'-'■■A. / -W, >V*-y5 7/-,. " ■ -MS- ^ '&***>£■ 3co%i^ &;o& gtyrflka »taue 15 par* Usta : Celo leto 60 dia, poi leta Š èetrt leta 16 dia lave» JtsgaeknQe: lek» 120 dia hsenfi ali oaoalla se po dogovora; pi ve&daen primerea popuši Upramtiživo naročnine, bis erste in pdHawedje. am lutili» piliti)!» list » ljudstvo ». «kB Alt-m vs Sttanelbo^, Aon aO deo«mt>PM Požteina platana o gotovini STRAŽA fahe ja v pondeijek, sredo la pe4< %, Uredništvo in upravništvo J« v Ksrlbes* Koroška cesta Ji 5 Z «rediuštvom se mans govoriti vsaki daa samo od 11. do iSL ere» Rokopisi se ne vrréqja reklamacije so poštnine Telefon interarban it 113. i^euuia AiK. V nova leto z obnovlieoim iza- II (Iz govora narodnega poslanca dr. Hohnjeca na občnem zboru Slov. kr š čan sk o- s ocia in e zveze v Celju.) Šestdesetletnica Slomšekove smrti (24. septembra) je poživila v naši zavesti geslo, ki ga je ta veliki buditelj in učitelj slovenskega naroda proglasil med naši iv ljudstvom, geslo o «zveličanski narodni omiki.« Narodna omika, za katero je. prava vera luč, materni jezik pa ključ, je po Slomšekovem mišljenju za narod zaklad, ki ga nfe konča ne rja ne molj in ki ga iatje ne izkopljejo in ne ukradejo. Cilj Ji je ne samo posmrtno zveličanje poedinca, marveč tudi zemeljska sreča naroda, urejenost njegovega življenja in vseh živi jenskih razmer, njegova zadovoljnost in vsestranski napredek v njegovih vrstah. Ako je blaženost in sreča naroda utemeljena na pravi narodni omiki, .je resničen rodoljub samo tisti, ki po svojih močeh in s svojim trudom in delom pri-pomaga k ostvarjenju in pomnoževanju duševnega zaklada med narodom. Kjer tega ni, tam je rodoljubje le sama bahavost ali pa krinka, za katero se skriva sebičnost in koristoiovstvo. Ker je narod skupina družin iu poedinih njenih članov, je narodova omika nekaka zbirka duševnega kapitala posameznih članov naroda. Kakor je nemogoče govoriti o bogatstvu naroda, ako z gmotnim premoženjem razpolaga samo peščica ljudi izmed naroda, dočim ogromna večina zdihuje v pavpeiizmu (uboštvu), tako ni mogoče govoriti o omiki naroda, če je ta omika samo last in privilegij majhnega števila takozvanih razumnikov 'in omikancev, dočim narodova masa tava v duševnem pavperizmu. Omika za vse! Tako se je že od nekdaj glasilo geslo pravih prijateljev naroda, prešinjenih s socialnim pojmovanjem narodnostnega principa (načela). Prava zve-ličanska narodna umilia za vse: je visoki cilj, kateremu služi naša velika krščanska, socialna in narodna izobraževalna organizacija. V čem je ta prava blagovita omika*/ C cen jak Paulsen odgovarja na to vprašanje: «Ne mnoštvo lega, kar kdo zna, tvori izobrazbo in omiko, marveč moč in sposobnost za rešitev nalog, ki jih stavi življenje.« Okoli tega namena so osredotočene vse izobraževalne težnje in vsi prosvetni napori naših izobraževalnih društev: vsak član našega naroda naj ima telesno in duševno moč in sposobnost, da reši vse od življenja mu stavljene naloge. Kaj je k tenni potrebno? 1. Zdravje. Sokrat, slavni grški modrijan, je skrham pazil na zdravje duha in telesa. Če se je s bojo ali s kakšnim drugim telesnim naporom razgrel, ni takoj pil, marveč če je prišel k vodnjaku, je vedrico napolnil z-vodo, pa vodo zopet iz JU. S tem je dvojno dosegel: krotil je svoje poželenje in ni škodil Svojemu zdravju. . Telo je stanovanje za dušo. V nezdravi hiši oboli stanovalec. Tako tudi duh v nezdravem telesu. Zato so že stari Rimljani imeli pregovor: Mens sana in čopore sano (zdrava duša v zdravem telesu).« Bolan človek ne more delati, vsaj trajno in naporno delo ne. Vsaka ozbiljenejša bolezen pušča za seboj slabe posledice v telesnem in duševnem oziru. Mnogoteri mladi človek je na pivi težki bolniški postelji pustil velik del svoje najpristnejše telesne, moči hi s tem ludi znaten del časne človeške sreče. Koliko, neugodnost ili celo nesrečo pomenjajo že samo slabi živci ne samo za poedinca, marveč za celo družino in za širše kroge. Irnajoč pred očmi besede sv. pisma: «Ni ga bogastva čez bogastvo telesnega zdravja« (Sir. 30, 16), bo naša izobraževalna organizacija se trudila, da ohrani to največje bogastvo našemu narodu. Po preračunu izvedencev oboli enkrat na leto poprečno vsak deseti člo vek v državi.Ako bi združeno ljudsko-izobraževalno delo moglo doseči, da bi to zlo zadelo vsakega ednajs-tega človeka, kolik blagoslov bi že bil v tem. Zategadel bo izobraževalna organizacija smatrala kot važen del svoje naloge tolmačenje načel ljudske higijene (zdravoslovja) med narodom. Kar pospešuje zdravje in razvoj in oki-epitev telesnih sil, temu bo naša organizacija posvečala posebno pažnjo. Zato bo tudi v bodoče krščansko telovadsko organizacijo —- or-lovstvo — na vso moč pospeševala in skrbela, da se. razširi do zadnjega kraja naše domovine. Kar pa izpodkopava in upropašča narodovo zdravje, to bo kakor angel varuh skušala odvrniti od našega ljudstva. V tem oziru mora naš boj biti naperjen proti razširjanju kužnih bolezni, zlasti spolnih bolezni, ki so se kot žaloste posledice vojne naselile tudi v takih krajih, kjer so nekdaj bile docela neznane, in zoper alkoholizem (pi jančevanje), ki ima po računu Statistike na svojem rovašu 30 odstotkov vseh umobolnih, 50 odstotkov vseh obubožanih in 70 odtotkov vseh zločincev. 2. Strokovna zmožnost. Taka zmožnost je glavno orožje v živi jenski borbi. Kdor nima tega orožja, ta propade v borbi za obstanek. Strokovno sposobni polje- delce, delavec, obrtnik bo lažje zaslužil kruh in boljši kruh, kakor pa človek brez strokovne sposobnosti in. spretnosti. V tem oziru je naš narodni vzgojitelj škof Slomšek ljudstvu in zlasti mladini v trajen spomin zaklical te-le resne in pomembne besede: «Kdor se v mladosti prav uči, _ za mizo lahko on sedi. Zanikama prismoda kosli za vrati gloda.« Strokovna izobrazba je hrbtenica vse izobrazbe, čim temeljitejša je, čim širša in globlja, tem bolj jači samozavest, deloljubje, in čast človeka. V njej je vir - vse delovne, pozitivne, življenje vzdržujoče in vrednote ustvarjajoče sile. Na tem polju mora naša izobraževalna organizacija našemu ljudstvu nuditi to, k čemur so poklicane strokovne in nadaljevalne šole, katerih pa ni. 3. Odpornost zoper nadloge, težave, stiske, prevare in katastrofe življenja. Simon Gregorčič nas opominja: «Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan! Od zore do mraka rosan in potim ti lajšaj in sla j sài človeško trpljenje! Nc plaši sc znoja, ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža.« Življenje je bojno polje, na katerem jih veliko obleži, in sicer radi tega, ker so življenski udarci padali na neobražeiie. Zmagali bi bili v težkem življen-skem boju, ako bi se bile v njih počivajoče sile pravočasno vzbudile, vzgojile in pripravile za delo in borbo. To je ena izmed najvažnejših, pa tudi najtežavnejših nalog ljudsko-izobraževalnega dela. Ta naloga se ne da povoljno in popolno rešiti drugače, kakor na temelju krščanskega svetovnega naziranja, ki kaže v pravi luči svet in življenje, njegove vrednote in njegov pomen, njegov končni cilj in pot do cilja. Hkrati pa krščanstvo poleg naravnih sredstev nudi tudi nadnaravno moč in pomoč, ki človeka osvežuje in ojaeuje v borbi zoper težave in prevare, nadloge in nesreče življenja. Ener gizirati človeka, zlasti člane delovnih slojev, jačati jim voljo in značaj, vzbujati sile, ki počivajo in dremajo v njih, opremljali jih .. krepkim orožjem za življenski 1 boijto ' ne sme puščati v nemar zlasti v sedanjih težkih časih. 4. Notranja neodvisnost v mišljenju in delovanju. Znani nemški pesnik Grillparzer (umrl leta 1872 nc Dunaju) je bil v svoji mladosti ne samo veren, marveč celo pobožen. Naenkrat pa se je pri njem izvršil pre obrat. Ko je Grillparzer še bil gimnazijec, je njegov oče, po poklicu advokat, nekoč povabil na večerjo nekaj prijateljev. Ker v sobi ni bilo za vse dovolj prostora pri mizi, je oče z nekaterimi najboljšimi prijatelji šel v sosedno sobo, v kateri je stanoval mladi Grillparzer. Mladenič je sedel v kotu pri knjigi, gostje pa ga niso opazili. Stari Grillparzer dvigne svojo čašo na zdravje prijateljev ter reče: «Veselimo se, dokler živi • nio! Kdo zna, ali bomo na drugem svetu tako veseli?« Nato eden izmed prijateljev dostavi: «Kdo ve, ali je sploh še drugo življenje?« Pri teh besedah so opazili mladega Grillparzer ja. Da bi ublažili učinek izgovorjenih besed, so se začeli razgovarjali o drugih rečeh Pa je bilo prepozno. Mladi Grillparzer je v tem hipu izgubil svojo notranjo svobodo in neodvisnost. Kakor strela so te besede vplivale na njega, tako je pozneje sam izjavil. Z usodne sugestivno močjo so ga pograbile ter ga niso več izpustile. Grillparzer je postal suženj dvoma in pozneje nevere, ki ga je v svojih trdili sponah obdržala do smrti. «Od tega časa«, je sam izpovedal, «računam najžalostnejŠe dneve svojega življe n ja.« | Priprost človek iz naroda pa je še bolj pristopen sugestiji, ki prihaja iz njegove okolice, zlasti sugestiji široke ljudske mase. Unoštvena sredstva, s katerimi de luje ta sugestija, so ogromna zborovanja, manifesta rije, časniki in obližje ljudi istega mišljenja. Vse to deluje na priprostoga človeka z neustavljivo silo. Neuk človek se niti ne vpraša, ali je mišljenje ljudi, ki ga obdajajo, pravilno ali krivo. Pred njim je velika mase, ki je navidezno prešinjena s trdnim prepričanjem, in on se niti ne upa razmišljati o tem, da bi poedinec mogel imeti pravilno mišljenje, sklenjena masa pa sc motiti. Priprost človek ima v stvareh, ki jih ne razume, tako dobro, kakor svoje stanovsko delo, sam do sebe nezaupanje. Spričo velike mase bi smatral za drzno:,! imeti lastno mišljenje. Veruje drugim, ki se znajo ob dajali s sijajem znanosti in napredka ter so veščaki v zapeljevanju mase in vzbujanju ljudskih instinktov. Iz teh železnih klešč mora človeka osvoboditi prava ljudska izobrazba. Ona mora človeka odgojiti k sa mostojnemu mišljenju in delovanju ter ga tako notranje osvoboditi. V to svrho pa je potrebno, da ima človek v svoji duši notranji svet visokih, plemenitih, neven ljivih vrednot. Tega sveta ne more ustvariti nikdo drug, kakor on, ki je početnik vsega sveta, Bog. V u-slvarjanju in ohranjevanju tega sveta se mora udejstvovati religija. Brez nje je nemogoča ona notranja u-rejenost in enotnost, iz katere izvira samozavest, moč in pogumnost, ki so potrebne za zmagoviti odpor proti slabemu in njegovi razkrojevalni in razdiralni, sili. Ta ! * notranji svet v poedinem človeku jačati in utriati, vse sile človeškega duba infsrca stavljati v službo visokih krščanskih idealov, to je nujna naloga izobraževalnega dela. V tem je jedro prave ljudske izobrazbe. 5. Domovinska ideja. Znani geograf Ritter je zapisal te le besede: «Notrauja vez z onim kosom zemlje, kjer smo rojeni, spada k duševnemu zdravju«. V domovini počivajo trdne korenine naše moči. Tukaj se moremo razvijati, uspevati in napredovati k sreči in zadovoljnosti. Domovina ni samo del zemlje: njive, travniki, gore, doline, reke, jezera, mesta, vasi, rastline, živali, ljudje. Stvari ne tvorijo domovino, marveč odločilno je stališče človekovo do teh stvari, njegova notranja zveza z njimi. To je domovinska ljubezen, ki je višje duševno čustvo, čustva niso samo namen, marveč se morajo vodili k stremljenju in hotenju. Tako se iz ljubezni do domovine razvije smisel za tiste, ki prebivajo na isti zemlji in delijo z nami isto usodo, duh skupnosti, delo za domovino, socialno delo. Po teh glasnih smernicah se je ravnala ter bo v bodočnosti s podvojeno vnemo delovala naša velika ljudsko-izobraževalna organizacija. Kot glavni in naj-hvaležnejši predmet svojega prosvetnega dela bo smatrala mladino, kateri bo s pravo izobrazbo dajala moč in sposobnost za rešitev nalog, ki jih stavi življenje. Veliki pomen prosvetnega dela med mladino je tudi naglasil letošnji nemški katoliški shod v Monakovem (27.—30. avgusta), ki je v posebni resoluciji izrazil svoje veselje nad svežim življenjem med katoliško mladino, znova povdaril potrebo organiciranega dela za mladino v duhu sv. Cerkve in v.smislu obnove domovine ter se zahvalil vsem, nesebičnim in požrtvovalnim sodelavcem na polju mladinske Vzgoje, zlasti duhovnikom in učiteljem. Papež Pij XI. je ob priliki letošnjega občnega zbo ra italijanskih katoliških mladeniških društev sprejet njihovo odposlanstvo ter je izjavil v svojem nagovoru, da smatra mladinska društva kot prednjo stražo v veliki skupni vojski vernikov. Mladeniči naj marširajo na čelu z velikodušno izpovedjo vere, s čednostnim življenjem in večjo blagodušnostjo v izpolnjevanju vse1' dolžnosti, ki jih zahteva disciplina. Pri sprejemu odposlanstva zveze društev katoliških žena in mladenk — Unione feminile s preko 400.000 članic — pa je pov-darii, da mora ta organizacija na čelo vseh svojih nalog postaviti obrambo familije. Familija je prva korenina človeške družbe, jamstvo, pa tudi nevarnost za vse dobro in slabo, ki more priti nad narod. Zato je familija pravo bojno polje za ženstvo, za žene in dekleta. Lepo prospevajoče katoliške mladinske organizacije poedinih nsrociov so se združile v mednarodno zve-so. Na prvem mednarodnem katoliškem mladinskei kongresu v Rimu 9. in 10. septembra 1921 je pristopil 25 narodnosti, med njimi tudi Hrvati in Slovenci. Tekom leta je prijavilo svoj pristop še 5 narodov. Lete. je bit'od 30. julija do 2. avgusta II. kongres v Haaga na Nizozemskem, kjer se je ugotovilo napredovanje katoliške mladinske organizacije po poedinih državah ter se zaključilo, da bo prihodnji kongres nudil pregle ; reiigiozne in moralne zakonodaje, po raznih- državah. Naie volilne priprave. Pazite na reklamacijski dobo! Volitve v narodno skupščino (parlament) so razpisane za 18. marca 1923. Stara skupščina pa je razpuščena. Zadnjič smo poročali, da bo reklamacijsko postopanje zaključeno 10. januarja, a n a j n o v e j š e obvestilo glede volitev pravi, da poteče reklamacijska dbba že 6. januarja 1923. Vse naše krajevne odbore pozivamo, da vložijo takoj vse reklamacije. Vsi naši volilci morajo biti vpisani v volilni imenik do 6. januarja 1923. ZBOROVANJA SLS V PTUJSKEM OKRAJU. Na Štefanovo po rani maši so se zbrali pri Sv. Tomažu naši zavedni somišljeniki iz domače in sosedni.il> župnij na zborovanje SLS. Dvorana g. Škerleca in obširni prostori zunaj so bili polni našincev. Bilo jih j< gotovo nad 500. To so bili župani cele župnije in drugi odlični možje. Shod je vodil g. Anton Meško. Govorila < sta poslanec Žebot in prof. Vesenjak. Shod je sijajno pokazal, da bo slovensko ljudstvo pri volitvah 18 marca nastopilo složno in do zadnjega moža v enotni bojni fronti naše slovenske ljudske stranke. Sprejeta y-bila naslednja resolucija: 1. Izrekamo poslancem Jugoslovanskega kluba iskreno zahvalo za njih krepak nastop za samostojno' i Slovenije in za pravice našega ljudstva. 2. V volilni boj gremo vsi skupaj v enotni in moč % strain SS ii.A? A. 29. dcrcmbra RgS . »sfcA'i»'«'. 1 jW.iv«,..... . ìSisf * t ■fottiMÄi»«. ■• «# »-t .»/••■ */»/.<. .ni Slov. ljudski stranki in pod geslom: Ne odnehamo, dokler ne dobimo zakonodajne avtonomne Slovenije. 3. Najodločneje protestiramo proti nameravanemu davčnemu načrtu. Zahtevamo izenačenje vseh davkov Pravice in dolžnosti se morajo po vsej državi enako urediti. 4. Energično ugovarjamo proti odredbi Višjega. Sol- atela za Slovenijo glede šolskih počitnic. Zahtevamo, da se počitnice na kmetih prestavijo zopet na jesen. Nadalje protestiramo proti preganjanju katoliško mislečega učiteljstva. Slovensko ljudstvo enodušno zahteva, da se vse krivce v Višjem šolskem svetu ostro kaznuje, imenovanja in prestave, ki jih je izvršil žerjavov Višji šolski svet, so neveljavne in se jih naj proglasi za nezakonite. , 5. Zahtevamo volitve v okrajne zastope. Ü. Od naših bodočih poslancev zahtevamo, da delujejo na spremembo vojaškega zakona, število armade se naj najmanj za polovico zniža, službena doba se naj zmanjša na skrajno mero. Slovenski fantje naj služijo v slovenskih garnizijah. Nadalje zahtevamo, da naj se zakon o kužnih boleznih spremeni, da ne bodo konjederci in okrajna glavarstva po nepotrebnem pobirali pristojbine in šikanirali naše ljudi. Točke resolucije, poseimo ona na Jugoslovanski klub in proti Višjemu šolskemu svetu, so biie sprejete z velikim odobravanjem. Nato je prijavil k besedi agent Novačanov« republike, neki Stampai-. Hotel je hvaliti Novačana in Radiča, a ljudska množica ga ni marala poslušati. Moral je utihniti. Fant je začel groziti, nakar so ga posadili na sveži zrak. Slišali so se klici: «Tako bomo napravili z vsemi, M bodo skušali zanesti med ljudstvo neslogo in razcepljenost pri volitvah«. Omenjamo še, da so na predvečer zborovanja v Savcih došli našima govornikoma nasproti občinski odborniki občin Savci in Rucmanci. Pri g. župana Irgoliču se je mi to vršilo zborovanje, zaupnikov. Govorili so posestniki Al. Skerlec ter župana Irgolič in Kostanjevec. Taka zborovanja so za razvoj naše ideje velike važnosti. Na Štefanovo popoldne pa se je vršil zelo dobro obiskan shod SLS pri g. Ferdo Korparju v Oshišovcih. Zastopanih je bilo 10 občin z župani in mnogo ljudstva. Shodu je načeloval starosta g. Tomaž Korpar. Govorili so poslanec Žebot in prof. Vesenjak ter posestnika Janžekovič in Lah. Razpoloženje je tu bilo isto kot pri Sv. Tomažu. Enotna fronta Slov. ljudske stranke pri bodočih volitvah. Tudi bivši volilci SKS in socijalnih demokratov so se priključili naši SLS. Po shodu se je vršilo posvetovanje zaupnikov. Dne 27. decembra se je vršil pri Sv. Marku v obširni posojilnični dvorani pod učni tečaj za naše zaupnike ia organizatorje. Zastopano je bilo celo Spod. Dravsko [>olje in Haloze z vsemi župani. Udeležba nad 120. — Predavala sta prof. Vesenjak in Žebot. Tečaj je trajal 4 ure. Enaki tečaji se vršijo te dni še v drugih krajih ptujsko-oraoškega okraja* Na zaupne shodel Dne 2. januarja bo shod zaupnikov za gomjeradgonski okraj ob 9. uri v Gornji Radgoni v Posojilnici. Dne 3. januarja za ljutomerski v Ljutomeru v Okrajni posojilnici in dne 4. januarja za ormoški v Ormožu v gostilni Bauer. Tečaja pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah se je dne 28. decembra udeležilo nad 100 zaupnikov in organizatorjev, med njimi skoro vsi župani iz petero župnij. Predavala sta prof. Vesenjak in poslanec Žebot. Po tečaju se je vršila seja krajevnih odborov in zaupnikov SLS. Predstavniki SLS pri volilnih Skrinjicah. Glavne zaupnike pozivamo nujno, da za vsako volišče takoj naprosijo dva ugledna volilca, ki bosta pri Skrinjici kot predstavnika naše stranke. Oba morata biti volilca. Tajništvo SLS prosi, da morajo biti predstavniki tako označeni, kakor so vpisani v volilni imenik. Vsem občinskim uradom! Ukaz o volitvah v nar. skupščino je bil razglašen v «Službenih novinah« dne 23. 12. t. 1. Reklamacije za vpis v volilne imenike se vlagajo lahko samo do 6. januarja 1923 zvečer. Občinski urad se o tem obvešča z naročilom, da to na krajevno običajen način nemudoma razglasi. — Okrajni glavar: Dr. Lajnši^ s. r. ZBIRAJTE ZA VOLILNI SKLAD! Volitve stanejo veliko denarja. Za vblitve je treba mnogo lepakov, letakov, dopisov in tiskovin. Tudi vožnje stanejo ogromne svote. Poštnina bo pri teh volitvah desetkrat tako visoka, kakor je bila pri zadnjih. Zato orosimo svoje somišljenike in prijatelje, da pri vsaki priliki zbirajo doneske za volilni sklad Slovenske ljudske stranke. Slovenski samostojneži so že /.adnje volitve dobili od dr. Žerjava 400.000 K, letos bodo gotovo dobili še več. Mi kot krščanska in ljudska stranka nimamo takih bogatih stricov za seboj, kakor je dr. Žerjav za samostojneže, zato si moramo sami pomagati. Na delo torej za naš volilni sklad! Doneski za •volilni sklad se naj pošiljajo na naslov: Slov. kmetska zveza v Mariboru. Naj se vedno označi pri pošiljatvi, da je znesek namenjen za volilni sklad. Politični položaj. Vladni muslimani. V torek je bila v Sarajevu seja glavnega odbora centralistične muslimanske stranie, na kateri je bilo končno določeno, ali gredo muslimani v vlado ali ne. Odbor je sklenil, da vstopi v vla do in je stavil Nikoli Pašiču pogoje, da se morata sku- pini Maglajlič-Karamehmedovič odstopiti dva ministrska portfelja, tri mesta v pokrajinski upravi v Sarajevu, dva velika župana v Bosni, razen tega pa da se mora izplačati na račun haka 42 milijonov dinarjev. Te zahteve muslimanskega kluba je poslanec Kurbe-govič predložil ministrskemu predsedniku Pašiču. Takoj potem je Pašič sklical sejo ministrskega sveta, da sklepa o tej zadevi. Vlada je sklenila, da sprejme ponudbo muslimanskega kluba pod pogojem, da se mu odstopi ministrstvo trgovine in industrije, nadalje ministrstvo brez portfelja in mesto državnega podtajnika. Glede pokrajinske uprave v Sarajevu in imenovanju velikih županov ni še vlada končno sklepala. Glede izplačila baka je sklenila, da se ta zadeva odkloni, ker ni finančne možnosti za njeno izvedbo. Musliman -ski klub je pristal na te pogoje in je določen v imenu kluba za trgovinskega ministra Omerovič, bivši minister za narodno zdravje. Muslimanski minister brez portfelja postane Mehrned Peič. — To vse se je dalo sklepati in pričakovati, ker Pašiču se ne zdi več vredno, kupovati vladno-muslimansko peščico za težke milijone. Portfelje ji da, na druge pogoje pristane, samo denarja ne spusti, češ, če hočete vstopiti tako, vstopite, če nočete, pa pustite! Samostojneži so še bolj po ceni. Samostojneži so imeli v Ljubljani sejo svojega glavnega odbora in poslali so Pašiču svojo ponudbo za vstop v vlado. V tej ponudbi niso stavili nobenih drugih pogojev, kakor da morajo dobiti oba velika župana v Sloveniji. — Kaj naj tudi drugega zahtevajo? Volitve jim grozijo z velikim in hudim porazom, s srbskimi zemljoradniki so vse vezi pretrgane. Pašič denarja noče dati, za vladni tabor in za režimsko oporo vedno manj pomenijo in veljajo, zato pa ne kaže drugega, kot biti skromen ter se držati vsaj veliko-županskih mest, ki so trajnejša, kot pa negotovi mandati. Mihajlo Avramovič, mvši vodja zemljorađniške stranke in organizator srbskega seljaštva, je tudi izda! svoj proglas na narod pod naslovom: «Izgubili glavo«, v katerem ostro napada zemljoradniški klub in kriti-kuje njegovo delo, pri čemer dementira vse vesti, ki jih je o njem razširil zemljoradniški klub. Avramovič povdarja, da je prenehal biti član zemljoradniškega kluba, odkar je ta glasoval za zakon o zaščiti države in uničenju komunističnih mandatov. Naglaša, da sedanja zemljoradniška stranka sploh ni več zemljoradni-ška in da nima več razloga za «distoj. On, ki je zemljo-radniško stranko ustvaril, ji je ostal zvest, sedanji poslanci pa so zemljoradniško stranko uničili. V splošnem Avramovič zelo ostro napada zemljoradniški klub. — Kakor znano, je z Avramovičem v zvezi bivši glavni tajnik zemljoradniške stra.ike Komadmič in ker imata ta dva tudi svoje glasilo «Selo«, bodeta najbrž tudi samostojno nastopila pri volitvah z nekako levičarsko in razredno-bojno kmetsko stranko, ali bodeta pa šla z delavsko skupino, ki sc že snuje iz razpuščene komunistične stranke. Spor med radikalci. Iz radikalne stranke je izključenih nekaj poslancev iz Vojvodine, ki pa hočejo sedaj z lastno listo nastopiti v volilnem okrožju Vel. Bečkereka. Tja se je že vsedel zunanji minister dr. Ninčič in sedaj pravijo, «la bo njegova oficijelna radikalna lista skoraj gotovo propadla. Izključeni vojvodinski radikalci so Protičevi pristaši in sedaj domnevajo razni listi, da pojde razkol še dalje in da bo tudi Protič ostro nastopil proti Pašiču. Veliki župani. Vesti o imenovanju velikega župana za Slovenijo v osebi dr. Sajovica, odvetnika in radikala v Kočevju, so bile preuranjene. «Slov. Narod«, ki se pod zajedničarskem klobukom objema s prvim slovenskim radikalom Hribarjem in s kolonijalnim ministrom Zupaničem, piše o tej stvari: «Po informacijah na kompetentnem mestu je vaš poročevalec izvedel, «la je vest o baje že izvršenem imenovanju odvetnika dr. Sajovica v Kočevju za velikega župana mariborske oblasti tendencijozno izmišljena. Dr. Sajovic sploh ne more priti v nobeno resno kombinacijo iz enostavnega razloga, ker nima za to mesto predpisane kvalifikacije. Dr. Sajovic ni bil nikdar v državni službi, kandidat za mesto velikega župana pa mora imeti predpisano število let, ki jih je odslužil kot državni nameščenec. Vobče je sedaj položaj takšen, «la je skoraj izključeno, da bi prišlo do imenovanja velikih županov v Sloveniji. V radikalni stranki pridobiva na veljavi Struja, ki se zavzema za to, da naj ostane Slovenija nerazdeljena. Ako ta struja zmaga, o čemur ni dvomiti, bo za vso Slovenijo samo en veliki župan.« — Hribar se je lakoj, ko se je začelo govoriti o velikih županih, odpeljal v Beograd in «struja«, o kateri «Narod« govori, je njegov predlog, ker v skrajnem slučaju bi on sam rad bil veliki župan Slovenije — in sicer sam, edini, brez sovrstnika v osebi kakega mladega in še pozneje pečenega radikala. Kam bodo krenili Slovaki pri volitvah? O vojvodinskih Slovakih poročajo, da se bodo naslonili na radikalce, drugi pa zopet javljajo, da se bodo poskusili v volilni borbi s svojo lastno listo. Radikau se zelo zanimajo za narodne manjšine v Vojvodini. Vse stranke se pehajo za priklopitev narodnih manjšin. Radikali prirejajo konference, na katerih se povdarja važnost agitacije med narodnimi manjšinami. Vsekako bodo imeli radikali v Vojvodini bogato . žetev med narodnimi manjšinami. Volilna posvetovanja vojvodinskih Madžarov. — Madžari po Vojvodini so sè že začeli s polno paro pripravljati na volitve. Voditelji vojvodinskih Madžarov že prirejajo shode ter sestanke, kjer se razpravlja o nastopu madžarskih manjšin pri prihodnjih volitvah. — Takozvana madžarska narodna stranka bo nastopila pri volitvah samostojno. Ma«lžarski krščanski socija- listi bodo podpirali pučko stranko, drugi pa bodo šli s socijaLnimi demokrati ali sploh z eno izmed proletarskih strank. Čehi in Slovaki v Vojvodini se še niso opredelili, pred upredelitvijo bodo pa sigurno iskali sporazum z vlado, kajti ni verjetno, da M nastopili pri prihodnjih volitvah čisto samostojno. Pod enim klobukom. V Beograd sla potovala in se tamkaj tudi mudila g. pokrajinski namestnik Hribar in dr. Šušteršič. G. pokrajinski namestnik je predlagal g. Pašiču, naj bi radikalna stranka nastopila pri volitvah v Sloveniji skupno z dr. Šušteršičem. G. radikal dr. Leopold Lenard je spravil dr. Šušteršiča v stik z «dr. Vojislavom Janjičem, tajnikom radikalnega klube*. Objemu Hribarja s Šušteršičem se ne čudimo, pač pa pobratimiji dr. Lenarda s Šušteršičem, katerega je ra dikal «Jr. Lenarđ še pred kratkim proklinjat na «Ine pekla brezznačajnosti. Pa radikali znajo upogniti tudi male značaje a la dr. Lenard. Po svetu. Iz ©rientske konference. Turška delegacija je v komisiji za ureditev vprašanja o narodnih manjšinah ođ -klonila predlog, «La se oficijelno zaslišijo deputaci j-: Armencev in Bolgarov o njih položaju. Za slučaj, FRANC STICKLER Restavracija «Glavni kolodvori« Maribor IVAN VIDMAR trgovina z špecerijo in deželnimi pridelki Maribor Meljska cesta 31 FRANC & JOŽEFA BALON gostilna Pobrežje Maribor Cenjenim odjemalcem želi Veselo novo leto j in se priporoča j DRAGO ROSINA trgovina z galanterijo in drobnarijo, zaloga vsakovrstni!» h-i delkov, špage in čevljarkih potrebščin na drobno in debelo, j MARIBOR Vetrinjska ulica 26 Srečno in veselo novo leto 1923 želi vsem cenjenim odjemalcem trgovina z žleznino ANTON BRENClC v PJUJU. v,v.v 606 SIMON in OTILim HORVAT naznanjata, da prezzamela s 1. januarjem 1923, gostilno „Pri posojilnici" v Kamnici. Priporočata, se vsem p. n. gostom v obisk in bodeta imela vedno dobro vino, toplo in mrzlo kuhinjo. 6i8 Srečno in veselo novo leto ROMAN BREZOČNIK STOCK COGNAC MEDICU mesar Maribor. Glavni trg 33 622 Najboljša domača znamka. Dobi se povsod. Zastoj ! KARLRAYER. MARII Sprejmejo blizu Maribora dva opravnika ali šafarja, en konjar, èn volar, dva pastirja (18 do 15) in ena majarca ali gospodinja. Kje, pove upravništvo. 607 Brez''posebnega naznanila. JOSIP NOVAK, un dnik Zadr. gosp backe, naznanja v svojem, kakor tdd' v imenu svoega c trda in vseh sorodnikov vsem znancem in prijateljem prežalostpo vest, da je njegova iskreno ljubljena, nepozabna soproga, mamica, hči, sestra, teta in svakinja, gospa Mara Novak roj. Zupanec danes, dne 28. decembra 1922, ob 7. uri zjutraj, po dolgi in mečni bolezni, večkrat previđena s svetotajstvi za umirajoče, v 24. letu njene dobe mirno in boguvdano v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnke se vrši V soboto, dne 30. decembra 1922, ob 2. uri popoldne, iz hiše žalosti, Wilsonova ulica 13, na pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 2. januarja 1923, ob pol 9. uri v Frančiškanski cerkvi v Mariboru. MAFIBOR, dne 28. decembra 1922. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znance pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena mati gospa Albina Mlina Pik roj. Sprung vdova po ravnatelju steki ir.;e dne 24. t. m pri Sv. Lenariu v Slov. Gor. po kratki bolesni, boguvđasi v 69 letu svoje starosti preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši 26. t. m. od hiše žalosti i pokopališče pri Sv. Lenartu. Dr. Alfonz Mina? k odvetnik v Gleisdorfu. Pàvel Minarik, trgovec Vuhredu. Josip Minarik davčni ravnatelj v'Wien. Anka Viher roj. Minarik, poštn. upraviteljica v p. v Vuzenici. Inž Ivan Minarik, stavbenik v Bozenu. Mag. pfarm. Frane Minari r, lekarna na Bledu. E’èi Kramberger roj. Minarik soproga zdrasJka pri Sv. Lenartu. Otroci. Dr. Ludvik Kramberger, okrožni zdravnik pri Sv.'Lenartu. , Robert Viher, zasebni uradnik in posestnik v Vurenici. Hilda, Vika, Franja Miaafik. zeta in sinahe. Vnuki in vnukinje. Mnogo uspeha v novem, letu ! želi svojim trgovskim prijateljem in abonentom: ZOBMAN-ovo anonimo in reklamno podjetje, Ljubljana, Gledališka id. 2, tele/. 231 Velika razprodala čevljev, 1. do 20. jan. 192 Vsled preureditve trgovine in delavnice razproda podpisana tvrdka veliko množino moških, ženskih čevljev, visokè in nizke oblike,^ črne in rujave barve proti popustu na ceni ód 10—40s/0 vkljub znova rastočim cenam surovin. Popust velja le ob takojšnjemu plačila. Za časa razprodaje bodo čevlji v trgovini označeni z originalno ceno in popustnim oostotkom. Dragotin Rogtič, Maribor, Koroška cesta 1 Objava Po določbi Ministrstva za trgovino in industrijo odd. VI. št. 4493 razglašeni v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 243, izdanih dne 31. oktobra 1922, oz. v Uradnem listu Pokrajinske uprave za Slovenijo št. 115 od 8. novembra pod št. 379, morajo vsi zavodi, ki so zavezani javnemu polaganju računov, voditi svoje knjige in zaključne račune (bilance in račun zgube in dobička) v dinarjih in sicer .izza 1. januarja 1923. Razmerje 1 dinar za 4 krone velja za vse aktivne in pasivne imovine izražene v kronah, brez ozira na datum njenega nastanka. 9 Ker bodemo zategadelj podpisani zavodi od 1. januarja 1923 vodili račune itd. izključno le v dinarski veljavi, naprošamo p. t. stranice, da se v vseh slučajih, v katerih se potom korespondence ali na drug način obračajo na denarne zavode, poslužujejo pri označbi denarnih zneskov izključno le dinarske veljave. Opozarjamo, da bomo v dvomljivih, oziroma nejasnih slučajih ozna-čenja veljave smatrali to označbo kot označenje v dinarski veljavi; prav tako bomo postopali vselej tedaj, če veljava pri znesku sploh ne bo označena. Pri tej priliki povdarjamo, da je uradna okrajšava za dinar «Din«, za para «p«. Glede hranilnih knjižic stranicam ni potreba napraviti nobenih posebnih korakov, osobito pa ni potrebno, da jih predlože v svrho prepisa iz kronske v dinarsko veljavo. Ta prepis v dinarsko veljavo se bo vršil po 10. januarju 1923 sukcesivno, ko bodo stranke prezentirale knjižice v svrho novih naložb, pripisa obresti, delne ali celotne realizacije itd. Vsled s provedbo vseh knjig in vseh računov iz kronske na dinarsko veljavo združenega obilega posla se usojamo zaprositi vse stranke, da se do 5. januarja 1923 obračajo do denarnih zavodov le v najnujnejših zadevah, ter da urede vse svoje tekoče posle pri denarnih zavodih po možnosti po označenem terminu. V MARIBORU, v decembru 1922. ANGLO-AVSTRIJSKA BANKA, podružnica Maribor, CENTRALNA BANKA D. D., ZAGREB, podružnica Maribor, JADRANSKA BANKA, podružnica Maribor, LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA, podružnica Maribor, PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA, podružnica Maribor. SLAVENSKA BANKA D. D., podružnica Maribor, SLOVENSKA BANKA, podružnica Maribor, TRGOVSKA BANKA D. D., V LJUBLJANI, podružnica Maribor. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D., podružnica Maribor. WA «töissnBS m, «SMla « flgaribos®» RfiaxMnl wMMfrl IM« Ruteni»*. ŽMag*tel| la mleiaik; SCcnk, sfes N