Konfereiica poslanikov je na svoji seji diie 7. t. hi sklenila, da zahtova od Grčije sledeče zadoščenje: 1 Najviija grška vojaška oblast se zarndi umora italijanske delegacije v Jaiiini opraviči j ed zastopniki veiike antanle v Atcnah. 2. Pri pogrebnih svcčanostih v Atenah se izkažejo od strani gršJiih oblastev, armade in mornaricc žvtvam primerne časti. 3. Grčija uvede preiskavo, zavezniki pa imenujejo nadzorovalno komisijo pou predsedstvoni japonskega polkovnika Sliiboio. 4 G-čijn plača Ilaliji odškodnino, ki jo dokn-i haaSko rnz sodišče. Pod naslovom kavcije položi Grčija v švifarsko narodno banko 50 miiijonov lir. Italija sc s to noto strinja in je izjavila, da izprazni Ki-f in oslale otoke takoj, ko ^icija izpolni navcdene zahteve. Tudi grška vlada je te pogoje sprejela in tako bo ta spor poravnan, če se ne pojavijo kake težkoče pri izpraznitvi Krfa in če Anglija ne bo nastopila radi tega, ker se je tako omalovaževalo Društvo narodov. PRED VOLITVAMI V AVSiRIJI. Zadnje tedne so se med krščansko-socijalno slranko, velenemci in bauernbundovci v Avstriji vršila pogajanja za skupni naslop ob biižajočih se volitvab v narodr.o skupščino. Navedcne lii stranke naj bi proti socijalističiiim skupinam naslopile z enotno kandidatno listo. Tik pred zaključkom so se pa pogajanja razbila, ker so bauernbundovci med svojimi kandidati na vsak način hoteii imcti Feliksa Pistorja, ki vodi boj avsirijskih hišnih posestnikov proti odredbam \ varstvo najemnikov. Politični ogled. DRŽAVA SHS. Po parlamentarnih počitnicah so šele sedaj klubovi prostori malo oživeli, ko je prišel finančni odbor v Beograd. Tudi Pašič se je VTnil v pondeljek zvečer in z iston vlakom je došel v Beograd tudi francoski maršal Franchet d"Esperay. V njegovem prihodu vidijo eni dofcro znamenje za franeosko posredovaiije v reškem vpra Sanju, drugi pa se ne vdajajo nadam ter trdijo, da je naša zunanja politilva na slabšem kot kedaj poprej in da se ne moremo zanašati na Francijo, ki tudi v itali|«nsko-grš.keni sporu podpira Ilalijo iz samega kljuboranja Angliji. Za prvo skupščinsko zasedanje dne J0. t. m. je pripravljeno vse polno intcrpelacij glede zuuanje politike. Notranja politika radikalne vlade in stranke bo ostala pri starem. Od vidovdanske itstave nočejo radikali ničesar popustiti in si tudi ne upajo, mcneč, da bi potem demokrati proti njim nahujskali Srbe, pač pa bodo še nadalje poskušali, če bi se s praznimi obljubami dalo kaj odcepiti od proticentralističnc opozicije. V ^cupščini bodo radikale še vnapr<y podpirali Nemci in pa južnosrbski Turki ali Džemijet. Ta je sicer sklenil fce parkrat iti v opozicijo, a ne bo šel, ker bi bilo tedaj nasilje nad turškim življem po Srbiji še hujše. Povodom prestolonaslednikovega rojstva je bila iziana precej obšima amnestija, od katere so pa izvzeti Tsi politični krivci. Ko se je razglasil radostni dogodelv m kraljevem domu, sosepo vseh mestih vršili slovesni olbhodi, katerim. pa žal ni hotela prizancsti politična aftrast. Tako so v Bosni napadli muslimane in zlasti v Prijedoru se je zgodilo posebno divjaško zločinstvo z ¦»"elikim številom težje in lažje ranjenih žrtev. Muslimani so v svoji džamiji raTOO molili za prestolonaslednika, ko so navalili na nje oboroženi napadalci. Po VojTOdini so se ob obhodih pretepali orjunci in srbski faEsti, v Zagrebu je pa padel kot smrlna žrtev neki reflar in to se izrablja za gonjo proti Hrvatom baš od one strani, ki je edina kriva, da je ulica posegla po orožju. GRŠKO-ITALIJANSKI SPOR. Ta spor je v glavnem poravnan. Da se ugodi Italiji, ¦jb j« šk) nekako mimo Društva narodov in se je zadeva ttačelno rešila v konferenci poslanikov. To stališče ugaja pred vsem Franciji, ki noče, da bi se ustvaril z tazsodbo Društva narodov predhodni slučaj, kateri bi ¦*og«l vplivati na rešitev mbrskega konflikta t kvar Franciji. Naši poslancl med Ijudstvom, Shodi našib poslancev. Dne 16. septembra: Sv. Jurij ob ščavnici po rani sv. maši v župnišču govori poi slanec dr. Hohnjec. — Sv. Venčesl ob 7. uri zjutraj po rani sv. maši in Slov. Bistrica ob 11. uri po pozni sv. maši, na obeh shodih govori poslancc Falež. — Kotlje, po sv. maši, govori poslanec Kugovnik. — Sv. Jurij ob Juž. žel., po rani sv. maši, v Gelju popoldne ob 3. uri pri Belem volu na obeh shodih govori posl. Krajnc. ¦— Olimje,, po sv. maši v gostilni Kosi in v Imenem, j>opoldne v gostilni Pajk, na obeh shodi govori poslanec Vrečko. — Artiče, ob 10. uri dopoldne pred cekvijo. Govori poslanec Žebot. Vuzenica. Pri Sv. Primožu na Pohorju in na Kamnu sta se na praznik dne 8. t. m. vršila dva zelo dobro obiskana shoda, na katerih je poročal gospod poslanec Vladimir Pušenjak o političnem stanju in o delovanju Narodne skupščine. Pred shodom in po shodih so se zborovalci obračali na poslanca o raznih davčnih zadevah, glede vojaške takse, poziva letnika 1892 na pregled, gostilniških koncesij itd. Poslanec je dal vsem zadovoljiva pojasnila in obljubil svojo pomoč. Naš župan, kateri ne more preboleti propada Samostojne stranke, je na shodu lahko slišal, kako stoji zadeva z tlako, da iste niso ne predlagali ne za njo glasovali naši poslanci, ki so se boriii zoper njo in dosegli, da se v Sloveniji ne bo izvajala, pač pa so se izjavili za tlako demokraje, cčetje in najboljši zave:niki Samostojnežev. Upamo, da bo to velemogočnemu županu zadostovalo in se bo v bodoče v občinskih sejah bolj dostojno obnašal. Ako pa ne more krotiti svoje politične žilice, potem naj rajši odstopi, ker sicer bo moralo glavarstvo vmes poseči. Od propalih Samostojnežev se v občinskih sejah izzivati ne damo. Velika Nedelja. Dne 9. septembra smo imeli sijajno obiskan shod Slov. ljudske stranke. Govorila sta naš poslanec Bedjanič in tajnik Krajnc. Zborovalci so izrekli našim poslancem neomajno zauponje in zahvalo, da so vkljub zelo težavnim razmeram v narodni skupščini v Beogradu nadaljevali boj za našo avtonomijo. Obsojali pa so absistenčno (nedelavno) Radičevo politiko. Pravi junaki vstrajajo na bojišču — in edino bojišče za zakonodajno avtonomijo je darves narodna skupščina v Beogradu! Pravi poslanci se ne skrivajo strahopetno doma, kakor delajo to Radičevi poslancil Pra^d narodov voditelj ne zbeži v tujino in ne zapusti svojih vollicev, če ga kdo malo postraši, kakor je to storil RadičF Makole. V nedeljo, dne 9. septembra je imel gosp. poslanec Falež v Makolah shod, ki je krasno uspel. Gospod Matija Hajšek od Sv. Ane kot predsednik shoda pozdravi navzoče, nakar da besedo gospodu poslancu. Govoril je nad eno uro ter v jedrnatih bcsedah razložil položaj v parlamentu in delo naših poslaneev. Poslušalci so z vse vnemo sledili besedam gospoda poslanca ter izrekli popolno zaupanje Slov. ljudski stranki in našim poslancem, da gredo zopet v Beograd, pač pa, da ostanejo v najstrožji opoziciji. Slednjič se je protestiralo proti kuluku, novim visokim davkov in novini ncumestnim vojaškim zakonom. Shod se je vršil mirno in v najlepšem redu. Živijo poslanec Falež! 15letnica mariborskega Orla. Res, petnajstlet ni kdovekaj in ie začnemo pri kom seštevati njegova leta in obhajati razne obletnice, ta-krat navadno o dotičnem ne vemo več nič drugega naštevati, kakor njegova leta: staramo se, stari smo že, stari. Petnajstletni mariborski Orel pa je tak: čim starejši je, tem bolj se mladi. Svojo petnajstletnico dne 6. in 7. oktobra t. 1. bo obhajal v znamenju mejnice dveh dob. Slovenski Orel postaja vseobsegajoče narodna činjenica in ena najvarnejših mladinskih organizacij. Dr. Jan. Ev. Krek je govoril že maja leta 1909, da so telovadni odseki izpolnili njegova pričakovanja in postali stebri našega društvenega življenja. Neprijatelj lek>vad- tiega odseka nc niore biti prijatelj izobražcvalnega dela. Kdor skuša sejali seme razdoia med tetovadnimf od.seki in drugimi našimi organizacijami, bodisi izobi-aževalnimi, gospodarsklmi ali verskimi, ta dck pregrešno. Kakšne bi bile danes njegove besede. ko jc Orel takšen, kakršnega si niti on ni povsem zamislil! Rečem, da je danes v slovenski orlovski organizaciji nekaj tako skoro nepojinljivo globokega, za kai- bi se čluvek maiodaue vtnomer vzradoščai. Zo!o zabrisana je žc tista sobota, 1. avgusia i. 1908, ko jt' vagnezdil Orel tudi v Mai-iboru. Nckako dvaindvajsoti je bil v vrsti uslanavljajočih se slovcnskih odsekov in tretji na Slovenskem Štajerskcm, Prvenstvo pa mii gre, ker je prvi obmcjni slovenski Orel, ki je vršH ravno ne malo slovensko narodnostno delo. Kadar je imel, priliko, pogledati v delavniro mariborskega Orla prva lcta njegovcga obstoja. se inora nehote čuditi, v kakšnih razmerah so vzlrajali takrat slovenski fantje ravno v tem orlovskem odsekn, kakšna železna vztrajnost in neomejcna slovenska samozavest sta jik družili. In ko človck nakti na imena, kakor so bili člani tcga odseka: Jožef Praprotnik, Rudolf Simonič, Jožcf Siska, dr. Karcl Verstovšek in dragi, sname klobuk z glavc in obstane ob premišljevanju njibovega poguma in jeklene volje. Tem Ijudem je bil orlovski kroj res odsev mišičevega dela in reda vsepovsod in ga niso oblačili za to, da bi krili, kar je lenega in gnilega. Bili so možje, možje kakor moiejo vzrasli samo v Orlu! Orei v Maril>oiu — petnajsiktnik j« bil vzgojen v najljulejšem lx>ju za svoj narod in svoje katoliško načelo. Bil je pa tudi ognjišče, odkoder je šinil orlovski, plamen po slovenski severni meji. Vzpodbujal je in vnemal, zbiral ude v organizirano četo. Njegov prvi javni nastop v Kostrivnici dne 5. septembra 1909 je bil kakor kresno znainenje, ki pravi o njem poročilo: «Vsi gledalci smo bili cdini: to jc nekaj novega, res lepega! Ljudje pri rajainem obhodu niso mogli prenehati s pioskanjem in živijo-klici. Vsak nastop je bil burno odobravau. Orla mora dobiti vsaka večja župnija.« In tako bi mogli naštevati deia. torej n.e leta — mariborskega Orla. Prišli bi do septombeiskih spominov leta 1908, do šenliljskega Slovenskega doma kla 1910, do orlovskega praznika v Kamniku leta 1919, do raznih prepovedi nastopali v kroju in tako dalje. A nič tega: danes je Orel v Mariboru petnajstletnik, zavedajoč se dobro: v trudu in znoju me je vziedila orlovska misel! Torej svoj praznik bo praznoval Oiel v Mariboru. Dneva 6. in 7. oktobra t. 1. je določil, da počasti v krogu orlovske družine ter zvestih in vdanih mu prijateljev, znancev, svoje spomine. V zunanje A'idno znamenje tistih dni, v bodrilo svojih vrst pa hoče postaviti še odsekovni prapor, ki bo takrat obenem blagoslovljen. Slavje petnajstklnice in blagoslovitve prapora mariborskega Orla bodi praznik obmejne slovenske orlovske misli. V resnem delu, v dostojnem nastopu naj sc zbere 6. in 7. oktobra v Mariboru vse,, ki ve ceniti notranjo silo orlovske organizacije in se ne da omanr?ti k po zunanjih priložnoslnih kretnjah. Mariborski Orel ne praznuje svoje petnajstktnice morebiti kot kakršnikoli nastop proti kateremukoli nasprotniku. Nel Kot strogo kulturno-vzgojna organizacija, ki posveča vse sik tako teksni, kakor duševni vzgoji slovenske mladine na temelju krščanskih načel in ji ustvarja zdravo podlago za krščansko življenje v družini, krepi njeno narodnostno zavest in ji da temeljilo državljansko vzgojo ter izobrazbo, takšen slavi Orel v Mariboru petnajstletnico svoje ustanovitve. Nič manj, nič vei noče Orel-petnajstletnik v Mariboru ko: k delu, k naprcdku, fantje, nastop!