ZGODOVINSKI LISTI 2013 Zbornik Splošne knjižnice Ljutomer Izdala in založila: Splošna knjižnica Tjutomer, december, 2013 izdajatelja in založnika: “Vesna Taissani ‘Letnik: 21, številka: 1, prva izdaja “Leto: 2013 “Naklada: 250 izvodov HSS^N: 1318'6795 “Lektoriranje: “Bernardka Marinič “Na naslovnici: Qrafika: “Vladimir “Potočnik, ak. slikar spec.; “Trg “Ljutomer 1681, Q. CM. “Vischer, “Topographia “Ducatus Stiriae Tisk: Tiskarna S-tisk, “Beltinci, www.Stisk.com Za vsebino objavljenih prispevkov so odgovorni avtorji. 2 Kazalo Pvgen Pazar in Maja Janežič "Lukavci - arheološko najdišče Gojice (EŠD 29912)........................4 Mitja Potočnik "Dvorec "Norički vrh ali "Kunejev grad in njegovi lastniki................16 Pgdo Podgorelec ali Zelezne dveri, preteklost in današnji položaj velike zidanice v besedi in (predvsem) v fotografiji........................................36 Srečko Pavličič "Usnjarstvo v "Ljutomeru..................................................48 Jelka Pšajd EMiholovo v "Veržeju......................................................60 Pinto n Pgtiznojnik "Industrija usnja v "Ljutomeru v prvih 60. letih 20. stoletja.............70 S4nton Pgtiznojnik "Politične stranke in volitve v sodnem okraju "Ljutomer med leti 1935-1938............................................................85 Mag. Ptušan Ščap "Kmetijsko obdelovalne zadruge na območju t^paške doline v obdobju 1946-1949......................................................100 Pgfael Pavličič 0b častitljivi 120-obletnici TQ"D "Pristava..............................118 3 ‘Evgen Lazar in Maja ‘Janežič* ‘Lukavci - arheološko najdišče ^ojice (EŠD 29912) ‘Rezultati zaščitnih arheoloških izkopavanj v letu 2013 Ob terenskem ogledu območja na skrajnem severozahodnem robu Tu kavčev, kjer se je izvajala rekonstrukcija oz. novogradnja občinske ceste, je predstavnik CMT‘DS, OT (Maribor ugotovil prisotnost arheoloških ostalin naselbinskega tipa in večjo količino odlomkov keramike, ki jih je okvirno umestil v čas pozne bronaste dobe, faradi tega je ^avod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OT (Maribor, izdal odločba o arheološkem najdišču, ki je v svojem prvem členu predvidela zaščitna arheološka izkopavanja na območju gradbenih posegov pred izgradnjo ceste. Zaščitna arheološka izkopavanja so bila omejena na območje gradbenih posegov in jih je ekipa Ravoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Centra za preventivno arheologijo, izvedla med 16. 5. in 20. 5.2013. geografski in historični oris obravnavanega prostora Območje arheoloških izkopavanj (pare. št. 449/4, 449/5, 453/15, 453/29, 453/34, 482/4 in 482/6, vse k.o. ‘Lukavci), je bilo del intenzivno obdelovanih kmetijskih površin, ki se nahajajo ob severnem obrobju vasi ‘Lukavci. ‘Lukavci se nahajajo na ravninskem območju med desnim bregom reke (Mure in levim bregom reke Ščavnice. ‘Ravnico med obema rekama prepredajo manjši vodotoki, ki so v preteklosti zelo meandrirali in s tem izrazito vplivali na videz pokrajine v današnjem času, faradi počasnega toka teh vodotokov je geološka sestava območja temu primerna in jo sestavljajo predvsem naplavinske plasti. ‘V preteklosti so bile na območju Tukavcev in bližnjih vasi že odkrite skromne arheološke ostaline, ki pričajo o človekovem bivanju na tem območju od prazgodovine naprej. ‘Najstarejši dokaz o bivanju človeka na ožjem območju ‘Lukavcev predstavlja kladivasta kamnita sekira, kije bila odkrita v gramoznici pri gradu ‘Lukavci in je bila kasneje izgubljena (Tahič 1975, 332). ‘Podobne manjše kladivaste kamnite sekire iz serpentina in podobnih kamnin avtorji povezujejo s podonavskim neolitskim prebivalstvom in njihovimi potomci. ‘Uporabljali naj bi jih predvsem za sekanje oz. cepljenje lesa, večje pa mogoče tudi za oranje (Tahič 1971, 5-6). * ‘Evgen lazar, univ. dipl, arheolog, konservator, £avod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. * JMaja Janežič, univ. dipl, arheologinja, konservatorka, ^avod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 4 ‘Lukavci in neposredna okolica nato v mlajših prazgodovinskih obdobjih (bronasta in železna doba) niso bili poseljeni oz. zaradi sorazmerno slabe raziskanosti območja arheoloških ostalin s tega območja še ne poznamo. ‘Najbližje prazgodovinsko najdišče je dokumentirano na območju 'Križevcev, kjer se nahaja arheološko najdišče z ledinskim imenom Qradišče. 'Tukaj so bili v preteklosti na umetno izoblikovani vzpetini odkriti artefakti, ki kažejo na obstoj naselbine iz časa kulture žarnih grobišč, ki jo avtorji datirajo v čas od 1000 do 700 pred n. št. (‘Pahič 1971, 8). Obstoj žarnogrobiščne naselbine je kazal na možnost odkritja arheoloških ostalin iz tega obdobja tudi na obravnavanem območju, saj se slednje nahaja manj kot 3 kilometre južno od žarnogrobiščne naselbine. To opustitvi naselbine na » gradišču« v 'Križevcih se je začelo obdobje navidezne neposeljenosti območja desnega brega reke JA4ure, saj na ljutomerskem območju do sedaj ni bilo odkritih arheoloških ostalin, ki bi jih lahko umestili v starejšo ali mlajšo železno dobo. Zanimivo pa je, da so sosednje pokrajine v tem obdobju intenzivno poseljene, saj se v bližini v tem času razvijejo pomembnejša središča kot so Qornja 'Radgona, Ttuj in Ormož. Tako je mogoče, da seje takratnemu prebivalstvu tukajšnja lega zdela preveč izpostavljena naravnim in drugim vplivom, kar je očitno zelo negativno vplivalo na poselitveno sliko tukajšnjih krajev (Tahič 1971, 10). Togatejše so ostaline iz rimske dobe, saj so v neposredni bližini tri zaščitena območja, kjer so odkrite ostaline iz tega časa. V neposredni bližini obravnavanega območja, zahodno od 'Lukavcev, se nahaja gozd z ledinskim imenom Qomile. Tahič je domneval, da gre za ostanke rimskodobnega grobišča (Tahič 1975, 332). “Vzhodno od vasi se nahaja arheološko območje, kije v register nepremične kulturne dediščine vpisano kot 'Noršinci pri ‘Ljutomeru - Arheološko območje Trednjice (TŠD 29515). ‘Na tem območju so med sondiranji leta 2010 prav tako odkrili ostanke rimskodobne poselitve, ‘Iz tega časa je tudi gomilno grobišče odkrito, jugovzhodno od Tukavcev in je v register nepremične kulturne dediščine vpisano kot 'Noršinci pri Ljutomeru - “Rimsko-dobno gomilno grobišče 'Noršinski Log (TŠD 8845). Domneva se, da se na območju vasi Cezanjevci nahaja arheološko območje Cezanjevci - Arheološko najdišče Ad Vicesimum (TgD 8850). Tukaj naj bi bili domnevno ohranjeni oz. odkriti ostanki rimskodobnega počivališča in prenočišča Ad Vicesimum ob rimski cesti Toetovio - (Savaria) - Carnuntum. Severno od Cezanjevcev, se pravi med Cezanjevci in Lukavci, naj bi se nahajale tri skupine rimskodob-nih gomil, ki so skoraj popolnoma zravnane (Tahič 1971, 14). Vse odkrite in dokumentirane rimskodobne lokacije kažejo na intenzivno poselitev širšega območja v rimskem času, ki je sicer nekoliko bolj skromna kot v sosednjih pokrajinah, vendar je kljub temu kazala na možnost obstoja rimskodobnih ostalin tudi na obravnavanem območju. 5 "V srednjem veku je na območju "Lukavcev stal strelski dvorec, kije omenjen v otokarskem deželnem urbariju iz let 1265-1267. "V 14. stoletju so na mestu nekdanjega strelskega dvorca zgradili manjši grad, ki so si ga lastili gospodje "Lukavški med katerimi se v zapisih prvi, leta 1319, omenja "Henrik "Lukavški (^upan 1937, 382). fMetodologija terenskega dela "Izkopno polje zaščitnih arheoloških izkopavanje zajemalo površino veliko cca. 48 x 10 m, kar pomeni, daje bilo potrebno raziskati izvesti na približno 480 m2 površine. Še pred začetkom zaščitnih arheoloških izkopavanj smo izkopno polje razdelili v mrežo kvadrantov velikosti 5 x 5 m. "Usmeritev mreže smo prilagodili usmeritvi izkopnega polja, pred tem je bila s strani izvajalcev gradbenih del, s strojnim izkopom v celoti odstranjena recentna ornica. Strojni izkop je v globino segal od 0,75 m do 0,9 m. Ob celotnem južnem robu izkopnega polja je strojni izkop deloma posegel v geološko oz. matično osnovo. "Na tem območju so se nahajale tudi arheološke strukture, ki so bile ob tem deloma uničene. Stojnemu izkopu je sledilo ročno čiščenje celotnega izkopnega polja, dokumentacija le - tega in nato stratigrafsko izkopavanje arheoloških plasti in struktur, ki smo jih izvedli v skladu z uveljavljenimi metodami arheoloških raziskav. "Izkopavanje je bilo dokumentirano z uveljavljenimi metodami arheološke dokumentacije (opisna, metrična in fotografska). CMed izkopavanji smo v ohranjenih plasteh in strukturah odkrili skupaj 443 drobnih najdb. Območje raziskav med zaščitnimi izkopavanji (foto: "D. Kovačič). 6 Odkrite arheološke ostaline Wačrt izkopnega polja in odkritih arheoloških struktur. Že med izkopavanji smo ugotovili, da se na območju raziskav nahajajo tri skupine slabo ohranjenih arheoloških struktur, ki smo jih šele po pregledu odkritega drobnega gradiva s sigurnostjo razvrstili v tri časovna obdobja oz. v tri poselitvene faze. 'Najstarejšo poselitev obravnavanega območja predstavljajo štiri slabo ohranjene jame, ki smo jih odkrili na skrajnem južnem koncu izkopnega polja, v kvadrantih 543-544 in 'B3-T4. Jame so se nahajale na majhnem, strnjenem območju in so imele vse nepravilen zaobljen tloris ter nepravilen in prav tako zaobljen presek. 4aP°lnJene so bile z zelo temno sivkasto rjavim peščenim meljem, kije vseboval nekaj proda, drobce oglja in manjšo količino odlomkov prazgodovinske lončenine. Očitno smo odkrili le dna jam, saj je obravnavano območje še danes intenzivno obdelovano, kar je očitno razlog za slabo ohranjenost prazgodovinskih jam. Trav tako zaradi tega ni ohranjena hodna površina med jamami s katere so bile le - te vkopane. Točne funkcije jam zaradi slabe ohranjenosti nismo mogli določiti, verjetno pa so pripadale manjšemu poznobronastodobnemu zaselku. 7 "V neposredni bližini se je nahajala naplavinska plast STE 027, kar mogoče kaže na to, da se je prazgodovinski zaselek nahajal neposredno ob vodi oz. ob manjšem potoku. "V polnilih jam smo odkrili le manjšo količino odlomkov zelo slabo ohranjene prazgodovinske keramike, ki smo jo umestili v čas pozne bronaste dobe. "Kljub skromni ohranjenosti pa odkrite ostaline kažejo na poselitev območja že v času pozne bronaste dobe, ko je bilo v neposredni bližini poseljeno tudi gradišče v "Križevcih, kjer se je nahajala žarnogrobiščna naselbina. Tako lahko verjetno naše štiri jame pripišemo manjšemu zaselku, ki je deloval istočasno kot naselbina v "Križevcih. "Pogled na izpraznjene prazgodovinske jame (foto: "D. "Kovačič). Qlede na odkrite ostaline obravnavano območje po opustitvi poznobro-nastodobnega zaselka ni bilo poseljeno več kot tisoč let. Šele v 4. stoletju našega štetja so dvignjeno območje na severnem koncu izkopnega našega izkopne-ga polja poselili oz. naseljevali rimskodobni prebivalci. "V kvadrantih 547-5T9 in "B7-T31O smo odkrili in dokumentirali večjo rimskodobno zemljanko, tri manjše nepravilne rimskodobne jame in dve manjši stojki, ki sta verjetno nastali v istem času kot zemljanka. Očitno je šlo za ostanek bivalnega objekta - zemljanke okoli katere so bile vkopane tri manjše jame, ki so verjetno predstavljale pomožne objekte bivalnemu objektu. Tako kot za prazgodovinske jame, velja tudi za rimskodobne, da so bile zaradi obdelovanja kmetijskih površin zelo slabo ohranjene oz. so bila ohranjena le dna jam. 8 “Edino volumen zemljanke, kije bila očitno vkopana nekoliko globlje, je bil ohranjen v nekoliko večji meri. "Vse rimskodobne strukture je zapolnjeval zelo temno sivkasto rjav peščen melj, v katerem so bili še drobci ožgane gline in drobci oglja. "V polnilu zemljanke seje nahajala tudi večja količina rimsko-dobne keramike in veliko polomljenih prodnikov oz. oblic. “Kamni le potrjujejo domnevo o bivalnem objektu, saj so vsi kamni polomljeni oz. popokani, kar kaže na to, da so bili uporabljeni. "Verjetno so bili uporabljeni za tolčenje ali pa sojih polagali pod in ob kurišča, kjer so se ogreli in dlje časa oddajali toploto. “Pod polnilom zemljanke je bila lepo vidna ovalna stojka, ki verjetno predstavlja ostanek lesenega stebra, kije nosil strešno konstrukcijo, kar prav tako potrjuje domnevo o bivalnem objektu (zemljanki). "Hodna površina med rimskodobnimi jamami in zemljanko je bila, tako kot med prazgodovinskimi, v preteklosti uničena. Celotnega obsega rimskodobnega zaselka zaradi omejitve izkopavanja na območje posegov ni bilo mogoče določiti. "Verjetno pa se na njivah severno pod današnjo ornico nahaja še več podobnih struktur oz. objektov. Pogled na rimskodobno zemljanko pred izkopavanjem (foto: D. dfovačič). “Po opustitvi rimskodobnega zaselka območje očitno ni bilo poseljeno, saj ostalin iz mlajših obdobij nismo odkrili. “Le v osrednjem delu izkopnega polja smo odkrili in dokumentirali dve nepravilni in zaobljeni odpadni jami, ki sta bili verjetno vkopani z nivoja današnje ornice in sta bili odstranjeni s strojnim izkopom, obe lahko trdimo, da sta nastali v bližnji preteklosti, saj smo v polnilih obeh odkrili še ostanke na pol ohranjenih organskih ostankov (koruzni storži). "Prav tako je iz današnjih časov ozek jarek, ki smo ga odkrili pod ornico, na nivoju naplavinske plasti SE 027. “Izkopan in zapolnjen je bil ob polaganju optičnega kabla. 9 ‘Drobne najdbe 9\4ed zaščitnimi arheološkimi izkopavanji je bilo odkritih 443 najdb: 9 kosov oziroma odlomkov kovine, 298 odlomkov keramike, 5 kosov žlindre, 99 polomljenih oziroma zdrobljenih prodnikov in 32 neopredeljivih najdb. Od 298 odlomkov keramike je 257 odlomkov rimskodobne, 21 odlomkov prazgodovinske, 5 odlomkov zgodnjesrednjeveške, 2 odlomka novoveške, 7 odlomkov je iz časa 20. in 21. stoletja ter 6 odlomkov keramike, katera časovno ni opredeljiva. Ostalo gradivo ni bilo možno natančneje časovno opredeliti. Tri odlomkih keramike gre večinoma za odlomke ostenj različnih posod, ki niso natančno tipološko opredeljivi. tMed prazgodovinsko keramiko je tipološko izpovedna ena skleda (sl. 17: 1) in odlomek ostenja z vrezanim okrasom horizontalne in poševnih linij (sl x). Sklede te oblike so poznane iz prazgodovinske naselbine v Ormožu in spadajo v čas pozne bronaste dobe (T)ular, Tomanič Jevremov 2010, 80, T.12:l; T.41: 1;T.56: 9). fMed rimskodobno keramiko se najpogosteje pojavljajo sklede z uvihanim ustjem (sl. 17: 2-4; sl. 18: 6, 9, 10; sl. 19: 11, 12). Oblikovno podobne sklede se pojavljajo na najdišču Trengova in so datirane od sredine 3. stoletja in vse v prvo polovico 5. stoletja (Janežič, Ciglar, v tisku, Q534, Q535, Q579). Tipološko podobne sklede pa tudi zasledimo na območju današnje avstrijske Tipnice (rimsko ime Tlavia Solva), kjer so najdene v naselbinskih kontekstih, ki so časovno umeščeni po 1. 278 in v sredino 4. stoletja (Qroh 1996, T.35: “K82; T39: TC127). “V enak datacijski okvir spadata še dva odlomka ustja in ostenja lonca (sl. 17: 5; sl. 18: 8) ter odlomek ustja in ostenja čaše (sl. 18: 8). IMed keramičnim gradivom je zanimiv še odlomek ustja in ostenja lonca, kije na ostenju preluknjan (sl. 19: 13). Naenkrat še je brez analogij. Qlede na obliko in lončarsko maso bi lahko spadal v zgodnji srednji vek. TCot je že omenjeno, je večina gradiva slabo ohranjenega in tipološko ter časovno neizpovednega. Tl kljub manjšemu številu tipološko določljivih in ožje časovno določljivih najdb gre za pomemben doprinos k zgodovini Tuka-vcev in širše v prostoru Trlekije. 10 Odlomka prazgodovinske keramike (foto: "D. Kovačič) Skleda iz rimskodohne zemljanke (foto: dJ. 'Kovačič) 11 M 1:2 ‘Risbe rekonstruiranih najdb (izris: M. Janežič). 12 M 1:2 Risbe rekonstruiranih najdb (izris: M. Janežič). 13 M 1:4 M 1:2 11 ^she rekonstruiranih najdb (izris: M. Janežič). 14 ‘Literatura in viri: Arkas. Arheološki kataster Slovenije. http://arkas.zrc-sazu.si/. Qeoloski zavod Slovenije. Osnovna geološka karta Slovenije. www.geo-zs.si “Franciscejski kataster za Štajersko (AS 177), Arhiv Republike Slovenije, www.arhiv.gov.si ^avod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Register nepremične kulturne dediščine, http://giskds.situla.org/giskd S^^Sl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. - “Ljubljana. “D“U‘LA‘R, J. in £M. J‘E‘V‘R‘EfM(9‘V2010, Ormož : utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe. Opera “Instituti Archaeologici Sloveniae 18, Ljubljana. g“R(9“H, S. 1996, Die “Insula ADI von Tlavia Solva, “Ergebnisse der Qrabungen 1959 und 1989 bis 1992. - Sonderschriften des Osterreichischen archaologischen “Institutes, “Band 28, “Wien. “HCMVVLIT, J. etal. 2003, TOTTONSO, Development and Topog raphy. “V: The Autonomous Towns of Noricum and Tannonia - Die Autonomen Stadte in Noricum und Tannonien, Situla 41, 153 - 181. in 9. C^LATR “Brengova. - AAS, “Ljubljana (v tisku). ‘Krajevni leksikon “Dravske‘Banovine 1937. - “Ljubljana. T53‘H‘IČ> S-1971, “Iz pradavnine ljutomerskega kraja. - Časopis za zgodovino in narodopisje, “Nova vrsta 7. (ALTI.), 1-21. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 * 1787 - karte - 6. zvezek, sekcija 171. Ljubljana, 2000. 15 Mitja ‘Potočnik * ‘Dvorec ‘Norički vrh ali ‘Kunejev grad in njegovi lastniki "Dvorec, ki je kot manjši dvor stal že v 13. stoletju, se v virih omenja pod najmanj tremi nemškimi imeni: "Narrenbiihel, Tahrenbiihel in Ternegger Quit oziroma Tarnegger Quit. Trvo ime, ki izhaja od prvotnih lastnikov "Nar-ringerjev, je po »Janischevem štajerskem leksikonu«1 najpravilnejše, čeprav se je bolj uveljavilo drugo ime. Tretje ime pomeni »Terneško imenje« in se nanaša na grad Ternek, matični grad istoimenske rodbine, ki sije lastila tudi "Norički vrh. Trne Ternegger Quit pa je ostalo še dolgo po izumrtju Terneških. Zgodovina "Noričkega vrha je torej tesno povezana z zgodovino gradu Terneg/ Terneck od prevzema dvorca s strani Terneških do izumrtja veje "Dietrichstei-nov 1861, zato lahko z vsako omembo Terneka delno razlagamo tudi dogajam je na dvorcu "Norički vrh. "V tem času, ko je bil dvorec pridružen gospostvu Ternek, seje skupaj z njim prenašal z enega lastnika na drugega. (9 dogajanju na samem "Noričkem vrhu pa pričajo le drobci, ki so se našli pri prebiranju virov, medtem ko lahko nekaj več izvemo o samih lastnikih dvorca, ki so večinoma posedovali še druge, v virih pogosteje obravnavane posesti. Ob koncu 19. stol, so zapisali, da posestvo leži na griču, desno od Ttujske ceste, malo po križišču z Tuttenberško (Tjutomersko) cesto, na vzhodni strmini istoimenskega vinograda, kjer obvladuje pogled na večji del spodnje doline reke (Mure. Od tod se še posebej v večerni svetlobi lepo vidijo gradovi sosednje CMadžarske. Od "Radgone je oddaljeno približno pol ure (peš). Tepemu gradu poleg gospodarskih poslopij pripada še 6 johov (joh - joch je stara ploščinska mera, ki znaša 5465 m2 oziroma 0,5465 ha) zemlje ter 7 johov njiv, travnikov in sadovnjakov ter še posebej lepo načrtovana drevesnica. Tosestvo in gradič v istoimenskem kraju je spadal v katastrsko občino Toliče (Tollitschberg) in sodni okraj Qornja "Radgona (Ober "Radkersburg)2. "Dvorec, ki je nekdanji naslov Tahrenbiihel 8 danes nadomestil z "Noričkim "Vrhom 1, stoji na severni strani pod hribom, ki se dviga nad nekdanjo gornjeradgonsko opekarno. "Naselje "Norički "Vrh, ki je razloženo po pobočju in slemenu istoimenskega hriba in z zahodnim koncem sega v Qornjo "Radgono, je bilo mestu "Radgona priključeno po drugi svetovni vojni. * SMitja ‘Potočnik, univ. dipl, zgodovinar, kustos, ‘Narodni muzej Slovenije. 1 Janisch, 'Lexikon von Steiermark, str. 171, 172. 2 Janisch, ‘Lexikon von Steiermark, str. 171. 16 (9 podobi prvotnega dvora oziroma dvorca “Norički vrh nimamo podatkov. Zgradba je bila večkrat predelana: v 18. stoletju, nato okoli leta 1870 ter zadnjič leta 1934, ko je posest odkupila družina Kunej. Tudi baročni vrt je bil preurejen že v 18. stoletju in nato še leta 1934. “Kastelolog Tvan Stopar dvorec označuje kot enostavno, enonadstropno, v celoti podkleteno stavbo pravokotnega tlorisa s prizidano odprto paviljonsko galerijo, postavljeno sredi urejenega parka z raznimi eksoti.3 To izročilu, ki temelji na starem imenu TTarrenbuhel, a ga viri ne potrjujejo, naj bi bil tu matični sedež stare štajerske plemiške rodovine “Narringerjev.4 Ta rodbina, kije na Štajerskem obstajala že od konca 13. stoletja, seje v 17. stoletju preselila v madžarski Sopron - Oedenburg in tam izumrla.5 “Vitezi “Narringerji so leta 1396, po smrti Casparja von Kaa-ja, zadnjega svojega rodu, prevzeli njihov grb. “Na Štajerskem so posedovali gospostva Narreneck (sedaj “'Waldeck), “Narrengraben, Arnfels, Johnsdorf, Obersteinach, Torchteneck, Tirkwiesen, Thunau, “Narringerhof - “Narringerjev dvor in več desetin. Jbrg “Narringer, ki je živel okoli 1380, je pridobil prejšnje privilegije vojvode Albrechta. Omenjata se še Andra - Andrej 1400 in (Martin “Narringer iz Johns-dorfa 1450 in 1464, kije bil leta 1446 poklican pod orožje proti (Madžarom. “Krištof in Andrej “Narringer sta sodelovala v uporu proti cesarju leta 1469, ki ga je vodil Andrej “Baumkircher, vendar sta se naslednje leto ob podpisu premirja še pravočasno umaknila. “Ko so se kasneje spet začele sovražnosti, se prevratnikom nista pridružila, zato seje Tesničar, kije sodeloval z “Baum-kircherjem, znesel nad enim izmed njiju. Tz “Weitersfelda je poslal po “Krištofa “Narringerja, takrat Stubenbergovega oskrbnika na Vurberku, naj pride k njemu. Toslal mu je tudi varstveno pismo s pripombo, naj z ozirom na varstveno pismo nikomur nič ne zaupa. “Narringer ni spoznal pasti, ampak je brezskrbno šel na obisk k svojemu bivšemu vojnemu tovarišu. “Ko je prišel v grad, ga je dal Tesničar na rokah in nogah vkovati v železje, češ ali ti nisem pisal, da z ozirom na osebno varstvo nikomur nič ne zaupaj.6 “Krištof “Narringer je 1459 odkupil grad Šoštanj, na “Vurberku pa se 1469 omenja kot oskrbnik.7 V listinah sicer ni dokazano, kako je “Norički vrh pripadel Terneku. Verjetno so ga Terneški kupili po odselitvi in kmalu sledečem izumrtju rodbine “Narringer ter ga pridružili svojim velikim posestvom na Štajerskem, kamor so spadali tudi Ttuj, Trnovž, “Rogatec, Tuštal in drugi gradovi. 3 Stopar Ivan, (j rajske stavbe v vzhodni Sloveniji, str. 93. 4 Janisch, 'Lexikon von Steiermark, str. 171. 5 “Erschenjak, Schetina, 'Heimatkunde des 'Bezirkes ©berradkersburg. 6 Časopis za zgodovino in narodopisje, str. 22-25. 7 Janisch, 'Lexikon von Steiermark, Qratz, str. 171, 172. 17 Izpričano je, daje dvor na “Noričkem vrhu posedovala rodovina Terneških, po katerih so ga dolgo tudi imenovali Ternegger Quit - perneško imenje, kar pomeni, da je bil priključena posest gospostva “Pernek. {Matični grad Ternek ob {Muri8 se sicer nahaja v bližini “Brucka na (Muri, približno 40 km severno od Qradca.9 “Vposesti Terneških je ostal do 1532. Ternek si leta 1543 razdeli' jo rodbine “Racknitz, Stubenberger, Tder, Tolheimer, Trautmannsdorfer, Qlaintzer in drugi, dokler leta 1553 ne pripade Tacknitzem/Tacknitzerjem. Ternek si nato do 1802 oziroma do 1861 lastijo isti lastniki kot “Norički vrh. 1543 sta “Norički vrh in Ternek prišla s poroko v last Tacknitzerjev. Zgodovina rodbine Tacknitz se začne leta 1180, ko se prvič omenjajo na gradu Ternegg, medtem ko se v listinah prvič pojavi član rodbine “Heinrich von “Racknitz leta 1224. “Racknitzerji se omenjajo tudi kot salzburški minis-teriali. “Krištof “I. “Racknitz je postal leta 1517 vitez zlate ostroge, že od leta 1500 pa je bil svetovalec rimsko-nemškega cesarja {Maksimilijana “I. “Krištofov sin Qallus “1. se poroči z 14fro Terneško, hčerjo zadnjega moškega člana rodbine Ternegg, in tako pridobi grad Terneck ter doseže združitev grba s Terneškim, kije od tedaj naprej umeščen kot srčni ščit na sredini Tacknitzer-jevega. Qallus “I. je leta 1553 skupaj s svojim bratom SMoritzem povišan v baronski stan. “Ker edini potomki Qallusa “I. postaneta nuni v kraju QdE, grad Terneck po njegovi smrti leta 1557 podeduje {Moritzov sin Qallus TI. Ta se leta 1576 poroči z 54nno von Trautmannsdorf in začne na novo graditi grad Terneck, kije končan leta 1582. Qrad je zares povezan z imenom Qal-lus, saj ga tudi po Qallusu TI. podeduje že tretji lastnik tega imena - Qallus mi., nečak Qallusa TI. (sin brata Tranza in njegove žene “Barbare von gaurau). Qallus TIT je študiral v tMeifinu in “Leipzigu ter potoval po Tranciji, 54ngliji, “Nizozemski in končno še po “Italiji, kjer se leta 1608 omenja v knjigi padovan-ske univerze kot baron v “Raggnitzu in Ternecku. Teta 1619 je spremljal Ter-dinanda TI. na kronanje za cesarja v Trankfurt, pri katerem je postal dvorjan in dvorni uradnik, nato njegov svetovalec in komornik, poznan pa je bil tudi kot pesnik - izdal je zbirko 45 cerkvenih pesmi - in humanist. 8 Teta 1804 Ternek po fidejkomisni pogodbi med rodbinama Teske in 'Dietrichstein dedujejo slednji. T>ietrichsteini ga še isto leto prodajo baronu Tggerju, ki pa ni mogel predložiti kupnine, zato gaje 1818 kupil klvgust Oron. ‘Njemu sledi 1847 541ois Točk, 1864 kneginja Julija Oettingen nValerstein, od leta 1881 pa si ga lasti rodbina Tippitt. “Vir: ‘Baravalle, ‘Burgen und Schlosser der Steiermark. 9 54nsichten aus der Steiermark, str. 4, 5. 18 4 ženo 53nno Schrattin von Kimberg in 12 otroci je do leta 1629 živel na Ternecku, nato pa je bil, tako kot njegov sorodnik SMoritz 99., zaradi svoje protestantske vere prisiljen prodati vse svoje premoženje in se preseliti v Ravensburg in nato v 99urnberg, kjer je leta 1658 umrl v oseminšestdesetem letu starosti. d’Otomci rodbine so si tudi v ^Nemčiji prizadevali, da bi dosegli nekdanjo veličino in tako so si pridobili 3 gradove, 2 od teh v dleinsheimu in Taibachu v pokrajini Raden-'Wurttemberg.10 'Baron Qallus n. 'Racknitz11 Racknitzerji so morali torej kot protestanti leta 1629 zapustiti deželo Štajersko in se preseliti v Riirnberg, zato Ternek in z njim 99orički vrh 29. julija tega leta prodajo baronu 91ansu Thomasu Casinediju (v nekaterih virih Casinelli) za 25.316 guldnov nemške veljave. Johann Thomas Casinedi je leta 1630 postal dvorni komornik v Qradcu, leta 1633 pa je postal deželan Štajerske.12 Teta 1641 se omenja Casinedijev sin, polkovnik 9 112, arhiv TWg. 22 'Kornelija 'Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, T) 113, arhiv TtMVIS; Antonija Tras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, T> 114, arhiv TV19WS. 23 Antonija Tras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, T) 114, arhiv'PWS. 63 'K jutranji maši ob 6. uri so šli navadno starši, otroci so šli k drugi maši ob 10. uri. "Navadno so otroci že čakali starše, ki so jim prinašali s sejma lectove izdelke.24 "Nekateri moški so med mašo stali pred cerkvijo pod zvonikom, drugi so šli sedet na kor; desna Stranje bila moška, leva ženska, genske so v rokah k maši nesle rožni venec, molitveno knjigo in robček. "V knjigo so imele položeno rožo, kakšno jesensko rožo ali pošiljko.25 »Cerkevje bila nabito polna, fsefele diihovje, pa je bazilika oblažila malo.« genske so na glavi nosile v trdo stoječe Židane robce. Otroci so morali biti med mašo tiho, Toga moliti, se ne smejati, ne pošikavati, gledati župnika.26 Otroci so hodili med stojnicami, pasli oči, svetlo gledali medenjake, starši so jim dali eno krono za en pisani cuker.27 "Revnejši otrok niso peljali na sejem, ker ni bilo denarja: »"Na sejem otrok niso gnali, ker potem bi nam nekaj morali kupiti. "Nas so gnali na živinski sejem.«28 »To smo te šli na sejen, oči so nan bole gledale, kupiti smo si tak nič ne mogli, da ne blo penez. «w "Na sejmu so se "Verženci družili, k njim pa so ta dan prišli tudi sorodniki ali gostje od drugod.30 Stari ljudje so se pripeljali z vozom, ker »je to vejki svetek bi-ja«T "V skupini oziroma procesiji so prihajali "Prekmurci, navadno en dan prej in so prespali na seniku pri določenih hišah. “Prišli so bosi, s čevlji na ramenu. "Nosili so zastavo, med potjo molili, peli.32 "Na sejem so prihajali tudi orožniki in nadzorovali dogajanje. "Tudi priložnostne kraje so se dogajale. "Berači so prihajali na sejme pred drugo svetovno vojno; sedeli so stran od vrveža in prosili s klobukom v rokah.33 24'Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012,'D 112, arhiv “PSWS; Tranc'Novak, rojen leta 1943, 'Banovci, 17. 7. 2012, “D 111, arhiv‘RMCMS; Kornelija 'Babič, rojena leta 1930, “Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhiv'PVIVIS 25 'Bazilika. 26 Antonija “Fras, rojena leta 1927, “Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TV1V1S. 27 Antonija Tras, rojena leta 1927, “Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TV1V1S; Kornelija “Babič, rojena leta 1930, “Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhiv TVltMS. 28 “Vinko Kapun, rojen leta 1946, “Veržej, 17. 7. 2012, T9 112, arhiv TVIVIS- 29 Antonija Tras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TVlVlg. 30 Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, *0 112, arhiv TV19WS. 31 Kornelija “Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, T> 113, arhiv TVIVIS. 32 Antonija Tras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, T) 114, arhiv TVIVIS; Kornelija “Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhiv TVUMS; Tranc “Novak, rojen leta 1943, “Banovci, 17. 7. 2012, “D 111, arhiv TVIVIS. 33 Antonija Tras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TVIVIS; Jožefa Kubi, rojena leta 1919, “Bunčani, 17. 7. 2012, “D 110, arhiv TVIVIS. 64 Stojnice so bile postavljene že ob jutranji maši.34 Štanti niso bili okrašeni, pokriti so bili z (belim) platnom, z zložljivimi nogami, imeli pa so tudi nepokrite stojnice.35 Trihajal je ribniški suhorobar s svojimi lesenimi izdelki (ribezi, žlice, rešeta, kuhalnice) na hrbtu. "Navadno je prispel z vlakom en dan prej in v "Veržeju prespal.36 To sejmu je s svojimi izdelki hodil krošnjar ali boznjak. Trihajal naj bi iz "Hrvaške. Trodajal je glavnike, lasne sponke, verižice, prstane, niti, ogledala, gumbe, škarje, nože. Okoli vratu je nosil na naramnice obešeno premično stojnico - takso kišto, ko se je ustavil, si je stojnico podložil s palico.37 "Na stojnicah so prodajali tudi činčeraj, kič: pištolice, prstane, svete podobice, rožne vence,38 ogrlice ... Otroci so takšne izdelke redko dobili, ker ni bilo dovolj denarja. "Kupovale so se tudi nabožne slike.39 »dbžundžje gvišno bija; če je sejen, te je to moglo biti.«1*0 Trihajali so CMedžimurci s konji in prodajali »vse, kar si hotel« (vino, prašiče).41 "Vino, klobase in zaseko so prodajali tudi "Verženci oziroma društva (gasilsko in kulturno).42 »"Veste, da so šli na žegnanje in sije kupil virstel pa kakšen špricer. Mi deca se nismo tam motali, kjer so to prodajali.«1*3 "Klobase so kuhali na majhnem kovinskem štedilniku na drva in jih sproti dajali kupcu. »Wasa mati so negi stisnoli peneze, ka so nan te kupili klobase, takse dobre, ka še man zaj v viistah tisti žmah/«44 Tek, mali Mihec1*5 ali djgrlek1*5 ali Markec,47 tudi kupinor 34 “Vinko “Kapun, rojen leta 1946, “Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhiv T9W9WS. 35 Antonija “Fras, rojena leta 1927, “Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TtMtMS; Vinko “Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv TtMtMS; Jožefa “Lubi, rojena leta 1919, “Bunčani, 17. 7. 2012, “D 110, arhiv “P9VKMS. 36 Vinko “Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv TV1CMS; Tanči Šarf, “ETST0, Občina “Ljutomer, “Ljubljana 1981, str. 22; Antonija Tras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TV1V1S. 37 Antonija Tras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TWg; Vinko “Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv TtMVlS; “Kornelija “Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhiv TtMtMS; 38 Jožefa “Lubi, rojena leta 1919, “Bunčani, 17. 7. 2012, “D 110, arhiv TCMV1S; Vinko “Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv TWlg. 39 Antonija Tras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TfM9WS. 40 “Kornelija “Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhiv TtMtMS. 41 Vinko “Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv TtMtMS- 42 Vinko “Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv TtMtMS. 43 “Kornelija“Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhivT9M9MS. 44 Antonija Tras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TtMtMg. 45 Tranc “Novak, rojen leta 1943, “Banovci, 17. 7. 2012, “D 111, arhiv “PWS; 46 Vinko “Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv TW,S. 47 glej fotografijo, v: “Ur. Qoran Šoster in Trimož Tremzl, “Ljutomer osrčje Trlekije, “P1<3 “Ljutomer, 2006, str. 118. 65 imenovan, je v košu nosil žemljice in jih »če seje ravno tu vrtel«,2*8 prodajal na sejmu.2*9 Tudi vrtiljak, ringelšpil, je stal v središču ^Veržeja, zraven stare šole.50 »“V ‘Ver-Žeh se ringelšpil vrti, na njem pa SVFjjsedi.«5' Kočno so ga potiskali tisti, ki niso imeli denarja in si tako zaslužili, da so se kasneje lahko na vrtiljaku peljali.52 Ko so mladeniči na vrtiljak dobili dekleta, so vedno hitreje vrteli tako, »da so babe doj bruhale, kak je priletelo!«53 Tlačilo za vožnjo z vrtiljakom so bila tudi jajca.52* £njim se niso vozili samo otroci, tudi poročene ženske, ki so »vriščale in se drle«.55 Tla sejmu seje prodajal tudi sladoled (domnevno prodajalec iz (Murske Sobote). Voziček na dveh kolesih z ročajem je prodajalec vozil oziroma potiskal. Otrokom so redko kupili sladoled, skorajda sploh ne, zabavali pa so se otroci z izštevanko: »Sladoled turški med, ki ga vozi sloki ded!«56 TJomači trgovci so na sejmu prodajali metrsko blago slabše kakovosti, ki v redni prodaji ni šlo v promet.57 Hz Teltincev je prihajal trgovec s stojnico blaga: »K role zasukano, če je bil denar, seje navadno kupil flanel in iz njega so nam dali spodnje hlače šivati.«58 »Še vedno slišim tisto, ko je trgovka potegnila blago in ga odtrgala.«59 *Na sejmu so Trekmurke prodajale tudi grobo domače platno za šivanje moških delovnih platnenih hlač in srajc ter posteljna pregrinjala, brisače in vreče. Kasneje so ženske platno že kupovale v okolici Te-poglave v (Medžimurju in ga na sejmu preprodajale.60 ^Lecitari so prodajali lectova srca, različne cukre in lizike, različne medenjake 48 Tranc “Novak, rojen leta 1943, 'Banovci, 17. 7. 2012, “D 111, arhiv TtMtMS. 49 Jožefa Tubi, rojena leta 1919, ‘Bunčani, 17. 7. 2012, “D 110, arhiv TtMtMS. 50 'Vinko ‘Kapun, rojen leta 1946, 'Veržej, 17. 7. 2012, TO 112, arhiv TtMtMS- 51 'Kornelija'Babič, rojena leta 1930, 'Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhiv'PtMtMS. 52 Trane “Novak, rojen leta 1943, “Banovci, 17. 7. 2012, “D 111, arhiv TtMtMS- 53 'Kornelija 'Babič, rojena leta 1930, 'Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv TtMtMS- 54 Antonija Tras, rojena leta 1927, “Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TtMtMS. 55 “Kornelija “Babič, rojena leta 1930, “Veržej, 17. 7. 2012, “0 113, arhiv TtMtMS; 56 Antonija Tras, rojena leta 1927, “Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TtMtMS. 57 Tanči Šarf, TTSTO, Občina “Ljutomer, 'Ljubljana 1981, str. 22. 58 Antonija Tras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, T) 114, arhiv TtMtMS. 59 'Kornelija 'Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhiv TtMtMS- 60 Tanči Šarf, TTSTO, Občina “Ljutomer, “Ljubljana 1981, str. 22; Vinko “Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv TtMtMS; Antonija Tras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv TtMtMS. 66 (npr. konje, babe). Trihajali so iz ‘Ljutomera in (Murske Sobote.61 ‘Lectar Škrajnar iz ‘Ljutomera je izdeloval konje.62 ‘Najpogosteje so medenjake starši kupili svojim otrokom. »To tem sem si najbolj zapomnil miholov sejem, ker nekoč ni bilo sladkarij.«63 Srca z napisi so kupovali mladeniči za dekleta in tako izražali simpatijo: »Čehi so tako sramežljivi bili, da niso upali izpovedovati ljubezenskih besed. S tem pa ji je pokazal. «M Tončarji so prihajali iz Trekmurja, ‘Ljutomera (“Karel ^uman), Šalincev (lončar Tožič), “Noršincev (lončar ^uman). genske so kupovale lonce za kisanje mleka, diikle ali štiice; sklede za peko sirovih pogač v krušni peči, gibačine-, piščalke, fiičke; sklede za izdelovanje masla, motijance. Tudi na tleh so imeli razstavljene svoje izdelke.65 Hz Turnišča so prihajali čevljarji,66 iz Qančanovje prišel vrvar, prihajal pa je tudi fotograf iz Tjutomera.67 To šestdesetih letih 20. stoletja sejma ni bilo več, samo še lončarji in lectarji so prihajali, pozneje pa še prodajalci kičastih izdelkov. Trodajali so tudi lesena kmečka orodja (grablje, vile, ratišča za kose), košare (krbiile in slamnjače), brezove in sirkove metle.68 “Deloma so še kasneje prihajali čevljarji iz Turnišča in prodajali svoje izdelke.69 “Najdlje, nekje do osemdesetih let 20. stoletja, je na sejem prihajal lectar Škrajnar iz Tjutomera, potem pa še Celec iz (Murske Sobote. »To seje kasneje izrodilo v kič.«70 61 “Vinko “Kapun, rojen leta 1946, “Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv TtMCMS; Antonija “Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv “PCMfMS. 62 “Na eni konjski dirki je imel stojnico s konji, prišel je vihar z močnim dežjem in mu zmočil vse izdelke. “Kmetje so se pritoževali, da so njihovi konji mokri, on pa je rekel: »“Kaj je to za vas; koliko konjev pa je šele meni zmočilo! “Pa vsi so zanič.« (vir: Jožefa “Lubi, rojena leta 1919, “Bunčani, 17. 7. 2012, “D 110, arhiv “KMtMS.J 63 “Franc “Novak, rojen leta 1943, “Banovci, 17. 7. 2012, “Dili, arhiv “PiMiMS- 64 “Kornelija “Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhiv “PCMtMS. 65 “Kornelija “Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhiv “PV1V1S; Vinko “Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv “PtMlMS; Plutonija “Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv “PtMCMS- 66 “Fanči Šarf, “ET5“EO, Občina “Ljutomer, “Ljubljana 1981, str. 22; Mntonija “Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv'P WS- 67 Antonija “Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv “PVltMS. 68 Vinko “Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv “PVV1S. 69 “Franc “Novak, rojen leta 1943, “Banovci, 17. 7. 2012, “D 111, arhiv “PtMSMS; “Fanči Šarf, “ETS“EO, Občina “Ljutomer, “Ljubljana 1981, str. 22; Vinko “Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, “D 112, arhiv TtMVIS- 70 “Franc “Novak, rojen leta 1943, “Banovci, 17. 7. 2012, “D 111, arhiv “PMiMS. 67 ‘Viri in literatura: • ‘Niko ‘Kuret, “Praznično leto Slovencev. ‘Druga knjiga, “Družina, ‘Ljubljana 1989. • Ignac ‘Koprivec, Kmetje včeraj in danes, Q lavna hranilnica pri Sv. Kenar-tu v Slovenskih goricah, 1939. • Slovenika: Slovenska nacionalna enciklopedija, ‘PD^ ^aložba (Mladinska knjiga, d. d., “Ljubljana 2011. • (Miran “Puconja, Slovenska kmečka kultura. ‘Na Cvenu od zemljiške od' veze do začetka tretjega tisočletja, “Tiskarna Klar, d. o. o., (Murska Sobota 2011. • “Vera Schauber in (Michael Schindler, Svetniki in godovni zavetniki za vsak dan v letu, Založba (Mladinska knjiga, “Ljubljana 1995. • “Nada (Miklavc, rojena leta 1930, “Vuhred, v: “Ur. dr. (Marija (Makarovič in (Majda Sušek, “Trije rodovi v “Vuhredu in okolici, “Radlje ob “Dravi-“Vuhred 1996. • 54nton “Vodan, “Vinogradniško - kletarska opravila nekoč in danes, v: glasilo, Zgodovinsko društvo Qornja “Radgona, letnik “TI, št. 2, 1995. • Kornelija “Babič, rojena leta 1930, “Veržej, 17. 7. 2012, “D 113, arhiv T(M(MS. • Antonija “Fras, rojena leta 1927, “Veržej, 17. 7. 2012, “D 114, arhiv “P(M(MS. • “Najszvetejsega szrca Jezusovega veliki kalendar za ludsztvo, letnik 1, 1904. • “Franc Kovačič, “Ljutomer. Zgodovina trga in sreza, Zgodovinsko društvo, (Maribor 1926. • “Franc “Dundek, Kronika župnijske cerkve Sv. (Mihaela v “Veržeju 1702' 1956, hrani “Nadškofijski arhiv (Maribor. 68 Tanči Šarf, TTSTO, Občina Tjutomer, Tjubljana 1981. Jožefa Tubi, rojena leta 1919, ‘Bunčani, 17. 7. 2012, T) 110, arhiv TtMSMS-‘Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, T) 112, arhiv TtMSMS. Tranc Tlovak, rojen leta 1943, ‘Banovci, 17. 7. 2012, T) 111, arhiv TSMSMS-Tir. Qoran Šoster in Trimož Tremzl, Tjutomer osrčje Trlekije, TT^ Tjutomer, 2006. 69 Union ‘fi^tiznojnik * Industrija usnja v ‘Ljutomeru v prvih 60. letih 20. stoletja “Usnjarska dejavnost je bila v trgu “Ljutomer in v okolici razširjena že v srednjem veku, saj nam viri pričajo o več obrtnikih (cehih), ki so se ukvarjali s predelavo kož za lokalne potrebe prebivalstva in za čevljarsko obrtno proizvodnjo. Obrtna dejavnost je v prvi polovici 20. stoletja postopoma prerasla v industrijsko izdelavo usnja, v kateri je imel “Ljutomer pomemben delež, saj sta v obdobju med obema vojnama v “Ljutomeru delovali - tako po številu zaposlenih delavcev kot po količini izdelanega usnja - dve relativno pomembni usnjarni, (Šinigoj, SMartinušič). “V Sinigojevi usnjarni je bilo zaposlenih do 35 delavcev, v manjši fMartinušičevi usnjarni pa 15 do 20 delavcev. “V “Ljutomeru je na hišni številki 178 poslovala tudi manjša usnjarna, katere lastnik je bil Ulojz “Hanžel, kije leta 1921 delno razširil obrat za proizvodnjo usnja.1 Sinigojeva usnjarna v ‘Ljutomeru v začetku 20. stoletja; levo občinski mlin2 * triton “Ratiznojnik, višji muzejski sodelavec, Splošna knjižnica ‘Ljutomer, OTE Muzej. 1 SlJPt^M,/0051, Sresko načelstvo v “Ljutomeru 1906-1941, Okrajno glavarstvo ‘Ljutomer, spisi 1906-1919, št. 1. 2 Splošna knjižnica ‘Ljutomer, O‘E Muzej. 70 Usnjarska industrija je pred 2. svetovno vojno zavzemala eno od najpomembnejših industrijskih gospodarskih dejavnosti v'Ljutomeru, po letu 1945 pa je imela pomemben delež v gospodarskem razvoju ‘Ljutomera. Tla mestu sedanje ljutomerske usnjarne ob reki Ščavnici (‘Razlagova ulica) proti Cezanjevcem naj bi stala obrtna delavnica usnjarske stroke od leta 1870. Trva lastnika sta bila družba Steier-Ttodolič. Okoli leta 1905 je usnjarski obrat (delavnico) od lastnika kupil zelo podjeten Ignac Šinigoj, kije delavnico povečal z različnimi dozidavami. Usnjarna je služila le krajevnim potrebam. £a tržane in okoliške kmete je predelovala goveje kože v podplate, mastno kravino in blank, svinjske kože, njen lastnik pa seje ukvarjal tudi s trgovino z usnjem. To njegovi smrti je usnjarstvo prevzel njegov sin. ‘Usnjarna je med vojno (leta 1942) delno pogorela, vendar je normalno poslovala.3 Ignac Šinigoj, usnjarski mojster in lastnik usnjarne, doma iz Lornberga pri Qorici, je bil kot uspešen podjetnik tudi politično in družbeno angažiran. Til je dolgoletni občinski odbornik, podpornik društev, predvsem gasilskega društva v‘Ljutomeru, katerega dejaven član je bil. “V času okupacije je bil (do smrti leta 1944) tudi predsednik gasilskega društva v ‘Ljutomeru? pred vojno je postal član ‘Kulturbunda z nekaterimi ljutomerskimi “Nemci in nemčurji.5 Hz sodnega registra okrožnega sodišča v (Mariboru je nekaj osnovnih podatkov o najpomembnejših nosilcih oziroma lastnikih usnjarske dejavnosti v Ljutomeru v obdobju 1898-1941. Josef Steyer, od leta 1919 Ignac Šinigoj, ‘Ljutomer Usnjarna oziroma strojarna je bila vpisana v sodni register 16. 7. 1900. Tedaj je bil kot lastnik vpisan Constantin pl. TCodolitsch. Tega leta je na podlagi posojilne listine Okrajnega sodišča v Ljutomeru podedovala premoženje Josefina Ttodolitsch, rojena Steyer. Od leta 1903 je bila vpisana v register kot imetnica tvrdke. Leta 1906 je usnjarna prešla v roke Ignaca Šinigoja, ki pa je spremembo naziva vpisal šele leta 1919. Sprememb pri firmi ni bilo več 3 “Konus O^“D Slovenske “Konjice, 1894-1974, str. 13. 4 54nton 'Ratiznojnik, “Prostovoljno gasilsko društvo “Ljutomer, 1871 -2011, str. 41. 5 “Drago “Novak, “Prlekija 1941-1945, 1987, str. 50. 71 do leta 1946, ko je nova oblast postavila delegata, ki je nato postal direktor usnjarne. O prejšnjem lastniku v spisih ni podatkov. Tovarna je poslovala na ‘Razlagovi ulici 14. IMartinušič in drug, tovarna usnja v ‘Ljutomeru Tredlog za vpis v register sta leta 1922 podala Qjuro fMartinušič, usnjar v ‘Ljutomeru, in Krvatska zagorska banka, d. d., nadalje ^agrebačka banka, d. d. v Magrebu. TIsnjarno sta kupila od prejšnjega usnjarja Jožefa ‘Novaka, ki ni bil vpisan v register. “Vpis je sodišče izvedlo 18. 10. 1922. Tovarna je poslovala kot javna družba do leta 1924, ko seje ^agrebačka banka (takrat je bila že v fazi likvidacije) umaknila iz nje. Cjjuro CMartinušič je posloval sam. Teta 1928 je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Tjutomeru šlo podjetje zaradi neplačanih davkov pod prisilno upravo, kije trajala do leta 1929. Teta 1930 je prišlo do spremembe v lastništvu. Todjetje je prevzel Josip Križanič, do tedaj trgovec v Ragrebu. Qjuro CMartinušič je ostal v podjetju kot prokurist (vodja obrata). ‘Naziv tvrdke je bil sedaj tMartinušič in drug - naslednik Josip Križanič, tovarna usnja v Tjutomeru. Teta 1934 je Josip Križanič predlagal izbris iz registra, ker je opustil dejavnost. Tovarno je prepustil novi tvrdki tMartinušič in drug. tMartinušič in drug, tovarna usnja, družba z o. z. T)ružba z omejeno zavezo ali odgovornostjo je nastala z družbeno pogodbo 22. 9. 1934. ^Družbenika sta postala Tvo (Tvan) fMartinušič, obratovodja v tovarni, in Karl Tandor, trgovec iz Magreba. Tva fMartinušiča je čez eno leto nadomestila Tvka CMartinušič, žena bivšega lastnika Qjura IMartinušiča. Tredmet poslovanja je ostal isti, vendar je družba leta 1938 sprejela sklep o likvidaciji in bila 25. 4. 1940 izbrisana iz registra Okrožnega sodišča v (Murski Soboti.6 Teta 1922 je Qjuro SMartinušič odprl v Cankovi tudi podružnico matične usnjarne iz Tjutomera, ki seje tedaj imenovala Tovarna usnja tMartinušič in drug, Tjutomer.7 6 ‘Emica Ogrizek, ‘Usnjarstvo severovzhodne Slovenije v sodnem registru okrožnega sodišča v tMariboru v letih 1898-1941, ‘Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, 2011, str. 125. 7 SMurska straža, 31. 3. 1922, št. 13. 72 Teta 1922, še v času prejšnjega lastnika Josipa TJovaka, je usnjarna pridobila na delovnih prostorih z novim prizidkom (razširitev strojilnice, skladišče in garaža) in z delno nadzidavo 1. nadstropja za sušilnico (na podstrešju). TJovi lastnik dvo CMartinušič (Tvrdka CMartinušič dvo, tovarna usnja v Tjutomeru, Qlavni trg 15) je leta 1939 pridobil obrtno dovoljenje za uporabo nekaterih novih strojev in naprav, ki jih je postavil v tovarni že v letih 1934, 1935 in 1938 (v pritličju 2 strojilna soda, 1 izžemalni stroj, v 1. nadstropju pa 1 likalni stroj, 1 mehčalni stroj in 1 stroj za raztezanje usnja).8 d’omen usnjarske dejavnosti v Tjutomeru v omenjenih dveh tovarnah z večjim številom delavcev je po 1. svetovni vojni narekoval tudi potrebo po njihovem strokovnem organiziranju v začetku 20. let 20. stoletja, kar je privedlo do nastanka delavske sindikalne organizacije in prizadevanja za sklenitev kolektivne pogodbe. SUROVE KOŽE Lisice - kune - vidre - krtice - veverice črne - zajce divje in domače - domače mačke -kodrave pesje kože - ovce in janjce - kakor vse ostde vrste kož 1 dolgo in mehko dlako, kupuje in plača po najboljših cenah Wna usnja Martioušič in drug, Ljutomer in Podružnica v Cankovi. Oglas usnjar ne iz leta 1922^ ‘N času gospodarske krize v 30-letih je prihajalo pogosto do nasprotnih interesov med delavci in lastnikoma zaradi prenizkih plač delavcev in njihovih zahtev po omejitvi dela na 8 ur in višini minimalne plače. Telavci v Šinigojev! in v CMartinušičevi usnjarni so se pred koncem 30-let organizirali v krščanski strokovni organizaciji - Jugoslovanski strokovni zvezi (JS£), kasneje pa so se 8 STT^tM/OOSl, Sresko načelstvo 'Ljutomer 1906-1941, spisi 1938, št. 12. 9 tMurska straža, 22. 2. 1923, št. 8. 73 priključili klerikalni delavski strokovni organizaciji Rvezi združenih delavcev (£W° 'Usnjarni sta bili velik okoljevarstveni problem Tjutomera, predvsem Sinigo-jeva usnjarna, zaradi odpadnih vod v reko Ščavnico in posledično njeno onesnaževanje (sol, apno, natrijev sulfid, organske kisline in čreslovina), posebno v poletnih mesecih ob malem rečnem pretoku, kar je povzročalo tudi hud smrad v mestu in imelo negativni vpliv na živalsko populacijo v reki. S problemom obeh usnjarn seje že dlje časa ukvarjala občina in ljutomersko sresko načelstvo, kako bi z lastniki sanirali nastale razmere. ‘Razmišljali so o gradnji čistilne naprave, za tedanje razmere v času gospodarske krize drage naložbe, ki pa bi bila tudi neučinkovita v danih okoliščinah, zato so leta 1933 načrtovali izgradnjo posebnega kanala iz betonskih cevi, ki bi povezal obe usnjarni in odvajal tudi druge odpadne vode iz mesta. ‘N tem obdobju je ‘Križaničeva (CMartinušičeva) usnjarna v bližini Qlavnega trga izdelovala predvsem krom (boks) usnje, Sinigojeva usnjarna pa je izdelovala predvsem podplatno usnje in je zaposlovala tudi do 40 delavcev.11 “V državnem statističnem popisu Okrajnega odbora OT z dne 24. 9. 1945 je navedeno, daje usnjarna lastnika dva [Martinušiča, po narodnosti ddrvata iz ‘Koprivnice, dne 13. 9. 1945 postala državna last. Obratovala je na Qlavnem trgu 11 a. To odredbi [Ministrstva za industrijo in rudarstvo ‘Narodne vlade Slovenije je usnjarno upravljal državni pooblaščenec, usnjarski mojster [Matija ‘Kirbus. dz navedenega popisa usnjarne, po stanju za leto 1940, je navedeno, daje usnjarna (njena predhodnica kot obrtna delavnica) pričela poslovati okoli leta 1800. dDo 2. svetovne vojne je tovarna poslovala s polovično zmogljivostjo, med okupacijo 1941-1945 pa je delovala minimalno oziroma občasno, kar velja pripisati predvsem pomanjkanju surovin in drugega reprodukcijskega materiala. Surovine - telečje kože so že pred vojno pridobivali od različnih dobaviteljev - premog iz rudnika Tresika, električno energijo pa iz elektrarne na Tali. Sredstva (material) za obdelavo usnja so delno kupovali pri domači 10 'Delavska pravica, 28. 7. 1938, št. 31. 11 Jutro, 11. 5. 1933, št. 108. 74 kemični industriji, večji del pa uvažali iz "Nemčije (barve, strojila, soda, oro-pon, purgalol, olja krom, nigrosin, hematin, salmijak - špirit, mazivna olja, neutrigan). "Usnjarna je 1. julija 1945 pričela znova obratovati, in sicer sprva le s polovično zmogljivostjo. "Pri polni zmogljivosti bi lahko dnevno predelali 450 kg govejih in prav toliko svinjskih kož, 200 kg ostalih kož (ovce, koze). Qleda na izkoriščenost proizvodnje je bila zaloga surovih kož za 6 mesecev, vendar je takoj po vojni primanjkovalo olja in strojil za obdelavo kož. "Iz popisa leta 1945 je bila bilančna vrednost investiranega kapitala tovarne (po odbitku izvršenih odpisov) za leto 1940 v surovini, blagu in v materialu 847 000 starih jugoslovanskih dinarjev, zgradbe, skladišča in drugo 200 000 dinarjev, prav tako enaka vrednost v strojih in orodju. "Usnjarna je med vojno utrpela 40 % škode na materialnih sredstvih (stroji, orodja). "Leta 1940 je bilo v usnjarni zaposlenih 12 delavcev: 1 administrativna delavka, 5 strokovnih delavcev, 1 priučeni delavec, 1 vajenec, 3 pomožni delavci. "Delali so s polovično zmogljivostjo. Ob polni zmogljivosti bi lahko delalo 25 delavcev. "Pred vojno je imela usnjarna 1 dostavni avto, 7 delovnih strojev na električni pogon, od teh 4 motorje 6.70 "K"W, 2 motorja 15.50 "K"W in 1 motor 22 "K"W, en primarni parni motor s 45 "KS- Stanje delovnih sredstev (stroji, oprema in pripomočki) iz popisa za leto 1945 so bili nespremenjeni iz stanja za leto 1940. TVled opremo in pripomočke so spadali: jami za namakanje kož, vreteno, jame za luženje (6), vreteno za pranje kož, stoli za struganje (6), vreteno za strojenje, sod za kisanje, soda za strojenje, sod za barvanje, sod za mazanje, stroj za cepanje, stiskalnica za kože, stroja za struganje, mizna stiskalnica, stiskalnica na valje, kadi (8), jame za namakanje čresla (6), jame za strojenje (6), stroja za ščetkanje, stroj za mehčanje, stroj za likanje, stroj za krtačenje, stroj za raztezanje, naprava za brizganje kož, stroj za stiskanje podplatov, sušilni napravi z motorjem, sušilnica za gretje s paro, sušilnici za obešanje kož, marmorni mizi, miza s pločevino, lesene mize (6), nosilci za kože - leseni (10), noži za struganje kož (5), okvirji iz lesa za raztezanje kož (50), samokolnice (3), ročna voza, črpalka za vodo, naprava za vodo z rezervo 75 arjem, naprava za gretje vode. Tred vojno so izdelovali razno krom strojeno usnje. “Največ so predelovali telečje kože in male kože, mesečno do 5000 kg. “Leta 1945, med 1. majem in 30. junijem, so predelali 720 kg svinjskih kož in 1650 kosov malih kož iz uvoza. dz popisa rokodelskih in industrijskih obrti v d/R Sloveniji po stanju na dan 1. oktobra 1946 je bila vrednost vsega orodja ob času likvidacije 45 000 dinarjev. 'Večina strojev in opreme je bilo z nacionalizacijo prenesena v državno, prej Sinigojevo usnjarno v Ljutomeru. (Ostala je 1 lokomobila 45 “K“W kot pogonski parni stroj in trije stroji, Radnji lastnik tovarne dvo (Martinušič je posedoval tudi kmetijsko zemljišče v velikosti 5.17.19 ha, od tega obdelovalne zemlje 4,01 ha, ki jo je sam obdeloval.12 Sinigojevo usnjarno je država nacionalizirala, postala je industrijski obrat republiškega pomena pod pristojnostjo (Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS, glavne direkcije za usnjarsko industrijo, ddpravitelj obrata (delegat), ki gaje postavila država, je bil Viktor Qrohar, popis premoženja pa je opravil usnjarski mojster (Matej dCirbus, ki je omenjen pri popisu premoženja kot začasni upravitelj usnjarne. dz statističnega popisa 2. oktobra 1945, ki gaje izvedel Okrajni odbor OT Lju-tomer, Odsek za industrijo in obrt, je za Sinigojevo usnjarno (‘Tovarna usnja Šinigoj dgnac, dediči, “Ljutomer) navedeno, da pričetek obrtne dejavnosti sega v leto 1700. Tred 2. svetovno vojno so material (goveje kože) kupovali pri tovarnarju Len-ku v (Murski Soboti in uvažali iz Anglije, svinjske kože pa so kupovali v lokalnem okolju. To statističnih podatkih je usnjarna leta 1940 obratovala s 75 % zmogljivostjo, leta 1944 25 %, med 1. januarjem in 30. junijem 1945 so obratovali s 50 % zmogljivostjo. To osvoboditvi leta 1945 so izdelovali podplatno usnje. “Delavcev je bilo 9: 1 upravnik, 1 višja tehnična oseba, 3 mojstri, 4 nekvalificirani delavci (2 ženski). Qlede na potrebe bi potrebovali 40 delavcev, od tega 24 nekvalificiranih, 8 mojstrov, priučene in nekvalificirane delavce in 12 1153004, OTO “Ljutomer 1945-1955, Obrt in industrija, spisi 1946, št. 1. 76 vajence. 'Dnevna količina izdelanega usnja v eni izmeni (8 ur) pri polni izkoriščenosti bi lahko bila: spodnje goveje usnje (podplati) 430 kg, letno 100 000 kg, svinjske kože 200 000 kg. Primanjkovalo je surovin in različnih materialov za predelavo kož. 'Vrednost tovarne leta 1940 v zgradbah, skladiščih in drugih gradbenih objektih je bila ocenjena na 500 000 starih jugoslovanskih dinarjev, vrednost strojev, orodja in druge opreme pa 450 000 dinarjev. (Med vojno je usnjarna utrpela škodo v višini 22 000 dinarjev oziroma 5 %. Peta 1940 je bilo v tovarni zaposlenih 18 delavcev (4 ženske). tMed vojno (leta 1944) je bilo zaposlenih 7 delavcev (2 ženski). Qlede na potrebe bi potrebovali 40 delavcev, od tega 24 nekvalificiranih delavcev, 8 mojstrov, priučene in nekvalificirane delavce in vajence. PIsnjarna je pred vojno razpolagala z 1 dvigalom zmogljivosti 650 kg in dostavnim avtom za prevoz materiala. Stroji in oprema: 1 parni kotel ter 13 pogonskih elektromotorjev 15 kw (5), 20 kw (4), 60 kw (4), ki so bili v uporabi v letu 1945, različna strojna oprema za predelavo kož in usnja. Pred vojno so izdelovali največ podplatno (goveje) usnje, in sicer 100 000 kg letno, leta 1944 samo 18 000 kg in svinjsko usnje 3000 kg. Sinigojeva usnjarna ob požaru pozimi leta 194213 13 S'K'L'Ljutomer, O'E Muzej. 77 Tred letom 1941 in v času okupacije (torej do nacionalizacije leta 1945) so razpolagali z naslednjo opremo, napravami in stroji: cepilni stroj, stroj za glajenje, stroj za struganje, stroj za brušenje, stroj za valjanje, stroj za lomljenje skorje, stroj za mletje skorje, strojilni sodi (3), soda za spiranje, sod za mazanje, motorne črpalke (3), stenske črpalke na pogon (2), jame za namakanje (3), jame za luženje (7), jame za strojenje (20), jame za pranje (8), jame za strojenje - lesene (13). “Usnjarna je po nacionalizaciji pridobivala surovine za usnje z državno oskrbo, določeno s kontingenti, plasti prva leta po vojni je primanjkovalo surovin ter različnega materiala za predelavo kož. “Potrebe tovarne za nemoteno poslovanje in za optimalno proizvodnjo so bile zadostne zaloge surovin najmanj za 6-me-sečno obdobje: 90 000 kg govejih kož in 30 000 kg svinskih kož, pomožni in pogonski material. “Tovarna je imela zidano skladišče za surovine 20 x 4 x 3 m, skladišče za gotovo blago 6 x 6 x 4 m, skladišče za premog 8 x 8 x 4 m in zidano skladišče za material 10x6x4 m.14 “V listini (Ministrstva za industrijo in rudarstvo, direkcije usnjarske industrije “LT.S o določitvi državnega organa uprave (upravitelja) je navedeno, daje bila Si' nigojeva usnjarna zaplenjena 9. 4. 1946.15 Zaplemba je bila izvršena na podlagi sklepa vojaškega sodišča v (Mariboru z dne 20. avgusta 1945 na osnovi sodbe v odsotnosti dediča “Franca Šinigoja, usnjarja v “Ljutomeru. Okrajno sodišče v “Ljutomeru je na osnovi popisa premoženja izdalo odločbo o prepisu tovarne v last države. “Premoženje je obsegalo nepremičnine, stroje in orodja v skupni vrednosti 1 330 865 80 dinarjev.16 To letu 1945 seje s podržavljanjem podjetij spremenil njihov način poslovanja in vodenja. Qlavna direkcija je na podlagi vsedržavnega in republiškega gospodarskega načrta določala za vso panogo in posebej za posamezna podjetja podrobne mesečne in letne plane proizvodnje, obratnih sredstev plač, investicij itd. “Vsako podjetje je imelo predpisano natančno določeno količino izdelave in vrsto usnja oziroma proizvodov glede na družbene potrebe za določeno obdobje.17 w gqjpjqjvi/llBSOOA, OTO Tjutomer 1945-1955, Obrt in industrija, spisi 1945, št. 1. 15 Okrajno sodišče Tjutomer, zbirka listin Zemljiške knjige 1272/472, 4. 7. 1946. 16 Okrajno sodišče Tjutomer, zbirka listin Zemljiške knjige, 152/47, 30. 8. 1946. 17 Jože ‘Prinčič, ‘Prelomnice v razvoju slovenske usnjarske industrije v času druge jugoslovanske države (1945-1991), zbornik ‘Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, 2011, str. 171. 78 Teta 1946 se je nekdanja ginigojeva usnjarna preimenovala v Tovarno usnja v Tjutomeru kot gospodarsko podjetje republiškega pomena.18 dstega leta so dozidali del obratnih prostorov in skladišče. To letu 1946 je usnjarna po začet' nih težavah postajala vse bolj uspešno podjetje v okraju po izdelani količini, kvaliteti izdelkov in zniževanju proizvodnih stroškov. T temu je pripomogla tudi večja strokovna usposobljenost delavcev preko tečajev strokovnega uspo-sabljanja v tovarni.19 Tljub občasnemu pomanjkanju surovin in potrebščin, potrebnih za izdela-vo gornjega usnja (izdelovali so podplatno in gornje usnje), je bila ljutomerska usnjarna med letoma 1948-1949 najuspešnejši kolektiv v državni lasti v ljutomerskem okraju in med najboljšimi delovnimi kolektivi v Sloveniji. Teta 1948 so usnjarji v Tjutomeru izpolnili polletni plan proizvodnje 109 % in si pridobili prehodno zastavico ^Ministrstva za industrijo TT.S kot drugi najboljši kolektiv usnjarske industrije in naziv »Zaslužen delovni kolektiv«. Delavci so tudi z veliko prostovoljnega dela pripomogli k izboljšanju proizvodnje in pri preurejanju podjetja.20 ‘Delavci v obratu tovarne usnja v 50-letih 20. stoletja21 “‘U'L'L'RS, 12. 9. 1946, št. 60. 19 'Ljudska pravica, 30. 10. 1947, št. 256. 20 'Ljudski glas, 14. 7. 1949, št. 21. 21 d. o. o. 'Ljutomer, Silvio in Sascha 'Prinčič. 79 "N ljutomerskem okraju, kjer je bilo še po vojni malo industrijskega delavstva, je usnjarna zaposlovala največje število delavcev, med njimi je bilo največ nekdanjih bajtarjev in viničarjev.22 ‘Usnjarna je leta 1949 z boljšo organizacijo dela presegla mesečni in letni plan in kakovost izdelkov, ko so ustanovili komisijo za ocenjevanje kakovosti in ustanovili delovne brigade, med katerimi so najboljše delavce tudi nagradili. ‘Kolektiv seje izkazoval tudi s prostovoljnim delom pri žetvi, pri gradnji zadružnih domov in v sami tovarni.23 Tako so delavci presegli letni plan dela (direktor Omerza) že v drugi polovici meseca novembra leta 1949 v tretjem letu petletke.24 “V obdobju med leti 1945-1950 je bilo v tovarni zaposlenih 85 delavcev, njihovo število pa se je že v naslednjem letu precej zmanjšalo. Teta 1951 je v tovarni delalo 42 delavcev, ki pa so glede na količino izdelanega usnja presegli povečan plan proizvodnje. Tega leta je obiskal obrat usn-jarne v Tjutomeru tudi minister Tomo ‘Brejc, direktor republiške uprave za usnjarsko industrijo in dal priznanje kolektivu za dosežene uspehe. Tovarna usnja v ^Ljutomeru, 7 95^5 22‘Ljudska pravica, 5. 1. 1949, št. 4. 23 ljudski glas, 20. 10. 1949, št. 35. 24 ljudski glas, 30. 8. 1951, št. 34. 25 S'K'L ‘Ljutomer, OTI SUuzej. 80 "Usnjarski obrat v "Ljutomeru je v tem času spadal pod direkcijo usnjarne v Slovenskih "Konjicah. "Kot je navedeno v brošuri ob 80-letnici usnjarstva 1894-1974 usnjarne "Konus v Slovenskih "Konjicah, je bila usnjarna v Tjuto-meru kot obrat podrejena usnjarni "Konus od 30. septembra 1949 do 3. marca 1952, ko seje osamosvojila.26 "Usnjarna v prvih letih 50-let ni dosegla planirane proizvodnje usnjenih izdelkov zaradi pomanjkanja surovin. "Velik problem kolektiva je bila tudi zastarelost proizvodnje, zato je bila potrebna nujna modernizacija za večjo produktivnost.27 "Iz novinarskega prispevka »"Pri ljudeh in strojih v ljutomerski tovarni usnja« izvemo za nekatere podatke, tako o vrednostni količini proizvodnje kot o delovnih pogojih v preteklih letih. "Usnjarna je bila ena večjih v Sloveniji in med največjimi industrijskimi obrati v "Ljutomeru. "Vrednost proizvodnje usnja je bila leta 1955 nad 180 milijonov dinarjev, kar so dosegli kljub 79 % izrabljenosti strojnega parka, katerega stroji so bili stari že preko 30 let. "V usnjarni je bilo zaposlenih 42 delavcev. "Imeli so velike načrte za povečanje proizvodnje in za izboljšanje kvalitete izdelanega usnja. "Proizvodnja usnja seje v letu 1955 povečala na 131 % v primerjavi z letom 1952. "V letu 1956 so načrtovali proizvodnjo v vrednosti 234 milijonov dinarjev ali za 50 % več usnja kot leta 1952. Tega leta se je obrat osamosvojil od usnjarne "Konus, nekaj najboljših strojev iz proizvodnje pa je bilo odpeljanih v Slovenske "Konjice. "Usnjarna v "Ljutomeru seje v prvih letih od osamosvojitve srečevala s težavami na trgu. Ob sprostitvi planskega gospodarstva in s prehodom na družbeno upravljanje gospodarskih organizacij je bilo vodstvo brez zadostnih izkušenj v trgovini, zaradi slabe kvalitete usnja in posledično težav pri prodaji pa so velike količine usnja ostajale v skladiščih, kar je vse vplivalo tudi na stimulacijo plač delavcev, saj so zaloge blaga vezale velik del finančnih sredstev. "Veliko prizadevanj so vložili v kvaliteto izdelave usnja. "Uspehi so bili kmalu vidni s prodajo usnja na jugoslovanskem tržišču. Teta 1955 so pričeli tudi z izvozom usnja na tuje trge. "Primanjkovalo pa je surovin - zalog surovih kož, ki sojih pridobivali po republiškem in zveznem merilu na osnovi delitve kvot. S povečanjem izvoza “Konus O^D 1894-1974, Slovenske Konjice, 1974, str. 32-33. 27'Večer, 21. 12. 1954, št. 297. 81 na tuja tržišča bi si podjetje lahko kupovalo uvožene surovine, kar bi povečalo količino prodaje in storilnost, tovarna je imela tudi lastne prodajalne usnja v Tjutomeru, Qornji ^Radgoni in na Ttuju.28 Teta 1957 so pričeli obnavljati staro usnjarno zaradi utesnjenih delavnic in zastarelih proizvodnih naprav. TCljub kakovosti izdelkov pa usnjarna ni bila konkurenčna. Torajali sta se dve možnosti, ali prenehati s poslovanjem ali pa vložiti izdatna sredstva v obnovo v obliki posojila, katerega je zagotovil okraj leta 1957 v višini 18 milijonov dinarjev. Tega leta so zgradili večje skladišče za surove kože, lužilnico in prizidek za novo klejarno, ki bi naj predelala v klej vse odpadke, kar bi podjetju povečalo tudi dohodke, mesto pa bi se znebilo neprijetnega smradu v bližnji okolici usnjarne. To načrtih naj bi temeljito preuredili in obnovili ostale tovarniške prostore, kar bi jim omogočilo povečanje proizvodnje usnja za 30 %, razširitev izbora izdelkov in večjo kakovost usnja. “Vsa vložena sredstva v obnovo naj bi se amortizirala v petih letih. Izboljšale naj bi se tudi higiensko zdravstvene razmere, ker so delavci delali v izredno težkih pogojih.29 (Medtem ko je industrija v okraju Tjutomer presegla letni plan proizvodnje za 7,6 % naproti letu 1958, pa usnjarna ni dosegla planiranega obsega dela - povečanja proizvodnje, in sicer zaradi zastarelih proizvodnih naprav in zaradi težav pri prodaji izdelkov.30 Teta 1959 je bil za modernizacijo odobren kredit v višini 30 milijonov dinarjev, za katerega so v prvi fazi leta 1958 porabili 17 milijonov. “V tem obdobju so si zaradi priznane kakovosti usnja za izvoz izdelkov pridobili tudi tržišče v nekaterih vzhodnoevropskih državah.31 “V obnovljenem obratu z novo strojno opremo naj bi zaposlili več delovne sile, izdatno povečali proizvodnjo, razširili ponudbo izdelkov in vpeljali proizvodnjo usnjene galanterije. Obnova in razširitev proizvodnje se je zavlekla zaradi pomanjkanja sredstev. T)o srede leta 1961 so zgradili novo skladišče za surovine (surove kože), lužilnico, kotlarno, del strojilnice in izdelovalnice ter skladišče usnja. TJačrtovano je bilo, da v tem letu dokončajo sanitarije in 28‘Pomurski vestnik, 12. 1. 1956, št. 1-2. 29 “Večer, 21. 12. 1957, št. 296. 30 Večer, 18. 3. 1959, št. 63. 31 Večer, 25. 8. 1959, št. 195. 82 ostala večja dela. “V novih obratnih prostorih, opremljenimi z novimi stroji, bi se lahko zaposlilo večje število delavcev, izboljšal tehnološki postopek, izdatno povečala proizvodnja usnja in izboljšali delovni pogoji. 'Proizvodnja usnja naj bi se povečala v vrednosti od 240 na 365 milijonov dinarjev. “Proizvodnja je v tem času obsegala razne vrste usnja, kožni klej (lepilo) in dlako, slednji kot dragoceni surovini v industriji. Specializirali so se tudi za izdelavo večbarvne-ga usnja, po katerem je bilo vse več povpraševanja.32 “Leta 1961 je bilo zaposlenih 64 delavcev, ki so delali v več obratih. “Usnjarna seje tega leta razširila z dvema novima obratoma: sklejarnico in dlakarnico. “Letno so predelali 600 ton govejih kož, ki sojih večino uvozili iz Severne in Južne Amerike, Afrike in Avstralije. “Letna proizvodnja je bila 220 ton spodnjega (podplatnega) usnja in okoli 20 000 m2 zgornjega usnja. “Usnje so izvažali vSSSP., Poljsko, Sirijo, “Bolgarijo, “Nemčijo, Združeno arabsko republiko. Prizadevali so si stare in izrabljene stroje nadomestiti z novimi, premostiti denarne težave, vpeljati sodobnejši, manj utrudljiv način proizvodnje in povečati količino izdelanega usnja.33 - Priporočamo se s kakovostnim usnjem Tovarna usnja Ljutomer Na pridobitvah .29. novembra — smelo v bodočnost! ' . Oglas iz leta 19613't 32 “Večer, 22. 7. 1961, št. 144. 33 Splošna knjižnica “Ljutomer, O“E Muzej, “Industrija v “Ljutomeru, tipkopis, 1961. 34 “Pomurski vestnik, 27. 11. 1961, št. 47. 83 "Vendar je že leta 1962 tovarna prišla v težave. (Okrajni ljudski odbor (OTO) je zaradi slabega upravljanja tovarne sprejel sklep o prisilni upravi, saj je imel kolektiv možnost, da izboljša gospodarjenje po rekonstrukciji, ker pred leti podjetje resnično ni imelo primernih pogojev za poslovanje, ^investicijami v modernizacijo proizvodnje, z novimi proizvodnimi zmogljivostmi na osnovi pridobljenega družbenega posojila pa usnjarna ni opravičila svojega namena. "Namesto pričakovanega poslovnega presežka so poslovali z večmilijonsko izgubo v letu 1961 zaradi pomanjkljive organizacije dela, šibke komercialne službe in drugih slabosti.35 faradi slabe kvalitete blaga in nizke produktivnosti seje usnjarna znašla v prisilni poravnavi kljub družbeni pomoči. "Leta 1962 seje usnjarna v "Ljutomeru združila s Tovarno usnja "Konus v Slovenskih "Konjicah. (Obrat so pričeli temeljito obnavljati. "Narejenih je bilo več gradbenih del, obnovljen in dopolnjenje bil strojni park in nabavljena razna druga oprema. To končani rekonstrukciji seje obrat preusmeril na predelavo telečjih in junčjih kož, v zgornje usnje in indijskih kož za oblačilno usnje. "Večino izdelanega usnja so izvozili. "Ko so se razmere na svetovnem tržišču v začetku 80. let spremenile, so izdelovali samo usnje iz svinjskih kož za oblačilno usnje, deloma za domači obrat "Koto, deloma pa tudi za izvoz. "V obratuje bilo zaposlenih povprečno 95 delavcev, ki so izdelali dnevno 800 do 900 m2 blaga. "V vmesnem obdobju je bilo v obratu v "Ljutomeru zaposlenih tudi do 120 delavcev, ki so izdelali do 1100 m2 blaga na dan.36 35‘Večer, 3. 3. 1962, št. 52. 36‘Konus 1894-1974, Slovenske ‘Konjice, 1974, str. 33. 84 Sinton ‘Hatiznojnik * ‘Politične stranke in volitve v sodnem okraju ‘Ljutomer med leti 1935-1938 To odstopu Jugoslovanske nacionalne stranke (JTI5) seje julija 1935 oblikovala nova vlada z ministrskim predsednikom dr. (Milanom Stojadinovičem. “V novi vladni koaliciji - Jugoslovanski radikalni zajednici (JTZ) - je bila tudi Slovenska ljudska stranka (STS) z voditeljem dr. Antonom 'Korošcem, roja-kom iz Sv. Jurija ob Ščavnici. M tem obdobju so se tudi na ljutomerskem območju pričele ustanavljati krajevne organizacije JT£ (Tjutomer, 'Križevci). (Oktobra leta 1935 seje stranka ustanovila tudi na 'Razkrižju, v občini Štrigova.1 “V stranko se je vpisalo 25 članov. 'Velika občina Štrigova, kije leta 1931 politično pripadla k srezu Tjuto-mer v T>ravski banovini, je bila leta 1936 tudi sodno priključena k okrajnemu sodišču vTjutomeru.2 ^združevanjem občin so se nekaterim občinam spremenile občinske meje. “V ljutomerskem srezu, sodnem okraju Tjutomer so se iz občine 'Veržej izločili kraji Šalinci, 'Kristanci in Qrlava, iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici pa del kraja Terkovski Trelogi, ki so se priključili k občini 'Križevci.3 Totem ko je banska uprava 'Dravske banovine razrešila stare občinske odbore, so se v letu 1936 vršile občinske volitve, ki pa niso potekale sočasno. Trve občinske volitve v srezu Tjutomer (sodni okraj) so bile izvedene v (Občini 'Križevci pri Tjutomeru dne 30. 8. 1936. (Med 1026 volilnimi upravičenci jih je volilo 703 oziroma 68 % volivcev. Tista JTZ, z nosilcem (Matijo “'Vaupotičem je dobila kot edina lista vseh 24 občinskih odbornikov? 'Volitve v (Občini Tjutomer - okolica so bile izvedene oktobra 1936. TOopisnik katoliškega časopisa Slovenski gospodar je pred volitvami zapisal, da naj * 54nton 'Ratiznojnik, višji muzejski sodelavec, Splošna knjižnica 'Ljutomer, O'E tMuzej. 1 Slovenski gospodar, 20. 11. 1935, št. 47. 2 Slovenski gospodar, 8. 4. 1936, št. 16. 3 Jutro, 5. 7. 1936, št. 153. 4 Slovenski gospodar, 2. 9. 1936, št. 35. 85 »vsi, ki imajo volilno pravico, pokažejo javno, da volijo nekdanjo S^LS pod vodstvom dr. ‘Korošca kot neustrašni borci za svobodo slovenskega in katoliškega prepričanja ... Občinske volitve naj bi bile obračun s krivico in goljufijo iz zadnjih ponarejenih volitev s strani diktatorske politike J^NS, kije tudi z grožnjami silila ljudi na volišče.«5 ^Karikatura na občinske volitve v Občino ^Ljutomer - okolica, 1936 ‘V so bili prepričani, da bodo z močno osebno agitacijo članov prepričali volivce, da gredo vsi na volišče in enotno podprejo stranko, ki se bori za poštenost in pravičnost. Stranka naj ne bi dobila samo večino glasov, temveč dosegla tudi popolno zmago na volitvah. K/ Občini ‘Ljutomer - okolica je bil kandidat za župana dotedanji župan ‘Tomaž ‘Bobnjar, nosilec »gospodarske liste« iz vrst J'NS-6 ‘Nosilec liste J‘RIL je bil 'Franc Slavič iz Cvena.7 ‘N Občini (Mala TMedelja je bil kandidat »gospodarske liste« Slavko Senčar in lista JIRL8 ‘V veliki Občini Štrigova, s 1724 volilnimi upravičenci, so se volitve vršile 25. oktobra 1936. ‘Ker (Mačkova opozicija ni uspela sestaviti zadostnega števila 5 Slovenski gospodar, 14. 10. 1936, št. 41. 6 Jutro, 18. 10. 1936, št. 242. 7 Slovenski gospodar, 2. 9. 1936, št. 35. “Jutro, 21. 10. 1936, št. 244. 86 kandidatov, je na volitvah kandidirala samo kompromisna lista z ki pa naj bi bila na zahtevo občanov vložena kot opozicijska lista J"NS, katere nosi' lec je bil dotedanji župan Občine Štrigova Tomislav "Kovač. "V Občini Tjutomer - mesto je bil kandidat »gospodarske« liste iz vrst J"NS dotedanji župan Tovro "Kuharič, po mnenju stranke priljubljen in sposoben župan.10 "Kandidat na tako imenovani »ljudski listi« je bil "Peter "Potočnik, tajnik Okrajne posojilnice v "Ljutomeru. Stranka naj bi pritegnila razen delav' cev, obrtnikov, državnih in privatnih nameščencev še posebno kmetijske strokovnjake za uspešno gospodarjenje v občini, zato je na listo uvrstila tudi kandidate absolventov kmetijskih šol.11 "Podružnica £yeze absolventov kmetijskih šol v "Ljutomeru (^"KŠ) seje ustanovila v novembru 1935. leta kot stanovska in politično nadstrankarska organizacija. "Njen namen je bil ščititi stanovske interese kmeta in dati kmetijstvu večji gospodarski in socialni pomen.12 "Po pričakovanju so bile volitve župana v Občini Tjutomer - mesto najbolj spolitizirane. "Kritike in obtožbe pristašev so bile naperjene proti tedanji občinski politiki, ki jo je poosebljala nekdanja vladajoča stranka J"NS- "Na kandidatni »ljudski« listi JT^naj bi bili zastopani predstavniki vseh stanov, nasproti »protiljudski« stranki in politiki ^"NS. Občinske volitve naj bi bile tudi »plebiscit« za vlado njihovo zanesljivo zmago ob podpori večine ljudi, z županskim kandidatom, ki bo deloval v splošno korist občanov. £ manjšanjem občinskih stroškov bi se zmanjšali tudi dolgovi občine zaradi nepotrebnih izdatkov, med drugimi tudi za »privilegirano« liberalno telovadno društvo Sokol v Tjutomeru.13 To pisanju Slovenca so nekateri člani J"NS pred volitvami v Tjutomeru z lažmi zavajali volivce, ker so pošiljali anonimne okrožnice ljutomerskim javnim nameščencem, naperjene protivladni politiki , da preganja državne uradnike, ustvarja iz njih »žrtve in mučenike«, z grožnjami pa sili vladne nameščence, da glasujejo za stranko. Trav takšne politike naj bi se v preteklosti posluževala stranka oziroma režim J"NS, kije učitelje in uradnike 9 Slovenski gospodar, 21. 10. 1936, št. 42. 10 Jutro, 21. 10. 1936, št. 244. 11 Slovenec, 24. 10. 1936, št. 245. 12 Slovenska zemlja, 15. 11. 1935, št. 6. 13 Slovenec, 18. 10. 1936, št. 240. 87 nasprotnega mišljenja odpuščal ali pa jih prestavljal v druge kraje.14 “Dne 30. avgusta 1936 so bile volitve v Občini ‘Križevci. Od 1025 volilnih upravičencev je volilo 703 volivcev; J“R^(9\4atija “Vaupotič). Opozicija ni postavila kandidatne liste.15 ‘Dne 25. oktobra 1936 so bile volitve županov za Občino tMala “Nedelja, Občino “Ljutomer- mesto, Občino “Ljutomer- okolica in Občino Štrigova. “Rezultati volitev so bili sledeči: “Ljutomer - okolica: 965 volilnih upravičencev, 645 oddanih glasov (67,5 %); 532 (23 odbornikov), skupna opozicija (1 odbornik). CMala “Nedelja: 707 volilnih upravičencev, 551 oddanih glasov (70 %); J“R^ 331 (16 odbornikov), skupna opozicija 220 (2 odbornika). “Ljutomer - mesto: 381 volilnih upravičencev, 310 oddanih glasov (81 %); J“R^ 141 (3 odborniki), J“NS 169 (15 odbornikov). Štrigova: 1723 volilnih upravičencev, 711 oddanih glasov (41,3 %); J“R^ -kompromisna lista 711 (30 odbornikov).16 “V novem odboru Občine “Ljutomer - mesto so bili: “Venčeslav “Vilar, Qregor Šašel, SMirko Šumak, “Franc “Kikec, Drago “Ludvig, Ciril “Reich, “Franc ^itek, Joško “Rus, “Franc Seršen, “Ivan “Kuplen, 541ojz “Korošec, Janko “Horvat, “Lojze Zavratnik, CMiha “Kokot, “Peter “Potočnik, Joško “Bratuša, “Vekoslav Štampar. “Iz prejšnjega občinskega odbora župana “Kuhariča v novem odboru niso bili: “Ignac Šinigoj, Ciril fMikl, “Ivan “Herndl, Lllojz Štrakl, Slavko Stopar, 54nton “Vaupotič.17 ^upan “Lovro “Kuharič se je rodil leta 1878 v “Lešnici pri Ormožu. “Po materi je bil v sorodu z znanim rodoljubom, duhovnikom “Božidarjem “Raičem. “Bilje upokojeni davčni inšpektor v Ljutomeru.18 “V tem času je bil tudi predsednik gasilskega društva in gasilske zveze v Ljutomeru. 14 Slovenec, 22. 10. 1936, št. 243. 15 Jutro, 1. 9. 1936, št. 201. 16 Jutro, 27. 10. 1936, št. 249. 17 S“I_“P^9W/0076, Občina‘Ljutomer 1850-1945, Zapisniki sej 1936-39, Seja Občinskega odbora tMestne občine‘Ljutomer, 3. 11. 1936, št. 48. 18‘Domovina - ‘Priloga, 11. 8. 1938, št. 32. 88 To volitvah je dopisnik Jutra, liberalnega glasila J"NS, trezno zapisal, da so »volitve v drugače mirne kraje prinesle precej razburjenja in jeze, vendar so se duhovi po pravi prleški navadi že čisto umirili. Časi so slabi, čemu bi sijih slabšali še s sovraštvom. Takega mnenja so "Prleki in zato ni čudež, če vidiš danes kandidate raznih vrst, kako se složno sprehajajo po trgu ali sede za isti mizo, pred kratkim pa so se še bojevali za življenje in smrt...« 19 "N ljutomerskem srezu, sodni okraj Qornja "Radgona, posebej navajam volitve za Občino 54pače, kjer je bila močna nemška manjšina. SMed 1260 volilnimi upravičenci je bilo 856 oddanih glasov (60,79 %), JRR153 (1 odbornik), gospodarska (nemška) lista 703 (23 odbornikov).20 "Na tem mestu velja omeniti, da je bilo po ljudskem štetju v ljutomerskem srezu, razen na "Kočevskem (po štetju prebivalstva iz leta 1931) največ, in sicer 2721 prebivalcev nemške manjšine (pripadnikov "Nemcev) strnjeno na 54paškem polju.21 "Politično razpoloženje apaških "Nemcev in "Nemcev, naseljenih v urbanih središčih v ljutomerskem srezu, se je odražalo s simpatijami do matične domovine, zlasti seje okrepilo po letu 1938, po priključitvi Avstrije k "Nemčiji (ilnschlus). "Nosilec nemštva je bil zlasti "Kulturbund (organizacija nemške manjšine), kije delovala na Štajerskem po mestih in trgih, ponekod tudi po vaseh kmalu po prihodu "Hitlerja na oblast (leta 1933). "Nekateri Slovenci (nemčurji) so se deklarirali za "Nemce oziroma z njimi simpatizirali tudi v Tju-tomeru. faradi razgibanih mednarodnih političnih dogodkov, ki jih je narekovala nacistična "Nemčija, pronemške politike vlade Stojadinoviča v težnji po prijateljskih odnosih se o dogodkih in izgredih, predvsem apaških "Nemcev in njihovimi vse glasnejšimi zahtevami (tudi po priključitvi k "Nemčiji zlasti po anšlusu), ni pisalo oziroma ni bilo zaželeno pisati. (9 teh in o drugih dogodkih več pišeta "Drago "Novak v knjigi "Prlekija v NO"B in "Dušan "Biber v knjigi "Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941. 19 Jutro, 11. 11. 1936, št. 262. 20 Jutro, 27. 10. 1936, št. 249. 21 'Domovina, 30. 6. 1938, št. 26. 89 "Volitve v Občini "Veržej so bile 6. decembra 1936. "Najbolj dejavna je bila stranka J"R^. "Priredila je več shodov in sestankov. "V volilno borbo seje po pisanju nasprotnega tabora vključil tudi salezijanski zavod, ki se do tedaj v dnevno politiko ni vmešaval. Stranka naj bi v "Veržeju nastopala tudi proti komunistični dejavnosti, čeprav v občini ni bilo nobenega komunista. "Kandidat liste J"NS je bil dotedanji župan "Ivan Cmrekar> ki se je zavzemal za tvorno sodelovanje občanov brez strankarskih razprtij.22 "Po mnenju JTL^naj bi sedanja opozicija J"NS z večino občinskih odbornikov iz preteklih volitev sestavila tako imenovano »gospodarsko listo«. Sploh naj bi bile »gospodarske liste« po prepričanju pristašev J"RRle politična igra - skrivanje za nekdanjimi ali sedanjimi političnimi strankami. "Tudi v "Veržeju je prepričljivo zmagala vladajoča JKJR kije dobila 256 glasov in 18 občinskih odbornikov, opozicija je zbrala samo 40 glasov in nobenega odbornika. Od 391 volilnih upravičencev jih je glasovalo 295 ali 75,7 %.23 fVlarca 1937 je bil v "Ljubljani občni zbor nedavno ustanovljene slovenske katoliške stanovske (strokovne) organizacije "Kmečke zveze ("KR), na katerem je bil iz sreza "Ljutomer izvoljen v upravni odbor Jakob "Rajh, posestnik iz "Ljutomera. /Vezaje bila ustanovljena pod enakim imenom kot nekdanja "Koroščeva politična organizacija.24 "Nastala je tudi klerikalna delavska strokovna organizacija Rveza združenj delavcev (RRJ9), ki seje zaradi ideoloških sporov odcepila od enotne katoliške delavske strokovne organizacije Jugoslovanske strokovne zveze (JSR) slovenskih krščanskih socialistov in začela utrjevati postopoma svojo članstvo.25 "Na ljutomerskem območju seje večina viničarjev in delavcev postopoma pridružila klerikalni RRD. "V začetku junija 1937 so bile občinske volitve v Cezanjevcih. (Med 560 volilnimi upravičenci je glasovalo 277 (49,5 %) volivcev. "Vložena je bila samo lista nosilca J"RR, katere nosilec je bil "Franc "Dunaj. "Lista je dobila vseh 18 občinskih odbornikov.26 22 Jutro, 3. 12. 1936, št. 280. 23 Slovenski gospodar, 9. 12. 1936, št. 49. 24 Slovenski gospodar, 10. 3. 1936, št. 10. 25 Metod Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, 'Ljubljana, 1965, str. 473. 26 Slovenec, 8. 6. 1937, št. 127. 90 Junija 1937 je potekala sreska skupščina Jugoslovanske nacionalne stranke (J"NS) v Seršenovem hotelu, katere gosta sta bila senator Ivan Tucelj in narodni poslanec TTvgust "Lukačič. "Volilno skupščino je vodil predsednik sreske organizacije Tranc Skuhala, "Izvoljeni so bili: za predsednika: "Franc Skuhala, posestnik v "Križevcih; podpredsedniki: {Mirko Šumak, trgovec v "Ljutomeru, "Tomislav "Kovač, župan v Štrigovi, Joško Qlaser iz "Kapele, posestnik; za tajnika: (Jregor Šašelj, notar; za namestnika: Tomaž "Bobnjar, posestnik iz Stročje vasi. "Izvoljeno je bilo 21 odbornikov, ^a odposlance za banovinsko skupščino so bili izvoljeni: "Franc Skuhala, "Franc SMuhvič, Qril "Keich.27 Qregor Šašelj je bil tudi izvoljen kot član izvršnega odbora banovinske organizacije J"NS leta 1936. Ob banovinski konferenci J"NS v "Ljubljani v začetku junija 1937 je obiskal strankino vodstvo v "Dravski banovini predsednik stranke "Peter ^iv-kovič, ki se je kasneje odpravil po Sloveniji s prvaki stranke in slovenskimi predstavniki po pokrajinah in se med drugim na Štajerskem ustavil tudi v "Ljutomeru.28 "Klerikalni časopis Slovenec je zapisal, da so ^ivkoviča spremljale po mnogih središčih demonstracije po Sloveniji, kar je bil dokaz, da njegova J"NS nacionalistična politika med Slovenci in stranka J"NS ni priljubljena oziroma da ji večina Slovencev nasprotuje.29 "Razen "Kmečke zveze, strokovne organizacije J"R^ so se v ljutomerskem okraju po letu 1937 ustanavljale tudi mladinske organizacije "K^.30 Trav tako je opozicija iz vrst J"NS krepila krajevne mladinske organizacije; ena večjih se je leta 1937 ustanovila tudi v Štrigovi.31 faradi združitve (komasacije) Občine "Ljutomer - okolica in Občine "Ljutomer - mesto v enotno Občino "Ljutomer so bile razpisane nove občinske volitve dne 19. decembra 1937. "Nosilec liste J"NS je bil župan "Lovro "Kuharič, nosilec liste JTZjpa "Franc Slavič iz Cvena. Tred volitvami, na pripravljalnem sestanku J"R£v "Katoliškem domu v "Ljutomeru, je bil tudi minister dr. CMiha "Krek, kije med drugim dal tudi smernice stranki za bodoče občinske volitve. To poročanju dopisnika Slovenca naj bi bile volitve župana »boj za pravico, 27 'Domovina, 4. 6. 1937, št. 23. 28 Jutro, 10. 6. 1937, št. 24. 29 Slovenec, 9. 6. 1937, št. 128. 30 Slovenski gospodar, 5. 1. 1938, št. 1. 31 'Domovina, 12. 8. 1938, št. 33. 91 za boljšo bodočnost in svobodo, ... zato naj bi vsi pošteni volivci glasovali za Tranca glaviča in dokazali, da si v Tjutomeru želijo spremembe in izboljšanje težkih razmer v gospodarstvu,« kajti »danes je še Tjutomer v rokah JTJg-jar-jev in nikdar več«.32 Tod naslovom »gijajna zmaga JT^v Tjutomeru« je dopisnik Slovenca zapisal, da so volivci stranke katere kandidat in nosilec liste za župana je bil Tranc glavič, slavili popolno zmago, v katero so bili prepričani, čeprav naj bi tudi nasprotna stranka - JTJg, katere nosilec je bil dotedanji župan Tovro Kuharič, računala na zmago. To razglasu volitev se je v Tjutomeru zbralo okoli tisoč pristašev poslancem gnojem, ki so z velikim navdušenjem pozdravili novega župana glaviča. ^Dopisnik je še zapisal, »da druga za drugo padajo stare trdnjave JTJg. Tjudstvo odreka zaupanje nekdanjim preganjalcem ter postavlja na vodilna mesta svoje poštene, dr. Korošcu vdane može ... Tjutomerska občina je kljub naporom združenim nasprotnikom dobila v svojo upravo poštene slovenske može, ki s svojim imenom in z dosedanjim delom jamčijo za napredek in razmah vseh delov nove, združene občine.33 Rezultati volitev: K Občini Tjutomer - mesto je bilo vpisanih 387 volilnih upravičencev, glasovalo jih je 272 (72 %). Tista JTZJe dobila 172 glasov, to je 71 %, opozicija z nosilcem Kuharičem pa 96 glasov, ge bolj prepričljivo je zmagala JK4 v Občini Tjutomer - okolica. Od 1060 volilnih upravičencev jih je glasovalo 777 (71,5 %), ki so oddali za glaviča 674 glasov, za Kuhariča pa 103. gkupno je bilo za listo JK^oddanih 850 glasov, gtranka JK^je dobila 28 občinskih odbornikov, lista JTJg, ki je dobila skupno 199 glasov, je dobila samo 2 občinska odbornika. 32 Slovenec, 19. 12. 1937, št. 290. 33 Slovenec, 21. 12. 1937, št 291. 92 Tranc Slavič31* “V novem Občinskem odboru Občine Tjutomer so bili: [Mohor Zupančič, Ja-kob “Rajh, Prane Ivančič, Janko “Karba, Teter “Potočnik, Tomaž Tipovec, 54 n-drej Tovrec, Jožef “Bratuša, Janez Potočnik, [Matija Čagran, Ivo CMartinušič, Janez Škrget, 541ojz “Košar, “Rado “Dvoršak, Prane “Košnik, Prane Tomažič, 541ojz Škrjanec, “Ignac Tičko, “Vinko “Kolarič, Jožef [Markovič, Janez Škrlec, Prane “Nemec, 541oz Špur, Prane Sagaj, [Martin “Nedok, Jožef 54kerman, Tllojz Štrakl, Tovro “Kuharič, 54ndrej “Roškar.35 “Novi župan Občine Tjutomer Prane Slavič je bil imenovan od notranjega ministra dr. 54ntona “Korošca za člana banskega sveta za mesto Tjutomer. Prane Slavič iz C vena je bil leta 1923 prvič izvoljen za župana Občine Cven; to nalogo je opravljal 9 let. Teta 1933 je bil nosilec poražene opozicijske liste novo ustanovljene združene Občine Tjutomer - okolica, katere županje postal leta 1936.36 “Izidi občinskih volitev, ki so bile izvedene 27. marca 1938. 34 "Hrani družina "Babič, Cven. 35 ST_THSM/0076, Občina "Ljutomer 1850-1941, Seja Občinskega sveta Občine "Ljutomer, 29. 12. 1937, št. 48. 36 Slovenski gospodar, 2. 2. 1938, št. 59. 93 “Razkrižje: 656 volilnih upravičencev, 466 volivcev; J“R^(Tgnac “Hajnovič) 355 (17 odbornikov), opozicija (S- Skramljec) 131 (1 odbornik). Štrigova: 1033 volilnih upravičencev, 728 volivcev; J“R^ (54 n to n Trstenjak) 259 glasov (3 odborniki), opozicija (Tomislav “Kovač) 409 glasov (21 odbornikov). ‘'Veržej: 317 volilnih upravičencev, 192 volivcev; J“R£ (Prane Qalunder) 192 glasov (18 odbornikov).37 “V ^avratnikovem hotelu v Tjutomeru je v začetku julija 1938 potekala skupščina Jugoslovanske nacionalne stranke (nacionalistov) za Ijutomersko-rad-gonski srez, ki jo je vodil predsednik Pran Skuhala. “Na skupščini seje zbralo 179 zastopnikov občinskih in krajevnih organizacij. Tla zborovanju sta bila tudi senator Tvan Pucelj in narodni poslanec Rlvgust Lukačič. “Predsednik Skuhala je kot glavni govornik izpostavil zlasti gospodarske težave, ki posledično prizadevajo najbolj kmeta, delavca in obrtnika, Pucelj pa je predstavil zunanjepolitične razmere in bratsko povezavo s Češkoslovaško.38 “Ena največjih manifestacij v Tjutomeru je bil narodni tabor, proslava 70-ob-letnice 1. slovenskega tabora v Tjutomeru 28. avgusta 1938, na katerega so “Ljutomerčani vabili v častnikih k veliki udeležbi in poudarili pomen tabora v preteklosti za narodno zavest Slovencev. “V taborskem odboru so bili tedanji okrajni načelnik dr. 54nton Parčnik, ljutomerski duhovnik iTndrej “Lovrec, Prane Slavič, član banovinskega sveta in župan občine Pjutomer in predsednik pripravljalnega odbora Jakob “Rajh.39 Proslava obletnice tabora je bila obenem tudi promocija vladajoče politike J“R^,in dr. “Korošca. Po poročanju katoliškega Slovenskega gospodarja seje na taboru na Qlavnem trgu v Ljutomeru, katerega pokrovitelj je bil notranji minister dr. 54nton “Korošec, zbralo okoli 10-tisoč udeležencev, ki so se pripeljali z vlaki, okrašenimi vozovi, kolesi, na konjih in peš iz okoliških vasi v pisanih narodnih nošah. “Na CMiklošiče-vem trgu so udeleženci viharno pozdravili slavnostne goste z dr. Antonom “Koroščem. Slovesno mašo je na Qlavnem trgu vodil rojak, dr. (Matija Slavič. 37 Slovenski gospodar, 30. 3. 1938, št. 13. 38 'Domovina, 7. 7. 1938, št. 27. 39 Slovenec, 19. 6. 1938, št. 138. 94 Qoste je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora tabora, domačin Jakob "Rajh iz "Ljutomera. tMed gosti so bili: okrajni načelniki sosednjih okrajev, dekan Josip "Weixl iz "Križevec, zastopnik škofa, predsednik katoliške prosvetne zveze dr. Josip "Hohnjec, voditelj prekmurskih Slovencev župnik Jožef "Klekl, poslanci, banski svetniki, predstavniki društev in županov. Osrednji gost in glavni govornik dr. t^nton "Korošec, kije govoril o pomenu 1. slovenskega tabora za Slovence v novi državi, o spremembi vlade in vladne politike JTL^ o novih volitvah v narodno skupščino in napovedal zanesljivo zmago J"R£. "Brzojavne čestitke taboru sta poslala minister dr. fMiha "Krek in lavantinski škof dr. "Ivan Tomažič.40 Ur. Sinton ‘Korošec na narodnem taboru v ‘Ljutomeru, 1938 40 Slovenski gospodar, 31. 8. 1938, št. 35. 95 To pomiritvi političnih strasti po občinskih volitvah se je znova razplamtel strankarski politični boj ob volitvah v narodno skupščino, razpisanih v oktobru 1938. Tri politični agitaciji, organiziranju shodov in taborov je pri prepričevanju volivcev v pravilnost politike JTR.najbolj prednjačil katoliški tabor z razvejano organizacijo številnih katoliških društev in organizacij, s političnim zaledjem v vladajoči J"RR, katere glavni predstavnik slovenskega dela stranke je bil dr. Tlnton "Korošec. S ponovnim zagonom prosvetnih in telovadnih društev leta 1935, ko je bil imenovan za notranjega ministra dr. 54nton "Korošec, so kmalu za tem tudi na ljutomerskem območju ustanovili Okrožni odbor prosvetnih društev?1 "V okrožnem odboru so bila povezana vsa prosvetna društva v župnijah in krajevnih središčih, vključno s ponekod na novo nastalimi telovadnimi društvi, sedaj imenovani Tantovski odseki in "Dekliški krožki, katerih predhodniki so bili Orli. Tako je bil leta 1937 na "Razkrižju ustanovljen Tantovski odsek prosvetnega društva,42 naslednje leto pa pri SMali "Nedelji?3 Slomškovo prosvetno društvo pri CMali "Nedelji in pristaši J"RRso tudi sklenili postaviti lastni kulturni dom ob pomoči župljanov in okoliških prebivalcev za nemoteno kulturno prosvetno dejavnost društva s knjižnico in čitalnico, kije bila v utesnjenih prostorih župnišča. "Društvo je za kulturne prireditve uporabljalo kulturni dom liberalnega telovadnega društva Sokola proti plačilu najemnine?4 Tudi "Katoliško prosvetno društvo v "Veržeju je leta 1938 pridobilo za kulturno prosvetno dejavnost potrebne nove prostore - dvorano od nekdanjega gospodarskega cerkvenega poslopja?5 "Vladna stranka J"R^, katere nosilec državne liste na bodočih državnozborskih volitvah je bil dr. SMilan Stojadinovič, ministrski predsednik in zunanji minister, pred volitvami ni zamudila nobene priložnosti za gonjo proti nasprotnikom, predvsem proti fMačkovi združeni poziciji. Okrajni odbor J"RR za ljutomerski srez je na sedežu stranke v "Križevcih pri Tjutomeru na posvetovanju soglasno predlagal kot kandidata Tranca Snoja iz Qornje "Radgone za 41 Slovenski gospodar, 23. 9. 1935, št. 35. 42 Slovenski gospodar, 17. 11. 1937, št. 47. 43 Slovenski gospodar, 8. 6. 1938, št. 27. 44 Slovenski gospodar, 17. 3. 1937, št. 11. 45 Slovenski gospodar, 5. 1. 1938, št. 1. 96 volitve v narodno skupščino. "Na listi J"R^je za srez "Ljutomer v 1. volilnem okrožju kandidiral "Franc Snoj, tajnik posojilnice v Qornji "Radgoni, njegov namestnik je bil Alojzij Štuhec, posestnik in banovinski svetnik iz Stare "Nove vasi?6 Še pred volitvami je J"R£v dvorani "Katoliškega doma v "Ljutomeru organizirala velik okrajni shod, na katerem so govorili: urednik Slovenca dr. ^4hčin, kandidat za poslanca Snoj in banovinski svetnik Štuhec?7 "Na listi združene opozicije je kandidiral "Franc Skuhala, posestnik v "Križevcih, namestnik pa Joško Qlaser, posestnik v "Paričjaku. "Na “Ljotičevi listi je kandidiral SMatija Qolub?8 Franc Snoj "Državna lista dr. Stojadinoviča, katere kandidat za srez "Ljutomer je bil "Franc Snoj, je dobila večino glasov volivcev, tudi ob podpori stanovske okrajne organizacije Strokovne zveze viničarjev, združene v Jugoslovanski strokovni zvezi (JS?J krščanskih socialistov in v klerikalni "Kmečki zvezi, kljub temu da je združena opozicija na CMačkovi listi kandidirala enega izmed kandidatov viničarjev, pa naj bi le-ti večinsko podprli listo JX?in dr. "Korošca, kije po njihovem prepričanju največ napravil za viničarje in delavce?9 46 Slovenski gospodar, 23. 11. 1938, št. 47. 47 Slovenski gospodar, 23. 11. 1938, št. 47. 48'Kmetski list, 23. 11. 1938, št. 47. 49 Slovenski gospodar, 7.12. 1938, št. 49. 97 Tla volitvah v narodno skupščino so nastopile tri liste: uradna lista opozicijska lista dr. (Mačka in Tjotičeva lista. Tod združeno opozicijo v TJravski banovini (Sloveniji) so se povezale na volitvah nekdanja TTJT (sedaj kot koalicija kmečko-delavskega gibanja), JTJS, ST>5, socialisti, krščanski socialisti, komunisti s TIrvatsko seljačko stranko dr. (Mačka, ki je kandidirala na volitvah na državni listi kot lista dr. ^Vladimirja (Mačka. (Mačkovi kandidati v okraju Tjutomer so bili: (Martin Tores, strojnik iz (Maribora, (Mihael (Mir, viničar iz Tlermancev, (Mirko Tujan, posestnik iz ^elezne gore, Ignacij Tlovak, viničar iz Tolič, Tranc Skuhala, posestnik v Triževcih, Joško Qlaser, posestnik iz Taričjaka.50 Tla listi srbskega politika Tiimitrija Tjotiča je v ljutomerskem srezu kandidiral (Matija Qolub.51 Molitve v narodno skupščino so bile izvedene dne 11. decembra 1938. M ljutomerskem volilnem okolišu srez Tjutomer-T.adgona je prepričljivo zmagal kandidat JT2L Tranc Snoj, kije na Stojadinovičevi listi prejel 6249 glasov in je postal poslanec narodne skupščine. (Mačkova združena opozicija je prejela 871 glasov (Tores, Tujan, Skuhala), Tjotičeva lista (Qolub) pa samo 8. (Med 10776 volilnimi upravičenci jih je glasovalo 7074 ali 65,64 %.52 To občinah (volilnih okoliših) so bili izidi volitev sledeči: Cezanjevci: 557 volilnih upravičencev, 371 volivcev; - 366, (Maček - 5, Tjotič - 0. Triževci: 959 volilnih upravičencev, 774 volivcev; 704, (Maček - 70, Tjotič - 0. Tjutomer: 1440 volilnih upravičencev, 955 volivcev; 907, (Maček - 47, Tjotič - 1. (Mala Tledelja: 714 volilnih upravičencev, 431 volivcev; 332, (Maček -99, Tjotič - 0. Tazkrižje: 656 volilnih upravičencev, 375 volivcev; 291, (Maček - 83, Tjotič - 1. s° Slovenec, 20. 11. 1938, št. 275. 51 TCmetski list, 30. 11. 1938, št. 48. 52 Slovenski gospodar, 14. 12. 1938, št. 50. 98 “Veržej: 319 volilnih upravičencev, 251 volivcev: J“R£- 212, (Maček - 39, “Ljo-tič - O.53 V “Dravski banovini je bilo razmerje med političnimi strankami po izidu volitev sledeče: Stojadinovič: 170 252 oz. 78,64 %; (Maček: 45 123 oz. 20,84 %; “Ljotič: 1132 oz. 0,52 %. J“R£ je po volilnih okrajih dobila vse možne kandidate v narodno skupščino, kar je bila »najveličastnejša zmaga«. “Novi narodni poslanec za srez “Ljutomer (srez “Ljutomer-“Radgona) “Franc Snoj je bil rojen v “Toplicah pri Zagorju leta 1902. “Po 1. svetovni vojni seje preselil v Qornjo “Radgono in se uveljavil na področju kreditnega zadružništva. “Leta 1924 je postal tajnik kmečke posojilnice v Qornji “Radgoni. “Kot izredno delaven in sposoben organizator je utrdil tudi delovanje katoliških prosvetnih društev. “Leta 1937 je postal starešina jugoslovanske gasilske zveze. “Istega leta, ko je bil izvoljen v narodno skupščino kot okrajni poslanec J“R^ je postal celo minister brez listnice. “Razen dr. (Miha “Kreka, ministra za zgradbe, je bil eden od dveh Slovencev v novi vladi dr. (Milana Stojadinoviča.54 53 'Prav tam. 54 Slovenec, 22. 12. 1938, št. 293. 99 Mag. ‘Dušan Ščap * ‘Kmetijsko obdelovalne zadruge na območju £4paške doline v obdobju 1946-1949 ‘Uvod Tla Slovenskem ima zadružništvo že več kot 100-letno tradicijo. Trvi zakon, kije zaznamoval zadružništvo pri nas, izhaja iz leta 1873, in sicer gre za ^a-kon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah (sprejet v okviru 54vstro-(9gr-ske).1 ‘Temu je sledil ^akon o reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug iz leta 1903, kije med drugim predpisal, da mora vsaki dve leti organiziranost in poslovanje pregledati neodvisen in strokovno usposobljen revizor. To prvi svetovni vojni je razvoj zadružništva zastal. To Zakonu o gospodarskih zadrugah iz leta 1937, iz obdobja kraljevine Jugoslavije, je zadrugo lahko ustanovila skupina z najmanj 10 osebami.2 fAled drugo svetovno vojno je delovalo združenje kmetijskih zadrug gudmark.3 TJanes velja v Sloveniji moderni ^akon o zadrugah iz leta 1992,4 ki je idejo zadružništva vrnil na moderna izvirna izhodišča. “N preteklosti so pomembno vlogo imele tudi t. i. hranilna in posojilna društva, ki so bila ustanovljena na zadružni podlagi.5 ‘Navedenih tipov (v navedenem prispevku) podrobneje ne obravnavam, kljub temu da je na 54paškem območju od konca 19. stoletja do konca druge svetovne vojne (likvidirane so bile leta 1946-47) bilo veliko teh oblik ustanovljenih in delujočih.6 * iMag. 'Dušan Ščap, univ. dipl, pravnik. 1 'Več: “Emil Čeferin, 'Kmetijska zadruga in podjetje v zadružni lastnini, Travnik, št. 1-2, 1990, stran 59-73. 2 “Več: http://www.o-sta.com/msg.php. 3 Svojo centralo je imelo v gradcu, kije bil center uprave za Štajersko in podrejen neposredno 'Hitlerju. "Več: http://www.siranet.si/detail.aspx?TD=43158. 4 Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Zadruga lahko vodi svoje dejavnosti tudi preko odvisne družbe (tako: 1. člen Zakona o zadrugah, 'Ur. list 'RS, št. 97/2009 'U'P'B-2). 5 'Ponavadi je ta tip zadrug imel namen sprejemati in obrestovati hranilne vloge in vloge na tekoče račune, odobravati svojim članom kredite, pospeševati varčevanje med člani, jih vzgajati v zadružnem duhu na shodih in predavanjih ter drugo. 6 “Več: Jože 'Rogan, 'Razvoj denarništva v Občini g. 'Radgona (nadaljevanje), glasilo, Zgodovinsko društvo Q. 'Radgona, 1995, št. 1, stran 55-62. 100 Zadruge lahko tako definiramo kot združenje oseb, ki v sodelovanju s skupnim podjetjem uresničujejo določene gospodarske oz. socialne koristi. Člani jim zagotavljajo delovna sredstva, jih upravljajo in so tudi njihovi poslovni partnerji (dobavitelji, odjemalci) ali delavci, gospodarsko gledano je danes zadruga organizacija, ki omogoča ali olajšuje vključevanje različnih gospodarskih subjektov, med njimi tudi majhnih in srednjih podjetnikov oziroma podjetij (kmetov, obrtnikov itd.) v tržno gospodarstvo.7 Značilnosti zadrug v obdobju 1946-1949 Trvi povojni zadružni zakon je bil splošni oz. kasneje temeljni zakon o zadrugah z dne 18. 7. 1946.8 njem so prvič omenjene tudi kmečke delovne zadruge, ki se ukvarjajo »s skupnim kmetijskim gospodarstvom«. Trav tako je bila v tem obdobju izvedena agrarna reforma in kolonizacija. Država je preko zadrug želela čim prej vzpostaviti prevlado državnega sektorja v okviru novega družbenega sistema. Zadruge so bile podržavljene in so se oddaljevale od izvirnih idej zadružništva, tj. predvsem koristi svojih članov. Osnovani so bili okrožni in okrajni zadružni odbori, podrejeni Iniciativnemu zadružnemu odboru Slovenije, ki so glede na potrebe postavljali krajevne zadruge. Tako so se takoj po drugi svetovni vojni začele ustanavljati pretežno kmetijske obdelovalne zadruge (v nadaljevanju TCOZ) Tr nabavno-prodajne zadruge. Sodelovanje kmetov in kooperacija z zadrugo je bila skoraj obveznost, pravice članstva so bile zelo omejene, saj so vse zadruge delovale kot državna lastnina. TJamen zadruge je bil graditev socializma na vasi. Tartija je s pospešenim tempom podpirala nastajanje TO^na »prostovoljni podlagi brez administrativnega pritiska« ter v ta namen izdala obsežno resolucijo leta 1949. 7 Tako: http://www.zadruzna-zveza.si/index.php?option=com_content&task=view&id=U&1temid=ll. 8 'Ljudska skupščina 'F'L'RJ je dne 18. julija 1946 sprejela Splošni zakon o zadrugah ('Ur. list ‘F'L'RJ, št. 59/46). 101 To sporu s Sovjetsko zvezo je hotela Jugoslavija dokazati, da kljub sporu uvaja socializem po sovjetskem vzoru, zato je leta 1948 izvedla kolektivizacijo (združevanje malih kmetov v kmečke zadruge). "Vendar kolektivizacija9 kmetijstva s kmečkimi zadrugami ni uspela. S strani kmetov je vse to doživljajo velik odpor (nasilno včlanjevanje v zadruge, obvezni odkupi po nizkih cenah ...) in zadruge niso nikoli prav zaživele. ‘N številnih primerih izstopnih izjav so zadružniki zahtevali, da se jim vrne vse v zadrugo vloženo premoženje. "Neuspešen poskus kolektivizacije kmetijstva s kmečkimi obdelovalnimi zadrugami v letih do 1953 je povzročil, da le-te prenehajo delovati in se reorganizirajo v splošne ali nabavno-prodajne kmetijske zadruge. Značilnosti kmetijskih obdelovalnih zadrug - "KOZ? kot sojih opredeljevali ustanovitveni akti "NN"L0QN ("KtMTTdJSTCTH O"B"DT"LO"V54K"N"I"H) Z^WTIQ (ustanovljenih leta 1946) je bila: da se na podlagi prostovoljnega in svobodnega združevanja kmetov, njihove zemlje, orodja in vprežne živine zaradi skupnega gospodarstva ustvari boljše pogoje za uporabo sodobnih pridobitev znanosti, tehnike in delovnih metod v kmetijski proizvodnji. S tem naj bi se omogočilo racionalno in načrtno gospodarstvo, da bi se na ta način dosegli večji dohodki in zmanjšali proizvajalni stroški ter tako dosegle znatne koristi tako za zadružnike kakor tudi za državo. "Kmetijska obdelovalna zadruga ustanovljena leta 1949 je imela naslednje naloge: povečati donos, zmanjšati proizvajalne stroške, povečati dohodke in tako povečati korist za zadružnike in državo s čim pravilnejšim izrabljanjem obstoječe delovne sile, strojev in orodja. "VTOj^TT/V Z^TKTIQO. "Vsak zadružnik je moral vložiti v zadrugo vso svojo zemljo, ki jo je dobil na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, bodisi po točki 1 ali 2 člena 23, razen „manjše površine okrog hiše, ki se mu pusti za osebno porabo in ne sme presegati 1 ha. "Na zemlji, vloženi v zadrugo, je bilo določeno, da obdržijo lastniki svojo pravico. 9 Kolektivizacija je oblika ukinjanja zasebne lastnine v sistemu komunizma in socializma, t. i. prenos zasebne lastnine na zadruge. 102 “Vsak zadružnik je bil dolžan vložiti v zadrugo tudi vse svoje poljedelske stroje, orodje in vprežno živino. "Kmetijska obdelovalna zadruga ustanovljena leta 1949 je določala, da vsaka družina ali član vloži v zadrugo vso svojo zemljo, razen ohišnice s stanovanjsko hišo in gospodarskimi zgradbami, ki so potrebne za osebno gospodarstvo, in sicer tako, dajo dajo zadrugi v izrabljanje brez zakupnine. V zadrugo vložena zemlja je ostala lastnina tistih, ki sojo v zadrugo vložili. Vsak zadružnik je bil dolžan v zadrugo vložiti vso vprežno živino in kmetijske stroje, orodje pa toliko, kolikor je sklenil zbor. "Poslovni delež je znašal 500 din oz. 1000 takratnih din (v letu 1949 pa 100 din). Vsak zadružnik je jamčil še z desetkratnikom zneskom vpisanih vložkov (tako iz ustanovitvenih aktov iz leta 1946, v letu 1949 pa je jamčil s petkratnim zneskom). “Vsak zadružnik je napisal na račun deležev ves znesek, s katerim je ocenjena njegova, v zadrugo vložena zemlja. O'DQOVO'K'NOST". Jamstvo je bilo omejeno. Vsak zadružnik je jamčil za obveznosti zadruge z zneski, ki jih je vložil v zadrugo. TIT^VVd O'D'BO'K TO ^"D'K'UQ'E. "Upravni odbor je sestavljalo od 3 do 9 članov, vštevši predsednika in tajnika. Zadrugo je zastopal upravni odbor ter tisti, ki gaje pooblastil odbor. "Podpisovala pa sta zanjo po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en pooblaščeni uradnik. "I^ST(9"P Oan ni smel izstopiti iz zadruge preden niso potekla tri leta, odkar je pristopil. Vsak čas so zadružniki lahko izstopili le, če so odšli na delo v državna gospodarska podjetja ali zavode, vendar je v takem primeru njihova zemlja ostala v zadrugi.10 10 'Katarina Jemec, 'Razlogi (ne)povezovanja kmetov v zadrugo na območju občine 'Domžale, 'Diplomsko delo, ‘Biotehniška fakulteta v 'Ljubljani, 2007, stran 3. 103 (‘Kmetijske obdelovalne) zadruge na območju 64paške doline v obdobju 1946-1949 ‘V letu 1946 (13. januarja) je prišlo do izgona skoraj vsega nemškega prebivalstva (cca. 2200 prebivalcev) iz 54paške doline, ki so jih stlačili v živinske vagone in jih odpeljali na Dunaj. Tred tem je bil že konec leta 1945 sprejet ^akon o agrarni reformi in kolonizaciji,11 na podlagi katerega so se ustanovile komisije, katerih naloga je bila dodelitev zemlje (prednost pri dodelitvi so imeli partizani in njihovi najbližji sorodniki). Še pred delitvijo je komisija izvedla razlastitve oz. zaplembe. ‘Tako je vsem izgnanim nemškim družinam bilo zaplenjeno (razlaščeno) vso njihovo premoženje (podlaga so bili dekreti 54‘VN0J54 iz 21. 11. 1943 in 21. 11. 1944 ter drugi zakoni). ‘Takoj po drugi svetovni vojni je bil zaradi vsesplošnega pomanjkanja prav tako vpeljan sistem racionalne preskrbe z najpomembnejšimi živili in izdelki. “Na območje 54paške doline (kjer je ostalo ogromno neobdelane kmetijske zemlje) so se naselili kolonisti. Tako so bili v 54paški dolini naseljeni prebivalci iz celotne Slovenije z različno kulturo, narečjem (op. »Slovenija v malem«; nekateri sojo hudomušno poimenovali tudi »‘Titova dolina«) ... To pričevanju domačinov veliko kolonistov (največ jih je prišlo iz območja Dolenjske) ni imelo veščin za delo na težki kmetiji, zato so se nekateri hitro odselili iz 54paške doline. Dekateri pa so dobro sprejeli svojo novo domačijo ter delo na kmetiji in si na tem območju ustvarili družine.12 To partijskih priporočilih (»obvezah«) seje bilo potrebno včlaniti v zadrugo. ‘V letu 1946 seje v 54pačah v zadrugo vključilo 16 družin s 73 ha, v Stogovcih 15 družin s 70 ha, v Žepovcih 24 družin s 102 ha in v Segovcih 9 družin s 45 ha. Čeprav je bilo na 54paškem polju največ produktivnih zadrug, kolonisti v glavnem niso kazali prevelikega navdušenja za zadružništvo, predvsem še ne na začetku (v letu 1946).13 Tako se je le majhen del kolonistov odločil za ” “UT. sixes in TRVS, št. 62/396, z dne 12. 12. 1945. 12 Tako: Dušan Ščap, Zgodovina vasi Črnci, glasilo, Zgodovinsko društvo g. 'Radgona, 2011, stran 98. 13 Zadruge so imele težave s pomanjkanjem kapitala in živine. Ta problem so rešili s sodelovanjem z državnim gospodarstvom Črnci, kije zadrugam pomagal s stroji in z izmenjavo semenskih žitaric. Tako: “Barbara 'Bratuša, Dogajanje na vasi v okraju “Radgona 1945-1947, Diplomsko delo, “Filozofska fakulteta v SMariboru, 2010, stran 44. 104 skupno obdelovanje zemlje.14 Zadruge so za boljše rezultate začele v letu 1947 izvajati arondacije, vendar so naletele na težave, saj kolonisti ^paškega polja pri tem niso hoteli sodelovati, ^adruge so namreč hotele svoje člane naseliti skupaj15 v duhu kmetijskega socializma na vasi. Trav tako je bila v ospredju tudi gradnja zadružnih domov po samih vaseh. Tla občnih zborih zadrug so bili tudi zaslužni zadružniki iz f4paške doline, ki so se proslavili pri partizanih in v partijskem delovanju.16 Trve tri kmetijske obdelovalne zadruge so bile ustanovljene spomladi leta 1946 in so se vse (tudi pozneje ustanovljene) poimenovale po takratnih narodnih herojih. (Ostalih pet pa je bilo ustanovljenih v letih 1947-1949.17 “Vse zadruge (razen TO^Tutverci, kije bila tipa d.) so bile zadruge tipa TV. Tar pomeni, da če je zadružnik podpisal pristopno izjavo, je postala tudi zemlja last zadruge. Tastnina je prešla v zadrugo tudi v primeru, če zadruga ni odplačala.18 ‘Večina teh oblik zadrug je bilo likvidiranih oz. preoblikovanih v letu 1953-1954.19 “V spodnjem pregledu zadrug na območju idpaške doline so pri vsaki zadrugi navedeni: polno ime zadruge, datum ustanovitve oz. uradnega vpisa ter člani takratnega prvotnega upravnega odbora. Tri nekaterih zadrugah so še omenjene organizacijske spremembe oz. začetki likvidacij le-teh. TIS^TJOVTJTTJT ^“DTUigT TU ^T^ŠTTfM OTlMOQJTL a) “Kmetijska obdelovalna zadruga »(Matija Qubec« z o. j. Stogovci.20 Sedež zadruge je bil določen v Stogovcih, okraj “Radgona. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 30. marca 1946 za nedoločen čas. “Uradno je bila vpisana 26. aprila 1946 pri Okrožnem sodišču v (Mariboru. 14 Tako: “Barbara “Bratuša, “Dogajanje na vasi v okraju 'Radgona 1945-1947, “Diplomsko delo, Tilozofska fakulteta v Mariboru, 2010, stran 43. 15 Tako: “Barbara 'Bratuša, “Dogajanje na vasi v okraju 'Radgona 1945-1947, 'Diplomsko delo, Tilozofska fakulteta v Mariboru, 2010, stran 53. 16 “Več v: “Vestnik, št. 10, z dne 11.1. 1950. 17 “Iz časopisnega članka izhaja, daje bila v letu 1949 ustanovljena tudi nova “KO^v Črncih; tako: “Vestnik, z dne 23. 2. 1949. 18 Slavica Tovšak, Sledovi zadružnega delovanja v gradivu “Pokrajinskega arhiva Maribor, v: Sveta 54na skozi čas: zbornik Občine Sveta Sina, Maribor, 2009, stran 298. ” “Kmetijske delovne zadruge: “Lutverci, Stogovci, Segovci, Todgorje so prešle v likvidacijo. Triglasitveni rok za prijavo upnikov oz. dolžnikov na naslov Okrajna zadružna zveza, Tjutomer, je 30 dni od objave; tako: “Ur. listT“RS, št. 37, stran 318, z dne 23. 9. 1954. 20 Tako: “Ur. list T“RS, št. 36, stran 206, z dne 15. 5. 1946. 105 Člani upravnega odbora so bili: Tušenjak “Rudolf - predsednik, kmet v Stogovcih; Terlič “Nežka - tajnica, šivilja, v Stogovcih; Tuntar 54nton - odbornik, kmet, “Drobtinci; ‘Bulič “lija - odbornik, kmet, “Dolnje Konjišče. “Uradno so bile vpisane tudi spremembe, in sicer novih članov upravnega odbora ter spremembe zadružnih pravil.21 b) Kmetijska obdelovalna zadruga »Tdvarda Kardelja« z o. j. 54pače.22 Sedež zadruge je bil določen v Apačah, okraj “Radgona. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 31. marca 1946 za nedoločen čas. Uradno je bila vpisana 26. aprila 1946 pri Okrožnem sodišču v (Mariboru. Člani upravnega odbora so bili: Šavs Janez - predsednik, poljedelec, 54pa-če; Oštir Jože - podpredsednik, poljedelec, Segovci; ^upanc Kudolf - tajnik, mesar, 14pače; Zupančič 54nton - odbornik, poljedelec, Segovci; “Remša Jože - odbornik, poljedelec, 54pače; Košir Jakob - odbornik, poljedelec, Segovci; “Dobravc Trančiška - odbornica, poljedelka, Segovci; Krvina Alojzija - odbornica, poljedelka, 54pače; Mahuc Jože - odbornik, poljedelec, (4pače. Zadruga je na podlagi sklepa občnega zbora z dne 2. septembra 1954 prešla v likvidacijo.23 Imenovani so bili naslednji likvidatorji: Tučko Milan (Q. “Radgona); Kolarič Tranc (Stogovci); Mahne Jože, Tiselj Jože, “Lebar “Daniel, “Balažič 54nton in Tečar Jože (vsi kmetje iz 54pač). “Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo tako, da po dva od njih pristavita pod besedilo firme svoja podpisa. c) Kmetijska obdelovalna zadruga »Staneta “Rozmana« z o. j. ^epovci.24 Sedež zadruge je bil določen v Žepovcih, okraj “Radgona. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 31. marca 1946 za nedoločen čas. “Uradno je bila vpisana 26. aprila 1946 pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Člani upravnega odbora so bili: ^avrški “Ivan - predsednik, poljedelec, £epov-ci; Kukovec Rlnica - tajnica, šivilja, ^epovci; Qaličič Jule - odbornik, kovač, 21 “Več: Ur. list URS, št. 27, stran 439, z dne 31. 8. 1950; "Ur. list UR.S, št. 29, stran 293, z dne 05. 9. 1953; Ur. listURS, št. 41, stran 386, z dne 26. 11. 1953. 22 Tako: Ur. list URS, št. 36, stran 206, z dne 15. 5. 1946. 23 Ur. list T/RS, št. 46, stran 392, z dne 25. 11. 1954. 24 Tako: Ur. list URS, št. 36, stran 206-207, z dne 15. 5. 1946. 106 ^epovci; Trajne Tarel - odbornik, klepar, ^epovci; Tušek 54nton - odbornik, poljedelec, ^epovci; Tikar hvana - odbornica, poljedelka, ^epovci; Tuš Tranc - odbornik, poljedelec, ^epovci. d) 'Kmetijska obdelovalna zadruga »Toneta Tomšiča« z o. j. Todgorje. Sedež zadruge je bil določen v Todgorju, okraj 'Radgona. Tlradno je bila vpisana 3. julij 1947 pri Okrožnem sodišču v (Mariboru. Tlradno so bile vpisane tudi spremembe, in sicer novih članov upravnega odbora ter spremembe zadružnih pravil.25 Izbrisali so se člani upravnega odbora: 'Novak Jože, Tiribar Jože, Škrinjar Tlnton in se vpisali novo izvoljeni člani odbora: Tampreht Ciril - zadružnik, Todgorje; Tajčman 54nton - zadružnik, Todgorje; Šmid “Ivan - zadružnik, 'Vratja vas; 'RotT4nte - zadružnik, 'Vratja vas; Tlorvat Ivan - zadružnik, 'Vratja vas. e) 'Kmetijska obdelovalna zadruga »Slavka Šlandra«26 z o. j. Segovci.27 Sedež zadruge je bil določen v Segovcih, okraj 'Radgona. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 19. marca 1948 za nedoločen čas. Tlradno je bila vpisana 15. maja 1948 pri Okrožnem sodišču v (Mariboru. Člani upravnega odbora so bili: Turnik Tranc - predsednik; Jesih 541ojz - tajnik; 'Vidali Tdvard, Tošir Angela, T.akar 54nton, (Mlakar Tlnton, Tlobrovec Tranc - vsi odborniki, vsi kmetje v Segovcih. Zadruga je na podlagi sklepa občnega zbora z dne 2. avgusta 1953 prešla v likvidacijo.28 Imenovani so bili naslednji likvidatorji: Jud 'Viljem - predsednik, Todkrajšek Tranjo (oba OTO Tjutomer), Stojko Tllbin in Slavič Tllojz (oba O^ Tjutomer) ter uslužbenci: TCurnik Tranc, Tink Jožef, Cunk 54nton, (Matkovič Teter in ''Vrtin 'Rudolf, vsi kmetje v Segovcih (ki podpisujejo po dva skupaj). f) 'Kmetijska obdelovalna zadruga »Tremrl 'Vojko« z o. j. (Mahovci.29 25 Tir. listT'R.S, St. 17, stran 221, z dne 23. 5. 1950. 26 Zadruga v Segovcih seje poimenovala kot TCO ^»Slavka Šlandra«; tako: Slavica Tovšak, Sledovi zadružnega delovanja v gradivu ‘Pokrajinskega arhiva Maribor, v: Sveta Tina skozi čas: zbornik Občine Sveta Tina, Maribor, 2009, stran 298. 27 Tako: Tir. list T/RS, št. 27, stran 437, z dne 22. 6. 1948. 28 Tir. list TTtS, št. 39, stran 333, z dne 7. 10. 1954. 29 Tako: Tir. list T'RS, št. 18, stran 297, z dne 31. 5. 1949. 107 Sedež zadruge je bil določen v (Mahovcih, okraj "Radgona. "Uradno je bila vpisana 18. maja 1949 pri Okrožnem sodišču v (Mariboru. Člani upravnega odbora so bili: "Horvat "Viktor - predsednik; Jančar "Neža - podpredsednica; (Maučec "Franc, (Maršič (Marija, ČHalič Jožefa - vsi odborniki, vsi kmetje v (Mahovcih. "H "KO^iŽepovci seje dne 11. 2. 1950 priključila (združila) "Kmetijska obdelovalna zadruga (Mahovci (okrožno sodišče v (Mariboru, dne 24. 11. 1950).30 "Novi člani upravnega odbora so postali: "Leskovec "Franc, "Bogataj (Miro, "For-šek "Franc, "Bevk "Vida, Zupančič Jurij (vsi ^epovci); Jančar Janez ((Mahovci); "Blažič "Ivan (^iberci); "Horvat "Viktor ((Mahovci); "Virant "Pavel ("Konjišče); Ovsenik Janez in "Petek Avgust (oba ^epovci) - vsi našteti zadružniki. "Leskovec "Franc je predsednik, "Foršek "Franc pa podpredsednik upravnega odbora. "Enakega datuma je nova zadruga spremenila tudi zadružna pravila. g) "Kmetijska obdelovalna zadruga »(Mihe (Marinka« z o. j. Jauhova (Jan-hova).31 Sedež zadruge je bil Jauhova (Jankova). "Po drugem pisnem viru seje zadruga imenovala kot "KOI? »(Mihe (Marinka« "Nasova - Jauhova.32 Zadruga je bila ustanovljena na zboru 24. aprila 1949 za nedoločen čas. "Uradno je bila vpisana 30. avgusta 1949 pri Okrožnem sodišču v (Mariboru. Člani upravnega odbora so bili: "Debeljak Janez - predsednik, poljedelec, Jauhova; Stražišar Stane, poljedelec, Jauhova; "Frelih Jože, poljedelec, "Naso-va; "Intihar "Francka, poljedelka, "Nasova; "Rupert "Franc, poljedelec, "Nasova. h) "Kmetijska obdelovalna zadruga »Janeza "Hribarja« z o. j. "Lutverci.33 Sedež zadruge je bil določen v "Lutvercih, okraj "Radgona, Zadruga je bila ustanovljena na zboru 5. marca 1947 za nedoločen čas. "Uradno je bila vpisana 16. 30 Tir. list T'RS. št. 5-7, stran 33, z dne 6. 2. 1951. 31 Tir. list ^‘KS, št. 29, stran 505, z dne 27. 9. 1949. 32 Omenjena je 'Kmetijska obdelovalna zadruga »RUihe tMarinka« z o. j. 'Nasova - Jankova; tako: Slavica Tovšak, Sledovi zadružnega delovanja v gradivu ^Pokrajinskega arhiva tMaribor, v: Sveta 54na skozi čas: zbornik Občine Sveta Tina, tMaribor, 2009, stran 298. 33 Tako: Tir. list T'RS, št. 13, stran 204, z dne 19. 4. 1949. 108 marca 1949 pri Okrožnem sodišču v SMariboru. Člani upravnega odbora so bili: "Kuhar Aleksander - predsednik; "Temlin "Evgen - tajnik; "Kuhar Qeza, "Kuzma Spitan, "Vukan "Bela, Šarkanj Štefan, železen "Ludvik - vsi odborniki. "Uradno sta vpisani tudi dve spremembi, in sicer novih članov upravnega odbora ter sprememba zadružnih pravil.32* "Dogodki povezani z zadružnim življenjem na območju Apaške doline Časopis "VEST^NTK, Qlasilo osvobodilne fronte mesta tMaribor, je predvsem v letu 1950 intenzivno poročal o dogodkih in delovanju kmetijskih obdelovalnih zadrug na Apaškem območju. "V navedenih člankih se je dal predvsem poudarek na pozitivnih rezultatih delovanja navedenih zadrug. "V delovanju zadrug seje dal poudarek tudi na vsakokratnem povečevanju in optimiranju obdelave kmetijskih zemljišč ter na graditvi dodatnih hlevov in zadružnih domov po posamičnih vaseh, vse v duhu socializma na vasi. Nekdanji delujoči goveji hlev v ‘Lutvercih. Še dandanes je po šdpaški dolini po vaseh veliko ohranjenih objektov nekdanjih tovrstnih hlevov za živinorejo.35 34 ‘Več: Ur. list MR,5. št. 19, stran 196, z dne 18. 6. 1953 in “Ur. list MRS, št. 35/36, stran 342, z dne 22. 10. 1953. 35 'Pokrajinski arhiv Maribor hrani gradbene načrte za zadružne domove in hleve v ©blatnem ljudskem odboru Maribor 1948-1959, in sicer hlev za 100 glav goveje živine - kmetijsko obdelovalne zadruge 54pače; zadružni dom ^epovci 1948 in zadružni dom Segovci 1948. gn_fPJ4M/0443/004/001/002/00035. 109 'D'ETO'Vil'NJ'E Članek36 poroča, da je TCO^dvana 'Hri- barja v Tutvercih v letu 1949 dosegla najvišjo vrednost »trudadneva«, ker je zadruga uvajala najrentabilnejšo panogo kmetijstva, kot sta govedoreja in svinjereja. 'Borba za dvig hektarskega donosa je neprestana skrb celotnega zadružnega sistema, dodaja avtor članka. 'V letu 1950 je suša prizadela tudi lutverško zadrugo in pridelek žitaric in krompirja znatno zmanjšala. Zadruga je kljub temu (pri obvezni oddaji) izpolnila oddajo žitaric in krompirja 100 %. Oddajo prašičev so izpolnili 95 %, sončnic in oljne repice pa 100 %. (Oddaja mleka v zadrugi ni potekala zadovoljivo, saj so do tedaj realizirali le 40 % planirane količine, 54vtor članka ugotavlja, daje eden izmed vzrokov pomanjkanje zelene krme in nedovoljeno racionalno izkoriščanje krmil. 'V skrbi za zagotovitev krme so zadružniki v vaseh 'Plitvica in 'Lutverci jeseni leta 1950 napolnili 26 nahajajočih betoniranih silosov s silažno krmo. Zadružna vas 'Lutverci je pri zadnjih volitvah v odbor (9T volila v zgodnjih jutranjih urah ter bila kot vedno pri dosedanjih volitvah zopet prva v okraju ob stoodstotni udeležbi. To visoko politično zavest potrjuje tudi dejstvo, da so v vasi z gradnjo zadružnega doma najdalje izmed vseh vasi 54paške kotline. Tetos so zgradili tudi novi koruznjak, prav tako bodo skupno preorali za krompir 15 ha njivskih površin, zaključuje avtor časopisnega prispevka. 'D'V'IQ ^‘'VTNO'R'EJ'E 'V 'KOZ. 54T54ČT. Članek v navedenem časopisu iz leta 19 5 037 ugotavlja, da je 'KOZ.Tdvarda 'Kardelja v Apačah dosegla že lepe uspehe in se tako uvrstila med najboljše zadruge v radgonskem okraju. 'V 54paški zadrugi je bilo tedanjega časa združenih 39 družin, njihovo gospodarstvo pa je obsegalo nekaj manj kot 200 ha skupne površine, od tega 120 ha njiv. Zadružniki so se ukvarjali v glavnem z živinorejo in poljedelstvom. 'Redili so 90 glav goveje živine, ki so jo usmerjali predvsem na vzrejo živine simentalske pasme. T)o tedaj so imeli že 18 rodovniških krav te pasme, v bodoče pa nameravajo gojiti do 200 glav goveje živine. T)a bi vzgojili čim boljšo živino, so v tem letu (1950) uvedli tudi rodovniško knjigo. 'V zgradbi hleva so imeli tudi sobo za mleko, zdravniško sobo, sobo za čuvaje in prostor za segrevanje vode za živino, kije telila. 'V najkrajšem času pa so želeli urediti še gnojišče in 36 'Vestnik, št. 282, z dne 28. 11. 1950. 37'Vestnik, št. 257, z dne 28. 10. 1950. 110 gnojnične jame. "Lepe uspehe je imela zadruga tudi pri vzreji prašičev, ki jih je imela že nad 200, od tega je 48 plemenjač. "Drugo leto so želeli povečati število svinj na 350. Zemljo so imeli v54pačah združeno, tako daje lahko vsak obdela-vo vršil s stroji, ki sojih imeli že dovolj, Zaradi sušne letine pridelek ni bil najboljši. Med zadružniki so se najbolj odlikovali Julka "Bojc, "Valerija Memont, "Franc Cezar in traktorist Martin "Kump. "V drugem članku avtor ugotavlja,38 da seje za potrebe preskrbe za široko potrošnjo delovnega ljudstva od apaške zadruge zahtevalo, da redi več svinj in več govedi. Zadružniki apaške zadruge so ob letnem zboru sprejeli sklep, da bodo dokončno zgradili deloma zgrajen zadružni dom v 54pačah, ki ga bodo dvignili v enonadstropnega. Zadruga je imela 150 članov delovne sile in je težila za sprostitev ženske delovne sile, ki je bila znatno zadržana zaradi vzgoje in nege otrok. Zato bodo ustanovili nekakšne sezonske otroške jasli. Za dvig kulturno-prosvetnega dela je skrbel izobraževalni tečaj, ki gaje obiskovalo 15 zadružnikov. "Imeli so tudi svojo knjižnico, radijski sprejemnik in štiri radijske zvočnike, ki so bili nameščeni po vsej vasi in so prenašali apaškim zadružnikom »polet« delovnega ljudstva v izgradnji socializma. "N54"L(9Q"E ZZIMR'UZN'ECjid S"V"ET2L "Novoizvoljeni zadružni svet radgonskega okraja sije v letu 195039 za novo nalogo postavil ustanovitev strojne delavnice v 54pačah, ki bi služila za popravilo strojev vsem zadrugam okraja. "V sklop podjetij kapitalne gradnje v okraju bi pozneje vključili sedanjo okrajno žago v Apačah ter 'Mizarsko delavnico v "Lutvercih, kot perspektivno nalogo pa so predvidevali ustanovitev lastne zadružne mlekarne. "KM^ČKi! MnMDTNM40 Mladina "KOZ. okraja "Radgona je od zadnje kmečke konference ustvarila na gospodarskem polju 31.912 ur prostovoljnega dela. Med najboljšimi zadružnimi kolektivi je bil mladinski kolektiv "Lutverci, ki je bil razglašen za najboljšega v okraju "Radgona in je prejel prehodno zastavico ter bil nagrajen s fiziokulturnimi rekviziti za odbojko. "Pri zadružnem domuje v tem letu mladina opravila 230 prostovoljnih ur. Sedaj je sklenila, da bo do volitev uredila dvorano, do 1. maja pa celoten 38 ‘Vestnik, št. 46, z dne 22. 2. 1950. 39''Vestnik, št. 282, z dne 28. 11. 1950. 40 Vestnik, št. 55, z dne 4. 3. 1950. 111 zadružni dom. "Potemtakem bo to prvi v celoti zgrajen zadružni dom v radgonskem okraju. "Nagrajena sta bila še aktiva iz Segovc in iz Ttujske ceste. £a najboljše zadružnike mladince so bili razglašeni za udarnike: "Fulder "Ivan, "Lu-zer Stanko, "Ludvik "Istenič (vsi "Lutverci); "Košir 54nica (Segovci); "Likar "Franc (£epovci); "Hozjan Štefan ("Drobtinci); "Francelj "Franc (Stogovci); "Kuder "Ivan ("Lutverci); "Kočevar (Marija (^iberci); tMakus "Edo ("Podgorje); "Nabergoj "Ivan ("Lutverci). "Vsi so napravili 200-300 delovnih dni in se udeležili različnih akcij. O'BC'Nd "V Žepovcih seje vršil občni zbor ponovno, ker so nekateri hoteli vriniti v odbor ljudi, ki do zadruge nimajo pravilnih odnosov. "Najboljše sta izvedla občna zbora zadrug v "Podgorju in v "Lutvercih, ki sta izkazala najboljše proizvodne plane. "V Stogovcih so se nekateri zadružniki hoteli obogateti na račun zadruge, ^a take so rekli zadružniki, daje boljše, da oddidejo. 54vtor še zaključuje, da ni čudno, saj od leta 1946 do sedaj ni bilo urejenega knjigovodstva. Žlesnoje današnji vaški dom (prej zadružni dom iz leta 1948) v Žepovcih.*2 41 Mestnik, št. 42, z dne 17. 2. 1950. 42 Trvo poročilo o podeljevanju značk najprizadevnejšim graditeljem zadružnih domov se je nanašalo na podelitev 4. aprila 1948. Takrat je bila na gradbišču zadružnega doma v Žepovcih v 54paški dolini slovesnost, ko je predsednik ‘Republiške poslovne zveze in član 50 OT Maks Krmelj predal prehodno zastavico za najboljše gradbišče. Trane Toršek iz £epovc in Karel Rozman iz Todgorja sta dobila zlati znački za 50 osemurnih delavnikov s 400 urami. “Več: Janez J. Švajncer, Zadružni dom 1948, Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, letnik 51, 1980, stran 414. 112 "POS"L0"V"N"I "R"E£U"LT54T"I ^54T)1VUQ. "Bilanca stanja lutverške zadruge43 je navzočim zadružnikom na letnem občnem zboru prikazala zadovoljiv rezultat, ki jih je uvrstil med najboljše v gornjeradgonskem okraju, Zadruga je v letu 1949 z načrtnim delom pritegnila mnogo gospodarstev ter je obsegala 220 ha zemlje. "Vas "Lutverci je vključena v zadrugo s 70 %, vas "Plitvica pa s 50 % vasi. To planu bodo v letu 1950 redili 120 govedi in 387 prašičev, ^gradili bodo tudi nov svinjski hlev ter adaptirali za govedo tri večje hleve. "Na občnem zboru so navedli, da bodo v zadrugi uvedli več discipliniranosti in odgovornosti ter si prizadevali za dvig kmetijske proizvodnje. "KOI? "Franca "Rozmana - Staneta v Žepovcih44 je dosegla najboljši poslovni rezultat (za leto 1949) v radgonskem okraju. Od ustanovitve pa do občnega zbora v februarju je bilo vključenih v zadrugo 97 % kmečkih gospodarstev. "Hektarski donos so znatno dvignili in razširili orne površine. "Razmeroma dobre rezultate sta dosegli tudi zadrugi v Apačah in "Podgorju. Hvtor članka še ugotavlja, da so zadružne ustanove radgonskega okraja posvečale premalo pozornosti živinoreji in svinjereji. "V drugem članku avtor ugotavlja,45 da se zadruga ponaša s 637,50 ha skupne površine ter je vanjo vključenih 137 družin s 571 člani, med katerimi je 300 delovno sposobnih oseb. "V letu 1949 je zadruga posedovala 207 glav goveje živine, 34 konjev, 190 svinj ter 120 kljunov perutnine, Ra obdelavo zemlje so uporabljali 24 velikih in 28 malih strojev. Radružniki so bili razdeljeni v 5 poljedeljskih ter 1 živinorejsko kolarnico. "Uredili so lastno kovačnico, kolarnico, krojaško ter čevljarsko delavnico. Qradijo nov hlev za 100 glav govedi. "Proizvodni načrt žitaric predvideva 18 stotov na ha. Tako bi pridelali 1260 stotov pšenice, 828 stotov rži in 320 stotov ječmena. Oljne repice so predvideli, da bodo zasejali 8 ha, zgodnjega krompirja 15 ha, poznega pa 51 ha. "Pridelek sena bi naj znašal 5700 stotov, detelje pa 657 stotov. "Uvedli bodo novo kulturo, tj. fižol. "Pričeli bodo temeljito z adaptacijami in novogradnjami ter bodo v tem letu opravili 69.650 delovnih dni. Rpreoranjem bodo povečali orno površino za 10 ha. Ra dvig dobrega kadra bodo 7 zadružnikov poslali na tečaj. 43 'Vestnik, št. 40, z dne 15. 2. 1950. w'Vestnik, št. 36, z dne 10. 2. 1950. 45 'Vestnik, št. 10, z dne 11. 1. 1950. 113 TOR Wlatija Qubca v Stogovcih je v letu 19482*6 dosegel žitni pridelek 22.000 kg rži, 33.000 kg pšenice, 575 kg jarega ječmena, 10.000 kg zimskega ječmena in 25.500 kg ovsa. ^Hektarski donos omenjene zadruge je 1700 kg na 1 ha pri žitaricah in 2300 kg pri ovsu. ‘Na skupnem zboru je bilo določeno, da pripada družinskim članom zadruge na leto 250 kg belih žitaric. Zadruga je v tem letu prodala tudi za 5900 kg čebule. Članstvu je bila sporočena tudi ugodnost najetja investicijskih kreditov z obrestmi 1 % za popravila in obnove poslopij in dodeljenih ohišnic. Pomanjkljivost je predvsem v tem, da se ne uvajajo norme, kjer bi prišlo do rezultatov delovne storilnosti posameznikov in bi bila produkcija s tem dvignjena. TOR^paške doline so v letu 1949 posejale z žitom mnogo več površin kot doslej?7 TCORCMatija Qubca v Stogovcih je v letu 1949 posejala z žitom 87 ha, v letu 1948 pa le 50 ha. ‘V TORTranca 'Rozmana - Staneta v Repovcih so v letu 1949 posejali 128 ha površin, prejšneje leto le 42 ha. “Ker je za isto obdelavo na voljo enako število traktorjev in strojev, so se setvena dela nekoliko zavlekla. Dotedanje ugodno vreme je pospeševalo načrtno izvedbo setve. Trav tako se je vršila kampanja, ki je bila v znamenju priprav na veliki zadružni festival (16. oktobra v ‘Radgoni), kjer bodo v prvi vrsti TOR radgonskega okraja prikazale rezultate svojega dela. TORTdvarda Tardelja v Apačah ima nad 60 kmetijskih strojev?8 ‘Navedeno zadrugo je prvotno (v letu 1946) ustanovilo 11 zavednih borčevskih družin. Dvigu živonoreje je zadruga posvečala veliko pozornost, saj je bil v dograditvi veliki hlev, ki bo imel 100 glav živine. Tred kratkim je zadruga dogradila veliki svinjak za 140 svinj in 20 m veliko šupo za vozove, ugotavlja avtor članka. Ra skladiščenje letošnjega žitnega pridelka je morala zadruga uporabiti stanovanjske prostore, ker je OTO 'Radgona minulo leto zadrugi odvzela primerno skladišče v prostorih starega mlina, ki ga sedaj nihče ne uporablja. 46 ‘Vestnik, št. 74, z dne 29. 8. 1948. 47 Vestnik, št. 243, z dne 17. 10. 1949. 48 Vestnik, št. 216, z dne 13. 9. 1949. 114 ^OTVNO THVEjJTTIT 'KO^ TDO^TOn?9 TJajvzornejše ureje- na gospodarstva ob severni meji predstavljajo TtO^v 54paški dolini, ki jih je ljudstvo pred dvema letoma ustanovilo na lastno pobudo in danes predstavi' jajo močno gospodarsko celoto ob meji, navaja avtor prispevka leta 1948. rVse 'KO^se močno razvijajo in so poleg akcij in graditvi zadružnih domov v teku tudi priprave na letošnjo setev. 'V zadrugah je bila uvedena traktorska obdelava zemlje, kar pospešuje zmanjšanje delovne sile, £a dvig živinorejske proizvodnje gradijo zadruge nove moderne zadružne hleve. 'NO'VO TIST^O^VTJT^ 'KOi^'V ^SO^Vd.50 krajevnem ljudskem odboru 'Nasova - Jauhova je 26 kmečkih ljudi sklenilo, da preneha s starim načinom življenja in dela ter ustanovi zadrugo (v letu 1949). Tldeleženci ustanovitvenega občnega zbora so na zboru sklenili, da dobi nova zadruga ime SMihe SMarinka. 'V zadrugo seje takoj vključilo 13 gospodarstev z okrog 80 ha zemlje. ^Vseh članov je imela zadruga 45, od katerih je bilo delovno aktivnih 26. Število delovne sile in povšine pa se bo povečalo, ko bo stopil v zadrugo še en kmet z 28 ha orne zemlje in bo dal v zadrugo mlatilnico, traktor in drugo orodje. Tla občni zbor je prišlo tudi nekaj hujskačev z namenom, da bi občni zbor razbili, vendar jim to ni uspelo, zaključuje avtor časopisnega prispevka. Sklep Sistem zadružništva, če je pravilno zasnovan in uporabljen, lahko veliko prispeva k razvoju gospodarstva in družbenega sistema nasploh. 'Kot je bilo predstavljeno v članku, pa lahko družbeni sistem prinese v določenem obdobju veliko škodo pravilnemu razvoju samega delovanja gospodarskega sistema, tudi zadrug. “V članku sem se omejil samo na kmetijske obdelovalne zadruge na 54paškem območju. Tako lahko ugotovimo, da seje na 54paškem območju ustanovilo veliko kmetijskih obdelovalnih zadrug. Tden izmed namenov tolikih zadrug je bil čim prej poskrbeti za pripadnost socializmu in obstanek tedanjih novih prebivalcev Tlpaške doline, in sicer kolonistov. “V tem obdobju (1946) je bila ustanovljena tudi TJabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom 54pače,51 49 “Vestnik, št. 36, z dne 1.5. 1948. “Vestnik, št, 143, z dne 3. 5. 1949. 51 “Ustanovljena je bila na skupščini dne 5. 5. 1946 za nedoločen čas. “Več: “Ur. list 'L“RS, številka 63/64, stran 1, z dne 21. 9. 1946. 115 kije imela določene specifične naloge ter drugi na novo ustanovljeni gospodarski (državni) subjekti na tem območju. "Npr. za podporo zadružnega kmetijstva je v letu 1951 bilo ustanovljeno “Podjetje za kapitalno graditev zadružnega kmetijstva - (Mizarske delavnice "Lutverci.52 Omeniti še velja, da je bila leta 1948 ustanovljena tudi "Kmetijska zadruga z o. j. v Apačah, kije imela spet specifične naloge.33 "V letu 1954 pa je bila (na drugačnih temeljih in pravni podlagi) ustanovljena "Kmetijska zadruga z o. j. t4pače-"Lešane (s sedežem v Apačah).54 literatura in viri - "Barbara "Bratuša, "Dogajanje na vasi v okraju "Radgona 1945-1947, "Diplomsko delo, "Filozofska fakulteta v (Mariboru, 2010. - "Dušan Ščap, Zgodovina vasi Črnci, Qlasilo, Zgodovinsko društvo Q. "Radgona, 2011. - "Emil Čeferin, "Kmetijska zadruga in podjetje v zadružni lastnini, "Pravnik, št. 1-2, 1990. - Janez J. Švajncer, Zadružni dom 1948, Časopis za zgodovino in narodopisje, (Maribor, letnik 51, 1980. - Jože "Rogan, "Razvoj denarništva v (Občini Q. "Radgona (nadaljevanje), glasilo, Zgodovinsko društvo Q. "Radgona, 1995, št. 1. - "Katarina Jemec, "Razlogi (ne)povezovanja kmetov v zadrugo na območju občine "Domžale, "Diplomsko delo, "Biotehniška fakulteta v "Ljubljani, 2007. - glavica "Tovšak, Sledovi zadružnega delovanja v gradivu "Pokrajinskega arhiva (Maribor, v Sveta (4na skozi čas: zbornik (Občine Sveta 54na, (Maribor, 2009. - S'IJP£KM/0443/004/001/002/00035 Qradbeni načrti za zadružne domove in hleve v (Oblastnem ljudskem odboru (Maribor (1948-1949). - http://www.zadruzna-zveza.si/index.php?option = com_con-tent&task=view&id=ll&"Itemid=ll. - http://www.o-sta.com/msg.php. 52 Tako: Tir. list 'L‘RS, št. 3, stran 19, z dne 15. 1. 1951. 53 Več: Tir. listT/RS, št. 36, stran 672, z dne 24. 8. 1948. 54 Tako: Tir. list T'RS, št. 25, stran 212, z dne 1. 7. 1954. 116 http://www.siranet.si/detail.aspx?TD=43158. TIT SW)S in TIMS, št. 62/396, z dne 12. 12. 1945. Tlr. list T'RS, st. 36, stran 206, z dne 15. 5. 1946. Tir. list T'RS, št. 63/64, stran 1, z dne 21. 9. 1946. ddr. list T'RS, št. 27, stran 437, z dne 22. 6. 1948. Tir. list T'RS, št. 36, stran 672, z dne 24. 8. 1948. Tir. list T'RS, št. 13, stran 204, z dne 19. 4. 1949. Tir. list T'RS, št. 18, stran 297, z dne 31. 5. 1949. Tir. list T'RS, št. 29, stran 505, z dne ’Ll. 9. 1949. Tir. list T'RS, št. 17, stran 221, z dne 23. 5. 1950. Tir. list T'RS, št. 27, stran 439, z dne 31. 8. 1950. Tir. list T'RS, št. 3, stran 19, z dne 15. 1. 1951. Tir. list T'RS, št. 5-7, stran 33, z dne 6. 2. 1951. Tir. list T'RS, št. 19, stran 196, z dne 18. 6. 1953. Tir. list T'RS, št. 29, stran 293, z dne 5. 9. 1953. Tir. list T'RS, št. 35/36, stran 342, z dne 22. 10. 1953. Tir. list T'RS, št. 41, stran 386, z dne 26. 11. 1953. Tir. list T'RS, št. 25, stran 212, z dne 1. 7. 1954. Tir. list T'RS, št. 39, stran 333, z dne 7. 10. 1954. Tir. list T'RS, št. 46, stran 392, z dne 25. 11. 1954. MTSTNTK, Qlasilo osvobodilne fronte mesta Maribor, Maribor v letih 1948-1950. Splošni zakon o zadrugah (Tir. listTTTJ, št. 59/46). ^akon o zadrugah, Tir. list T