Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije . ■ Ljubljana, 20. marca 1997 ☆ številka 10 'k letnik 56 Pogovor z Markom Miličem, Gospodarske razmere v Pomurju se umirjajo stran 2 Anhovski Salonit pol leta po prepovedi Proizvodnje azbestnih izdelkov Upokojencev skoraj dvakrat več kot delavcev stran 12 DraS° Gajzer, podpredsednik Skei, J' I H............. »PII ...., ' M i pri fant© ¥ «111 u ^ ““SIJI stran 3 1 Delovna ' I razmerja 11 P® ‘ l zahodnem M kopitu ZSSS seje seznanila z k | Plovnim osnutkom no-|V | Vega zakona o delovnih i i r^Zrrierjih, ki skuša pra- 1 j j Vl« delavcev in obrez- I I ,10st' delodajalcev spra- | ■t | 'hv mednarcKlno primer- f o j ^e°kvire.Alije to dobro | o j a ‘ slabo, bomo ugotavljali | § °b spremljanju javne raz- | i- j Prave. Toda že prvo o \ Srečanje avtorjev zakona, i- ^'nistra za delo Toneta i- i ^opa in sodelavk z eno i- | °d interesnih strani, to je I o | ? Svobodnimi sindikati, 1 j ^ Pokazalo, da bodo raz-i' | ^r^Ve ostre, poglobljene, 'V | števne in dolgotrajne. J Stran 9. Kaj bo s prostimi dnevi gostinskih delavcev Kranjska Planika spet na robu prepada Oh peti obletnici prve splošne stavke delavcev v osamosvojeni Sloveniji je Dušan Semolič delodajalcem sporočil, naj maja pričakujejo njeno ponovitev, če pogajanja o obnovljeni splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo ne bodo dala sadov. PROTI ZAMRZNITVI PLAČ Ta petek bo ekonomsko-so-cialni svet obravnaval višino letošnjega regresa za letni dopust. Predsednik sveta Dušan Semolič je na dnevni red uvrstil tudi “predlog zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja”. Pri regresu bodo sindikati zagovarjali najmanj lanskoletno višino, torej 102.000 tolarjev. V podjetjih z boljšimi poslovnimi rezultati pa naj bi znašal največ eno povprečno plačo v gospodarstvu. Čeprav se z njihovim predlogom strinja tudi vlada, mu gospodarska zbornica nasprotuje. Kakšen bo izid, je težko napovedati. Zaradi majhnih minimalnih plač pa sindikati ne morejo popustili. Predlog zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač je bil javnosti najprej predstavljen kot zakon o začasni zamrznitvi plač ministrov in več tisoč drugih visokih državnih uradnikov. Na prvih razpravah so funkcionarji Svobodnih sindikatov menili, da gre za nov zamrznitveni zakon za vse plače v javnem sektorju, posledično pa tudi v gospodarstvu. Predlagani zakon namreč ukinja revalorizacijo plač na podlagi rasti življenjskih stroškov (eskalacijo). Predlagatelji se sklicujejo na novo nomenklaturo dejavnosti, zaradi katere ne bo več statističnih podatkov o povprečnih plačah v gospodarstvu in negospodarstvu. Ker teh podatkov ne bo več, naj bi bile osnova za letošnje plače povprečne plače v zadnjem trimesečju lani. Vse plače naj bi mirovale do konca letošnjega leta. Predstavniki ZSSS bodo zagovarjali mnenje, da predlagana zamrznitev grobo posega v plačno politiko in ne upošteva sistema kolektivnih pogajanj. O vladinem predlogu bi bili Svobodni sindikati pripravljeni konstruktivno razpravljali le, če bi vlada hkrati ponudila tudi povečanje minimalnih plač. Feniks za Metalflez Metalflex je prvo slovensko podjetje, ki ga bodo finančno in organizacijsko preobrazili po posebnem programu, ki ga s po- močjo Evropske banke za obnovo in razvoj k nam prinaša Sklad za razvoj Republike Slovenije. Sklad in banka sta na Slovenskem ustanovila holding SRP, v katerega je EBRD vložila 30 milijonov ekujev ter pripeljala ameriško vodstveno ekipo, Sklad za razvoj pa je izbral približno deset svojih podjetij, ki se jih po zahodnih merilih še splača preobraziti v dolgoročno donosna. Pogovarjali smo se z direktorjem holdinga SRP, Richardom J. Waltersom, ki pravi, da ima Slovenija vse možnosti za razvoj, mora pa se začeti ukvarjati z dejansko preobrazbo gospodarstva in na tujem nastopati bolj agresivno in prepoznavno. Stran 4. Pogajalcem je treba zaupati Kot nam je povedal Sandi Bartol, potekajo pogajanja o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo po pravilih.Ta bi morali poznati vsi, ki sedaj kritizirajo svoje pogajalce. Člani pogajalskih skupin bi o dosežkih morali sproti poročati zlasti izvedencem sindikatov dejavnosti. Območnih organizacij pa po Bartolovem mnenju med pogajanji ni potrebno obveščati. Vodjema pogajalcev Branetu Mišiču in Gregorju Mikliču zaupa, saj meni da svoje delo opravljata dobro. Dodaja, da njuno delo cenijo tudi v drugih sindikalnih centralah. Ta torek so predstavniki sindikalnih central usklajevali poglede o najkonkretnejših točkah splošne kolektivne pogodbe, regresih, nagradah, odpravninah, solidarnostnih pomočeh, povračilu prevoznih stroškov, prehrani med delom, službenih potovanjih, plačah vajencev in sindikalnih zaupnikov. Dogovorili so se, da bodo rezultate pogajanj predstavili po 20. marcu, ko naj bi končali prvi krog pogajanj. Bartol je prepričan, da pogajanja, če naj bi bila uspešna, ne prenesejo vpletanja voluntarizma. Da bi ohranili vse dosežene pravice, morajo po Bartolovem mnenju sindikati združiti vse moči, tudi stroko. Ker je prepričan, da je splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo potrebna, meni, dajo treba braniti z vsemi močmi. Od vseh sindikatov zato pričakuje solidarnost, brez sobranja in neargumentiranega kritizer-stva. F. K. 20. marca 1997 SEDEM DNI V SINDIKATIH Pogovor z Markom Miličem, sekretarjem v območni organizaciji ZSSS za Pomurje in vodjem krajevne pisarne v Ljutomeru KLJUB TEŽAVAM SE GOSPODARSKE RAZMERE V LJUTOMERU POSTOPNO OBRAČAJO NA BOLJE Za ljutomersko gospodarstvo so že vrsto let značilna umirjena in relativno ustaljena gospodarska gibanja: gospodarstvo v prleškem glavnem mestu se ni nikoli (pre)hitro in skokovito razvijalo, zato pa tudi v kriznih časih ni doživljalo takšnih pretresov kot nekateri veliki gospodarski sistemi v drugih krajih v severovzhodni Sloveniji. Da bi kaj več izvedeli, v kakšnih razmerah delajo in živijo delavci v ljutomerskem gospodarstvu, smo se o tem pogovarjali s sekretarjem v pomurski območni or-ganizaciji Zveze svobodnih sindikatov Markom Miličem, ki med drugim vodi tudi krajevno pisarno ZSSS v Ljutomeru. Število brezposelnih se je lani zmanjšalo “V Ljutomeru je sedaj zaposlenih okoli 3800 delavcev, brezposelnih pa je 1300. Število brezposelnih v občini seje vse preteklo leto postopoma zmanjševalo, tako da jih je danes za okoli pet odstotkov manj kot pred letom dni, ko je v občini delalo 1500 delavcev,” pravi Marko Milič. “Težko pa je reči, zakaj se je število brezposelnih zmanjšalo, saj v Ljutomeru v minulem letu v gospodarstvu ni bilo večjih investicij, zaradi katerih bi se povečalo število delovnih mest. Očitno so na novo zaposlovala manjša podjetja. Število brezposelnih seje verjetno zmanjšalo tudi zaradi tega, ker so se nekateri delavci upokojili ali kako drugače izgubili status iskalcev zaposlitve.” “Tudi fizični obseg proizvodnje se v ljutomerskem gospodarstvu ne povečuje. Razloge za to velja verjetno iskati v dejstvu, da proces lastninjenja v številnih podjetjih še ni končan.Tako sedaj v marsikaterem podjetju vodilne ekipe porabijo več časa in energije za lastninsko preo-bikovanje kot za tehnološko in programsko posodabljanje proizvodnje. Zaradi tega do pravega prestrukturiranja gospodarstva v Ljutomeru še ni prišlo.” Za hitrejše prestrukturiranje še manjka poguma “Zavedam se, daje iz pisarne lahko govoriti, vendarle je treba povedati, da se ljutomersko gospodarstvo ne bo začelo hitreje razvijati brez prestrukturiranja in vlaganj v nove in tržno zanimive proizvodne programe ter v sodobno tehnolo- gijo. Zdi se, da vodilnim v mnogih podjetjih glede na krizne gospodarske razmere v državi še vedno manjka “korajže” za to, da bi se lotili novih projektov in investicij,” je prepričan Milič. “V vseh podjetjih pa vendarle ni tako. VMuralesu denimo že vrsto let vlagajo v nove tehnologije in proizvodne programe s katerimi uspešno konkurirajo na razvitih tržiščih. Tudi Krka pripravlja veliko investicijo, saj namerava z uvedbo nove tehnologije dvigniti produktivnost v svoji ljutomerski tovarni kar za 50 do 60 odstotkov. Zaradi novih vlaganj v Krkini tovarni v Ljutomeru sicer ne bo več delovnih mest, zato bo pa podjetje s svojimi proizvodi še bolj konkurenčno na svetovnem tržišču. Tudi Križevske opekarne gredo v korak s časom in vlagajo v nove tehnologije. Podobno velja za obrat Mure, kjer imajo ravno v teh dneh izjemno veliko naročil in dela za tuje partnerje oziroma za izvoz.” Alije moralo v minulem letu kakšno ljutomersko podjetje v stečaj? “Ne. Zadnje podjetje, ki je moralo v stečaj, je bil Tehno- stroj Moderna oprema. Podjetje so pokopali dolgovi matere v stečaju (bivšega Tehnostroja v stečaju). VTehnostroju Moderni opremi v stečaju dela 87 delavcev, ki prejemajo plače po kolektivni pogodbi. Stečajni upravitelj je v stečajnem postopku podjetje že prodal. Kupil gaje Marko Slavič, ki je kupil že del premoženja bivšega Tehnostroja. Vendar pa seje drugi kupec (gre za podjetnika izAvstrije), ki ima sedaj v najemu prostore podjetja v stečaju, pritožil. Spor na sodišču še ni končan. Vse dokler vprašanje lastništva ne bo rešeno, bodo delavci v negotovosti, kaj bo novi lastnik ukrenil in kakšno proizvodnjo oziroma dejavnost bo organiziral v podjetju. Delavci so namreč zainteresirani, da bi se v Tehnostroju Moderni opremi tudi v bodoče nadaljevala proizvodnja iz kovinskopredelovalne panoge, saj je kovinarjem danes v Ljutomeru zelo težko najti zaposlitev. Včasih je delalo vTehnostroju okrog 750 1 | Naročamo ....... izvod(ov) Delavske enotnosti.Časopis pošiljajte na naslov: . 1 1 Plačnik teh izvodov je: ..... Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 150 tolarjev. V, : amt s Za naročnika: .... : fms& tsv&ss mm mm: mat mm s Marko Milič: Po višini povprečne plače občina Ljutomer ni več na zadnjem mestu v Pomurju Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije 1 Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V.d.odgo-vornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna števi-Ika stane 150 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 § kovinarjev. Precej se jih je že uspelo upokojiti, veliko pa jih še vedno zaman išče delo v svoji stroki.” Obrat MTT iz Maribora so zaprli Zlasti za tekstilne delavce je bil težak udarec ukinitev obrata MTT Tovarna tkanin Melje v Ljutomeru. “V tem obratu, kjer je včasih delalo 370 delavk in delavcev, so v zadnjih letih trikrat odpuščali trajno presežne delavce. V celotnem podjetju pa je bila izvedena prisilna poravnava, ki je delno uspela. Po sanacijskem programu, sprejetem v postopku prisilne poravnave, so v obratu v Ljutomeru zmanjšali število delovnih mest in povečali produktivnost. Januarja letos pa so obrat, ki je na koncu zaposloval še lOOdelavkindelavcev, zaprli. Vsi zaposleni bodo po šestmesečnem odpovednem roku morali na zavod za zaposlovanje. Delavci so dobili tudi sklepe, da jim pripada odpravnina po zakonu o delovnih razmerjih. Reči je treba, da bi delavce v tem primeru podjetje kaj hitro lahko izigralo, če ne bi nad uresničevanjem njihovih pravic bedeli sindikati. Zlasti sta se tu angažirala sekretarja območnih odborov sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Podravju in Pomurju Stanislav Šajn in Danilo Šipoš ter pravne službe pri obeh območnih organ i zac ij ah ZS S S,” poj as nj uj e Milič. “Kljub temu pa je ukinitev obrata MTT Tovarna tkanin Melje velika izguba za Ljutomer. Ta tovarna je zares dobivala iz Maribora zastarele in iztrošene stroje, vendar je zaradi prizadevnega dela delavk in delavcev dosegala visoko kakovost proizvodov in zagotavljala vsaj skromno socialno varnost velikemu številu družin.” V kmetijstvu plače po kolektivni pogodbi V Ljutomeru je zelo razvito tudi kmetijstvo. Kako je z ure-nisčevanjem pravic delavcev v tej panogi? “Kmetijski kombinat je bil včasih s 600 zaposlenimi zaTehnostrojcm največji delovni kolektiv v občini. Sedaj je v kombinatu zaposlenih blizu 500 delavcev. Plače prejemajo po kolektivni pogodbi. Kombinat posluje sicer uspešno in brez izgub, toda kmetijstvo ne sodi med posebno akumula- tivne panoge. Nekaj problemov imajo v kombinatu zaradi denacionalizacije, a se z bodočimi lastniki sproti dogovarjajo o možnih zamenjavah zemljišč, skupnem upravljanju in podobno. Kombinat je nekoliko zmanjšal število zaposlenih, vendar z naravno fluktuacijo in uporabo mehkih metod,” pojasnjuje Milič. Sicerpa lani v Ljutomeru niso v nobenem večjem podjetju odpuščali trajno presežnih delavcev s trdimi metodami. Kjer so zmanjšali število zaposlenih, sojih po s čakanjem na upokojitev, s samozaposlitvami in drugimi manj bolečimi ukrepi. Povprečna plača 70.800 tolarjev neto Kakšne pa so plače v ljutomerskem gospodarstvu? Po besedah MarkaMiliča prejema zdaj v Ljutomeru plače po kolektivni pogodbi okoli 80 odstotkov zaposlenih, 20 odstotkov pa jih zaradi težav v podjetjih prejema manjše plače. V Mizarstvu okoli 90 delavcev prejema plače v okviru zajamčene mase plač. “Sicer pa znaša povprečna plača v ljutomerski občini 70.800 tolarjev neto, medtem ko znaša povprečna plača v Pomurju pa dva tisočaka več. Ljutomerska občina je bila po plačah vedno na zadnjem mestu v regiji, sedaj pa seje “prebila” na predzadnje mesto, saj je povprečna plača zaposlenih v Lendavi še nižja-Dve desetletji smo bili Ljuto-merčani tudi čisto na repu slo-venske lestvice povprečnih plač. sedaj pasmo med vsemi slovenskimi občinami na štiridesetem mestu. Tudi regres za letni dopust izplačujejo skoraj vsa ljutomerska podjetja po kolektivni pogodbi. S plačevanjem regresa za malico in vračilom potnih stroškov za prevoz na delo in t dela po kolektivni pogodbi tudi ni težav v nobenem podjetju. Kljub težavam, o katerih sem govoril, se gospodarske razmere postopno vendarle obračajo nekoliko na bolje, kar se kaže tudiv večjem spoštovanju delavskih pravic, določenih v socialnem sporazumu in kolektivnih pogodbah.” Upajmo lahko, da ne gre zgolj za trenutno “okrevanje”, te m vet da se bo krivulja uspešnosti ljutomerskega gospodarstva začel:' hitreje in braz padcev vzpenjati-Tomaž. Kšel“ Novodobni podjetniki ribarijo tudi v Ijidiljani Vaš “novinarski" prispevek z naslovom Novodobni podjetniki ribarijo tudi v Ljubljani je skregan z resnico in dejstvi v Emoni Ribarstvu. Nasedli ste ribarjenju v kalnem zelo majhne skupine zaposlenih in zaradi objave nepreverjenih podatkov ter fotografije “Gradovi" na naslovnici, ki jo povezujete z. mano in našim podjetjem, naredili Emoni Ribarstvo in meni osebno veliko škodo. O njej bodo razsojali drugi. Dejstvo je, da je Emona Ribarstvo d.o.o. v večinski lasti sedanjih in bivših delavcev. Vsi zaposleni v času lastninjenja, tudi Zdravko Kostanjšek, predsednik sindikata, ki je vaš vir informacije, so torej lastniki družbe in po zakonu o gospodarskih družbah imajo lahko na razpolago vse relevantne informacije in dokumente. Večina je najela tudi kredite pri Ljubljanski banki za odkup 34-odstot-nega deleža od bivše Emone skladno s svojimi kreditnimi možnostmi. Sam sem najel 45.000 mark posojila, ne pa 50.000, kol ste vi informirani, in to po pravici povedano nerad, ker je zame to veliko breme. Toda na ta način smo zaposleni zbrali 180.000 mark za odkup Emoninega deleža v Emoni Ribarstvu in ostali skupaj z. bivšimi zaposlenimi delavci 52-odstotni lastniki podjetja. Moj del je 9-odstotni. Drugi deleži pripadajo družbam, ki so jih kupile od skladov. Med njimije naj večji družbenik Infond. Podjetje je v minulih nekaj letih doživelo nekaj usodnih udarcev, od katerih si že ni opomoglo. Najprej smo izgubili ribogojnico v Skradinu pri Splitu, ki je sicer poskusno obratovala, vendar že letno dajala 50 ton rib. Zaradi denacionalizacije smo izgubili ribogojnico v Dragomlju in predelovalne zmogljivosti. Dobili smo jih v najem in moral investirati v prenovo 250.000 mark Zaradi istih razlogov smo izgubili skladišče na Viču in še prej poslovne enote v Zrenjaninu in v Kočanih. Leta 1994 je proizvodnjo postt' i prizadela virusna okužba. Sam" oradi te bolezni smo oškodovani }va milijona mark. Bolezen, ki je nžisajalapo vsem sveta, tudiSlovenij" z Tri proizvodnja pelje no ihta v Emoni Ribarstvu. Zato •'iintl -i7 tiživili z uvozom 300.000 iker iz| '.DA in Kanade, vendar traja proizv"' \ni ciklus v tej dejavnosti 18 mesc e v, ne pa nekaj dni kot pri vas Z". Delavsko enotnost. Naše zmogljivos" a proizvodnjo omogočajo letno m postrvi in šele zdaj smo začeli pN' tajati postrvi, za katere smo kitim j krc pred 18 meseci. Zaradi takšnih razmer smo im"' i enomesečni izpad osebnega dob"' Ika in tudi izplačil regresa. Če n1, | e bog ne more vzeti! Tako pravir' ' Januarske neto plače so , tovprečju, brez. individualnih pR,c' našale 57.088 tolarjev. Če, gosp<’‘. (avčič, ne veste, kako ravnati P' zplačilih plač ob blokadi, se P0^1 limajte pri vaših delodajalcih ah F i oglejte Uradni list. Kar pa zadeva revizije poslovanji, 'am moram povedati, da jih je bite kar nekaj v zadnjih letih in nolK m ni ugotovila bistvenih napak, k J ele nepravilnosti kot jih vaši nami insinuirajo. Mimogrede m1) ■opišem, da so tudi zunanji hml" . eznanjeni z. razmerami v Emoni tarstvu in po objavi članka v D"" ’ski enotnosti še posebej. Ne bom slepomišil: če se bodo stv^. ■az.vijale, tako kot bi očitno radi vtj-nformanti, potlej se bo ob /jr/zrt" tanju “silnega sindikata” o Ribarstvu zares pisala črna zg n" ■ Vzrokov zanjo pa ne iščite pri "'A ■ tmpak tudi pri takšnih delavcih, m, ndi iz “bolniške" urejali raz/n"11’-' ^ sem in trdim, čeprav sem bil sam / nulnik za ustanovitev sindikati1 1992, vendar pravega interesa j/ bilo, ker nam je dobro šlo, dtf . likat delavcem ne bo dal plač, "" ,(l 'jodo delali ali pa če dela ne bo. M" >a le, če bo kaj odmaknil od naje yl lin za prostore, ki jih veselo daj :m v središču Ljubljane. . n( ■ M ztnu graaove {te zemm j j imeli imeti!?), saj sem direj«1’ leta 1980, dokazujete s svojimf ^ n elementarno nepoznavanj" ^ r in odnosov v Emoni Riba''1' Meri pišete. . up ^rosim, da moj odgovor 0t doti v prvi številki Delavske ni po prejemu mojega odg°v ± Andrej R"!’/ direktor Emone Riba Ker ne spadam med navad" '/jetnike, še manj med tiste, ki"" ^ "rzinu “gradove” (le zakaj j1" 20. marca 1997 MEDNARODNA SINDIKALNA POLITIKA Slovenski kovinarji so izrazili solidarnost z delavci v Renaultovi tovarni v belgijskem Vilvoordu DELAVCI NE BODO DOPUSTILI, DA BI RENAULT ZAPRL SVOJO : TOVARNO V BELGIJI Drago Gajzer: Skei solidarizira z bojem belgijskih kovinarjev za ohranitev tovarne in delovnih mest. S tem sem seznanil stavkovni odbor v Vilvoordu, v znak solidarnosti pa sem se udeležil tudi demonstracij v Bruslju. Okoli 3100 delavcev Renaul-■ tove tovarne vVilvoordu v Belgiji L stavka in zaseda tovarno že od ' 27. februarja, ko se jo je vod- _ I stvo multinacionalne družbe 3 Renault odločilo zapreti. Na 3 povabilo sindikata FGTB je ' ’ stavkajoče delavec vVilvoordu 11 obiskal tudi podpredsednik Sin- ^ dikata kovinske in elektroindu- 3 strije Slovenije Drago Gajzer. V 3 Znak solidarnosti Skei z belgijski- ^ nii kovinarji v Bruslju seje ude- ’ j ležil tudi množičnih demonstracij 1 Proti zaprtj u tovarne i n za ohra- . nitev delovnih mest, na katerih 31 je sodelovalo okoli 100.000 ljudi. ii' bi kaj več izvedeli, kaj seje 3_ I v teh dneh dogajalo v tej Renaul- ^ tovi tovarni in nasploh v Belgiji, ; smo Draga Gajzerja zaprosili za ^ Pogovor. * Na presenetljivo . odločitev vodstva [ji Renaulta so delavci j- odločno odgovorili ^ dvajsetega februarja so se l' Predstavniki sveta delavcev Re- naultove tovarne v Vilvoordu z " upravo dogovorili o smernicah za delo v letošnjem letu. Takrat še r'! niti slutili niso, da namerava vo- u' dstvo multinacionalke tovarno L zapreti. Sedemindvajsetega fe- je hmarja zjutraj pa so z ogromne- zasedajo tovarno, pogajanja z vodstvom multinacionalke pa se do sredine tega tedna še niso začela. Stavko vodijo trije sindikati, ki delujejo v tovarni. Poleg socialistično usmerjenega sindikata FGTB, ki je najmočnejši, delujeta v tovarni še krščansko usmerjeni in liberalno usmerjeni sindikat. Ne glede na siceršnje razlike so se vsi trije sindikati pa se zbirajo množice ljudi, ki izražajo svojo solidarnost z delavci. Stavkajoče delavce okoliški peki, mesarji, trgovci in drugi brezplačno oskrbujejo z živežem. Delavci so odločeni, da zaprtja tovarne ne bodo dopustili, pripravljeni pa so se pogajati o programu za njeno sanacijo,” pripoveduje Gajzer. Stavkajoče sta podprla tudi lavcev, da jih je bila prisiljena podpreti tudi vlada, ki si sedaj prizadeva dokazati, da vodstvo Renaulta krši evropsko zakonodajo.” Kako pa so belgijski sindikati reagirali na dejstvo, da delavci v novomeškem Revozu niso izvedli solidarnostne stavke? “Na velik negativni odmev med belgijskimi delavci je naletela izjava V Karlovcu in Zagrebu so bili prejšnji teden zdaj že redni pogovori med predstavniki Zveze samostojnih sindikatov Flrvaške(ZSSH) in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Govorili so o sindikalnih izobraževalnih programih in načrtovanih projektih na tem člana Revozove uprave Zdravka Slaka, češ da v Sloveniji po zakonu o stavki, kije prevzet iz bivše Jugoslavije, ni mogoče organizirati stavke zaradi razlogov na mednarodni ravni, kar ni res. S to izjavo, ki sojo povzeli mnogi evropski mediji, je naredil slabo uslugo Sloveniji in prikazovanju demokracije v njej. Kolegom iz Belgije sem poja- tudi projekt šole za sindikalne poverjenike. Bila naj bi v štirih različnih mestih, trajala naj bi 112 šolskih ur, izobraževanje bo obsegalo temeljne pojme o sindikatu, njegovih nalogah in organiziranju, kolektivnih pogajanjih ter plačah, varstvo pri delu, social- snil, da so delavci Revoza popolnoma solidarni z njimi, da pa stavke niso organizirali, ker na ta dan po letnem planu proizvodnje sploh niso delali. To sem storil tudi na seji stavkovnega odbora v Renaultovi tovarni v Vilvoordu, na katero so me povabili, med drugim tudi zaradi tega, da bi pojasnili to vprašanje. Moje pojasnilo so sprejeli, o tej temi pa je intervju z mano objavil tudi belgijski časnik Le Soir,” pravi Drago Gajzer. Kako se bo socialni konflikt vVilvoordu razpletel? “Stavkovni odbor, ki ga vodi prvi mož sindikata FGTB v tovarni Karl Gacoms, bo v teh dneh od predsednika uprave multinacionalne družbe Renault Louisa Schwei-tzerja verjetno dobil ponudbo za rešitev krize. Kakšna bo ta ponudba, se še ne ve, ve pa se, da sindikati nanjo ne bodo takoj odgovorili, temveč jo bodo poprej temeljito proučili. Sindikati na zaprtje tovarne ne nameravajo pristati, o drugih stvareh pa so se pripravljeni pogajati,” pojasnjuje Drago Gajzer. Tomaž Kšda strokovnjakov obeh sindikalnih central. Rajko Lesjak je predstavil tudi nekaj informacij o novem slovenskem zakonu o delovnih razmerjih. Pri tem zakonu bo ZSSH Svobodnim sindikatom ponudila vse svoje izkušnje, strokovne ocene in rešitve iz časov nastajanja in Delegacija ZSSS pri hrvaških kolegih PREDSEDNIK HRVAŠKIH SINDIKATOV PRIDE MAJA V SLOVENIJO " §a Parkirišča pred tovarno začeli f ^navadno hitro odvažati Renaul-, ave avtomobile megan coupe, ki i- Urc sos tovarniškega parkirišča i- *0(0vih izdelkov odpel jali tri tisoč i- Ornohilov.Tovarniškesindika--■ žp|C S0.^c'8‘jski avtoprevozniki, ! a ezn’čarj> in celo policisti že taL za^e*‘ opozarjati, daje alkah delavcev. Tako so dc-" hri C1 zavarovali svoje pozicije za ■: Sl,pJanjaz delodajalcem,” opi-“ G;J|/^amatil3nc dogodke Drago , 0tl takrat naprej delavci ' tej tovarni proizvajajo. Do čvrsto povezali v boju za ohranitev tovarne in delovnih mest. Sindikalisti imajo razmere v tovarni popolnoma pod nadzorom. Vsakih 8 ur se menjavajo stavkovne straže, pred tovarno V im IMF (Mednarodna federacija sindikatov kovinarjev) in EMF (Evropska federacija sindikatov kovinarjev). Sedmega marca so tako v znak solidarnosti z belgijskimi kovinarji za eno uro ustavili delo v vseh Renaultovih tovarnah v Evropi (le-teh je okoli 13) razen v novomeškem Revozu. Sindikati pa so organizirali tudi množične demonstracije v Bruslju, ki so za več ur paralizirale življenje v mestu. Poleg predstavnikov IMF in EMF so na demonstracijah sodelovali tudi predstavniki sindikatov kovinarjev iz domala vseh evropskih držav. “Moram reči, da so bile demonstracije odlično organizirane in da so prebivalci Bruslja pokazali veliko solidarnost s stavkajočimi delavci. Na demonstracijah so sodelovale cele družine z dedki in babicami ter otroki vred. Javno mnenje v Belgiji seje tako nagnilo na stran prizadetih de- Beteiiski , s = = zanimalo ^taličro slovenskih delavcev do do^nrikn Vilvoordu S V I* časnik Lc Soir je podpredsednik avno občutkov” ' ’ P'J ' ” ’ J... >' 1 ■ J<,0Pra'ljum. je dcpll. Božo Žaja, Davor Jukič, Jasna A. Petrovič, Vesna Dejanovič, Rajko Lesjak in Milan Utroša področju, pa tudi o sedanjih aktivnostih obeh sindikalnih central. Hrvaški gostitelji, ki jih je vodil podpredsednik ZSSH dr. Božo Žaja, ta je hkrati tudi direktor Centra za industrijsko demokracijo, Ana Miličevič-Pezelj, strokovna sodelavka ZSSH za sindikalno izobraževanje, ter sindikalni poverjenik mesta Karlovac Vitomir Begovič, so na Plitvicah predstavili delo Centra za industrijsko demokracijo in sindikalno izobraževanje. Leto dni po volitvah v svete delavcev, na katerih so večinoma zmagale liste ZSSH, so za člane svetov delavcev izdali posebno brošuro o njihovih pravicah in obveznostih. Analizirajo tudi zakon o delu in ugotavljajo, da ga bo po enoletnem izvajanju že treba spremeniti in dopolniti. Pripravljajo tudi analize pred kratkim sprejetih novih zakonov o zaposlovanju tujcev in o inšpekcijah dela. Zakon o varnosti pri deluje po mnenju hrvaških kolegov dober; na njegovi podlagi bodo kmalu volili poverjenike za varstvo pri delu. V Zvezi samostojnih sindikatov Hrvaške pripravljajo ne pravice in socialno politiko. Center za industrijsko demokracijo, ki je lani organiziral mednarodno okroglo mizo z naslovom Hrvaška kot socialna država, je na njeni podlagi pripravil tudi veliko raziskavo o socialni pravičnosti v Republiki Hrvatski. Rezultate te reprezentativne ankete bodo pre-dstavili v začetku maja, na slovesnosti ob 7. obletnici Zveze samostojnih sindikatov Hrva-tske. Dr. Božo Žaja je predstavi 1 še zasnovo pravilnika o minimalnih normativih za pravne službe ZSSH. V samostojnih sindikatih Hrvaške pripravljajo tudi okroglo mizo o hrvatski ekonomiji po letu 2.000, na katero bodo povabili tudi vodilne hrvaške ekonomiste. Sekretar ZSSS Rajko Lesjak je gostitelje seznanil s potekom pogajanj o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo ter z nekaterimi pogajalskimi izhodišči svobodnih sindikatov za socialni sporazum za leto 1997. Govoril je tudi o pogledih ZSSS napredvidene spremembe pokojninske zakonodaje. Ker bodo po volitvah to zakonodajo spreminjali tudi na Hrvaškem, sta se obe strani dogovorili za sodelovanje tudi izvajanja njihovega zakona o delu. Milan Utroša, član predsedstva sveta ZSSS, je gostiteljem predstavil sedanje izobraževalne programe ZSSS in tudi nove oblike izobraževanja. Seznanil jih je tudi z izkušnjami Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pri izvajanju Programa Phare za demokracijo. Ker Republika Hrvaška še ni vključena v ta program, je povedal, da bodo v izobraževanje članov arbitraž vključeni tudi predstavniki Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške. DelegacijaZSSS je sodelovala tudi na novinarski konferenci, sprejel jo je še predsednik ZSSH Davor Jurič'. Ta se je še posebej zanimal za izkušnje Svobodnih sindikatov Slovenije pri nastajanju in izvajanju zakona o reprezentativnosti sindikatov. Vse kaže, da ga bodo zaradi ureditve hrvaške sindikalne scene kmalu sprejeli tudi v sosednji državi. Na koncu obiska je Rajko Lesjak povabil predsednika ZSSH, naj maja obišče Slovenijo, kar je ta z zadovoljstvom sprejel. 20. marca 1997 NA TRZNEM PREPIHU Holding SRP vlaga 30 milijonov ekujev v preobrazbo slovenskih podjetij CIU JE DOLGOROČNA DOBIČKONOSNOST Nedavno tega je tolminsko podjetje Me-talflex s pogodbo med Skladom za razvoj Republike Slovenije in mednarodnim holdingom SRP, ki sta ga lani ustanovila Evropska banka za obnovo in razvoj in Sklad za razvoj Republike Slovenije, prešel v last holdinga. Pogodba tolminskemu podjetu zagotavlja šest milijonov mark investicij in pomoč pri razvoju, Metalflex pa je prvo slovensko podetje, kije postalo lastnina holdinga SRP. Holding, katerega ime izvira iz angleških besed Special Restructuring Program (Posebni preobrazbeni program), je nastal v letu 1995 kot del pomoči Evropske banke za obnovo in razvoj državam v tranziciji. V Sloveniji pa so ga začeli uresničevati najprej. Banka je v holding vložila 30 milijonov ekujev in vodstvo zaupala ameriškemu podjetju Hiram 1. Pettyjohn Co., Inc., ki se ukvarja s finančnim in organizacijskim prestrukturiranjem podjetij. Drugi partner, Sklad za razvoj, bo kot svoj delež vložil deset do največ petnajst svojih srednje velikih podjetij izmed tistih, ki so še ostala v njegovi večinski lasti. Katera bodo to, pa bo določilo ameriško podjetje, katerega ekipa skupaj z izbranimi slovenskimi strokovnjaki že leto dni izbira ta podjetja. Za zdaj seje odločilo samo za Metalflex. Zakaj je bil izbran prav Metalflex, smo v našem časniku pred časom že pisali. Podpis pogodbe med njim in SRP smo izkoristili za kratek pogovor z direktorjem SRP Richardom J. Wal-tersom, kije hkrati tudi solastnik firme Pcttyjohn Co., Inc. To podjetje je specializirano za finančni menedžment in prestrukturiranja podjetij, s čimer se ukvarja že petnajst let. Pomagalo je ameriškim in podjetjem na Srednjem in Daljnjcm Vzhodu. V zadnjem času je zaslutilo velike investicijske možnosti v državah v tranziciji, ustanovilo svoj lastni sklad v višini 75 milijonov dolarjev Richard J. Walters, direktor SRP: Veliko slovenskih podjetij je finančno napak strukturiranih, zato ne morejo zagotoviti dolgoročnega razvoja. in se podalo v srednjo in vzhodno Evropo iskat ustreznih podjetij, v katera bi privabilo neposredne naložbe, potem ko bi jih finančno in organizacijsko preuredilo. »Pri EBRD pa smo zvedeli za njihove načrte v zvezi s pomočjo državam v tranziciji. Povedali so, da imajo v načrtu vsaj štiri podobne sklade. Potem smo na natečaju za prevzem slovenskega posebnega preobrazbenega programa zmagali med 17 konkurenti,« je povedal Richard Walters. »Sklenili smo petletno pogodbo za vodenje, pri čemer nam bo denar začel pritekati, ko bodo podjetja, ki jih bomo sprejeli v program, začela ustvarjati dobiček.« Podobne težave kot slovenska imajo podjetja po vsem svetu, je pripovedoval Walters. Zakaj imajo slovenska podjetja težave, meni namreč, daje precej takih? Zato, ker finančno niso pravilno strukturirana, ker so bila ali so globoko zadolžena in zaradi tega ter visokih obresti ne ustvarj a jo dovolj razvojnega kapitala. Brez sredstev ne moreš kupovati strojev in razvijati novih izdelkov, brez denarja si šibak v pogovorih s poslovnimi parnerji, ti pa neradi sodelujejo s podjetjem, ki nima zagotovljene prihodnosti. »Naša naloga je izbrati podjetja v lasti Sklada za razvoj, ki bi bila primerna za preobrazbo. Tu smo zdaj eno leto, za nami je analiza stanja v več kakor 30 podjetjih, izbrali smo eno. Moram poudariti, da skušamo podjetja usposabljati za dolgotrajno uspešno poslovanje, da bodo to podjetja, v katerih bodo poslovni partnerji videli solidnost in bodo vanje zaupali. Poleg tega imamo še en, nemara celo pomembnejši cilj: Naloga SRP je pomagati podjetjem pri finančni in organizacijski preobrazbi. Se pomembneje od tega pa je, da bomo vzgojili nekaj vaših strokovnjakov, ki bodo naše delo nadaljevali. vzgojo novega rodu menedžerjev. Upamo, da bomo v letih, ko bomo tu, vzgojili vsaj deset vaših ljudi za naše naslednike, ki bodo znali opravljati naš posel. Mislim, daje predajanje našega znanja pomembnejše od denarnih naložb. Kajti naše in naših naslednikov delo je in bo napraviti podjetja dobičkonosna dolgoročno in jim odpreti pot do tujih trgov in finančnih sredstev.« »Metcdflex je doslej edino podjetje, ki ste ga izbrali. Po kakšnih merilih izbirate primerna podjetja?« »Imeti morajo vodstvo, ki je pripravljeno izpeljati preobrazbo, primeren proizvodni program in trg, ne sme biti prezadolženo. Pri Me-talflexu je zelo dobro delo opravil Sklad za razvoj, ki mu je uspelo restrukturirati dolgove tega podjetja. Da smo doslej izbrali le Metalflex, ne pomeni, da druga podjetja za naš program niso primerna. Tu smo navsezadnje komaj leto dni, v začetku nismo imeli dovoj ljudi, niti primernih prostorov... Poleg tega vsaka naložba terja čas zorenja; najmanj pol leta za prevzem naloge, pa še nekaj mesecev za pripravo investicije in tako naprej. V Metalflexu smo potrebovali enajst mesecev za odločitev. Letos bomo, upam, izbrali še dve ali tri podjetja. Ne sprašujte katera, ker jih ima več možnost, da se vključijo v SRP. Toda tudi v tistih, za katera se ne bomo odločili, bomo pustili precej našega znanja. V teh podjetjih smo skupaj z vodstvi pregledovali podjetje, iskali njegove dobre strani in šibke točke, svetovali, kako izboljšati ali odpraviti slabosti. Skupaj smo izdelali proizvodne načrte, analizirali trg, tehnologijo. Vse to je vodstvom zdaj na voljo in temu se reče tehnična pomoč. Moram reči, da so v nekaterih podjetjih poslovni rezultati izboljšani, ker so se ravnali po naših nasvetih.« »Nepoučenemu bi se zdelo kaj lahko preobraziti podjetje, kot je Metalflex zdaj: s tekočim pozitivnim poslovanjem, odpravljeno visoko zadolžitvijo,dobrim, tržno zanimivim programom, dobrim vodstvom... Kaj bi vi dejali na tako mnenje?« »Metalflex ima dobro vodstvo in dobre de-lavce.To je osnova vsake preobrazbe. Dober tržni potencial je imel tudi prej. Toda na nesrečo je bilo podjetje hudo zadolženo in zato ni imelo denarja za razvoj. Metalflex je v preteklih letih izgubil precej zaupanjapri strankah in naša naloga je, da ga povrnemo. Partnerji želijo, daje podjetje, s katerim poslujejo, trdno, finančno zdravo. Metalflex tega ni mogel zagotoviti. Ni mogel ustreči poslovnim partnerjem pri razvijanju izdelkov, ker za ta namen ni imel denarja. Zaradi tega je izgubljal svojo prihodnost. Je pa to nasploh problem slovenske industrije, in vprašanje je, kdo bo vanjo investiral. No, naša naloga je, da tu pomagamo. V Metalflexu smo v minulem letu dosegli 16-odstotno rast z istimi zdelki, istim številom zaposlenih, istim menedžmentom. V naslednjih petih letih pa pričakujem 15-odstotno letno stopnjo rasti, kar je za industrijsko podjetje zelo zdrav napredek.« »Ali je potemtakem v Metalflexu moč pričakovati potrebo po novih delavcih že v kratkem?« »Mogoče.Vendar moram poudariti, daje prva naloga ohraniti obstoječa delovna mesta in povečati konkurenčno sposobnost. Podjetje se na svetovnem trgu srečuje z zelo močno in agresivno konkurenco...« »Kaj po vašem mnenju vpliva slabo na konkurenčnost slovenskih podjetij, plače,ali kaj drugega?« »Plače ne povzročajo nizke konkurenčnosti. Bolj je krivo to, da v mnogih vaših podjetjih žive bolj iz dneva v dan, brez dolgoročnih načrtov. Industrija je tudi zelo slabo tehnološko opremljena. Preveč se še dela ’na roke’. Na nesrečo vaša podjetja nimajo dovolj razvojnih sredstev, zato se ne morejo pogovarjati s poslovnimi partnerji bolj samozavestno in poslovati dolgoročno. Kaj je dolgoročno poslovanje? Če vam poslovni partner ponudi izdelavo določene, omejene količine izdelkov v določenem roku, vi pa ga pripravite, da pristane na izdelavo večje količine v daljšem času.« »Naši menedžerji trdijo, da konkurenčnost znižujejo tudi prevelike pravice zaposlenih, plačane odsotnosti z dela, predolgi plačani dopusti, in tako naprej!« »Tudi v ZDA imamo enake težave, denimo s pokojninskim sistemom, kot pri vas. Poglejte, kaj se zdaj dogaja v Nemčiji. Z vsemi temi pripombami seje mogoče strinjati, ko gledate probleme z makroekonomske ravni. Na ravni podjetij pa so stvari malo drugačne. Ne vem sicer, kateri znesek bi bil pravi za plačo. Vem le, daje primeren takšen, ob katerem bodo zaposleni radi delali, ki jih bo spodbujal k večji prizadevnosti.Takšen, ob katerem bodo ponosni, da delajo v tem podjetju. Kot delavec bi želel socialno varnost, dober življenjski standard, da bi se ob delu dobro počutil. Toda nihče ne želi delati v podjetju, ki mu gre slabo. Vse mora biti torej uravnoteženo, kajti če je na eni strani preveč, mora biti na drugi premalo in tako stvari ne morejo dolgo iti.« »Dobro vodstvo, pravite, je temeljni kamen poslovnega uspeha. Kaj menite o slovenskih menedžerjih?« Ne vem, kakšen znesek bi bil primeren za plačo. Vem pa, da je primeren le takšen, ob katerem bodo zaposleni radi delali, ki jih bo spodbujal k večji prizadevnosti in zaradi katerega bodo ponosni na svoje podjetje. »Impresionirali so me. Delajo v težkih razmerah in morajo pokazati več kreativnosti kakor ! zahodnjaški menedžerji. Menedžer, ki uspeva v vaših pogojih, mora biti dober v svojem poslu.« »Marsikje, tudi pri nas, sindikate štejejo za , povzročitelje težav v podjetjih, kjer so močni j in vplivni. Imate enako mnenje?« »S sindikati nisem imel neposrednih stikov, , saj sem investitor in prepuščam urejanje teh od- ! nosov menedžerjem. Vendar kolikor vem, ni bilo nikjer, kjer smo delovali, s sindikati nobenih težav-Tudi z vodstvi podjetij smo se lepo razumeli-« i »Ali bi investirali tudi v druga slovenska podjetja?« »Vsekakor. Zato proučujem vaše gospodarske načrte, skušam navezati stike z gospodarskimi ministri v vaši vladi. Prepričan sem namreč, daje v naslednjih petih letih mogoče vložiti v vaše gospodarstvo, v industrijo, ne v infrastrukturo, ! vsaj tri milijarde mark. Kljub temu, daje privatizacija končana, podjetja od nje nimajo tako rekoč nič, saj ne potrebujejo certifikatov, ampak denar. Zato bodo v naslednjih letih hudo potrebovala sredstva za razvoj, posodobitev. Dejanska preobrazba gospodarstva kasni in to je velik problem tako za podjetja kot za delavce, sin- i dikate, zavse.V Sloveniji je sicer veliko denarja, saj ljudje pridno varčujejo. Toda ne marajo ga vlagati v podjetja, v posle, saj podjetjem ne zaupajo. Zato raje premetavajo prihranke s tolarskega kupčka na kupček z markami in nazaj, če se jim tako bolj splača. Morda je naša nalo' ga, da svetu povemo, da so v Sloveniji velik*' možnosti vlaganjav industrijo in postanemo mo*1 med podjetji in tujimi investitorji. Tuje nepo' sredne naložbe so nekaj najboljšega, kar se industriji lahko zgodi. Zakaj vseskozi govorim 0 naložbah v industrijo in ne v kak drug sektor-Zato, ker brez industrije ne morete preživeti, ker | ni mogoče samo trgovati ali prelagati denarja Ne vem sicer, kolikšen naj bi bil delež industrije v ustvarjanju domačega bruto proizvoda; mor; da bi bil dovolj 25-odstoten, čeprav se mi z^1 to bolj spodnja meja; morda 30- ali 33 -odstoten. Vem pa, da industrijo potrebujete in da b° nekdo moral vložiti denar vanjo. Seveda se bom0 s temi vprašanji podrobneje ubadali potem, k° bo za nami zdajšnji projekt SRR« »K nam ste prišli z določenim predznanje1’1 o deželi, njenem gospodarstvu, itd. Ste v te'1’ letu bivanja v Sloveniji kaj mnenje ?» »Moje predznanje je bilo skromno. Zdaj lahk° rečem, da ima Slovenija nekaj zelo dobrih la' stnosti. Dosega devet desetin svetovne kakovosti, ima zelo izobraženo in prilagodljivo lovno silo, ki povrhu še zelo rada dela. Zu menim, da ima vse možnosti za uspeh. Ven dar je še vedno preveč v senci drugih, vecj1^ držav v tranziciji, nekako nerazpoznavna Jc' Zato mora bolj verjeti vase in biti bolj agreSl vna pri nastopanju v tujini.« m. 5 : ( j 20. marca 1997 SOCIALNA POLITIKA Obvezno zdravstveno zavarovanje NAŠE PRAVICE PRI ZDRAVNIKU m V preteklih dveh tednih smo bralce Delavske enotnosti seznanili z navodili generalnega direk-l°rja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o rednem in izrednem nadzoru v zvezi z izva-janjem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod bo javnost 0 nameravanih aktivnostih posebej seznanil z javnimi obvestili. Prav gotovo bo uspešnost nadzora zavodovih pooblaščencev odvisna ludi od pritožb nas, zavarovanih nseb. O tem smo napisali že mar-sikaj.Tokrat bomo svojo pozornost namenili navodilom, ki se beejo prijav in pritožb zavarovanih oseb v zvezi z zaračunavanjem Nravstvenih storitev. Posebej bomo tudi predstavili postopke, pomenijo, da se s pritožbami ravna kot z zaupnim gradivom. Zavod za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije zaznava v zvezi z Zaračunavanjem zdravstvenih storitev probleme v glavnem na pod-lagi ustnih prijav zavarovanih oseb OUMOČNkKNOl, ///s NASLOV: D,REKTORJA OE: „,„oN l iSSKiS*: OF 1 illhliana Miklnširov,, sr*'"'”11' ^ Bohoričeva u OE Nova Gorica 1 JlfraGn dnil Ek! ,'r ' ^ ^ M o n,V ! - m2/22 4(, F5” Si,, Eli 2 8 066/22 463 00 1 jj in brez dokaznega gradiva. Zato je potrebno vsako pritožbo, pripovedovanje in morebitne prijave beležiti kot uradno zabeležbo, ki jo podpiše delavec Zavoda, ki mu je bila informacija posredovana. Delavec je dolžan podatke o zavarovani osebi zaščititi in uradno zabeležbo oddati direktorju območne enote Zavoda, ki odredi nadaljnji postopek. Zavod preverja: - zaračunavanje storitev zavarovanim osebam v z Zavodom pogodbeno dogovorjenem delovnem času, - pobiranje članarin, rezervacij in podkupnin, - zaračunavanje standardnih storitev in materialov zavarovanim osebam kot nadstandardne storitve in materiale, - zaračunavanje standardnih storitev in materialov Zavodu kot nadstandardne materiale. Zavod bo na tiskovni konferenci posebej obvestil javnost o name-ravanih aktivnostih. Se pred tem pa bo seveda o vsem pisno obvestil izvajalce zdravstvenih storitev. Zavod bo preko časopisov pozival zavarovane osebe, naj prijavijo vse dokumentirane primere, ko so morali v rednem času dela v ambulantah za standardne storitve doplačati. Zavod bo vrnil vplačane zneske. Če se bodo pritožbe izkazale za resnične, bo Zavod uveljavljal pogodbeno kazen. Posamezne primere bo Zavod prijavil celo davčni inšpekciji, inšpekciji za delo. Zdrav- niški zbornici, ministrstvu za zdravstvo in občini, kije izvajalcu dala koncesijo. Ob ponavljanju hujših kršitev bo Zavod z izvajalcem prekinil pogodbo. Zavod bo začel po območnih enotah voditi knjige pritožb. Vpisi v te knjige bodo pripomoček pri izvajanju rednih in izrednih nadzorov. V knjigo bodo zavarovane osebe vpisovale svoje vtise, zapažanja in nezadovoljstva v zvezi z uporabo pravic. Knjiga bo namenjena vpisovanju in branju za vse zavarovane osebe. Evidentirale pa se bodo tudi vse pisne pritožbe in vloge po pošti in v posebne nabiralnike na območnih enotah. Obvestilo o knjigi pritožb bo na sedežu območne enote na vidnem mestu. S pritožbami se ravna kot z zaupnim gradivom. Varujejo se predvsem osebni podatki. Postopki se vodijo po zakonu o upravnem postopku. Postopek se mora voditi hitro. Na podlagi zbranih podatkov direktor območne enote odloča o nadaljnjih postopkih oziroma ukrepih. Nadaljnji postopki se vodijo tudi po obligacijah. Lučka Bolmi tudi na gorenjskem SINDIKAT UPOKOJENCEV : PRI ZSSS_________ V POMURJU POSLUJE SAMO 40 ODSTOTKOV REGISTRIRANIH PODJETIJ Prejšnji mesec je bila v rlern izobraževalnem cer cl0vljici ustanovna skup [nočnega odbora sindik Njencev za Gorenjsko. U . smuiKataupokojei imel v svoji prvi mant sedež pri sindikalni izf Jesenicah I lctTmr.„„Q ,.i„ uueieziia tudi Ivan Ki “sednik, in Jernej Jerša sindikata upokojeni "'ie. .Najprej je navzoče j ‘iena Sitar, sekretarki .[ganizacije ZSS za C vn l. a 50 ^ruga opravi in 6 .Ference, poročili 'zvolitev prvega odbr-r Organiziranih upol Gorenjskem. "aiu po 2. kongresu 1 P0Pulizirati sindikati predstvih javnega oSSki Sias, loka hrfP,6’javno predsta’ t,0o ojooeev, seznar luarni in dopolr [o pokojninskem ii •■■u i-.uf.ujmiisKr Ust arovanja ter izvet 'anovno skupščir Ut. [ogramska listi l okojencev Slovel ra .^ovarije sindiki rPr,. upokojencev njskem. V ospnn služ2eenTje Za Zaž v -—c material arnosti upokoje vprašanj pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja in varstva, stanovanjske problematike, davčne zakonodaje in ugodnosti, ki jih ponuja sindikat upokojencev. Na prepletenost in soodvisnost skupnih interesov delavcev in upokojencev so posebej opozorili v svoji razpravi udeleženci te ustanovne skupščine. Poudarili so, da mora sindikat upokojencev izražati solidarnost in aktivno podpirati prizadevanja za izboljšanje gmotnega, socialnega in pravnega položaja zaposlenih. To se mora izraziti tudi v javni razpravi o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v katero se mora intenzivno vključiti tudi sindikat upokojencev. Tudi upokojencem ni v prihodnjih razmerah zagotovljeno popolno uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ena izmed prihodnjih nalog sindikata upokojencev na Gorenjskem pa bo seznanjanje s problemi zdravstvenega varstva, zlasti starejših oseb. Prednostne naloge območnega odbora sindikata upokojencev bodo, kot so poudarili na ustanovni skupščini, še naprej pridobivanje novih članov, oblikovanje stalnih oblik informiranja, seznanjanje s sindikatom upokojencev v določenih sindikalnih oblikah izobraževanja in razvijanje drugih oblik aktivnosti sindikalno organiziranih upokojencev (sindikalni turizem itn.). Splošna ugotovitev je, da so programski cilji sindikata upokojencev dovolj široki in organiziranost prožna, da bi lahko postal privlačen in zanimiv ter življenjsko koristen za najširši krog upokojenk in upokojencev. Srečko Krč V Pomurju je registriranih 2414 gospodarskih družb, vendar jih od tega posluje samo 949 oziroma okoli 40 odstotkov; 1331 družb oziroma 60 odstotkov vseh družb v regiji pa je tako imenovanih “spečih dražb”. Od vseh gospodarskih družb jih je skoraj 92 odstotkov z zasebni lasti. Zaradi velike finančne nediscipline ima veliko pomurskih podjetij težave z likvidnostjo. Konec lanskega leta je imelo več kot pet dni žiro račun blokiran okoli 230 podjetij, nad eno leto pa okoli 150 podjetij. Skupno je podjetjem z blokiranim žiro računom primanjkovalo okoli tri milijarde tolarjev sredstev. V stečajnem postopku je zdaj v Pomurju okrog 30 podjetij. V Združenju podjetnikov Pomurja ugotavljajo, daje za takšne razmere v prvi vrsti kriva velika finančna nedisciplina, saj se številna podjetja na vse mogoče načine izmikajo plačevanju svojih obveznosti. Zato omenjeno združenje predlaga, naj bi gospodarska zbornica sestavila “črno listo” podjetij, ki imajo dalj časa blokiran žiro račun. Podatki s te liste naj bi bili interne narave, na razpolago pa naj bi bili območnim gospodarskim zbornicam ter združenju podjetnikov. Zruženje predlaga še vrsto drugih ukrepov, ki naj bi jih sprejele banke in državni organi, da bi zajezili finančno nedisciplino, ki spodjeda tudi zdrava podjetja. T. K. LANI JE V MARIBORU PREJEMALO OTROŠKI DODATEK SKORAJ 19.000 DRUŽIN O socialnih razmerah v posameznem kraju zelo zgovorno povedo tudi podatki, koliko družin oziroma otrok je upravičenih do otroškega dodatka. Po podatkih Centra za socialno delo v Mariboru je lani prejemalo otroški dodatek v mestni občini Maribor 17.221 otrok, v občini Duplek 631, v občini Starše 416 in v občini Rače-Fram 674. V Mariboru in primestnih občinah je lani prejemalo otroški dodatek 18.942 družin oziroma 26.190 otrok. Za primerjavo povejmo, da živi v Mariboru 134.000 prebivalcev, od tega nekaj več kot 30.000 otrok, učencev in dijakov. V letošnjem letu so do otroškega dodatka upravičene tiste družine, v katerih mesečni bruto dohodek na družinskega člana v lanskem letu ni presegel 142.037 tolarjev. Vsi, ki so že doslej prejemali otroški dodatek, pa tudi tisti, ki se bodo zanj potegovali letos prvič, morajo do 3 1. marca na pristojni center za socialno delo oddati vlogo oziroma izpolnjen obrazec DZS št 8,41, ki ga dobijo v knjigarni. V Mariboru lahko občani vloge oddajo tudi na sedežu mestne in okoliških občin ter v krajevnih skupnostih. T. K. Pokojninska reforma IV. FokoInSnsko zavarovange po končani reformi Piše: Lučka Bohm V preteklih treh nadaljevanjih smo predstavili glavne razloge, s katerimi slovenska vlada dokazuje nujnost reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Opisali smo tudi, kakšno naj bi bilo slovensko pokojninsko zavarovanje po končani reformi. Leta 2020, ko bo upokojencev že več kot zavarovancev, naj upokojenci ne bi ostali brez pokojnin zaradi z reformo uvedene kombinacije dokladnega in naložbenega pokojninskega zavarovanja. Gospodarstvo in zavarovanci naj prav zaradi reforme ne bi klonili pod preveliko težo bremena pokojnin. Zakaj vlada meni, da bo kombinacija dokladnega in naložbenega pokojninskega zavarovanja učinkovita in zadostna rešitev za21. stoletje? Zato, ker bojutrišnja generacija zavarovancev morala zbrati denar samo za del pokojnin jutrišnjih upokojencev. Zbrati bo morala zgolj denar za 1. pokojnino, ki jo bo izplačeval dokladni obvezni pokojninski sklad iz 1. stebra pokojninskega zavarovanja. Upokojenci bodo namreč prejemali svojo 2. pokojnino iz sredstev obveznega naložbenega pokojninskega zavarovanja. Vemo že, da v naložbenem pokojninskem zavarovanju ne deluje medgeneracijska pogodba. Pokojnine se napajajo direktno iz prihrankov upokojencev samih. Če bodo namreč jutrišnji zavarovanci morali zbrati denar za celotno pokojnino jutrišnjih upokojencev, tega slovensko gospodarstvo ne bo zmoglo. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so namreč pripeti na bruto plačo. Bruto plača pa je direktno strošek dela, ki bremeni ceno izdelkov. Previsok prispevek pomeni predrage in s tem nekonkurenčne slovenske izdelke na svetovnem trgu. Nič bolj vabljiva ni možnost, da se na račun konkurenčnosti cen slovenskih izdelkov zniža neto plača jutrišnjih zavarovancev. Leta 2020 bo namreč, tako trdi vlada, brez reforme prispevek za pokojninsko zavarovanje praktično že skoraj tako visok kot neto plača. Vlada pa v svojih izhodiščih za reformo ne skriva, da seji zdi enako pomemben razlog za reformo tudi učinek, ki bi ga naložbeno pokojninsko zavarovanje imelo na gospodarsko rast. Vlada opozarja, da ne le da pokojninski sistem vpliva na gospodarsko rast, ampak da obstaja tudi povratna zveza. Večja kot je gospodarska rast, lažje je zagotoviti social no varnost upokojencev in aktivne generacije. Vlada trdi, daje dokladni sistem pokojninskega zavarovanja, kakršen je naš, zamujena priložnost za povečanje narodnogospodarskega varčevanja. Zamujena je tudi priložnost za razvoj trga kapitala. Snovalci našega pokojninskega sistema teh dejstev prav gotovo niso upoštevali, vendar jih danes po mnenju vlade, ne kaže zapostavljati. Vlada trdi: “Čeprav o učinkih dokladnega sistema na raven narodnogospodarskih prihrankov med ekonomisti ni soglasja, je vendar mogoče trditi, da bi uvedba obveznega sistema pokritja, ki bi povečala stopnjo varčevanja posameznikov nad prostovoljno, povečala dolgoročno stopnjo narodnogospodarskega varčevanja. Podobno, a začasno, bi deloval tudi prehod od dokladnega na sistem naložbenega pokritja.” Prihodnjič: naložbeno pokojninsko zavarovanje z zornega kota posameznika Lučka Bohm PODRAVJU ZARADI PREVISOKIH PLAČ NI ŠLO V STEČAJ ŠE NOBENO PODJETJE - ZARADI DRUGIH v VZROKOV PA ZE140! “V vseh 140 stečajih, ki smo jih doživeli v svobodnih sindikatih v Podravju, niti v enem primeru niso bile plače delavce razlog za to, daje šlo podjetje v stečaj.” To je med drugim povedala sekretarka območne organizacije ZSSS za Podravje Vekoslava Krašovec v intervjuju za mariborski Večer, ki jo je zaprosil, naj komentira trditve združenja delodajalcev, češ da so plače previsoke. “Ni res, da plače v osnovi rastejo. Rastejo bistveno manj od rasti življenjskih stroškov,” je prav tako dejala Krašovčeva. “Drugače paje s plačami, ki niso po kolektivni pogodbi. Po infor- macijah, kijih dobivamo iz podjetij, vem, da se v tem času, kar se mi pogajamo o minimalni plači, masa pri teh plačah po posebnih pogodbah bistveno povečuje...” Krašovčevaje v intervjuju za Večer prav tako opozorila na problem prikazovanja rezultatov gospodarjenja pri nas, s katerimi nekateri sedaj primerjajo rastplač. Ker je pri nas dobiček obdavčen, si ga v podjetjih prizadevajo prikazati kot kaj drugega. Sicer pa cene dela ni mogoče vezati na višino dobička, temveč morajo plače delavcem zagotavljati normalno preživljanje. T. K. 20. marec 1997 Sindikalna lista Prvi del marec 1997 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 1. 1.1997 dalje) 3. Ločeno življenje 3.500.00 1.750.00 1.218.00 2550 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.774,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje oktober-december 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 81.573 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 40.786,00 -za20 let 61.180,00 -za 30 let 81.573,00 2. Nagrada ob upokojitvi 244.719,00 3. Solidarnostne pomoči 81.573,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec januar, februar in marec 1997 55.942 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje oktober-december 96 znaša 124.915 S IT Strokovna služba ZSSS KAJ DELAJO V območnih organizacijah Zasavje Uspešno delo sindikata v Etiju Elektroelementih Izvršni odbor sindikata kovinske in elektorindustrije v podjetju Eti Elektroelement Izlake je po temeljitih pripravah v soboto imel bočni zbor v Stekleni dvorani delavskega doma v Zagorju. Udeležila se gaje velika večina članov sindikata in uprava delniške družbe. Brane Medija, predsednik sindikata v tej delniški družbi z več kot tisoč zaposlenimi, je v orisu dela sindikata izpostavil predvsem velike uspehe, ki sojih zaposleni in sindikat dosegli na področju celovite socialne varnosti, spoštovanja podjetniške kolektivne pogodbe in vsestranske skrbi za zaposlene. Med prednostne naloge za naslednje obdobje je uvrstil nadaljnje utrjevanje sindikata, usposabljanje in delo sveta delavcev ter nadaljnji razvoj in modernizacijo podjetja. Marjeta Fuss, predsednica volilne komisije, je poročala o volitvah za člane izvršnega odbora, ki sojih predhodno izvedli v podjetju. Ob 92-odstotni udeležbi bodo v izvršilnem odboru sindikata podjetja tile sindikalni zaupniki: Frančiška Drnovšek, Joža Drobež, Adrijana Ferme, Igor Golob, Dušanka Gracer, Ana Klinc, Janja Kostanjevec, Marinka Kreže, Vida Lebar, Brane Medija, Berta Mrva, Silva Pustotnik, Irena Ramška, Joža Sotenšek, Dušan Strmljan. ENO Z DRUGIM-Ce so delavke zadovoljne, so tudiprizadevnejše... Foto: Sašo Bernardi Za predsednikuje ponovno izvoljen Brane Medija, kar potrjuje njegovo vsestransko plodno sindikalno delo. Jože Smrkolj, generalni direktor družbe je v daljšem nastopu predstavil delo in razmere na področju elektropredelovalne industrije, v kateri se Eti uvršča med najuspešnejša slovenska podjetja. Pravočasno so spoznali, da se morajo obrniti h kupcu in proizvodnjo podrediti razvoju in tržno usmerjeni strategiji. Danes Eti 85 odstotkov proizvodnje prodaja na najzahtevnejše evropske in svetovne trge. Direktor Smrkolj je izrekel priznanje vsem zaposlenim, strokovnim kadrom in sindikatu za vložen trud in dosežene uspehe ter pri tem izpostavil skupno odgovornost za nadaljnji razvoj družbe, v kateri so zaposleni večinski lastniki. Ciril Urek iz Območne organizacije ZSSS Zasavje je pri oceni razmer v zasavskem prostoru visoko ocenil uspehe, ki sojih dosegli v tej delniški družbi. Posebej je pohvalil prizadevno delo sindikalnih zaupnikov in predsednika ter se zavzel za nadaljnjo krepitev socialnega partnerstva v podjetju in podporo članstva sindikatu ob sprejemanju nove kolektivne pogodbe in zakonov, ki bodo lahko v marsičem odločilno spremenili do sedaj pridobljene pravice delavcev. V družabnem delu je sodeloval pevski zbor Eti Izlake in ansambel Toneta Hervola. C. U. čajni postopek...< Ob vseh teh, bolj kot1 dnevnih dogodkih pa v Sij in dikatu delavcev gostinstva1 V pisarni Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT) je bilo ta teden kot v panju: eni so spraševali, ali smučarsko prvenstvo na Rogli v petek bo ali pa ga bo »odnesla« odjuga, druge je zanimalo, kako daleč so s pripravami na letno konferenco SGiT, ki bo 11. aprila na Bledu, itd. Sindikalni zaupniki iz problematičnih firm pa so si »podajali« telefone roteč, kaj naj storijo, da jim vajeti ne bodo ušle iz rok. »Smučarija bo!« je prvim spodbudno odgovarjal sekretar SGiT Ivan Jurše, nam pa priznal, da se kakšne pretirane udeležbe ne nadeja, ker zgodnja pomlad ljudi bolj vleče na vrtičke kot pa na smučišča. »No, vzrok za to, da se nas na Rogli ne bo zbralo dosti več kot 50, tiči tudi v pomanjkanju gostinskih kadrov; saj ni malo tistih, ki bi šli smučat, pa ne dobijo zamenjav.« To pa je že konkretno »sindikalno vprašanje«, ki ga delavci iz »baze« vse često zastavljajo svoji »centrali« v Ljubljani. »Zato smo Inšpektorat RS za delo pozvali, naj preveri izvajanje kolektivne pogodbe v naših gostinskih in turističnih podjetjih, pri čemer naj vzame pod drobnogled predvsem njena določila o pravočasni kompenzaciji presežnih nadur, izrabi prostih dni in letnega dopusta ter tedenskem počitku. Dogaja se namreč, da ob,špicah’ ljudje delajo tudi po tri tedne skupaj - brez odmora; marsikje še malicajo stoje!« pravi Jurše in dodaja: »Napodlagi informacij s terena ugotavljamo, da imajo delavci nekompenzira-ne presežne ure še iz leta 1995 in neizkoriščene letne dopuste za leto 1996. Zakon sicer dovoljuje ,prenos’ dopusta v pomlad naslednjega leta, a kaj, ko vzporedno s presežnimi urami prihaja že novi .dopust’, ki vso to kvoto prostih dni poveča do vrtoglavih višin. Ali bo tak delavec sploh lahko izkoristil svoje pravice iz delovnega razmerja? Najbrž ne. Zato sem po vsem tem prepričan, da bi v gostinstvu težko govorili o kakšnih presežnih delavcih. Po moje jih je prej premalo kot preveč...« Ko smo s sekretarjem Jur-šetom načeli »tekoče zadeve«, smo izvedeli, daje trenutno najbolj pereč položaj v hotelu Donat v Rogaški Slatini, kije bil do letošnjega 31 .januarja last Dadasa, s 1. februarjem pa dobil novega lastnika. »Dadas 65 delavcem še vedno ni izplačal zasluženih plač za januar, češ da nima denarja, ker Gostinstvo d.o.o. še ni odkupilo razpoložljive opreme,« pravi Jurše in se glasno sprašuje, ali tako velik poslovni sistem, kakršen je Dadas, res nima toliko denarja, da bi poravnal svoj dolg do zaposlenih. »Bojim se, da se bodo kopja spet lomila na plečih nedolžnih delavcev...« Plače so največji problem tudi v hotelu Lovec na Bledu. Zaradi slabe bere v turističnem letu 1996 jim je zmanjkalo denarja zanje, za nameček pa je »njihov« objekt še v denacionalizacijskem postopku, tako da ne morejo najeti premostitvenih kreditov, običajnih za »mrtvo sezono«. Nič bolje se ne godi 20 delavcem Gostinskega podjetja Litija, ki že več mesecev niso videli redne plače. »Preživljajo agonijo, iz katere - vsaj z našega zornega kota - ni videti izhoda,« ugotavlja Jurše. »Če v kratkem ne bo kakšne rešilne bilke, bi bilo še najpametneje sprožiti ste- turizma razmišljajo tudi $ balno. »Kajpak predvsem Ha panožni kolektivni pogo^ Pt o kateri za razliko od gosp0 di darske zbornice sodimo, dJ' nujno potrebna. Še zlasti' ^ manjše kolektive, ki nirm? dovolj močnih služb za iz^ lavo vseh potrebnih .nadom1 ^ stnih’ aktov,« je preprK' ^ sekretar SGiT Ivan Ju L pr »Kolektivna pogodba je ^ 0r nalašč za urejanje delovH' ^ pravnega položaja zaposlen1^ ^ Vse zaposlene v gostinstvu1 turizmu bi .spravila’ v ef kovrednejši položaj, z nj°( pr bi za nameček prihranili' ogromno denarja, ki bi ga- ^ cer morala podjetja odšm '■ raznim advokatom in podu ^ nim .svetovalcem’ za izdej- ^ vo vseh potrebnih aktov. L' ^ nimivoje, da z našim razu11 Us Ijanjem so^lasa prcncK^j direktor, .njihova’zbornic ^ BI, PA NE MOREJO - Gostinci bi se radi večkrat znašli v vlogi gostov (kot na sliki na lab; . gostinsko-turističnem zboru v Rogaški Slatini), a kaj, ko ob obilici »deklariranih« prostih d n1 - i Je preprosto nimajo - časa... «/ Foto: Sašo Bern" u, Pf SPET NA ZAČETKU ■K: Med potjo na uradni obisk v Francijo se je na Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) nedavno tega oglasila tričlanska delegacija sindikalnih aktivistov PTT prometa iz Tuzle pod vodstvom Josipa Kožuljeviča. Med pogovori, ki so se z načrtovanih nekaj ur raztegnili na cele tri dni, so se Bosanci temeljito seznanili s položajem, vlogo in pomenom SDPZ v naši državi. »Mi smo še čisto na začetku, saj je med vojno v Bosni in Hercegovini naš sindikat razpadel dobesedno na prafaktorje. Zdaj ga počasi .sestavljamo’, pri čemer nam zelo pomagajo kolegi iz francoske pošte: med vojno so nas dvakrat obiskali, zdaj pa nam ponujajo strokovno in finančno pomoč, ki jo bomo vsekakor izkoristili,« je povedal predsednik Kožu-Ijevič, ki je kar 36 mesecev preživel na sami frontni črti. Drugi dve članici delegacije sta imeli med vojno drugačno srečo, če temu sploh lahko tako rečemo: SabahetaAlimujkič si je »živo glavo« rešila z begom iz svojega rojstnega kraja v Tuzlo, Anisa Bašič pa je z obo-lelim sinom preživela zgolj zaradi lastne iznajdljivosti... »Kolege iz Tuzle je med pogovori najbolj zanimalo, kako je pri nas urejeno soupravljanje in kakšni so njegovi praktični učinki.,To je Amerika!’ so nam odgovarjali v en glas, ko smo jim razložili, kako in kaj,« nam je povedala Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ. »Seveda pa smo tudi mi pristavili svoj .lonček’: ker so že na poti v Francijo, smo jih zaprosili, naj poizvedo, Jostp Kožuljevi0( l PRIJATELJE SPOZNAŠ V NESREČI Gliha, Petra Hlede (sekretarka konference sindikatov v venije), Anisa Bašič in Sabaheta Alimujkič (z leve proti dU1 j pr( ]o flv« kako v svojih okvirih delujejo francoski sindikati. Pred kratkim so mi že telefonirali, da .delajo na tem’...« In zakaj so se pogovori z načrtovanih nekaj ur raztegnili na cele tri dni? »Ker so slabo .prebrali’ vozni red, tako da so morali na naslednje lettl j p0, čakati še dva dni,« s.^ j/ Ju smejalasekretarkaGliuU t dala, da soju izkorisU*1^ meljit ogled Ljubljane./ ^ stili sojo z navdušenje J • ■ v"l( je pa tudi nekaj, kajne-•• f •iskovna konferenca predsedstva ZSSS MAJA BO ZELO VROČE. CE Peto obletnico prve splošne opozorilne stavke v naši novi državi je predsedstvo ZSSS k “Porabilo za opozorilo part-I ?erjem, da lahko maja pri-™ ^“^“jejo njeno ponovitev. , “šan Semolič, Brane Mišič 'o Gregor Miklič pa so spre-t1 govorili tudi o letošnji plačni ; *n davčni politiki ter na-,a. faščajoči brezposelnosti. Če g o uveden 20-odstotni davek 'II na dodano vrednost, bo ZSSS d, Podlagala zmanjšanje doho-jP, “hie naj slabše plačanih. j; Kot je povedal Dušan Se-(1$ rn°''č, je v splošni opozorilni zdf stavW, bilaje 18. marca 1991, iir»' ^delovalo več kot 400.000 ic«1 e anov. Šoferji in še nekateri r? aelavci so takrat zaprli tudi k Proi“etnice. ZSSS je stavko /ti1 0r§anizirala zato, ker številni •ni '1ln°žični protesti, ki sojih pred t\i‘ em organizirali sindikati iz jflj p-lene sestave, niso dali sadov, of ^red splošno stavko so namreč [i' Protestirali kovinarji, gradbinci, a' ^stilci in še nekateri sindikati. je na kongresnem trgu jot Pred ljubljansko univerzo pro-[el; est'rala zaradi nesprejemljivi '|C'astn'nske zakonodaje, ki bi inl 0elavcem vzela to, kar so sami iM ast''ar>li- Brezposleni delavci ;a|tso demonstrirali v Lendavi. Sindikat kmetijcevje protestiral jVjPfoti denacionalizacijskemu Zakonu. ZSSS je leta 1991 zahtevala zlasti povečanje zajamčenih in "“jnižjih plač. Stavko pa je °rganizirala zlasti zaradi zakona d^amrziutvi plač. Pri tem je npr - Sa^C ta*cratna skupščina ^aj dni kasneje sporni zakon tu ?raV^a' ZSSSje protestirala d' zoper nered na delovno^ ^nem področju. ^ j Oblastni organi takratnega if n>so razume- ■ Dbsojali sojo, da ruši mla-u° državo. Da so v ZSSS te- daj imeli prav, kažejo tudi najnovejši dogodki iz Belgije. Za obrambo pravic tamkajšnjih 3000 delavcev Renaulta seje namreč združila vsa Evropa. Problematične so zlasti šefovske plače Stavka leta 1991 je ZSSS okrepila. Tudi zaradi tega bo ZSSS dosežene pravice zaposlenih še naprej branila z vsemi sredstvi. Če ne bo šlo drugače, tudi s splošno stavko. Semolič je prepričan, da članstvo od Svobodnih sindikatov pričakuje odločno obrambo sedanjih pravic. Brane Mišič meni, da bo imela letošnja ekonomska politika velik vpliv na plače. Delodajalci načrtujejo zmanjšanje stroškov dela, češ da bodo tako povečali konkurenčnost našega gospodarstva na tujih trgih. Mišič lahko s podatki dokaže, da za (previsoko) rast plač niso krive kolektivne pogodbe. Povprečne plače so se namreč povečale, čeprav so se izhodiščne plače realno zmanjšale. Mišič meni, da so problematične zlasti plače šefov in višjih plačilnih skupin. Tudi naprej morajo plače rasti skladno z rezultati podjetij in upoštevaje rast življenjskih stroškov. Kolektivne pogodbe dejavnosti morajo ostati temeljna podlaga plačne politike tudi v letošnjem letu. Minimalna plača se ne sme zmanjšati, saj precejšnje število zaposlenih ne prejema dovolj za preživetje. Mišičje direktorjem očital previsoke plače in tudi druge velike materialne ugodnosti. Po njegovem mnenju naj bi direktorji imeli pravico do največ šestih povprečnih plač delavcev, več bi lahko prejemali le iz dobička. Regres naj bi bil tudi letos enak za vse, torej 102.000 ali največ ena povprečna plača v gospodarstvu. Zaposleni naj bi še naprej imeli tudi nezmanjšani regres za prehrano med delom in nezmanjšano nadomestilo prevoznih stroškov. N/ Ce gremo v Evropo, moramo dopustiti tudi svoboden pretok dela Mišič meni, da se bo treba v prihodnjih letih pogovarjati več o davčni politiki kot o rasti plač. Z obdavčitvijo dodane vrednosti bi tudi živila lahko bila obdavčena po dvajsetodstotni stopnji. Če bo takšna davščina uvedena, bodo prizadeti zlasti najslabše plačani. Za hrano, za katero porabijo skoraj ves denar, bodo plačevali 16 odstotkov več kot sedaj. Najslabše plačane bo zato treba oprostiti plačevanja dohodnine. Izpad dohodnine bi država lahko nadomestila z obdavčitvijo premoženja in kapitala. Semolič je Mišičevim sporočilom dodal, da morajo Svobodni sindikati biti občutljivi zlasti za probleme naj slabše plačanih. Zmanjševanje najnižjih plač namreč ne izboljšuje konkurenčne sposobnosti, ne daje niti evropske storilnosti. Če Slovenija želi v Evropo, mora pač dopustiti pretok kapitala, blaga in tudi dela. Naše plače so tako nizke, da bi nam Evropa lahko očitala socialni damping. Kapital v naši dražavi je za 50 odstotkov dražji kot v Evropi, plače pa so dvakrat do trikrat nižje. Delež naših čistih plač v ceni proizvoda znaša 7,7 odstotka, skoraj enako kot v Nemčiji. Gregor Miklič je opozoril na neuspešna prizadevanja za zmanjšanje nezaposlenosti. Po zadnjih podatkih je med nezaposlenimi kar 47 odstotkov takšnih, ki nimajo nobene izobrazbe, 38 odstotkov paje starih nad 40 let. Dosedanje izkušnje kažejo, da so vsi ti težko zaposljivi. Zavodi za zaposlovanje ne naredijo dovolj Vladaje aprila lani sprejela ukrepe aktivne politike zaposlovanja, pri katerih sindikati niso imeli možnosti sodelovati. Zdaj je jasno, da ukrepi niso bili pravilni, saj niso dali nobenih pozitivnih sprememb. V zadnjih petih letih seje število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za 254.000. Izgube teh delovnih mest država ni ustrezno nadomestila, saj narašča le število novozaposle-nih v negospodarstvu, deloma pa tudi samozaposlovanje. Miklič je bil kritičen še do zaposlovanja, saj je kar 70 odstotkov delovnih razmerij sk- NAJ SE VE... - Novinarji slovenskih medijev (levo) so z zanimanjem prisluhnili članom predsedstva ZSSS Dušanu Semoliču, Rajku Lesjaku in Branetu Mišiču. lenjenih za določen čas. Ome-nil je tudi nedosledno politiko glede pripravnikov. Tem je zavod najprej plačeval trimesečno, zatem celoletno, zdaj pa le polletno uvajanje v delo. Razlika med statistično in anketno brezposelnostjo je po Mikličevem mnenju prevelika. Razlog je kriterij, po katerem med nezaposlene ne spadajo vsi, ki so teden prej delali vsaj eno uro. Daje naš zaposlovalni zavod premalo učinkovit, so ugotovili tudi eksperti OECD. Menili so, da bi zaposleni na zavodu za zmanjšanje nezaposlenosti morali narediti več. Dušan Semolič je položaj pri nezaposlenosti označil za nesimetričnega; povečanje proizvodnje namreč ne pomeni zmanjšanja nezaposlenosti, zmanjšanje proizvodnje pa takoj poveča nezaposlenost. Sedanji položaj na področju zaposlovanjaje posledica ne-nadziranega zmanjševanja gospodarskih zmogljivosti. Na vprašanje, do kdaj bo ZSSS nadaljevala strpno politiko do vlade in delodajalcev, je Semolič odgovoril, da Evropska unija daje veljavo kapitalu in delu. ZSSS in drugi partnerji so se dogovorili, da bodo probleme reševali z dogovarjanjem. ZSSS bo od tega odstopila le, če bodo ogrožene zelo pomembne pravice zaposlenih. Ker najnižje plače ne presegajo 50.000 tolarjev, ZSSS ne more pristati na ukinitev regresa. Meja, pri kateri ZSSS ne sme popustiti, je zelo jasna. Ce pogajanja o prenovljeni kolektivni pogodbi za gospodarstvo do maja ne bodo dala sadov, bo ZSSS prisiljena k obrambi sedanjih pravic, tudi z najtršimi metodami. Marec 1992 se torej lahko ponovi. Čeprav bo ZSSS uporabila tudi najtrše metode, pa te niso njen cilj, je zaključil Semolič. F. K. I li-Il^I k ..I)irek.tor krai,jske Planike # |j . c---------j—■'t proizvoda, kar med drugim tudi ^ ta(rnian je v pone- pomeni, da so tekočo mesečno .JPos>al ministru za go- izgubo z 220 zmanjšali na 30 milijonov tolarjev. Žal pa drugi del sanacijskega programa, ki zadeva finančno konsolidacijo, doslej ni bil uspešen. Ta čas ima Planika w s 'JeK Pos,a* m,mstru za go-j^darske dejavnosti Metodu ; ra8°nji pismo, v katerem 'rf' j, *apisal, da je ogroženo “fe . u“ Je ogroženo s,,ičevanje sanacijskega 2il°rf rama’ hkrati pa zagro- I > 5 1)0 Oftatrvrvil n« lw»rl ^oa 1)0 odstopil, če ne bodo približno za 50 milijonov mark in nK USkk,d'l' interesov, ciljev dolgov, od tega več kot polo-veznosti. Njegov odstop ' *'»u. is,] ego v oustc i ne n P°masal Planiki, bržko-Pa tudi morebitna stavka ’ y_endar se utegne oboje goditi že v prihodnjih dneh, H 0 Podjetje ostalo brez zu- ' h % oM-aiu ure: J la*11'*6 P,nančne pomoči * Vci Pa brez plač. vico pri bankah. Pri reševanju te problematike pa v podjetju sami ne morejo veliko napraviti; odvisni so predvsem od drugih. Direktorje konec februarja državne organe, upnike in sindikat seznanil s temi problemi, vendar doslej ni dobil Y piac. uiemi, venuar aosiej m dobil Padaj Ct!U dn‘’ °dkar -ie pro~ nobenega pravega odgovora. Prevv'.?^0 kranjsko tovarno Olje na ogenj problemov pa j prev. *v* *-i iija ivu luvai.m vC Zirovec Bojan Starman, ■ sen strokovnjak v čevljarski sir seje v Planiki mar- ' ,wJ 0 rn'l° na bolje, predv-A naju proizvodnji. To i’ (]ej 9 zgovorno dokazuje že 1 nre>’dasedaj naredijo pov-J ive^n° P° 10.000 parov obu- J PoS| "eyno; Pri 500 manj za-'j (luk..01110 Pomeni, da so pro-V 0d* Vnost povečali kar za 50 i.ro'k°v- Morda še 'ernbnejše kot to pa je po- da prejšnji petek prilila še kranjska občina z blokado Planikinega računa, zato je vprašanje, ali bodo lahko do 21. marca izplačali plače ali ne. »Po odzivih sodeč ni nikjer prave pripravljenosti za sodelovanje. Ker potek sanacije še zdaleč ni končan, je nujen takojšnji dogovor vseh prizadetih o dosedanjem poteku sanacije ter definiranju nadaljnje usode podjetja. Če ne “aion 1 ---J-. >ja uaijiljc usuuc puujeija. i^e m 'Pd-i c r°dano vso pro'zvodnj° bomo mogli uskladiti intere uasoznizalistroškennennm ,.;i;„„ m . podjetju ni več možno zagotoviti osnovnih pogojev za poslovanje in nadaljnje izvajanje sanacijskega programa. Brez kvalitetnega, za vse obvezujočega dogovora, pa sporočam, da moram kot direktor odstopiti in prepustiti svoje mesto drugemu, ki bo lahko zagotovil boljše poslovne rezultate in normalno poslovanje podjetja. Pri tem poudarjam, da so bili pri poslovanju doseženi bistveni premiki, pri finančni konsolidaciji podjetja pa v letu dni ni bilo realiziranega skoraj nič,« je v uvodoma omenjenem pismu ministru Dragonji zapisal Bojan Starman. | Medtem seje vodstvo Pia- ® nike z Gorenjsko banko usk- 5 ladilo glede reprogramiranja ^ dolgov, kar je nesporen korak || nnprej pri dolgoročnem reše- KAJ BO? - To je vprašanje, ki spet kljuva delavke in delavce kranjske Planike... vanju podjetja, trenutnih težav pa še vedno ne odpravlja.rektorjcm Gorenjske banke »Tako sedaj računamo na fi-ZIatkom Kavčičem povedal nančno pomoč ministrstva zaBojan Starman. Na vprašanje, delo, družino in socialne za-kako kaže z izplačilom fe-deve, kije naš sanacijski pro-bruarskih plač, paje dejal, da gram že sprejelo, a gaje po-jim manjka še okrog 90 od 220 gojevalo prav z reprogrami-milijonov tolarjev, kolikor jih ranjeni naših dolgov v bankah,potrebujejo za plače skoraj sozniž 1' t 'c niugii uaiviauui uiicie- ranjem nasitiuoigov vDanKan,potrebujejo za plače skoraj an stroske na enoto sov,^iljev in obvez takoj, v je po torkovem pogovoru z di-2.300 zaposlenih. V najbolj- šem primeru so računali, da povečala kranjska občina, ki bo plača v petek (21. t. m.), se je - kot že rečeno - prav a se bojijo, da se utegne izpla- sedaj odločila, da od podjetja čilni dan premakniti v priho- izterja plačilo nadomestila za dnji teden. Doslej je bil najbolj uporabo stavbnega zemljišča, zanesljiv priliv denarja iz la- inje v petek prek davčne upra- stne maloprodaje, kjer pa je ve Planiki blokirala račun za prav sedaj najmanj prometa. 46 milijonov tolarjev... Finančno stisko pa jim je še N-J- idili 8 20. marca 1997 SFDF.M MI V SINDIKATIH I Pogovor z Marjanom Rakušo, predsednikom sindikata lesarstva v Mizarstvu v Ljutomeru BODO NOVI LASTNIKI IN NOVO VODSTVO SPRAVILI LJUTOMERSKO MIZARSTVO PONOVNO NA ZELENO VEJO? Mizarstvo v Ljutomeru ima že dolgo tradicijo, ki sega še v predvojni čas. Pred desetimi leti, ko je bilo na vrhuncu razvoja, je bilo v njem zaposlenih blizu 300 delavcev, poslovalo pa je kot tozd Lesnine iz Ljubljane. Zadnja leta Mizarstvo pestijo resne težave, kijih na svoji koži najbolj občutijo delavci. O uresničevanju delavskih pravic v Mizarstvu smo se pogovarjali s predsednikom sindikata lesarstva v podjetju Marjanom Rakušo. Težave imajo dolge korenine “Mislim, da so se težave v Mizarstvu začele že takrat, ko je prišlo do razdrobitve in tozdiranja v takšnih velikih sistemih, kakršen je bil Lesnina. Mizarstvo je dolgo časa svoje proizvode uspešno prodajalo preko Lesnine, potem pa so si začeli tozdi med seboj zaračunavati nenormalno visoke stroške in proizvodni tozdi so se kaj kmalu znašli v rdečih številkah,” pojasnjuje Rakuša. “Tako seje v Mizarstvu že do leta 1990 število delavcev skoraj prepolovilo. Nato so podjetje še dodatno prizadeli razpad nekdanjega jugoslovanskega tržišča, vsesplošna gospodarska kriza, zaradi katere je za nekaj časa popolnoma zastala investicijska dejavnost, in tehnološka zaostalost. Mizarstvo še danes posluje s tehnološko opremo, ki je veljala za sodobno leta 1975. S takšno tehno- logijo pa je presneto težko biti konkurenčen na tujih trgih.” V Mizarstvu so že pred leti začeli razmišljati o novih proizvodnih programih, vendar pri tem niso imeli posebno srečne roke. “Mizarstvo je že pred leti skupaj s tujim partnerjem ustanovilo novo podjetje Turri-ln, v katerem so proizvajali čevlje, ter podjetje Mako, v katerem so proizvajali pohištvo za zahodna tržišča. Obe podjetji sta morali v stečaj, delavci pa na zavod za zaposlovanje.” Sicer pa so si v Mizarstvu prizadevali, da bi število zaposlenih zmanjšali z naravno fluktuacijo in mehkimi metodami. Zapostavljen razvoj “Danes je v Mizarstvu zaposlenih okoli 90 delavcev. Izdelujemo ploskovno pohištvo, zlasti za izvoz v Italijo in Nemčijo. Precej imamo tudi Ion poslov,” pojasnjuje Rakuša. “Zadnje čase je podjetje pestila tudi kriza vodenja, saj direktor ni storil dovolj za razvoj Mizarstva. Vodstvo je veliko časa in energije porabilo za lastninjenje, delo pri-razvoju pa je zaspalo. Ob 90 zaposlenih je imelo podjetje pet vodstvenih kadrov z individualno pogodbo. Nadzorni svet je na začetku leta zaradi neuspešnega vodenja zamenjal direktorja in imenoval novega. Sedaj si novo vodstvo prizadva rešiti, kar se rešiti da.” Marjan Rakuša: Zaradi blokiranega žiro računa prejemamo delavci zajamčene plače Mizarstvo je že olastninjeno. Delavci, bivši zaposlenih in upokojenci imajo 38 odstotkov delnic, preostale pa skladi in investicijska družba Hram. “Ker nobeden od lastnikov ni posebno aktiven pri upravljanju podjetja, vlada med delavci negotovost. Tudi delavci, bivši zaposleni in upokojenci bi kot delničarji lahko odločneje posegli v upravljanje podjetja, vendar pa je sedaj statut podjetja tako napisan, da imamo v nadzornem odbora zaposleni svojega predstavnika, delavci kot delničarji pa ne,” pojasnjuje Marjan Rakuša. Zajamčene plače Kako pa v Mizarstvu uresničujejo druge delavskepravice? “Do leta 1992 so bile plače v našem podjetju še primerljive s povprečnimi plačami v slovenskem gospodarstvu, od takrat naprej pa iz leta v leto bolj zaostajajo za republiškim povprečjem. Trenutno imamo zaradi blokiranega žiro računa zajamčene plače. Tako denimo zasluži delavec s peto stopnjo izobrazbe mesečno neto okoli 58.000 tolarjev. V ta znesek so vključeni tudi dodatki za delovno dobo -večina zaposlenih ima že več kot 20 let delovne dobe. Zaradi blokiranega žiro računa, zdaj delavci ne dobi varno regresa za malico, podjetje pa nam tudi ne vrača potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. Regres za letni dopust smo lani dobili, vendar manjšega, kot določa kolektivna pogodba,” pojasnjuje Rakuša. Kaj namerava storiti za zaščito delavskih pravic sindikat? “V sin-dikat lesarstva je vključenih 90 od- Stavka za izplačilo že zasluženih plač DELAVCI PATHOSA IZ LENARTA STAVKAJO ŽE TRETJI TEDEN Delavci tovarne nožev Pathos iz Lenarta, v kateri proizvajajo nože po licenci nemške tovarne Solingen, stavkajo že tretji teden, od 3. marca. Terjajo izplačilo zaostalih plač in lanskega regresa za letni dopust. Med stavko smo jih obiskali in se pogovarjali s predsednikom stavkovnega odbora Rajkom Glogovcem ter članoma stavkovnega odbora Marijo Markovič ter Francem Simoničem. Našemu pogovoru so se pridružili tudi drugi stavkajoči delavci, ki so sami povedali, kako občutijo in doživljajo krizo v podjetju. Razkorak med obljubami in stvarnostjo Podjetje Pathos in prehrambena industrija Alpe-Adria iz Maribora sta pred letom dni v zagon tovarne nožev v Lenartu, ki so jo odprli v prostorih bivšega Klemosa v stečaju, vložila 4,5 milijona mark. Kakor so povedali na tiskovni konferenci ob odprtju tovarne, je dve tretjini sredstev prispevala v obliki kredita SKB banka. Vodstvo podjetja je načrtovalo, da bo v tovarni zaposlilo 250 delavcev, ki bodo letno proizvedli za preko 25 milijonov mark nožev po licenci uveljavljenega nemškega partnerja. “Omenjenih načrtov in obljub lastnik in direktor podjetjaMilan Pongračič ni uresničil,” je povedal predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije v Pathosu in predsednik stavkovnega odbora Rajko Glogovac. “V podjetju ne dela 250, ampak 64 delavcev. Dela in reproma-teriala nam že lep čas primanjkuje. Zadnje plače smo delavci dobili 7. februarja za november, in še to, po tem ko smo jih izsilili z napovedjo stavke. Sedaj smo odločeni, da bomo stavkali do uresničitve stavkovnih zahtev. Zastonj ne mislimo več delati, saj brez plač vendar ne moremo preživljati sebe in svojih družin.” Večina delavcev, ki je v podjetju Pathos v delovnem razmerju za nedoločen čas, seje v podjetju zaposlila aprila lani. Mnogi so pred tem delali v Fondu Klemosu, ki je posloval na isti lokaciji. Čeprav plače niso bile velike, so delavci, kakor so nam povedali, v prvih mesecih pokazali veliko razumevanja za težave, s katerimi seje srečevalo podjetje. Delavci so bili pripravljeni tudi marsikaj polpeti, saj so bili veseli, da so našli zaposlitev. V Lenartu, kjer so v preteklosti propadla domala vsa večja kovinskopredelovalna podjetja (Klcmos, Centrovod, Cemont in še nekatera), je namreč kovinarjem zelo težko najti delo. Delavci so razočarani in ogorčeni “Pred nedavnim pa smo ugo-tovili, da nas je delodajalec oškodoval, saj od naših plač ni plačal vseh prispevkov za inva-lidsko-pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Poleg tega ni redno plačeval niti obrokov za kredite, ki smo jih imeli delavci pri različnih kreditodajalcih, čeprav nam je sredstva odtegoval od plač,” je dejal Glogovac. “Delavci smo dobivali obračunski list za plače, na katerem je pisalo, katere prispevke so nam odtegnili od bruto plače, vendar pa sedaj ne vemo natanko, katere prispevke in do kdaj je sploh plačeval. Celo sindikalne članarine delodajalec za nas ni nakazoval sindikatu. Plačanega pa nimamo niti dodatnega zdra-vstvega zavarovanja, čeprav nam je obroke odtegoval od plač.” “Človeka najbolj boli, da se ob takšnih krivicah, ki jih moramo doživljati delavci, nihče v tej državi ne zgane in ne ukrepa. Če sam zamudim s plačilom kakšne položnice, mi takoj pošljejo opomin in mi zaračunajo obresti. Posamezni delodajalci pa lahko po mili volji kršijo delovnopravno zakonodajo in izkoriščajo delavce. Ta država je gnila, ne pa pravna in socialna,” seje razburil eden od stavkajočih. “Na začetku nam je delodajalec obljubljal, da ne bo nihče zaslužil manj kot tisoč mark na mesec. Dejansko pa smo dobivali mesečno skupaj s stroški za prevoz na delo okoli 50.000 tolarjev neto,” je dodal drugi stavkajoči delavec. “V podjetju smo imeli in še imamo dve kategoriji delavcev. Eni so bili privilegirani. Sorodniki in bližnji sosedi delodajalca so dobivali večje plače kot večina delavcev,” seje razburila ena od Stavkovni odbor: (od leve) Rajko Glogovac (predsednik), Marija Markovič in Franc Simonič stoikov delavcev Mizarstva. S skup-nimi močmi se zavzemamo za spoštovanje delavskih pravic.Tako smo denimo sodelovali v razpravah o lastninjenju ter dosegli, da so se premalo izplačane plače preoblikovale v lastninske deleže podjetja. Dokler nismo začeli prejemati zajamčenih plač, smo bili uspešni tudi pri zavzemanju za plače po kolektivni pogodbi. Sedaj bo sindikat spremljal delo in ukrepe novega direktorja ter se zavzemal za spoštovanje delavskih pravic. Upam, da bomo pri tem uspešni in da bomo z vodstvom korektno sodelovali-Kadar so pravice delavcev kršene, Ti smo se sindikalisti namreč prisiljeni zateči k drugim oblikam sindikal- I nega boja,” pravi Marjan Rakuša. I Bo poslej drugače? | Kakor koli že, je Mizarstvo v ■ Ljutomeru na pomembni prelomnici. Naslednji meseci bodo pokazali, ali bodo novi lastniki z novim v, direktorjem uspeli podjetje rešiti p( najhujšega in ga spraviti na žele-no vejo, na kateri je nekoč že bilo. . Tomaž Kšela č -------------------------------- m DELAVCI EVR0PR0DUCTA IZ » PUCONCEV SO NAPOVEDALI i IN PRELOŽILI STAVKO * Delavci Evroproducta iz Puconcev v Pomurju so za začetek tega tedna napovedali stavko. Terjali so izplačilo novembrskih, decembrskih in januarskih plač. Stavkovni odbor, ki ga vodi Goran Klemenčič, je v skladu z zakonom o stavki pozval organizacijskega vodjo podjetja, lastnike podjetja ter predstavnike skupščine, naj storijo vse potrebno, da bodo pred datumom napovedane stavke odpravljeni vzroki za njo in da tako ne bo potrebna. Stavkovni odbor je zahteval tudi pogovor o problemih Evroproducta z njegovimi lastniki in vodstvom podjetja. Evroproduct je že nekaj let nenehno v težavah. Podjetje je v 85-odstotni lasti Kmetijske zadruge Panonka in 15-odstotni lasti skupine podjetij ABC Pomurka. Njegova dejavnost je hlajenje in skladiščenje sadja, zelenjave, semen in še nekaterih kmetijskih proizvodov. V podjetju je še pred tremi leti * c delalo preko 30 delavcev, sedaj ifl pa jih je manj kot deset. jn Na poziv stavkovnega odbora j<( so se tri dni pred stavko sestali pj predstavniki večinskega lastnika, ^ vodja organizacije dela in pre- So dsednik stavkovnega odbora- |)( Dogovorili so se, da bosta la- (j) stnika zagotovila sredstva za ^ izplačilo plač. Zaostale obvez- (j| nosti za leto 1996, ki jih ima vj Evroproduct do svojih delavcev, ^ bodo po tem dogovoru poplačana ^ do 31. marca, plačo za letošnji ^ januar pa bodo delavci prejel' Ui do 15. aprila. Prav tako so se dogovorili, da bodo delavci v ^ bodoče prejemali plače na isti m dan kot lastniki podjetja. I ci Po tem dogovoru stavkovni ^ odbor napovedane stavke v Evro- ro productu ni prejdical, pač pa st. samo preložil. Če pristojni ne bodo spoštovali dogovorjenih df rokov za izplačilo zaostalih plač, bodo delavci brez opozorila ^ začeli stavkati. Pc T K- t;t ___________________________________- ofc m nih zahtev delavk. In kaj so ukrenili? “Nič nismo mogli ukreniti, tako kakor tudi živina ne more nič ukreniti, če da eni gospodar več krme kot drugi,” je zagrenjeno pribil eden od stavkajočih delavcev. “Se to napišite, da smo morali delati osem ur in pol, saj se nam čas za malico ni štel v delovni čas, čeprav bi se nam po kolektivni pogodbi moral.Tudi pri dopustu nas je delodajalec prikrajšal,” je povedal eden od stavkajočih. Prizadeti delavci so povedali še precej pikrih na račun delodajalca in države, ki takšno izkoriščanje delavcev omogoča. Bo podjetju in delavcem priskočila na pomoč banka? “Skei je dal pobudo za pogovor, na katerem bi sodelovali predstavniki SKB banke, vodstva podjetja in stavkovnega odbora oziroma Skei. Brez pomoči in podpore banke delodaja- lec po naši presoji ni več sp0' soben izpolniti stavkovnih zah' tev. Šele na takšnem pogovoN bi lahko sklenili dogovor kak0 naprej. Upamo, da bo do teg° pogovora kmalu prišlo, čepPL doslej predstavniki banke zaHJ še niso našli časa,” je pove°0 predsednik stavkovnega odbofjj' “Delodajalec sicer v pogajanj' z nami izraža upanje, da bo lahK vse probleme rešil, vendarga° - vedno znova demantira, s‘j obljub ne izpolni. Če ba11^ podjetju ne bo pomagala s sL dstvi, bo moralo verjetno v ste° ^ V vsakem primeru pa se b0'' za svoje pravice morali še 11 prej boriti!” . Doslej je delavcem v Pa{ su v boju za spoštovanje nJ | vih pravic in človeškega troindustrije. Jim bo še kerjih, kot ga je pripravi-•ministrstvo za delo, družino ja socialne zadeve. In že prvi potakt z eno od interesnih sku-P,n je ministru za delo Tonetu l'0Pu, kije osnutek s pomočjo sodelavk predstavil, pokazal, da 0 razprava izjemno težka in olgotrajna. In če je vlada trmo odločena, da napravi M?vmoPravno zakonodajo, Ključno s tem zakonom, me-marodno primerljivo (torej naj • Pravice delavcev ne bile •^gačne kot v denimo Evropski e ■so odločeni tudi sindikati v raniti delavske pravice (s j P«jo dialoga, iskanja najpri-Vvost in zagotovitev minimalnih •avic in obveznosti. Več od tega s l?l.rTluma naj bi si delavci izborili tih -T^Panjem kolektivnih pogo-v ' /em zakon torej ne bo določal Sebine. Pravice bo urejal za vse aposlene enako, ne glede na to, okm0 zaP°sIeni- Možno pa bo 0 'kovati posebne zakone za aoločene posebnosti, denimo ki za’ ZaVo. '**jo *n so prijavljene na st0t , V Za zaPosl«vanje), za od-l>rai In P°1 več kot konec decem-tte-i an,‘Po številu nezaposlenih '“seb e1ot PI:dnJa^ °bniočje zavodove slo® Maribor z 32.036 nezapo-kn, .0sebami (Preštetih konec 29 (“,airia letos). V Ljubljani je bilo Ha M registriranih brezposelnih. enote Celje 14.327, k ,ranj Pa 10-549. Druge eno- *° kajpak imele manjše 0$^ 0 registriranih nezaposlenih Hin ’ SaJ so tudi gospodarsko g° šibkejše od navedenih. oOs^arJ3 letos je bilo tako 14 cevK kov vseb aktivnih prebival-rez dela. Po zavodovih napo- vedih pa naj bi v letošnjem letu nezaposlenost še močno naraščala. Do oktobra letos naj bi se število registriranih nezaposlenih oseb povečalo še za skoraj 11.000 novih in preseglo število 137.000 nezaposlenih. Če bi se ta napoved uresničila, bi letna stopnja rasti nezaposlenosti spet presegla desetodstotno stopnjo, kakršno smo imeli denimo leta 1994 (skoraj 13-odstot-no letno rast nezaposlenosti). In zakaj se ne bi uresničila? Na zavodu pravijo, daje z metodo Arima, ki sojo uporabili za napoved gibanja brezposelnosti za naslednjih devet mesecev, stopnja tveganja 0,05. Z drugimi besedami: zavod naj bi se pri napovedi skoraj 11.000 novih brezposelnih zmotil kvečjemu za kakih 500 ljudi. V zadnjih letih smo imeli najvišjo letno stopnjo rasti nezaposle- nosti v letu 1991, ko je bilo januarja tega leta kar za 70 odstotkov več registriranih brezposelnih kot leto dni prej. Januarja leta 1992 so izračunali 55-odstotno letno stopnjo rasti nezaposlenosti, januarja 1993 27-odstotno in januarja 1994 12,7-odstotno letno stopnjo rasti nezaposlenosti. Leta 1995 je število brezposelnih upadlo za dobrih 9 odstotkov, lani pa seje povečalo za skoraj 2,5 odstotka. Gospodarska gibanja kažejo, daje bilo jesensko zmanjševanje števila nezaposlenih posledica črtanja večjega števila ljudi s seznama nezaposlenih sredi lanskega leta, ne pa večjega števila zaposlitev ali novih delovnih mest. Nasploh pa se vse manj ljudi zaposli za nedoločen čas. Podatki za lani kažejo, da so brezposelni dobili delo v povprečju za šest mesecev, podobno pa je tudi z delavci, ki so dobili zaposlitev v letošnjem januarju. Letos je januarja delo dobilo 7898 delavcev in 828 pripravnikov. Skoraj polovica je dobila delo le za tri mesece, tretjina do pol leta, za dalj časa, vendar največ do enega leta pa slaba petina. Več kakor 80 odstotkov zaposlenih je torej dobilo delo do največ šest mesecev in se bodo najverjetneje še letos vrnili na zavod z.a zaposlovanje. Med nezaposlenimi je po tradiciji največ ljudi brez strokovne izobrazbe (47 odstotkov) ter starejših od 40 let (38 odstotkov). Med heza-poslenimi je tudi 31 odstotkov mlajših od 26 let, skoraj 19 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, petina jih sodi v kategorijo presežnih delavcev, 12 odstotkov pa je nekdanjih delavcev v podjetjih, ki So šla v stečaj. Več kot polovica brezposelnih je dolgotrajno brezposelnih. Med starejšimi od 40 let je več kot 61 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, med iskalci prve zaposlitve pa jih kar 47 odstotkov išče delo več kot leto dni. opravljajo na robu ali zunaj zakonskih uredbenih in pogodbenih obveznosti s pridobit-niškim namenom.Ta definicija s pravnega stališča ni popolna, je pa dovolj prožna in kaže na nezakoniti značaj aktivnosti,« nam je jedrnato pojasnil Pavel Sedovnik. »So v Sloveniji plodna tla za bohotenje sive ekonomije?« »Pogoji za obstoj in tudi nadaljnji razvoj dela na črno so pri nas zelo ugodni. Pri tem naj v prvi vrsti spomnim na veliko število nezaposlenih, na nenehno zmanjševanje delovnih mest v gospodarstvu, na zelo visoke stroške dela, neprilagojeno delovno zakonodajo, na nizke plače in zelo nezanesljiva izplačila, na davčno politiko, ki ne spodbuja zaposlovanja in vlaganj v zaseb- Pavel Sedovnik, namestnik sekretarja Obrtne zbornice Slovenije in avtor študije o delu na črno: po oceni Inštituta za ekonomska raziskovanja je bila naša država v letu dni kar ob 31 milijard tolarjev, in to samo pri pokojninski blagajni! - S sivo ekonomijo se v Sloveniji ukvarja 240.000 ljudi M. S. ne dobrine, nestimuliranje delodajalcev za zaposlovanje, nizek življenjski standard državljanov, ki iščejo cenejše storitve in proizvode ali pa se sami ukvarjajo s sivo ekonomijo in delom na črno, da bi si zagotovili prijaznejši vsakdan.« » Verjetno se s tem problemom srečujejo tudi onkraj meje, mar ne?« »V glavnem povsod po svetu. V večini držav določajo obseg dela na črno v odstotkih od bruto domačega proizvoda. Po podatkih Mednarodnega monetarnega sklada je najmanj dela načrno na Japonskem (5%) in v Švici (5%). Neprimerno več pa gaje vTndiji-48%, Italiji-30%, ZDA - 25%, Franciji -15% in v Nemčiji - 10%. Analiza je pokazala, da se, denimo v Nemčiji, z delom na črno ukvarjajo v prvi vrsti zidarji, štukaterji, pleskarji, krovci, montažerji centralnih kurjav, polagalci podov, tesarji, plinski in vodni inštalaterji, elektroin-štalaterji, parketarji, kleparji in podobni profili delavcev. V drugo najbolj množično skupino ljudi, ki se ukvarjajo z delom na črno, pa sodijo peki, čevljarji, kemični čistilci, steklarji, izdelovalci rolet in žaluzij, zoboteh-niki, mesarji, elektromehaniki, krojači, fotografi, frizerji in avtomehaniki. V Italiji, kjer delo na črno dobesedno cveti, seje v letu 1994 ukvarjalo s šušrnarstvom več kot sedem milijonov oseb, ki so državo prikrajšale za 60.000 milijard lirdavkov in prispevkov. V zvezi s tem je zanimiva tudi ugotovitev Centralne zveze italijanskih obrtnikov, da bi lahko iz armade delavcev na črno usta-novili in registrirali približno 900.000 novih obrtnih podjetij, ki bi državi prinesla 9.275 milijard lir prihodka od davkov in prispevkov.« »Pa Slovenija ? Kje smo po obsegu dela na črno?« »Inštitut za ekonomska ra-ziskovanjaje v svoji študiji Siva ekonomija v Sloveniji ocenil, da je bil leta 1993 delež dela na črno med 16,8 in 21,3% bruto domačega proizvoda. Po teh ocenah bi neprijavljeni letni dohodek takrat znašal 240do 305 milijard tolarjev. Takšen obseg dela na črno v bruto domačem proizvodu uvršča Slovenijo v zgornji del evropskih držav. No, po mnenju Obrtne zbornice Slovenije je obseg dela načrno pri nas še večji. Študija Inštituta za ekonomska raziskovanja namreč v oceno ni zajela tako imenovane paralelne dejavnosti. Če bi jo upoštevali, bi se ocena gotovo povzpela na okoli 25% bruto domačega proizvoda.« »Katere so glavne negativne posledice dela na črno?« »Poleg nekaterih pozitivnih učinkov ima delo na črno v glavnem negativne posledice. Teh je zelo veliko. Delo na črno pomeni v prvi vrsti izredno močno nelojalno konkurenco. Legalna organizacija namreč ne more tekmovati z ilegalnim delom in nizkimi cenami, ki onemogočajo možnost za delo obrtnikom, trgovcem in drugim legalnim samostojnim delavcem. Sicer pa delodajalci ocenjujejo, da ima delo na črno, predvsem, ko se opravlja kot dodatna aktivnost, še druge negativne učinke. Povzroča nižjo storilnost v legalni zaposlitvi, zmanjšano produktivnost, večjo utrujenost in večje število nesreč pri delu. Celoten strošek delaje višji zaradi izgube prihodkov, kijih mora država nadomestiti na ta način, da poviša stopnjo prispevkov. Seveda lahko delavci, ki se ukvarjajo z delom na črno, izgubijo svojo osnovno, to je legalno zaposlitev. Izrazito negativne posledice pa ima prikrito delo tudi za državo in socialne institucije. Pri opravljanju dela na črno izgublja država ogromno denarja zaradi davčnih utaj in neplačevanja prispevkov za socialno varnost. Po oceni Inštituta za ekonomska raziskovanja je bila predlani naša država kar ob 31 milijard tolarjev, kar pa velja zgolj za pokojninsko bla-gajno!« »Nameravamo v Sloveniji kaj narediti zoper sivo ekonomijo in šušmarstvo ?« »Upam. Glede na to, da je obseg dela na črno v naši državi odločno prevelik in daje sedanja zakonodaja, ki obravnava to področje, neučinkovita, menim, da moramo sprejeti poseben zakon. Zato smo pri Obrtni zbornici Slovenije pripravili predlog zakona o delu na črno, ki naj bi prispeval k večjemu redu na tem področju. Vse, skoraj vse pa je odvisno od novoizvoljenega parlamenta. Če bodo poslanci uvideli in razumeli, daje bohotenje sive ekonomije dejansko prvovrstno politično in ekonomsko vprašanje naše mlade države, računam, da bo naletel naš predlog zakona na podporo in na plodna tla. Če želimo sami sebi dobro, se vsekakor moramo odločno upreti nelojalni konkurenci, neplačevanju obveznosti in množični utaji davkov. Seveda sive ekonomije nismo sposobni odpraviti v celoti. Moramo pa ji porezati peruti in s tem pomagati vsem v tej državi, ki delajo pošteno in spoštujejo pravni red.« Andrej Ulaga L Prof. Drago Ulaga: »Kdor se bo odločil za načrtno vsakdanjo vadbo hoje, se bo bolje počutil, ne bo imel težav s telesno težo in bo lažje delal - tako umsko kakor tudi telesno.« PEŠ DO FORME »Ne kadi, pij zmerno, ne bodi požrešen in veliko hodi; tak bi bil moj recept za dolgo življenje!« je vsem, ki so mu prišli voščit za 98. rojstni dan, novembra lani ponavljal naš legendarni gimnastični šampion Leon Štukelj, najstarejši olimpijski zmagovalec na svetu. Mariborčani ga, čilega in zdravega, vsak dan srečujejo med sprehodom po Mestnem parku, pri čemer se kar ne morejo načuditi njegovemu živahnemu koraku. »Nič čudnega, ko pa hitra hoja - že trikrat ali štirikrat na teden po dobre pol ure - lahko pomladi človeka za deset let,« bi jim pojasnil dr. Roy J. Shepard, zdravnik in gerontolog z univerze v Torontu (KanadaJ, naš kardiolog prof. dr. Matija Horvat pa bi najbrž dodal: »Ce bi ljudje vsak dan hitro prehodili 1.600 metrov, bi si bolj podaljšali življenje, kot če bi človeštvu uspelo odpraviti smrt zaradi raka.« Torej več kot dovolj razlogov, da v naši novi rubriki Šport in rekreacija vzamemo pod lupo prav hojo. Kadar gremo na sprehod, da bi se duševno spočili ali da bi kaj dobro premislili, bomo verjetno hodili navadno ali celo lagodno; če pa se bomo odločili za polurno hojo za zdravje, se bomo morali vsaj malo potruditi. Zavestno. Srce se nam bo kaj kmalu odzvalo s pospešenim utripanjem, globlje pa bo postalo tudi dihanje - še zlasti, če se bomo vzpenjali navkreber. »Med hojo se v prvih minutah postopno ogrejemo: pretok krvi se medtem usmeri v delujoče mišice, kapilare sc odpirajo, s kisikom nasičena kri poživlja celice,« razlaga v svoji knjižici s preprostim naslovom Hoja prof. Drago Ulaga in svetuje: »Stanju, ko so mišice optimalno prekrvavljene, pravimo, da seje človek s svojo aktivnostjo ogrel. Zdaj so šele dane možnosti za večjo intenzivnost, za hitrejšo hojo (ali tek). Povečana obremenitev, če je redna in vztrajna, prilagaja organizem na nove, povečane zahteve.« Srce se poveča in okrepi, deluje bolj gospodarno; frekvenca pulza se v mirovanju zniža (kar je kazalec izboljšane kondicije). Ožilje postane prožno in se v mišičnem tkivu bolj razveja (kapilarizacija); možnosti za prenos kisika se izboljšajo. Dihala. Dihalne mišice se okrepijo, tehnika dihanja se izboljša; prsni koš ostane prožen tudi v drugi polovici življenja. Mišice postanejo močnejše (še zlasti, če se utrjujemo tudi s hojo navkreber). Sklepi (gleženj, koleno, kolk) ostanejo v polni meri gibljivi; sklepna hrustančevina z rednim gibanjem prejema potrebno hrano, zato se počasneje stara; redno razgibavanje preprečuje artrozo. »Še posebej bi rad opozoril na razliko v prilagajanju mišičnih vlaken in kapilar,« dodaja prof. Ulaga. »Pri naporni hoji strmo navkreber, kar je vaja za mišično moč, se krepijo dotlej nerazvita mišična vlakna nog; pri hoji po ravnem na velike razdalje, ko gre za vzdržljivost, pa se izboljšajo okoliščine za oskrbo mišic s kisikom - mreža kapilar postane bolj gosta.« Kaj pa hitrost? »Zdrav človek - ali kdor se želi s hojo utrjevati - ne hodi počasi; njegov korak je daljši in HOJA JE NAJCENEJŠA POT DO ZDRAVJA - »Če bi ljudje vsak dan hitro prehodili 1.600 metrov, bi si bolj podaljšali življenje, kot če bi človeštvu uspelo odpraviti smrt zaradi raka,« trdi naš kardiolog in navdušen tekač prof. dr. Matija Horvat. hitrejši, njegova hoja je živahna,« pravi kardiolog prof. dr. M. Jerše. Njegov kolega dr. W. Hollmann z visoke športne šole v Kolnu je še konkretnejši: »Hoja učinkuje kot trening samo v primeru, če boste med živahnejšim sprehodom za nekaj minut tako pohiteli, da se bo frekvenca srčnega utripanja povečala za 50 odstotkov.« Pomemben pokazatelj fizične obremenitve je prav frekvenca srčnega utripanja. Pri tem so si nemški zdravniki enotni: vsem, ki trenirajo aerobno, priporočajo, da se vsak dan vsaj deset minut tako potrudijo, da jim srce bije s hitrostjo 130 utripov na minuto (temu pravijo Trimming 130). Za osebe, starejše od 60 let, pa naj velja formula: 180 minus leta starosti. Primer za sedemdesetletnika: 180-70= 110. »Vendar bi ravnali napačno-in škodljivo, če bi za vadbo odmerili samo deset minut,« opozarja prof. Ulaga. »Kot že rečeno, je treba začeti z uvodnim ogrevanjem, končati pas postopnim umirjanjem srčnega utripa. Oboje naj traja približno po pet minut.« Za najkrajšo vadbeno enoto je potemtakem potrebnih najmanj 20 minut... Se korak do popolnosti Kdor da kaj nase, se bo potrudil, da bo njegova hoja prikupna tudi za oko. »Boginja se ra- zodeva po hoji,« je že v antiki zapisal Vergil. Podobno seje izrazil tudi Tolstoj, ko je hvalil prikupnost Ane Karenine. »Držala seje nenavadno vzravnano,« je zapisal, »in hodila z lahkimi koraki, po katerih seje njena hoja razlikovala od hoje drugih svetskih dam.« Poglejmo, na kaj moramo biti pozorni: - drža telesa naj bo naravno vzravnana (ne pa sklonjena); - noge premikamo naravnost naprej (brez opletanja); - stopala postavljamo na tla v zaporedju peta - prsti (velja za hojo po ravnem); - stopala postavljamo vzporedno; - pozibavanje naj bo omejeno na tisti minimum, ki ga terja ritmika gibanja; - spremljava z rokami naj bo smotrna - ustrezna dolžini koraka in tempu hoje. »Obvladaj tehniko gibanja d° popolnosti, potem pa pozabi nanjo in bodi naraven!«Ta misel, namenjena umetnikom ple' salcem, naj velja tudi za hojo. •• Pa še to... »Bolečina gre skozi glavo notri, skozi noge ven!« pravi star pregovor, ki pa v teh stresni!1, časih najbrž drži bolj kot kdajkoli Zatorej pot pod noge! Hojaje najcenejša pot do zdravja. Še več: iz človeka lahko naredi modreca in poeta. Ne verjamete? VzemiK v roke biografijo kakšnega o nik sekcije novinarjev smučarjev Vlado Krejač (TVS) izroča prte11 enemu izmed teh, Cirilu Staniju. ODDIH TNRAZVFJMO l Uk 20. marca 1997 Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE Namen izobraževalnega seminarja je teoretična in praktična usposobitev članov svetov delavcev in sindikalnih zaupnikov na področju soupra- Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Cas: 21.-23. april 1997 Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1 PROGRAM SEMINARJA Ponedeljek, 21. april 1997 od 9.00 do 13.30 ure Tema I: NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV Nosilec: Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS od 13.30 do 15.00 ure: ODMOR od 15.00 do 18.00 ure Tema II: VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU ^ATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJA SPOROV ^delodajalci Nosilec: Gregor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS Nosilec: Ciril Urek, sekretar Območne organizacije ZSSS Zasavje Metode dela: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana. Prijave pošljite najkasneje do 11. aprila 1997. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 25 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 22.000 SlT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji (kopijo virmana). Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar 11”, sklic na številko 07. Stroške za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom in dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 6.000 SIT). Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, telefon 061/316-489 in pri Jožici Anžel, tel. 061/ 13-10-033, int. 281 in 061/316 489. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS Prijavnica za izobraževalni seminar Torek, 22. april 1997 od 9.00 do 12.00 ure Tema III: SOUPRAVLJANJE DELAVCEVTER VARNOST IN ZDRAVJE pKlDELU Nosilec: Lučka Bohm, svetovalka Sveta ZSSS od 12.00 do 14.00 ure: ODMOR od 14.00 do 18.00 ure: Tema IV: VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER ‘ KI obravnavi GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Pod S''eC' ^e*cos'ava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Sreda, 23. april 1997 od 9.00 do 12.30. ure: Tema V: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Nosilec: Metka Roksandič, ZSSS od 12.30. do 14.00 ure: ODMOR od 14.00 do 17.00 ure: Tema VL VODENJE SEJ SVETA DELAVCEV, ODNOSI IN KOMU-odCIRANJE «8*B TiUi ijii 'nuhim UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE od 21. do 23. aprila 1997 v SIC Radovljici Ime in priimek:.................... Datum rojstva:..................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:.... Naslov doma:....................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe: - delovno mesto: ................................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:................ Član sveta delavcev: DA NE Telefonska številka: - doma:.........................- v službi:............................. OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE ^................................, Žig in podpis odgovorne osebe dne. Delavsko enotnost It. 10 NEPOKLICNA ŠPORTNICA POKLICNI SODEUVEC Časopisa OKRAS AI0ŠKEGA OBRAZA OBLIKA RASTLINSKEGA STEBU NARODOPISEC ZIDAK SUSEN NA ZRAKU ITALIJANSKI Športni KLUB POULIČNI G1ASBENIK PREBIVALEC VRTAČE SPORAZUM MED PODJETJI RIBIŠKA MREŽA OIOCJE OB ZAHODNI OBALI IRSKE GLASBENO ZNAMENJE VRSTA ZDRAVLJENJA KONJSKI TEK UGANKAR IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE! REKA V SLAVONNI IGRALEC RANER SKIADATEU COPEAND ILONA (ljubkovolno) SLOVENSKA NARODNA JED LJUDJE ROJENI ISTEGA LETA ŽELA1INA IZ MORSKIH ALG HUMORISTKA PUTRIH as avto atrijski novec .ttTR! KRAJCARJE NEKDANJI BOKSAR EOUIS VELIKA VEŽA DEL KOLESARSKE DIRKE EDHEM (AMO MESTO V DALMACIJI ZGORNJI DEt TELESA PALESTINSKA BOGINJA PLODNOSTI TURISTIČNA AGENCIJA \ dOvO. 1 STALNO BORZNO SPOROČILO ATR1S - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 0.61/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077-Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ -počitniški hišici vUKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKE TOPLICE -zasebna hiša, 2 -, 3 - in 4 -posteljne sobe, POKL-JUKA-2-ali štiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb, RATEČE - PLANICA-počitniški dom. NOVIGRAD - trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, BANOVCI - termalna riviera - hišice za 4 osebe, ROG LA-apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ - hišice za 4 osebe. ATOMSKETOPLICE -za 4 osebe. KANIN - garsonjere ali enosobno stanovanje. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO V turističnih krajih potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času prvomajskih praznikov. C. DOPUSTI BARBARIČA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIG RAD- hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVIGRADU-dvosobno stanovanje, POREČ-hotelTAM-ARIS-7dni, polpenzion262DEM, hotel LUNA -7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel RIGAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe. MALI LOŠINJ - 7 dni - 280 DEM. Na zahtevo vam lahko pošljemo poletno ponudbo - Katalog ’97. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet poVIPAVSKI DOLINI-malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. PARIZ - vikend potovanje za 680 DEM. MADŽARSKA IN AVSTRIJA - BUDIMPEŠTA -DUNAJ - PO LEPI MODRI DONAVI-cena za skupine za 4 dni je 465 DEM. E. SEJMI PARIZ - Intermedica- 24. do 27. marca - 5 dni. HANOVER - industrijski sejem - 14. do 19. aprila. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA PEKING - 12 dni, 3.450 DEM. ZAKLADI TAJSKE - 10 dni 2.800 DEM. ISTAMBUL -4 dni 495 DEM. EGIPT - križarjenje po Nilu -8 dni za 1.800 DEM. NewYork- 6 dni 1150 USD H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa I. PRVOMAJSKA POTOVANJA Srečanje v Novigradu - od 30. 4. do 4. 5. -cena z prevozom 210 DEM. J. POLETJE - DOPUSTI 97 Pokličite nas in poslali vam bomo katalog Poletje 97. Sindikalne zaupnike, ki bodo organizirali dopuste za večje število sodelavcev vabimo, da za ponudbo pokličejo ATRIS. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi atrisovo ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze J V m 20. marca 1997 Anhovski Salonit pol leta po prepovedi proizvodnje azbestnih izdelkov Državni zbor v prejšnji sestavi je tik pred iztekom mandata sprejel zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v ne-azbestno. Na njegovi podlagi je Salonit iz Anhovega 20. decembra ustavil proizvodnjo v Fibrosalu. O problemih uresničevanja zakona, zlasti o posledicah za zaposlene, smo se pogovarjali z Zvonimirjem Kristančičem, pomočnikom generalnega direktorja za kadrovska in organizacijska vprašanja, Nado Uršič, vodjo službe za ka-drovsko-izobraževalno področje, in Tanjo Šuligoj, sekretarko Svobodnega sindikata. Kot so povedali, daje zakon starejšim zaposlenim možnost upokojitve pod ugodnejšimi pogoji. Ker pa postavlja kruto starostno mejo, so zadovoljni le starejši, | mlajši pa so zaradi tega dokaj jezni. Ne Š vedo namreč, kako dolgo bodo morali še | delati, skrbijo jih tudi napovedi o a podaljšanju delovne dobe. £ Zaradi ukinitve azbestne proizvodnje bo v Salonitu 560 presežnih delavcev. Prav zato je zakon dal prizadetim delavcem pravico do upokojitve pod ugodnimi pogoji. Upokojijo se lahko moški, ki bodo do konca leta 1999 stari 50 let, ženske pa 45 let. Takrat bodo morali imeti najmanj 28 ali 25 let delovne dobe in najmanj deset let dela z azbestom. Pravico do takšne upokojitve imajo tudi 53 let stari moški in 48-letne ženske, če imajo 35 ali 30 let pokojninske dobe in če so najmanj 20 let delali v azbestni proizvodnji. Pravico do ugodne upokojitve imajo le zaposleni, ki izpolnjujejo vse tri naštete kriterije: starost, delov- Zvonimir Kristančič, sedanji pomočnik generalnega direktorja za kadrovska in organizacijska vprašanja, »krušni« oče zakona o prepovedi proizvodnje azbestnih izdelkov, je aktivnosti za preprečevanje azbestoze in drugih poklicnih obolenj začel še kot predsednik sindikata podjetja. no dobo in izpostavljenost azbestu. Upokojitev jim priznajo le, če jim v enem letu niti s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od stalnega prebivališča. Vsi, ki se želijo tako upokojiti, morajo to pisno zahtevati. Zainteresiranim Salonitovim delavcem so to pripravile strokovne službe podjetja. Interes za ugodnejšo upokojitev želijo izkoristiti skoraj vsi, ki izpolnjujejo kriterije, le dva inženirja sta se tej pravici odpovedala. O pravici do ugodne pokojnine odloča komisija, ki jo imenuje slovenska vlada v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje in zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Možnosti za drugo ustrezno zaposlitev je seveda zelo malo. Naši sogovorniki pravijo, da ce-mentarjem drugi delodajalci neradi dajejo delo, saj ne vedo, ali in koliko so že ali bodo oboleli od azbesta. Na zavodu je še nekaj salonitovcev, ki so pred leti odšli tja po mehki metodi in v upanju na samozaposlitev. UPOKOJENCEV SKORAJ DVAKRAT VEČ KOT ZAPOSLENIH Nada Uršič neposredno pomaga delavcem pri vlaganju zahtevkov za upokojitev pod ugodnimi pogoji- Za ugodno upokojevanje je zaslužna zlasti ZSSS Zakon priznava pravico do ugodnejše upokojitve tudi delavcem, ki so prizadeti zaradi poklicnih obolenj. Edina omejitev zanje je najmanj 23 let delovne dobe za moške in tri leta manj za ženske. Omejitev do konca leta 1999 pa zanje ne velja, ker še nihče ne ve, kdo on koliko jih bo poklicno obolelo. O pravicah teh delavcev, zlasti pa o odškodninah, naj bi odločala posebna komisija pri vladi, sestavljena iz predstavnikov ministrstev za zdravstvo, delo in pravosodje. Za delo te komisije pa bi ministrstvo za zdravstvo moralo že do konca decembra izdati predpis, ki bi nadomestil določbe samoupravnega sporazuma o poklicnih boleznih, ki gaje izdala še bivša zvezna država. V prvi fazi naj bi med upokojence odšlo 284 zaposlenih. Z dokupom delovnih let je polno pokojnino dobilo že 164 zaposlenih. Zaradi poklicnih bolezni je odšlo med upokojence še 47 delavcev. Sedaj je v vsem Salonitu, ki je organiziran v sedmih družbah, še 933 delavcev. Vseh presežnih delavcev pa naj bi bilo 561. V novi neazbestni tehnologiji bo dela za 228 zaposlenih. Ti so zdaj bodisi na čakanju ali čistijo Fi-brosalove hale. Koliko denarja bo potrebno za vse te ugodne upokojitve naši sogovorniki ne vedo, v proračunu pa je za te potrebe v Salonitu, Donitu, TVT in drugih podjetjih predvideno 1.850 milijonov tolarjev. Ker pravilnik o ugotavljanju poklicnih obolenj še ni dokončno sprejet, ni mogoče ocenjevati, ali bo denarja dovolj. Kristančič, Uršičeva in Šuligojeva menijo, da je za zakon zaslužna zlasti ZSSS. Njena stroko- Tanja Šuligoj, sekretarka sindikata gradbenih delavcev v Salonitu, skrbi tudi za obveščenost zaposlenih. vnjakinja Lučka Bohm je namreč po simpoziju v Gorici organizirala še posvetovanje o poklicnih obolenjih v Ljubljani, na katerem je dokazala, da poklicnih obolenj - tudi azbestoz - pri nas ne spremlja nihče. Leta 1985 je bilo sicer dogovorjeno, da bodo o poklicnih obolenjih odločali skupaj specialisti: medicine dela, dispanzerjev medicine dela in inštituta za pljučne bolezni. Na ta način so o obolenjih odločali do leta 1994, od takrat pa so si to pravico prisvojili kar posamezniki. Ko so se oškodovani delavci pritožili drugostopenjski komisiji, so izvedeli, da invalidske komisije niso pristojne za odločanje o poklicnih obolenjih. Za ugotavljanje poklicnih bolezni torej ni bil pristojen nihče. Sele po posvetovanju, ki gaje organizirala Bohmova, so bilo mogoče, so leta dokupili že 200 delavcem-Zaradi tega so se tudi zadolžili, kredite še odplačujejo. Občasno so blokirani, likvidnost pa vseeno ohranjajo. Salonitov poslovni sistem ali holding posluje od leta 1991 z rdečimi številka- | mi, zaradi izgube se vrednost družbenega pre- j —p; ^ '' ,V5C5teV$ moženja zmanjšuje. Tudi plače so prejšnja leta zelo zaostajale za določenimi s kolektivno pogodbo. Zdaj so stoodstotne, vendar pod povprečjem gospodarstva, nižje so tudi od plač v trboveljski cementarni. Program lastninjenja je dokončen. Zaposleni bodo le 17-odstotni lastniki, vse preostalo bo pripadlo skladom. Ker je podjetje kapitalsko intenzivno, je njegova vrednost še vedno zelo velika. Naši sogovorniki so prepričani, da Salonita ne smejo prevzeti tujci, saj bi z njim ne prevzeli le proizvodnje, ampak tudi polovico trga v naši državi. Za lastninjenje niso mogli uporabiti niti vseh potrdil za premalo izplačane plače, saj bi sicer morali državi plačati preveč davkov. Salonitovci so vsak dan delali po dva delovnika V Salonitu še vedno deluje delavski svet, o čemer priča tudi spominska tabla, ki dokazuje, da je bil ustanovljen med prvimi. Kristančičje prepričan, da svet mora delovati, saj sicer direktorji ne bi imeli nobenega nadzora. se pristojni dogovorili, naj bi o poklicnih obolenjih odločal tripartitni organ na državni ravni, v katerem naj bi sodelovali rentgenologi, pulmologi in medicinci dela. Naši sogovorniki pravijo, da je po nedokončnih podatkih v Anhovem za azbestozo obolelo več kot 400 zaposlenih. Po proučevanju dokumentacije so zdaj ugotovili, da je inšpekcija že leta 1964 zahtevala izboljšanje odseso-valnih naprav v proizvodnji azbestnih izdelkov. V letih 1971 do 1976 so vAnhovem zelo povečali proizvodne zmogljivosti, izboljšali so tudi tehnologijo. Zaradi tega pa seje prašenje zelo povečalo. To novo delovno okolje je bilo zdravju bolj škodljivo. Na vprašanje, zakaj so bili delavci v kriznih letih po osamosvojitvi Slovenije pri plačah tako potrpežljivi, so naši sogovorniki povedali, da je večina zaposlenih prihajala s kmetij. V Salonitu je v najboljših letih dobil službo vsakdo, ki jo je sprejel. Veliko zaposlenih je zato vsak dan opravilo dva delovnika, enega v tovarni, drugega pa doma. Zelo veliko jih je delalo v treh izmenah. Delavci so bili zelo zgarani in le redki so zato zdržali do svojega petdesetega leta-Precej delavcev seje pri delu poškodovalo, nekateri so izgubili sluh. Prav zato so se po sprejetju zakona o ukinitvi azbestne proizvodnje zaposleni v Salonitu zelo oddahnili; bilo je tako kot po plebiscitu o osamosvojitvi Slovenije, pravi Nada Uršič. Zaposleni so hvaležni sindikalistom in poslancem- Največje zanje naredil lobi poslancev s ?rim°r- Odškodnine za poklicna obolenja bodo trd oreh di septembra. Zdaj ugotavljajo, da bi glede škodljivosti azbesta naša država morala veliko bolj in hitreje upoštevati dognanja drugih dežel. Ker jih nismo, smo predolgo dovoljevali preveliko število azbestnih delcev v zraku v delovnem okolju. Prizadeti so bili zlasti delavci iz tovarne, v njenem okolju je le nekaj primerov obolelih za azbestozo. Oboleli so zato, ker so živeli na pragu tovarne ali skoraj v njej. Po podatkih, ki jih imajo v Salonitu, je odškodnino za poklicno obolenje dobilo 232 zaposlenih. Po aprilu 1996je bilo vloženih še 134 odškodninskih zahtevkov, ki čakajo na začetek dela posebne komisije. Oboleli delavci so prej dobili povprečno po 10.000 mark. Ker novoimenovana komisija še nima pravilnika, kije potreben za začetek njenega dela, so se nekateri oboleli odločili za tožbe. Ker hočejo zaslužiti tudi odvetniki, znašajo odškodninski zahtevki od 50 do 100.000 mark. Položaj pri tem je zapletel tudi uvodoma omenjeni zakon, saj bo za poklicno obolenje država plačevala odškodnine le kot subsidiarni obveznik, torej le če Salonit zanje ne bo imel denarja. Naši sogovorniki menijo, da bi bil sporazum s prizadetimi delavci veliko boljši, tudi cenejši, kot tožbe, kijih vlagajo odvetniki. Država bi tudi morala izračunati, koliko bo morala plačati za odškodninske zahtevke zaradi poklicnih obolenj. Zaposleni, ki so dobili možnost ugodne upokojitve, odhajajo iz Salonita brez odpravnin. Te pripadajo le tistim, ki odhajajo brez dokupa delovne dobe. Kristančič dodaja, daje Salonit že prejšnja leta odpuščal delavce po mehki metodi, nikogar še niso poslali na cesto. Dokler je to •............. ................................1 ■ "nmir- ur - Sedanjo velikost je anhovska cementarna dosegla v začetku 70. let. Ta^r,“j jo je vodil Milan Vižintin, nedvomno njegova največja eminenca. Se zdi prihaja na srečanja upokojencev, ki so vsako leto ob dnevu Salonita st ske, ki gaje vodila Breda Pečan. Zakon so sprejeli vntn kpr nohena stranka takrat v niem 111 iv 1 i—. Cl l\^ -»-r --- 1 zlasti zato, ker nobena stranka takrat v njem iskala političnih točk. Tako je bilo verjetno zato. ker je bila po zaslugi Svobodnih sindikatov obolevnost zaposlenih dovolj jasno ugotovljena. . Priprave za začetek nove neazbestne proizvodni so v precejšnjem zamahu. Če bodo dogovori dobavitelji opreme uspesm, bi novo tehnolog J lahko pognali že februarja prihodnje leto. že ponudbo za dansko tehnologijo, pričakuje^ še švicarsko. Proučili bodo obe, saj želijo izbr® najboljšo novo tehnologijo. Uporabili bodo brosalove objekte, ki jih sedaj čistijo. Vstop, te objekte ni dovoljen, čistilci delajo v nekakšn1 ^ skafandrih. Strojna oprema bo le malo spremenjc11* in modernizirana. modernizirana. , V Salonitu bo verjetno dovolj prostora tudi , druge programe, saj je zemljišč zelo veliko, tu komunalna infrastruktura je zelo dobra. , Sestava zaposlenih v Salonitu se zaradi zak(> temeljito spreminja. Dobro je, da odhajajo sti manj izobraženi in starejši. Ker že več let n' i O II 1 1 1 CII IJ 1 VV L /1 I 11 lil CJ CCll v-J .> l . ‘~ - zaposlovali, je večina tistih, ki so ostali, stara 30 do 45 let. Kolektiv je torej relativno mlad.^Jp JU 00 43 let. KoieKiivjeiorej relativno iinauv-r kojencev pa bo kmalu več kot zaposlenih. Cc^ nova tehnologija donosna, bodo že zelo km ^ lahko začeli tudi na novo zaposlovati, kar b° podjetje le dobro, menijo naši sogovorniki- Franček S11