wisconsin popije j Tovarne za stroje in poljedelsko toliko pive smemo po vsej pravici'orodje imajo sedaj mnogo naroČil
Jlorilca so obesili.
St. L o u i s, 22. junija. Nc-mcu John Tliomaschiitza so včeraj ob sednih zjutraj obesili. Thomaschiitz je meseca aprila 1S97 umoril svojo ljubico xVno lLausch, ko sla se skupaj sprehajala.
Vohuni* se ^fbTjejo.
Cincinnati, 20. junija. Zadnjo noč je skladišče v tovarni za strelni prah zletelo v zr;ik. Bilo j" 200 sodov brezdimnegn strelnega prahu, kteri je bil pripravljen za vlado. Pred nekaj dnevi je že vlada opozorila vodstvo tovarne, da se tam klatijo španski vohuni. Nekega ptujca so našli v obližji, edino osebo, ktera je bila ranjena pri nezgodi. Po jeziku se mu pozna, da je Spanc in najbrže v zvezi z drugimi vohuni.
Ogromna zguba.
Chicago, 21. junija. Včeraj so se posvetovali Armour, Leiter in njegovi dolžniki. P. D. Armour je prevzel od Lei terja vso ,,cash'" pšenico. Leiter je brezmiseluo ravnal, hotel je pokupiti pšenico po vsem svetu, ali špekulacija j^ kakor znano spod letala. Leiter je zgubil pet do sedem miljonov dolarjev.
Štrajk v Ckicagi.
Chicago, 16. junija. Danes zjutraj je lo(X) mož od ,, Wood workers Union" pričelo štrajk. Delavci so dobivali do sedaj po $1.50 do $1.75 za des^turno delo. Sedaj pa za deveturuo delo zahtevajo najmanj -32.
Strajkujoči delavci pri žagi E. Petersona so včeraj zvečer tri sodelavce, kteri so šii zopet na delo, močno pretepli. Dvanajst štrajkarjev so zaprli.
Oblak se je utrgal.
Kansas City, Kas., 16. junija. Blizu Chelsia parka nekem letovišči, kake 3 milje od tukaj se je včeraj zvečer ob jednajstih utrgal oblak. Vsled tega je Jersey potok močno narastei in prudrl jez. Visoko narastoča voda se je z strašno silo razlila po uižavah. Dve hiše je odnesla deroča voda s prebivalci vred. Jeden možki, dve ženski in dvoje otrok, je utonilo. Pravijo, da se je še več ljudi ponesrečilo.
j*lače zvišali.
Louisville, Ky., 21. junija. Vodje „Louisvillel< iu ,.Nashville" železnice so sklencli služ-
Yse uiesto vpepeljeno.
Park City, Utah, 20. junija. Včeraj zjutraj je nastal tukaj ogenj, kteri je divjal osem ur in vpepelil skoraj vse mesto. Iz Ctali in Ogden so došle požarne brambe na pomoč, toča prepozno je bilo, da bi bilo mogoče se kaj rešiti, iškodo cenijo na milijon dolarjev, zavarovalnina jft neauatua-—-----—--
Sne«r meseea junija.
Toronto, 21. junija. V vasi Collingwocd pri Georgian zalivu na Iluron j. zeru je padlo minolo nož za pol palca na debelo snega. Bilo je prav mrzlo. Meteorolgični zapisnik v Canadi ne kaže, da bi se tam o tem času kdaj že kaj tacega pripetilo.
Evropejske in druge vesti.
It i m, 11). junija. Se nič ni videti kako se bode ministerska kriza r*iz-vozljala. Kad i net je odstopil radi tega, ker je večina zbornice Rudi-nija grajala, on pa ni upal državni položaj razmodrivati. Levica ga je zapustila, prijatelji njegovi pa ga skušajo pregovoriti, da bi sestavil novo ministerstvo. Splošno mnenje pa je, da je njegovo osodepolno vladanje dokončano.
Pariz, 20. junija. Nek avstrijski agf«nt se je danes povrnil iz Madrida kjer je oddal 3 milijone patrouov in 120 ton razstrelilne tvaritie. Pravijo, da ni težavno iz Belgije ali Avstrije skozi Francosko vojne potrebščine na Špansko uti-hotapiti. Oblastva le na videz za-branjujejo takemu početju.
An twerp en, 21. junija. V bolnišnici je umrlo 40 oseb, večinoma otrok, vsled zastrupljenja. Zaužili so na ulici kupljen sladoled iu takoj so se pokazale znamenja zastrupljenja. Ustnice so jim zatekli in v ustih so občutili hude bolečine. Neko Italijanko, ktera je sladoled prodajala so zaprli.
Cesar Viljem prismojen.
Bero lili, 21. junija. Da je Viljem čedalje bolj prismojen, kaže njegov zadnji govor v dvornem gledališču. ,,Gledišče", je djal, je orodje vladarja in naj kakor šola in vseučilišče ohranjuje plemenitost duha naše domovine. Gledišče je moje orožje. Tudi je dolžnost vladarja se za gledišče zanimati, kakor se je zanimal tudi moj slavni oče (seveda za lepe igralke in balerine) kajti gledišče ima velikansko moč. Umetniki naj bi pomagali cesarju služiti idealnosti s trdnim

zaupanjem v Boga v boju proti materijalizmu. (Ali ni to osla* rija?!)
Pedeset ljudi ntonilo.
London, 21. junija. Ko bo britiško vojno ladijo ,, Albion" spuščali v vodo, se je podrl 80 Črevljev dolg in z ljudmi prenapolnjen oder in tri Bto ljudij je te-lebnilo v Temso. Trideset trupel so že izvlekli iz vode, in še dvajset oseb pogrešajo. Vojvodinja Yorška je krstila novo ladijo. Ker ni ob ladijo treščila in razbila steklenico šampanjca, kakor je ob takih prilikah v navadi, misli bajkevemo ljudstvo, da seje zaradi tega pripetila nesreča. lJo nesreči se je zagotavljalo, da so policaji ljudi opominjali naj se jih nikar toliko ne drenja na oder. Toda misliti moramo zakaj .policija ni preprečila prenapolnenja, ker veudar v take stvari kaj rada utika svoj nos.
Molitve in požiganje v Albaniji.
Carigrad, 17. junija. V Albaniji ob črnogorski meji so nemiri na dnevnem redu, kakor je bilo tudi pred srbeko-turško vojsko leta 1870. Turki so umorili albaneskega starešino, zaradi tega se skušajo Albanci maščevati nad Turki. Sultan je odposlal nekaj vojnih čet na kraj nemirov in sedaj se bojujejo skoraj neprenehoma. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih. Iz Cetinja se poroča, da so Turki pomorili veliko krščanskih žen in otrok, k ter i so hoteli l>ežati v Črno goro, p 'la pak bo požgali, in Bieer 450 hiš v<*|>elili.
Princezinja Louiza Coburška.
Romau princezinje Louize Cobur-ške se po časnikih opisuje na razne načine. Vsa odkritja in posamezne mulo razveseljujoče drobnosti bo I lile le zoper princeziujo Louizo. Nedavno temu pa je nek list iz Syi-ce dobil poročilo o vsej zmedenosti, a iz tega je razvideti, da princ Fi-IIlp Coburškl, mož princezinje Louize najbolj zakrivil in je celo počet-nik vseh škandalov. Ali dragi čita-t«'lj bode iz vsega posnel, daje krivdo iskati v obeh delih. Isti list piše med drugim: „Zakon princezi-nje Louize je bil od prvega dne nesrečen. Princezinja je na nje žalost opazila, da nje mož še vedno goji lahkomišljeno življenje kakor je to delal, ko še ni bil oženjen, še vedno je vzdrževal druge vlačuge in se celo ni sramoval iskati žrtve v razujzdano življenje med služkinjami princezinje. VeBti o zakonskih zmešnjavah v družini princa in princezinje Ooburške bo že več nego dvajset let stare, mnogokrat se je prineezinji ponudila prilika iti v Bruselj, kjur je proti svojim sta-•išem olajšala svoje srce. Znana je istina, du princ ni le svojo soprogo žalil z nesramno nezvestobo, temveč je tudi ž njo surovo postopal. Nekoč jo vpričo služabnikov pretepal z ježnim bičem — in priče so celo povedale, da se je to večkrat zgodilo, dasi je bil popolnoma trezen. Že pred dvajsetimi leti jt sprožila princezinja Louiza pri svojih kraljevih stariših misel na ločitev zakona. Toda kar bi smatrali v meščanskih krogih za popolnoma razumevno, se je dozdevalo belgij skej kraljevi dvojici glede odličnega mesta princezinje nemogoče. Hoteli so se ogniti škandalu, kteri bi bil v zvezi z ločitvijo zakona in tako je bila net rečna princenzinja prisiljena dalje živeti z njenim soprogom. Tako prisiljeno zakonsko življenje je postalo pa po nesreči v Meyer-lingu dne 30. januarja 18S9 še bolj neznosno. Le zelo malo osob je dobro poučenih kaj se je omenjenega dne prav za prav dogodilo v lovski hiši v Meyerlingu pri Dunaju. Ali toliko je znano, daje princ Filip Co-burški igral pri tej zadevi vlogo, vsled ktere ga je njegova soproga 6e bolj črtila kakor preje. Od tedaj je bilo njeno zakonsko življenje pravo peklo. Necega dne — pred več leti —je pobeguila princezinja iz palače Coburg na Dunaju in se pozno po noči popolnoma sama, brez spremstva oglasila v gradu Laeken. Kralja in kraljico so zbu-
dili iz spanja in se nista zamogla dovolj čuditi, ko sta v tako nena-vadnej uri zagledala svojo najstarejšo hčer. Princezinja je jokaje mater objela, pripovedovala vse podrobnosti nje neznosnega zakonskega življenja in prosila milost, da bi smela ostati pri svojih stariših. Ako bi stariši takrat spolnili željo princezinje, gotovo ne bi škandal bil tako velik, nego je danes. Ali strah pred škandalom so tudi takrat uvaževali pri nočnem družinskem posvetovanju, pri kterem sta bila tudi navzoča grof in grofinja Flandern. Namesto da bi jo sprejeli, so princezinjo zgodaj zjutraj s prvim vlakom na Dunaj nazaj odpravili. Kako malo uspeha je imelo tako početje kraljevih starišev, nam kaže dogodba, ktera je naposled uprav škandalozna postala. Pred letom dni je pričela od moža popolnoma zapuščena Louiza gojiti kaznjivo znanstvo spobočnikom nje soproga, z grofom Keglevičem. Princ jo je zasačil in prišlo je k popolnemu razdoru zakona, kterega odstraniti se je zaman trudila belgijska kraljeva dvojica. Da se škandal kolikor mogoče prikrije, so se dogovorili, da princezinja ostavi palačo Coburg. Grof Keglevič je bil tudi objednem odslovljen in princ ga pozval na dvoboj. Da bi pa javnost o tem takoj ne zvedela, so dvoboj preložili za jedno leto. Borila sta se letos meBeca marca v dunajskej jahalnici. Princ Filip ni imel sreče v dvoboju, in bil lahko ranjen na roki. O vršečem se dvoboju eo vedeli le dobro poučeni, v^st o razporu zakona v hiši Coburg se je pa že dobro raznesli " javnosti. Najnovejše zadeve tega red keg:1 romana kraljeve hčere je že znan. Ko je nje ženska čast toliko trpela, se je princezinja Louiza najpreje podala na posestvo kneza Thum in Taxisa na Bavarsko in od tam lansko jesen odpotovala v Nizzo, kamor jej je sledil grof Keglevič. Priuc Filip, kteri se je nasproti svojej ženi vedno tako skopega ska-zal in jej nikdar ne dal novcev na razpolago, kar bi lahko storil glede njegovega precejšnjega premoženja, jej je še poslednje doklade za življenje odtegnil, belgijski kralj se je razsrdil nad nastalim škandalom in zaustavil izplačevanje apanaže svojej hčeri in tako je ostala za vse lepo vneta, in precej zapravljiva princezinja v Nizzi na suhem. Da ima pa hči kralja Belgijcev tudi kredit, se ob sebi umeje in tako je naredila princezinja v kratkem času precej veliko dolga. Pripoveduje se tudi — vest je najbrže princ Filip prouzročil —, daje princezinja Louiza na menjicah ponarejevala podpis nje sestre vdove predstolo-naslednika Štefanije. Ko jej je bil pa kredit odvzet po sramotnej objavi v ,,Pettit Afliches" po njenem lastnem možu, je odpotovala z grofom Keglevičem iz Nizze v Zagreb. Tam so jo prijeli in oddali privat-nej blaznici doktorja Obersteinerja VfDobliugu pri Dunaju, to početje pa je v Bruselju vzbudilo zavest, da je priuc rabil silo, kar utegne priti še v razgovor v belgijskej zbor niči.
Drobnosti.
I m r 1 a je po mučnej bolezni v New Yorku dne IG. t. m. zjutraj ob j 1. uro gospa Josipi na V r e m-š a k, rojena Dorn. Pokojnica je dosegla starost 33 let. Naj v miru počiva'
* * *
t Nadvojvoda Leopold. Na svojem gradu Hornstein umrl je dne 24. maja nadvojvoda Leopold, general konjištva in imejitelj zagrebškega pešpolka št. 53, po mnogoletni mučni bolezni v starosti 75 let. Udeležil se je vojsk« leta 1848, 1849, in 18(10. Leta 1880, je stopil v pokoj. Pogreba se je cesar osobno udeležil.
Umrl je v Ljubljani gosp. Ivan Kosler st. Pokojnik je dosegel starost 80 let.
f G. Alojzij Ga t seli, ob-čezuani trgovec in posestnik v Kostanjevici, stotnik unif. meščanske garde itd., umrl je 1. junija ob polu 1. uri zjutraj po kratkem trpljenji, prejemši svote zakramente, v 80. letu svoje dobe.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1898 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 687 Btrank 312.020 gld. 58 kr., 687 strank pa vzdignilo
299 549 gld. 42 kr.
* * *
Zgradba nove vojaške bolnice v Ljubljani Be prične prihodnji mesec graditi v vodmatskem predmestji tik prehoda dolenjske železnice. Ta stavba je bila za Ljubljano že nujno potrebna. Stari stavbeni svet bi rada odkupila mestna občina, a vojaški in finančni erar zahtevata od nje za to stavbišče uprav oderuško ceno — blizu 200.000 gld. ! No, naj se pa prazen svet s — zrakom kapi-talizuje!
* * *
Pra zno vers t v o koncem 19. v e k a. V Vodmatu pri Ljubljani bo 1. junija „šac kopali". Ne ponoči ampak pri belem dnevu, ob navzočnosti mnogoštevilne množice. Krojaškega mojstra Florijan-čiča žena je na svoje oči videla, kako je na Mrakovem travniku v Vodmatu rudeča žena ob svitu zelene luči skakala čez belega konja, in zidar Jos. DolniČar, ki je na glasu, daje že jedenkrat našel „šac", je hitro uganil, daje tudi na Mrakovem travniku „šac" zakopan. Združil se je s krojačem Florijau-eičem in tesarjem Sitarjem in dorn enTli so se, da izkopljejo zaklad. Da bi ne bilo prepirov in pravd, so ukrenili, da se dogovore s pesest-uico dotičnega travnika. Žena je dovolila, da se izkoplje ,,šac" toda s pogojem, da se izkoplje po dnevi in ne ponoči, ob uri duhov. Možje so naredili „ris" okrog mesta, kjer je ob svitu zelene luči rudeča žena skakala čez belega konja in začeli bo kopati. Delali bo; da je pot curkoma od njih tekel in eiso se menili za zabavljice „ brezvercih" gledalcev, toliko manj, ker je okrog „risa" zbrani mnogoštevilni ženski svet z intenzivnim zanimanjem opazoval njih delovanje. Možje niso govorili, kajti kdor v risu stoji, ue sme ziniti besede, sicer izgine ,,šac". Dogovarjali so se samo z znamenji. V tem, ko je j eden kopal, je drugi s posvečenimi oljki-nimi šibicami mahal krog sebe, kakor je kasneje rekel, zato, da ubrani hudiču prestopiti „ris", tretji pa je z manjšimi šibicami delal križe. Ko je bila izkopana poldrugi meter globoka jama, je nastal slovensen trenotek. Jeden kopačev je vzel dva magneta, drugi je prižgal blagoslovljene sveče, tretji pa je poškropil jamo z blagoslovljene sveče, tretji pa je poškropil jamo z blagoslovljeno vodo, potem pa je prvi spustil magnet v zemljo, češ, „šac" ga potegne k sebi. Toda magnet se ni obrnil na nobeno stran, in končno je po mnogih poskusih Dolničar izjavil s trpkim glasom, da seje ,,šac" pogrezuil in sicer zato, ker so ga kopali podnevi in ne ponoči, in ker so nekateri gledalci prestopili ,,ris". Mož se je držal grozno resno in je odšel s svojima tovarišama z zatrdilom, da je že večkrat ,,šac" kopal in da ga bo še večkrat. Menda ima mož še več babjeverskih somišljenikov, kajti ni še dolgo tega, kar so neznani ljudje na Štriceljevem svetu onkraj železnice ponoči kopali in vse razkopali. Kdo bi mislil, da žive v mestu koncem devetnajstega
veka še taki ljudje!
* * *
Pričetek zgradbe vrh niške železnice. Prva lopata je pala, vrhniška železnica se že gradi. Prvo lopato je zasadil ljubljanski župan g. Iv. Hribar; dal Bog, da bi danes pet ali deset let proga se glasila: Ljubljana-Go rica!
* * *
Strela je udarila dne 31. maja ob 2. uri popoludne v poslopje kmeta in štacuuarja Janeza Špo-larja v Cešnjicah pri Trebelpem na Dolenjskem. Ubila mu je kravo v hlevu ter zanetila hlev. Ogenj se je kmalu razširil. V dveh urah jo bil večji del poslopja vpepeljen. Škoda znaša okroglih 3000 gld., a mož je bil zavarovan le za 1000 gld. pri banki ,,Slaviji". Zgoreli sta tudi dve svinji, dva voza, dokaj brinja in hrušek, iz katerih j_e po-gorelec nameraval kuhati žganje.
Da niso ljudje res pridno in požrtvovalno gasili, in da ni padal dež,
bila v nevarnosti vsa vas. Tudi
style zadeta kra.va je zgorela. I ;eši!i so pa konja in dve teleti.
Gr ajščino Dol. Radoljo pri Bučki na Dolenjskem je kupil gospod Kavšek v Ljubljani za qO.OOO gld. Kacih 10 let sem so bile v tej grajščini nastanjene nune Magdalenarice, ki so bile došle iz Zagreba. Zdaj so se pa preselile v Studenice na Štajerskem, kjer je
že nekaj let ta nunski red naseljen. * * *
V blaznosti. Na binkoštno nedeljo je v Kočevji pri jutranji maši 451etna žena mestnegi gozdnega čuvaja Schleimerja nakrat zblaznela. Napadla je kaplana Eppicha, ko je delil sv. obhajilo, mu raztrgala mašno obleko in skušala, mu izviti kelih iz rok. Na-vzočniki so prijeli ženo in jo izročili policiji. Poklicani zdravnik je konštatoval, daje žena zblaznela in je odredil, da se prepelje takoj v blaznico. To se je izvršilo, a le iz težka, ker se je žena ustavljala z vso silo. Sodi se, da so žalostne domače razmere in beda spravile
ženo ob pamet.
* *
*
Štajerske novice. V Ime-nem pri Podčetrtku 15. maja so našli mrtvo Slletno ženo UrL Kova-čič na travniku. Znano je bilo, da Bta živela z možem v neprestanem prepiru, zbok česar je mož na sumu, da zna več vedeti o načinu njene smrti. — V Mariboru ao vstavili delo zidarji in tesarji z 31. majnikom, ker jih delodajalci niso uslišali, da bi jim zvišali plačo ter znižali dnevno delo za jedno uro. Stavko se je baje vdeležilo do 800 delavcev. — Dne 23. maja zgorelo je v Račjem pri Mariboru gospodarsko poslopje Franca Goričan. Škode ima 1500 gld., zavarovan je za 1300 goldinarjev. — Strela je udarila dne 26. maja pri PeggaK nad Gradcem v tovarno za dina mit; nastala je eksplozija, ki je raznesla jedno poslopje, ubila jed-.
nega delavca, dva pa hudo ranila * *
•
H i e r!" se mora reči pri kontrolnih vojaških shodih, ne pa „Tukaj 1" ali „Zde!", sicer se more pripetiti človeku kaj prav hudega Častniški namestnik 18. domobranskega infanterijskega polka, dr. Drbal, je pri kontrolnem shodu na dvakratni poziv kot Ceh odgovoril vedno „Zde!", mesto da bi bil dejal v jedinozveličavni nemščini ,,Hier!" Zategadelj je bil dva meseca zaprt in izgubil je poleg tega
še svojo šaržo!--
* * *
Lakot n i legar. Na Ruskem se je v sedmih vaseh gubernije Vo-roneš in v mestu Švjatojkrest, gubernije Stavropol pojavil iakotni legar. Ista bolezen se kaže baj • tudi že drugod po Rusiji. Vlada Be je začela truditi, da bi jo ustavila, a zmislila se je to pač precej pr< -kasno. Beda vlada namreč že v prav mnogih provincijah notranje Rusije.
* * *
Nesreča pri pokopu. V Hanovru je peljal mrtvaški voz truplo neke deklice na pokopališče. Poleg lakve je sedela llletna sestrica in oče umrle. Naenkrat sta prihrumela dva električna voza, katera sta mrtvaški voz, ki je bil mej njima, povsem razbila. Rakev je padla s truplom pod kolesa, llletna sestrica je bila ubita in oče obeh smrtno nevarno ranjen.
Požar v Carigradu. V predmestju Vukapar v Carigradu je minolo sredo nastal požar, ki je navzlic junaškim gasilcem upepelil 400 hiš, ki so pa večjidel lesene, 94 trgovskih koč, 2 mošeji, 2 šoli in malo tovarno. Mej požarom je divjal pravi orkan, tako da ognja ni bilo možno pogaBiti. Več tisoč ljudij je sedaj brez strehe, dve ženski in čvetero otrok pa so požrli plameni. Sultan je daroval takoj 500 lir (okolu 5000 gld.)
Osem oseb utonilo. Dne 27. maja je utonilo osem oseb na Dunavu, preko katerega bo se hotelo v hudi nevihti prepeljati. Mej njimi je bil tudi 84ieten starček.
Nesreča na železnici. V GuetBch - predoru na Gotthardski progi, v bližini Luzerna, je delalo 14 delavcev. Ker se je približal vlak, so se delavci umaknili na sosedno progo. Nakrat pa je pri-hrumel neki posebni vlak ter povozil 11 delavcev. 7 delavcev je mrtvih, trije bo težko ranjeni, jeden pa lahko. Vsi so očetje. Trupla so grozno razmesarjena. Lokomotiva je zanesla jedno truplo prav na Luzernški kolodvor.
Železniška katastrofa pri Belemgradu 30. maja se je pri Ralji blizu Belgrada dogodila velika nesreča. Brzovlaku je prišel nepričakovano nasproti tovorni vlak; oddaljenost vlakov je bila premajhna, da bi se bila mogla U3taviti, ko sta se strojevodji ugledala. Treščila sta torej a toliko silo drug ob druzega, da je več vagonov skočilo s tira. Š st tovornih voz je uuičenih, tudi nekateri vagoni brzovlaka in oba stroja sta močno poškodovana. Ranjeno je samo železniško osobje, in sicer nekateri jako opasno drugi pa menda ozdravijo.
Opomin.
Zelo nerad se bavim po Sapnikih z mojimi rojaki in jih opominjam v vpiatež njih dolgov, a ker se ti nič ne zmenijo za svoje dolgove, moram jaz njih opominjati na njih dolžnosti. Ti nepoštenjaki so bili pri meni na hrani: MARKO ARH, dolžan S92.92, ANTON DURNIK $41.70 oba doma iz Velicega Mra-šovega Sv. Križ pri Kostanjevici; MATIJA VODENIČAR $27.07, doma iz Vodenice pri Kostanjevici; JOŽEF SMEREKAR $99.39, doma iz Zatičine pri Šent Vidu; JOŽEF AUGUST I N(TC $37.31, doma iz Malih pejc pri Št. Vidu ; JOŽEF HREN $15.65, doma iz Trebnjega; FRANK KLEMENČIČ $12.85 iz Novomeške okolice; FR. STARC $16.75, iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem. Na te ptičke opozoru-jem vse rojake, da ne bodo zopet za druge žule lenobo pasli. Ako kdo rojakov ve za naslov kakega teh rojakov, prosim, da bi mi ga naznanili.
Z spoštovanjem
FRANK LINC, 1055 St. Clair Str., Cleveland, O.
Nevesta kot dobitek v loteriji. V Smolensku t<>r vs>-j provinciji se vrši štirikrat na leto čudno srečkanje. Jedini dobitek je mlado, lepo dekle ; vsaka srečka volja 1 rubelj, izdajo jih pa 5000. Svota 5000 rubljev, katere iztržijo za srečke, je objednem dota oii"g;i dekleta, se torej
5000 rubljev. Ako mu dekli' n<
VELIKI „PIC-NIC".
Rojakom naznanjamo, da priredi kranjski „SOKOL" v soboto dne 2. ju 1 i j a 1893. popoludne
„PIC-NIC"
v Scenik Park, to je v Rocky-River (West Sid*'). Do tja se pelje z St. Clair caro. Udeleži so vsakdo lahko vso družino, ker se lahko mlado in staro dobro kratkočasi in zabava.
Tiket Vflja 25 centov. Kdortiket prej. kupi, plača potem samo polo-Kdor dobi srečko, poroči vico vožnine, kadar se na „karo"
z onim dekletom ter dob. V5"1," P1'™' 5 c°»tov od	ka-
dar kondukter vdrugič novce pobira naj odtrga presokan tiket in s ugaja, prepusti jo lahko svojemu tem plača; ravno tako nazaj domo, prijatelju, seveda z doto vred. Ak<> ostali mali tikotza polovico vožnje, pa nevesti ženin ne ugaja, delita si k«, kondukter vdrugič pobira, pa je 5000 rublje* ter se potem zop*i treba plačati 5 centov. Toraj stane , „,	, , vsa viznja 10 čutov tja in uazaj
razstaneta. lo so zgodi navadno! : ,
Ako kdo nema časa po dnevu, Plemenit sodnik. V L >n- lahko pride zvečer na ,,p i c - n i c", donu je neki revež ukradel boga- ker trajal bode pozno v noč.
Povabili smo tudi bratskega če-
nam
pomagali pri telovadbi. Vse rojake vabimo k obilni udeležbi in jih opozorimo, da tikete naprej ku-
Tiketi se dobe pri gg.: Georg Travnikar, 1018 St. Clair Str. ■JoiiLi GrdiiiH 677 St. 0to SI
John Stanko 1706 St. Clair
A. Schneider 1195 St. Clair John Push 210 E. Madison j John llrovat 219 Wilson Ave. Anton Kresse Wilson Ave. John K raker, 1185 St. Clair Str. Pavi Kekič, 876 St. Clair Str.
K obilni udeležbi se priporoma vsem rojakom
„KRANJSKI SOKOL". Ci.kvf.laxi), O., 20. junija 1S98.
uunu jt; xi* tvi tevci umuul-i uuga- -- ----j— ---- r----- "	•
temu peku, ko tega ni bilo v proda- Povabili smo tudi bratskega & ,	, . skega Sokola in upamo, da uai
jalm hlebček kruha. Pek pa je re- |>0du pomagali pri telovadbi. Vs
veža"lflkoj ovadil. Seveda so reveža zap/li ter ga postavili pred sodnika, iv^e^revež sodniku povedal, daje bil strašno lačen in da je bila prodajalnardi&ŽMfr-
malih hlebev, gaje sodnik izpustil. Peku pa je dejal: ,,Vi, debeluh in bogatin, ali Vas ni sram, da st« ovadili lačnega reveža radi ma-lovrednega hlebčka? Pravica je pat na Vaši strani, a pravičnost in človekoljubnost ne. Videli ste, da so poslušalci za tega reveža mej obravnavo nabirali milodare v klobuk, ki se je ponudil tudi Vam, a dali niste revežu niti bora. Vi ste to rej tudi neusmiljen! Že zato zaslužite kazen, a odpuščena Vam bodi. Neki zakon kraljice Elizabete pa veleva, da naj se obsodi pek, ki zapusti svojo prodajalno in daje s tem lačnim ljudem priliko krasti, na 24 ur zapera. Vi st-svojo prodajalno zapustili in s tem tega reveža, ki se Vam še sedaj ne smili, zapeljali k tatvini. Obsojeni ste zategadelj na 2-1 ur v zapor." In debeluhasti bogatin je moral v luknjo, revež pa je odšel svobodei s svojimi milodari, katurim je priložil ša sodnik lepo svoto.
Opomin
Listnica uredništva:
Rojakom v odpošljemo sedaj za $40.90 100 £ld. avstr. veljave, pn-dejati je še 20 centov za poštnin > ker mora biti denarna pošiljat" registrirana.
Podpisani praznujem dne 26. junija 1898. svoj 40. rojstni dan in 251etnico svojega premogarskeg i .dela ali čruega dijamanta, zato p -vabim vse bližnje rojake, da pridej > v moje stanovanje na kozarec piv in se razvedrimo, ostale rojake p > širnej Ameriki pa srčno pozdravim. JOHN KRUSCHITZ, Crawford Co., Frontenac, Kun.-.
vsem onim, kteri so bili pri podpisanem na stanovanju in hrani in v slabili časih imeli polne usta obljub, ko so se pa časi nekoliko zbo-ljšaii bo jo ubrali na vse vetrove, nekteri celo po noči skozi okno. Vsakdo ve, da nemorem pogrešati tržko prisluženih novcev. Posebno opozorujem te le rojake; da po-ravi njo svoj dolg, ker jih že štiri leta zastonj čakam: Jože Rub za 832.56, Janez Perko $18.67, Auton Kastelic, po domače Prime $58.18, Miklavž Merkič $76.98, Matija Zgonc $45.80, Frank Mihle $9.76, Stare iz liačne S13.71, Kocijan $10, Ignac Erčul 864.44, Rakaj $4, Jakob Citnperman 82.40, Sel iz Zagorice $6. Ako je kakemu rojakov znano bivališče, kterega navedenih prosim, da mi naslov naznani. Želim le, kar mi gre. a to odločno. Drugi boardingsbosi naj si pa te ptičke zapomnijo. Janez Novak, 1528 St. Clair Str., Cleveland, O.
Ker je gospod John Kruschit/. I. predsednik avstrijsko-slov. bo! podpornega društva mu vošimo imenu društva na njegov rojstni dan: da bi še mnogo let med nam-bival kot načelnik in dobro sv« i poklic izpolnjeval.
ODBOR
avstrijsko-slov. bol. podp. društva v Frontenac, Kans.
Naznanilo.
Ako je komu pokojni Janez Škufca kaj dolžan ostal naj to meni naznani in dokaže v teku me seca dni.
FRANK PAPESH, 2008 Calumet Str., Calumet, Mich.
Francoska parobrodna dražba
e
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSRRUK (Avstna).
Paruiki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludue iz priBtauišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Navarre La Bourgogne La Touraine La Navare La Bretagno La Gascogne La Bourgogne La Navarre La Champpgue La Touraine
Glavna agencija za in Canada: 3 BOWLI NEW YORK.
25. 2. 9. 1G.
23.
junija.
julija.
julija.
:ulija.
julija.
-30. julija.
6. avgusta. 13. avgusti«. 20. avgusta. 27. avgusta. Zjed. drž* re!

[■■HSHS&B

>>__»fc-	M »i Jfc_____■ * ■
[MBPHEEHMISS
Mastna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4%
brez odbitka novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".
m m 1 HI
BI 8 m s
K M
m. m is

F. Sakser & Co.,
C,, GLAS NARODA")
109 Greenwich Street, New York.
Prt-daja PAKOIJRODNE in ŽELEZNIŠKE KARTE na vse strani sveta po izvirnih cenah.
PoSilja denarje v STARO DOMOVINO in HRANILNICE; rojakom preskrbi POOBLASTILA in druge stvari.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
=
=
No. ll%Willi*Hi Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
Ixposlnje in izterjnje zapuščine in dolgcve.
A URIN &BAN0
-18 Pine Str., Calumet, Mich.,
DOMAČA POGEEBMA
Josip Losar
v East Helena, Mont.
priporoča svoje

. a . , -	JOHN BREDL, prop.
grocer I SKO DlagO ,358 Ohio Str., Allegheny, Pa.,
toči fina vina, likerje in pro-
kakortudi OBLEKO, OBUVALA [za možkn, ženska in otrok«.*. Dalje:
daje dobre smodke.
INO, FINE SMODKE in ŽGA- JZ°<Žt j ToTd^rl NJE in KUHINJSKO OPRAVO. HART in OBER PIVO. Vse prodajam p«j najnižji ceni.
Nemec, EBER-
I)obro prenoeisoe za potnike.
G. MARTINI
na 5. ulici v Red Jacketu, Mich.,
je odprl
se priporočata
Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m'r tvaškega odra, maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskrhita. krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki. Vse to napraviva ceno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in druge prilike. Priporočajo so vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem
Maurin & Bano.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgel j
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-liini od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj-še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od S50 * :o 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo P0garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, 111.

— i . Oni- .........ffi:--■a.__j*.
...........I"...........
HOTEL
Warenberger

Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel JFloronoo
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
UsioglLj isce _
Posebno se priporočam rojakom za rasne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
130
J. STREIFF & CO., lastnika Greenwich Street, New York
(v bližiui tiskarne „Glas Naroda").
Ustanovljena 1884!
THE CARMOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov m grocerijskih prodajalnio vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po iako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
32S E. 70 STR.	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim!
Spretni agentje se sprejmo proti usodnim pogojem.
in prodaja na DEBELO (whol.-sai ) raznovrstna C A LI FORN1ŠK A in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. lYflsato trgovk? vabi, da pri njeatabjmjejo NAšfBOLJŠE BLAGO LNIŽJI CENI.
NZIGER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
TOVARNARJI
potrebščin J za % Katoliška % društva.
Posebnosti naše hiše so:
rezali je (društvena znamenja).
Zastave, bandera, prepasnice in redovni znaki.
Sablje, rožnice, čelade, čepice,
zavihane rokavice, rokavice itd.
po
Vt-e to 'napravimo natanko predpisu raznih društev.
Zlate in srebrne kolanje naša speci jaliteta.
Ustanovljeno: New York, 18*3. Cincinnati,'1860. Chicago 1887.
1
- ——----*--■	„'01?.,...Mig--.
JOSIP SOTLICH
priporoča svojo
TIESO-OTT-XIbTO ^
z grocerijauii. razno obleko, posebno delalno obleko in obuvala za rudarje; obuvala za moške, ženske in deca; hišno in kuhinjsko opravo ; klobuk«, spodnjo obleko itd. ; itd.; dalje svojo
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci d«>hnjajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po uajnižjih
1' ■¥•■"	? -'HM"'r
Slika predstavlja
srebrno uro
zjednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi : lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . .
in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razpošiljajo ce niki fruukovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovaajem:
Jakob Stonieh,
K. MADISON STREET. CHICAGO. ILL.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
Ur® @JWMM NffM
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor M vnanjih Doleznij.
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN

v kterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam
parobrodne in železniške listke
za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MICH, i
(Rojaki, podpirajte domačina!	r
W W	11» #
to je čudo sedanjosti.
Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni
J
instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. p0-polne orgije, ktere igrajo 300 komadov,
• * -	■ v • . u _... .	le $0. Sedaj
je čas si omisliti ta instrument. PoSljite nam $3 in mi vam pošljemo
in instrument, ostalo $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče prino-znalnih pisem.
Veseli me, da imam tako dober organ.' Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak.
Jako pripraven za darilo. Zelo čiapadb. C. Justan.
Dvojne ceneje vreden kolikor sem z^nj dal, boljšega ne bi dobil.
Rud. Pechauer.

Toplo priporočam organ vsem V mojo prodajalno vabi kupce Denar zaslužim z organom. Vi
Naslov: STANDARD M
P. 0. Box 1355.

rijatpijem godbe. Tom. Klane. Kraikočasi ure. Ad. Jersieh. ja )jubijo. John Zoblich.
1,-U FACTURING CO.f
45 Vesej Street, New York. '
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-Ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-'»pasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
slpcrbi ~n o -i -n si3o^tijULO
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Rad* * tega naj se vsa- ^^š kdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžeu skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
nevarno bolnih OBeb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. IVA.N POHBK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, i 1	MISSOURI.
\