OSREDNJA KNJIŽNICA SM SAVINJSKA trgovska družba, d. d. 3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03/713 69 00 komerciala faks: 03/713 69 20 finance faks: 07/713 69 15 Leto V • številka 9 • cena 350 S/T • 24. september 2003 Orčina Poi.tf.t a Savinjske zgodbe Občina Polzela praznuje delovno Utripovci smo se družili str. 5 str. 25 «JUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 m MIJUISA TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 -faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA d.o.o. PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Prvi dnevi minili varno Otroci so najbolj ogroženi na poti v šob in domov. Novo šolsko leto se je pričelo tudi za 3.640 savinjskih osnovnošolcev. To šolsko leto je še posebej zahtevno za vse tiste osnovne šole, ki prvič uvajajo devetletno šolanje, ki je postalo obvezno. Največ izkušenj z novim programom imajo v osnovnih šolah Šempeter in Polzela, kjer so poskusno uvedli devetletko že leta 1998. Ob pričetku šolskega leta je po vseh občinah potekala akcija Varno na poti v in iz šole. Policistom so se v akciji pridružili člani občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, združenja šoferjev, predstavniki društev, avtošole in drugi. Ibdi letos se na poti v ali iz šole ni zgodila nobena prometna nesreča, tako pa naj bi bilo vse šolsko leto. So pa policisti navkljub vnaprejšnjim opozorilom blizu šol in vrtcev odkrili kar precej kršiteljev cestnoprometnih predpisov. K. R., foto: D. N. Nizka udeležba V 4. volilnem okraju 5. enote -Žalec I. je bilo na referendumu 29,29 odstotka od 16.468 volilnih V nedeljo so bila volišča ponovno odprta. Državljani smo se na prehodnem zakonodajnem referendumu o odpiralnem času trgovin odločali o tem, ali naj bodo trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte. Udeležba je bila nizka, glasovi za zaprtje pa kljub temu (ali prav zato) prepričjivi. V Sloveniji je imelo v nedeljo pravico glasovati I.616.372 polnoletnih državljanov. To pravico jih je po neuradnih podatkih Republiške volilne komisije izkoristilo 27,48 odstotka. 57,49 odstotka jih je obkrožilo besedico “za”. V 5. volilni enoti (Celje) se je od 208.283 volilnih upravičencev referenduma udeležilo 27,13 odstotka, 58,54 odstotka jih je bilo “za”. upravičencev, 59,42 odstotka jih je bilo za zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih, v 5. volilnem okraju KOMPl€TIM€ FINfìllZfìCIJ€ OI3J6KTOV TOPIOTN6 IN KLBSIČN6 FfìSfìD€ d/rAofe/edÀcwd/jxr xe /eùz 4365 KOTfHK GRADNJE IN SUKOPLESKRRSTVO Igor KOTNIK, s*. Nikole Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil igor.kotnik@siol.net SUHOPL6SKfìRSHfì IN ZIDfìfìSKfì D€W (Žalec II.) pa jih je glasovalo 31,47 odstotka od 17.082 volilnih upravičencev. 63,89 odstotka jih je obkrožilo besedico “za”. Državni zbor bo moral sprejeti zakon, ki bo v skladu z izidi referenduma, kar pomeni, da bodo trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte, razen trgovin z nujnimi živih, ki bodo lahko odprte največ deset sicer prostih dni. Odprte pa bodo manjše prodajalne z omejeno površino, na primer bencinske črpalke, na letališčih, v bolnišnicah in hotelih. Seveda pa bo preteklo še kar nekaj časa, da bo parlament sprejel zakon. Izidi letos že petega referenduma bodo uradni prihodnji torek. K. R. 9 771580 096004 September je prinesel novo šolsko leto, nove obveznosti in jesen. A zaradi vročega in sušnega poletja je bilo potrebno s pobiranjem plodov in pridelkov, kolikor jih je sploh bilo, pohiteti. Zgornji posnetek bi bil nekaj povsem običajnega, če ne bi nastal že poleti. Koruza je le ena odpoljščin, kije letos plačala visok davek naravi. Obupani so živinorejci, da hmeljarje niti ne omenjamo. Številke še niso dokončne, kot kaže, pa letošnji pridelek hmelja znaša le okoli tisoč ton. Težkim časom navkljub pa obup najbrž ni na mestu. Čeprav si bomo še teže priskrbeli ozimnico, čeprav nam je denarnice izpraznila tudi šola in so nas morda v slabo voljo spravljale predreferendumske razprave, teče življenje naprej; očarljivemu oktobru naproti... ' '• N 7- ■ fvr "N. m §■ v | ~ j k-togaj v /1 M I lp. 1 11 ) 1 % i lUA’j I \ lil' EfHPBfP SSL \ OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB SPODI\JE IN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE - OBČINSKI ODBOR ŽALEC, OBMOČNO /DRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO SP. SAV. DOLINE, VETERANSKO DRUŠTVO SP. SAV. DOLINE “SEVER” - ODBOR ŽALEC, vabijo na tradicionalno proslavo in srečanje v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko (oktobra 1941), ki bo NA ČRETI, 4. OKTOBRA 2003, OB 11. URI. Proslava bo ob vsakem vremenu. Vljudno vabljeni! Rezervni deli _________v Žalcu__________ Danes se v Celju pričenja 6. Festival slovenskega filma. Do sobote se bo v treh različnih selekcijah zvrstilo 55 filmov, v tekmovalnem programu pa se bo pomerilo 9 celovečernih igranih filmov. V okviru festivala prihaja danes v Žalec film Damjana Kozoleta Rezervni deli, ki se že ponaša s številnimi mednarodnimi priznanji. Film bo ob 20. uri v dvorani Doma n. slovenskega tabora. K. R. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60.713 26 66 Ì8ì?^Uìii^Ti1™|i|ìT0iitK Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Štefanija Eržen, Luznarjeva 30, Kranj 2. Štefka Podveržen, Zabukovica 118/a, Griže 3. Zlatko Dragar, Zg. Gorče 22, Braslovče SKG SPLOŠNO *$sr KLEPARSTVA-KROVSTVO „\® & O ,6N CREATON / NARAVNO .VOOUNO"' •BRAMAC' Igor GOMINŠEK, s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041 646 091 ESAL onhovo Ugoden ECO kredit TOM + 1 Branko ZOTTEL, s.p. Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX •odi za vino • INOX mlini za grozdje • INOX mlini za Jabolka mobitel: 041 635 868 september2003 Občina Žalec Jutri delovna seja žalskih svetnikov Svetniki občine Žalec so se v začetku septembra zbrali na slavnostni seji občinskega sveta v počastitev občinskega praznika, jutri pa bodo imeli prvo delovno sejo po počitnicah. Na 9- redni seji bodo obravnavali predvidoma 13 točk dnevnega reda. Uidi tokrat bo na dnevnem redu nekaj predlogov mnenj, razrešitev in imenovanj. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja bo svetnikom med drugim predlagala, da glasujejo pozitivno k imenovanju Tatjane Žgank Meža za ravnateljico I. osnovne šole Žalec. V prvi in drugi obravnavi bo predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalec za leto 2003- Rebalans proračuna predvideva povišanje skupnih proračunskih prihodkov od 2.378.987.000. 00 na 2.456.310.000,00 tolarjev, planirani odhodki pa se povečujejo z 2.397.763.000,00 na 2.457.086.000. 00 tolarjev. Od posameznih proračunskih postavk na strani odhodkov se med drugim povečujejo stroški sejnin in stroški potovanja v tujino, splošna proračunska rezervacija pa naj bi se s 5.242.883,00 tolarjev v veljavnem proračunu dvignila na 12.113.883,00 v rebalansu. Proračun za kmetijstvo se bo glede na predlog dvignil s 33,58 milijona na 39,15 milijona tolarjev, od tega bo največje povišanje na postavki pomoč kmetijam. Več bo namenjenega denarja za šport, dvorec Novo Celje, več sredstev bo namenjenih tudi za regresiranje oskrbe v vrtcih in za nekatere postavke, povezane s cestnim prometom. Rebalans na novo namenja sredstva za parkirišče ob regionalni cesti v Šempetru, ploč- nik za pešce v Gotovljah, javno pot Migojnice-Lurd in lokalno cesto Šempeter-Roje. Seveda je to samo predlog, zadnjo besedo o sprejetju rebalansa pa bodo imeli svetniki. Na seji bosta v drugi obravnavi predloga odloka o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Govorih bodo tudi o sofinanciranju izgradnje ah rekonstrukcije lokalnih vodovodnih sistemov v občini ter o določitvi cen programov predšolske vzgoje v žalskih vrtcih in sistematizaciji delovnih mest v vrtcih. Prav tako bo na dnevnem redu predlog pravilnika o štipendiranju, ki bo dan v drugo obravnavo. K. R. Zavod deluje s polno paro Ob začetku prireditev ob letošnjem občinskem prazniku sta župan Lojze Posedel in vodstvo Zavoda za kulturo, šport in turizem pripravila tiskovno konferenco. Župan je predstavil opravljeno delo občine v času od prejšnjega občinskega praznika, poslovna direktorica zavoda Tanja Razboršek Rehar in programska direktorja za turizem Sabina Kladnik in šport Uroš Vidmajer pa so predstavili delovanje in program zavoda. Župan je med drugim povedal, da so na področju zagotavljanja pro- jonov tolarjev vredna investicija v vodovod Stebovnik - Podkraj bo zaključena, ko bodo zgrajeni še hišni priključki. Pomembna sta tudi gradnja novega balinišča in otroškega igrišča v parku športnega centra v Žalcu. To področje so po besedah Lojzeta Posedela nekohko zanemarili, tako da otroci popoldne in ob dela prostih dnevih niso imeli primernih igrišč, saj so vrtčevska igrišča zaprta. Drugo leto bosta prišli na vrsto igrišči vrtca pri gasilskem domu in pri centralnem vrtcu ob kulturnem domu. Pomemben v tem lem je tudi začetek delovanja Zavoda za kulturo, in organizacija oziroma koordinacija prireditev. Zadovoljni so s prodajo dveh gledaliških abonmajev, pripravljajo še mladinskega, kot novost pa nameravajo uvesti še glasbeni abonma. Zaradi hude konkurence multi-kina v Celju bodo odslej kino predstave samo ob nedeljah, enkrat na mesec pa bo predstava iz tako imenovanega art programa. Kot je med drugim povedala poslovna direktorica Tanja Razboršek Rehar, bo imel zavod letos 125 milijonov tolarjev prihodkov, od tega 70 iz občinskega proračuna. K. R., foto: T. T, Na tiskovni konferenci (od leve proti desni) : programski direktor za šport Uroš Vidmajer, poslotma direktorica zavoda Tanja Razboršek Rehar, župan Lojze Posedel in programska direktorica za turizem Sabina Kladnik. storskih pogojev za devetletno osnovno šolanje v tem lem nadaljevali z odplačevanjem obveznosti za šolo in telovadnico v Trju, načrtujejo pa še gradnjo telovadnice v Grižah in gradnjo nove glasbene šole v Žalcu. Pospešeno se nadaljuje gradnja kanalizacije - zaključen je drugi krak v Gotovljah (ob tem sta obnovljena tudi vodovod in cestišče), naslednje leto pa se bo nadaljevala gradnja še tretjega kraka proti Zalogu. Obnova kanalizacije z ostalimi vodi poteka tudi v Žalcu, tako bo ob prazniku Mestne skupnosti Žalec odprta prenovljena Pečnikova ulica. Obnova starega mestnega jedra v Žalcu je sicer še v načrtu, vendar gre za zelo zahteven projekt, ki bo izveden v roku nekaj let. Preko sto mili- šport in turizem Žalec, ki je polno zaživel s 1. majem, ko je bila za poslovno direktorico imenovana Tanja Razboršek Rehar. Zavod je poleg sveta zavoda dobil tudi programske svete in programska direktorja za turizem in šport ter pripravil lemi program za vse tri organizacijske enote. Trenutno ima osem zaposlenih, v kratkem pa je načrtovana še zaposlitev programskega direktorja za kulturo. Zavod ima sedež v Domu II. slovenskega tabora, s katerim tudi upravlja. Lepo obnovljene prostore je javnosti predstavil ob svojem dnevu odprtih vrat. Poleg doma upravlja tudi s špor-nim centrom in Savinovo hišo. Ena njegovih bistvenih nalog je povezovanje z društvi na vseh treh področjih Oktobra bo obrambni dan Za vse zaposlene v žalski občinski upravi pripravljajo obrambni dan, ki ga bo drugo soboto v oktobru organiziral občinski štab civilne zaščite, ki ima novega poveljnika, to je Dušan Pungartnik. V okviru obrambnega dneva se bodo podali na pohod od Pekla na Rinko, kjer jim bo predstavljen obrambni načrt občine v primeru poplav. Obrambni dan bo obvezen za vse zaposlene. K. R. Na tiskovni konferenci v Studencah: direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir, župan Lojze Posedel in predsednik KS Ponikva Ivan Jelen Ko bo iz pip pritekla voda... Na območju krajevne skupnosti Ponikva je še kar nekaj gospodinjstev, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz manjših lokalnih virov oziroma vodovodov in so imela letos hude težave zaradi suše. Z izgradnjo vodovoda Podkraj-Stebovnik bo 59 gospodinjstvom omogočena boljša oskrba z vodo. Čeprav so pogodbo podpisali že leta 1998, bodo hišne priključke pričeli graditi šele v teh dneh, namesto napovedanega odprtja vodovoda pa je župan občine Žalec pripravil tiskovno konferenco, na kateri so vsi odgovorni pojasnili potek gradnje vodovoda in način financiranja. Občina Žalec, Javno komunalno podjetje Žalec, Krajevna skupnost Ponikva in režijski odbor so že maja leta 1998 podpisali pogodbo o soin-vestiranju izgradnje vodovoda Podkraj-Stebovnik. Odločitev je temeljila na že narejeni vrtini, ki je pokazala, da je na razpolago dovolj pitne vode za predvideno območje, prav tako je interes za oskrbovanje iz tega vodovoda pokazalo okoli 60 gospodinjstev. V pogodbi je bilo določeno, da sta Občina Žalec in Javno komunalno podjetje Žalec dolžna s svojimi investicijskimi sredstvi zgraditi primarno vodovodno omrežje z zajetjem, črpališčem in prečrpališčem z rezervoarjem in glavni rezervoar. Krajevna skupnost in režijski odbor pa sta prevzela obveznost investitorstva sekundarnega vodovodnega omrežja s priključki do števčnih mest. Sredstva za ta del naj bi pridobila od prihodnjih uporabnikov vodovoda. mr V* V V Krožišče še letos Prejšnji teden so se pričela pripravljalna gradbena dela za izgradnjo krožišča v Levcu pri uvozu k trgovskemu centru Mercator. Dela naj bi bila končana v treh mesecih, hkrati z izgradnjo celjskega zahodnega priključka na avtocesto. Od Levca do Medloga bodo zgraditi še pešpot in kolesarsko stezo. Ureditev krožišča bo stala nekaj več kot 100 milijonov tolarjev, večina sredstev bo prispevala Družba za državne ceste, občina Žalec bo zagotovila 21 milijonov, družba Mercator pa 10 milijonov tolarjev. Od minulega četrtka je s parkirišča trgovskega centra proti Celju odprt tudi nov izvozni pas. T. T. Pogodbo o odplačevanju prispevka za gradnjo vodovoda v protivrednosti 3000 nemških mark je podpisalo 59 gospodinjstev, ki so celoten prispevek odplačala v lem 2000. Vrednost vseh dosedaj opravljenih del v zvezi z gradnjo vodovoda Podkraj-Stebovnik znaša dobrih 131 milijona tolarjev. Vrtina, zgrajena leta 1997, je globoka 150 metrov in daje do 2 litra vode na sekundo. Primarni vodovod je bil zgrajen v lem 2002 po ponovnem razpisu, saj prvi izbrani izvajalec del ni pričel z gradnjo. Vodovod sestavljajo črpališče s 25-kubičnim rezervoarjem in objektom na vrtini, prečrpatišče s 60-kubičnim rezervoarjem, 50-kubični rezervoar in 2745 metrov povezovalnih cevovodov. Objekti so avtomatizirani in daljinsko vodeni. V letošnjem lem je bil dograjen sekundami vodovodni sistem, ki preko primarnega zagotavlja možnost priključitve vsem stanovanjskim in drugim objektom na območju Podkraja in Stebovnika. Skupna dolžina cevovodov v sekundarnem sistemu je 4539 metrov, vgrajenih pa je tudi 20 nadzemnih hidrantov. Kot so poudariti na tiskovni konferenci, je na tem delu del trase zgrajen v cestišču, ker lastnik zemljišča ni dovolil gradnje vodovoda izven utrjenih površin, kar je gradnjo podražilo za približno milijon tolarjev. Avgusta letos je bil opravljen tehnični pregled sekundarnega vodovoda, v septembru pa izdano uporabno dovoljenje. Načrtovano je bilo tudi uradno odprtje vodovoda v okvira občinskega praznika. Ker pa bodo z gradnjo hišnih priključkov pričeti v teh dneh, so se po besedah župana Lojzeta Posedela odločiti, da uradne- Na skupščini Območnega odbora demokratične stranke upokojencev Spodnje Savinjske doline, ki je bila na Turistični kmetiji pri Mlinarju v Gotovljah, so razrešili stari odbor in izvolili novega. Odslej območnemu odboru predseduje Ervin Janežič. Novi predsednik se je najprej zahvalil za zaupanje, potem pa predstavil svoje videnje delovanja demokratične stranke upokojencev v političnem in državotvornem smislu in na drugih področjih. Med drugim je dejal, da ima stranka vse pogoje, torej bogato znanje in izkušnje, s čimer lahko tvorno prispeva k uresničevanju ciljev, ki si jih zastavlja slovenska država. Vsekakor je njena naloga skrbeti za ugled stranke. Članstva ne bodo pridobivati za vsako ceno, dobrodošli pa so vsi, ki ga odprtja še ne bo. Po projektantski oceni bo za 64 priključkov potrebno zagotoviti 17 milijonov tolarjev. Ta del investicije je v rokah krajevne skupnosti in režijskega odbora, potrebno pa bo zagotoviti še 7 milijonov tolarjev. Kot je povedal predsednik KS Ivan Jelen, več od domačinov, kolikor so že dati, ne morejo zahtevati. Za dokončanje gradnje hišnih priključkov obstaja več možnosti: da bi ljudje sami kopati in nato po položitvi cevi zasipali jarke, da pridobijo dovolj novih interesentov za priključke, ki pogodbe še niso podpisati in bo zanje prispevek zdaj višji, možnost pa je tudi dogovor z izvajalcem del o odlogu plačila. Vsekakor je problem zelo pereč, je poudaril Jelen, saj ima na tem območju kar 6 gospodinjstev več kot 50 glav govedi. Na Ponikvi imajo z vsemi investicijami velike težave, saj so zaradi razpršene poseljenosti veliko dražje kot po dolini. Najdaljši hišni priključek bo dolg 700 metrov, kar znaša skoraj 3 milijone tolarjev. Župan Lojze Posedel in vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir sta povedala, da občina za gradnjo hišnih priključkov ne bo prispevala proračunskega denarja, saj želi enak kriterij financiranja obdržati na območju celotne občine. Je pa občina že zagotovila 30 milijonov tolarjev več za gradnjo vodovoda, kot bi bila po pogodbi dolžna. Kljub temu sta zagotovila, da se bo gradnja hišnih priključkov začela še letos in da bodo v začetku naslednjega leta krajani na tem območju Ponikve oskrbljeni s pitno vodo iz javnega vodovoda. K. R., foto: T. T. so strokovno in politično dovolj podkovani, tudi če še niso upokojenci. Kot stranka se morajo zavedati, da so pod budnim očesom nasprotnikov, drugih strank in vseh tistih, ki jim zaupajo. Naloge, ki so si jih v stranki zastaviti in jih kot parlamentarna stranka lahko uresničujejo s predlogi posameznih rešitev, podporo dobrih predlogov drugih, slabim pa se zoperstaviti, so ohranjati pravice upokojencev iz prav nič lahkega minulega dela, v ospredje postavljati skrb za razreševanje gmotnih in socialnih problemov za vse prebivalce Slovenije, predvsem pa socialno šibkejših. Tvorno sodelovati pri kvalitetnem reševanje vsega, kar zadeva zdravstvo, socialo, razvoj gospodarstva in političnega sistema, delovanje parlamenta, vlade, ministrstev pa tudi uprav, kot je davčna in ostale. T. Tavčar Novi predsednik Janežič Občina Žalec september2003 Najpomembnejša sta delo in znanje Na slavnostni seji o uspehih, reševanju problemov bo namenjena že prva delovna seja - Podeljena letošnja priznanja in naziv častni občan gradivu za prvo naslednjo delovno pnostih in društvih so plakete prejeli Jurij Branko Kert iz Gotovelj, Ignac Mastnak iz Griž, Martin Vrbnjak iz Zaloga pri Šempetru ter Miro Novak oziroma Konjeniški klub Gotovlje. Grb občine je ob 70-letnici življenja in 30-letnici publicistične dejavnosti, povezam zlasti z domoznanstvom in planinstvom, prejel Franci Ježovnik iz Migojnic. Prav tako je ob 70-letnici in 50-letnici pedagoškega dela župan grb izročil glasbenemu pedagogu in skladatelju Marjanu Kozmusu iz Žalca. Grb je prejelo tudi podjetje Mikropis Holding iz Žalca, ki se je iz skromnih začetkov razvilo Svetniki občine Žalec, župani in predstavniki sosednjih občin ter drugi gostje, med njimi častni gost minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, so se na dan praznika občine Žalec, to je 6. septembra, zbrali na slavnostni seji. Za slavnostno razpoloženje so z igranjem pred Domom drugega slovenskega tabora že pred sejo poskrbeli godbeniki godbe na pihala Zabukovica. Slavnostna seja se je pričela s slovensko himno, ki jo je zapela Nataša Krajnc, nato pa je sledil nastop flavtistke Eve Slana in harfistke Urške Križnik. Osrednji govor je imel župan Lojze Posedel. Vsem občankam in občanom je čestital za praznik in poudaril pomen slovenskih taborov in dela prednikov za sedanjost. Z minuto molka so počastili spomin na preminule občane in nekdanje občinske funkcionarje, med njimi na pred kratkim umrlega Ludvika Semprimožnika, nekdanjega predsednika skupščine takratne občine Žalec. Župan je nato nanizal dosežke v minulem letu in poudaril, da so rezultat dobrega sodelovanja z lani na novo izvoljenim občinskim svetom, občinsko upravo in strokovnimi sodelavci. Pohvalil je zelo bogato in dobro organizirano društveno življenje na vseh področjih in v vseh krajevnih skupnostih. Na področju kulture, športa in turizma bo delo še kakovostnejše, saj je pričel delovati Zavod za kulturo, šport in turizem. “Poleg velikih uspehov in dosežkov pa seveda obstaja in nastaja v naši občini mnogo problemov. Zato je tudi nekaj teh že zapisanih v sejo občinskega sveta. Na današnji seji pa bomo podelili občinska priznanja. V življenju šteje in je pomembno samo delo in znanje in tudi današnji nagrajenci so takšni. Hvaležen sem vsem, ki so opažih njihovo delo,” je med drugim povedal župan. Pred podelitvijo priznanj je zbranim spregovoril tudi minister Gaber in primerjal čas slovenskih taborov z današnjim, ko je Slovenija tik pred vstopom v Evropsko unijo. Pred dobrimi 135 leti so bili Slovenci razdeljeni na staroslovence in mladosloven- priznanje, se je nato v imenu dobitnikov priznanj zahvalil in poudaril, da to ni le priznanje za opravljeno delo in dobro sodelovanje, pač pa obveza, da bo enako tudi v prihodnje. Imenovanje novega častnega občana so s pesmijo napovedale Ljudske pevke s Ponikve, nekaj besed o njem pa je nato povedala poznavalka slovenske literature Marija Končina. Pisatelj, dramatik in publicist Miloš Mikeln, rojen v Celju, je otroštvo in mladost preživel v Petrovčah. Gimnazijo je obiskoval v Celju in končal v Ljubljani. Nato je študiral primerjalno književnost na Filozofski fakulteti in režijo na akademiji za igralstvo. “Ves čas se je vračal v Petrovče, kjer je preživel odločilna mlada leta in kjer je ostal njegov dom. Kulturno društov Petrovče ga je Letošnji dobitniki občinskih priznanj z županom (od leve) : Martin Vrbnjak, Jurij Branko Kert, Miro Novak, Miloš Mikeln, župan Lojze Posedel, Janez Uplaznik, Franci Ježovnik, Matjan Kozmus, Ivo Prodan in Ignac Mastnak ce, vendar so zmogli preseči nesoglasja in oblikovati skupne zahteve po zedinjeni Sloveniji. Danes so časi manj usodni za obstoj naroda in države, kljub temu pa moramo najti moči za preseganje nesoglasij in poskrbeti za slovenstvo tudi v prihodnjih desetletjih, je poudaril minister. Sledila je podelitev občinskih priznanj. Za aktivnosti v krajevnih sku- V svetovno znano podjetje za zastopanje in distribucijo računalniške strojne in programske opreme največjih svetovnih proizvajalcev. Za dobro sodelovanje na področju varovanja in obnove kulturne dediščine, zlasti dvorca Novo Celje, je grb prejel tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine - območna enota Celje. Direktor Ivan Prodan, ki je prevzel zaradi njegove vsestranske dejavnosti tudi predlagalo za častnega občana občine Žalec. Miloš Mikeln je bil novinar, umetniški vodja Kranjskega gledališča, urednik Ljubljanskega dnevnika in Naših razgledov, direktor Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjeve založbe ter samostojni kulturni delavec. Dejavno se je udejstvoval tudi v političnem in druš- Poleg Ljudskih pevk s Ponikve sta v kulturnem programu nastopili harfistka Urška Križnik in flavtistka Eva Slana. tvenem življenju. Od leta 1981 do 1987 je bil predsednik slovenskega centra PEN, mednarodnega združenja književnikov, in član vodstva mednarodnega PEN-a, predsedoval pa je tudi svetu za kulturo. Vse to je lahko uspešno opravljal, ker ga je vedrega in ustvarjalnega ohranjal njegov odnos do resnice in pravice, plemenitilo pa njegovo občudovanje lepote. V slovensko literaturo se je vpisal z obsežnim ustvarjalnim opusom. Kot dramatik je utiral pot satiričnemu kabareju v času, ko kritična beseda o družbenih odklonih ni bila samo po sebi umevna. Nesporno je h demokratizaciji slovenske družbe prispevalo tudi njegovo kritično pero. Svoje zanimanje za družbeno dogajanje je izkazoval tudi v zgodovinski publicistiki. Tam sta prišli do izraza njegova študioznost in brezhibnost. Uspešno se je predstavil v pripovedni in starični prozi. Omenimo naj samo Slavo vojvodine Kranjske in Kako se je naša domovina privadila svobodi. Po njej je bil posnet film Živela svoboda. Nov zagon pa je Mikelnovo pisanje dobilo v zadnjih letih. Njegov roman Veliki voz je leta 1993 prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta. Zadnji roman Poročnik z Vipote je bil letos uvrščen med pet najboljših slovenskih romanov,” je med drugim povedala Marija Končina in dodala: “Miloš Mikeln je kronist svojega časa. Ko piše o njem, ne sodi in ne obsoja. Ni tožilec in ne sodnik. Temeljit zgodovinski študij zagotavlja njegovim besedilom verodostojnost, bralcu pa je prepuščena sodba o tem, katerega od literarnih likov bo obsodil ah oprostil.” Petrovčam so v obrazložitvi predloga Miloša Mikelna za častnega občana zapisah, da so ponosni na svojega rojaka in da so ga, čeprav živi drugje, posvojili. Miloš Mikeln se je v kratkem nagovoru zahvalil “mojim Savinjčanom” za imenovanje in za tovrsten način izkazovanja pozornosti kulturi. Na koncu je priporočil: “Držite se, pa skupaj držimo!” K. R., foto: T. T. OBČINA ŽALEC in ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC VABITA občanke in občane na odprtje obnovljenega OTROŠKEGA IGRIŠČA IN NOVEGA BALINIŠČA v Športni center Žalec v ponedeljek, 29. septembra, ob 16. uri. To je tudi dan, ko Mestna skupnost Žalec praznuje svoj praznik v spomin na 29. 9- 1964, ko je bil Žalec razglašen za mesto. Zato še posebej vabljene Žalčanke in Žalčani. Ridi mestna skupnost praznuje Mestna skupnost Žalec praznuje po novem svoj praznik 29. septembra, to je na dan, ko je bil trg razglašen za mesto. Tako prireditve ob občinskem in prazniku mestne skupnosti potekajo ločene, pestro dogajanje pa se v Žalcu tako izteče šele konec septembra. V okviru prireditev ob prazniku mestne skupnosti je bil organiziran nogometni turnir mladih za pokal Mestne skupnosti Žalec, za prehodni pokal pa so se pomerili tudi upokojenci in invalidi. Včeraj popoldne so uradno odprli obnovljeno Pečnikovo ulico v Žalcu, ki pod novim asfaltom skriva tudi nove kanalizacijske in druge vode. Jutri, to je v četrtek, 25. septem- bra, bo ob 10. uri v Savinovem salonu odprta razstava ročnih del krožka Deteljica, slavnostna seja mestnega sveta pa bo to soboto v Savinovi hiši. V soboto bo ob 18. uri najprej koncert godbe na pihala, pričetek slavnostne seje pa ob 19- uri. Otvoritev novega otroškega igrišča in balinišča bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 16. uri. Po hmeljarski poti Med hmeljišči na kmečko ohcet Zavod za kulturo, šport in turizem ter Zveza turističnih društev občine Žalec sta v začetku septembra pripravila drugi pohod po hmeljski poti, ki se ga je udeležilo več kot 160 pohodnikov. Začetek in konec pohoda sta bila pri dvorcu Novo Celje. Pred začetkom pohoda so udeležence pozdravih hmeljarski starešina Milan Lesjak, njegova spremljevalka Meta Podbregar in župan Lojze Posedel, pot pa sta na kratko predstavih predsednica Zveze turističnih društev občine Žalec Ivica Čretnik in direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Tanja Razboršek - Rehar. Ob tej priložnosti je Turistično društvo Petrovče predstavilo novo brošu- ro Po poteh krajevne skupnosti Petrovče. Pot, dolgo 14 kilometrov, so pohodniki prehodih v štirih urah. Na cilju so se okrepčali z golažem, nato pa so si ogledah prikaz kmečke ohceh po starih šegah v dežeh hmelja, ki so ga pripravili člani Kulturnega društva Petrovče, folklorna skupina Grifon iz Šempetra in šrangarji iz Šentruperta nad Laškim. T. Tavčar Kmečka ohcet v Novem Celju \ september2003 Občine Praznik zaznamovali uspehi Povečana braslovška šola oskrbo z zdravo pitno vodo velikemu delu obeh občin. Nadaljevali bomo izgradnjo kanalizacijskih sistemov in pripravljamo vse potrebno za postavitev prve čistilne naprave v Braslovčah. Prav gotovo pa imamo planov in potreb dosti več kot denarja. Zato intenzivno iščemo tudi vse možnosti pridobitve dodatnih virov.” Kako ocenjujete sodelovanje z župani sosednjih občin in občin širše celjske regije, na katerih področjih hi moralo biti še posebej dobro? “Trenutno sodelovanje z župani in občinskimi upravami sosednjih občin ocenjujem kot dobro. Vsekakor pa nas čaka še veliko dela, da povežemo naše ideje in projekte. Zagotovo smo soodvisni pri preskrbi z vodo in ekologiji. Vsekakor si nismo tuji, ko je potrebno podpreti vsako idejo, ki prinaša možnost napredka v naše kraje, pa naj bo to na področju obrti, podjetništva ali turizma. Povezovanje z občinami širše celjske regije je trenutno bolj na vljudnostni ravni. Pričakujem pa večjo potrebo po skupnem planiranju in nastopanju pri raznih skupnih projektih in naložbah.” Tudi v občini Braslovče ste ob občinskem prazniku pripravili zelo veliko prireditev. Kako ste kot župan zadovoljni z odzivom občank in občanov in njihovim obiskom prireditev? “Mislim, da si občina Braslovče, predvsem pa naši občani in občanke, zasluži, da široko proslavimo naš praznik. Pri pripravi in izvedbi prireditev, ki so potekale v okviru praznovanja našega praznika, se zahvaljujem Športni zvezi Braslovče, vsem športnim, kulturnim, turističnim in gasilskim društvom, ki so v tednu praznovanja predstavili svoje dejavnosti in popestrili ter oživili utrip naših krajev. Posebej sem vesel, da nam je uspelo združiti sile in privabiti na prireditve poleg domačinov tudi veliko ljudi iz sosednjih občin.” K. R., foto: T. T. S sobotno slavnostno sejo braslovškega občinskega sveta, krajšim kulturnim programom in podelitvijo občinskih odličij so v občini Braslovče zaključili niz prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na prvi pismeni vir iz leta 1140, ki omenja območje sedanje občine kot prafaro Braslovče. Seje so se udeležili kot gostje župani sosednjih občin in drugi. V slavnostnem govoru je župan Marko Balant nanizal vrsto uspehov, doseženih v zadnjem letu na področju zdravstva; v občini želijo namreč urediti razmere na zobozdravstvenem področju, na področju socialnega varstva pa se trudijo ohranjati pomoč za družine in posameznike. Sklenili so finančno podpirati društva in posameznike, ki opravljajo dejavnosti za izvajanje tovrstne pomoči. Na področju vzgoje in izobraževanja so v preteklem obdobju beležili kot največji uspeh prizidek k osnovni šoli, v katerem je več učilnic, ki zagotavljajo dobre pogoje za deve-detko, ter vrtec. Prizadevajo si za pomoč na področju kulture in športa, na področju zaščite in reševanja pa podpirajo gasilska društva. Ker je Največja pridobitev ob letošnjem prazniku občine Braslovče je vsekakor prizidek k osnovni šoli. V pritličju prizidka je otroški vrtec z vsemi potrebnimi prostori in otroškim igriščem pred njim, v Tomažiča, ki je dejal, da je letošnja, frontalna uvedba devetletke zahtevala od države in občin številne dejavnosti, med drugim tudi zagotovitev potrebnih učnih in pomožnih prostorov. Prav to breme je padlo na ramena občin, ki so ustanoviteljice na z letošnjim šolskim letom, je že ena takih sprememb. Slovenščina bo tudi ob vstopu v Evropo naš uradni jezik, vendar bo za uspešno komuniciranje nujno znanje vsaj enega evropskega jezika in prav devedetka je učenju tujih jezikov namenila več Braslovče so prejeli Mojca Grofelnik, Pevski zbor Letuš, Anja Jezernik in Rekreacijski center Cizej, d. o. o., Orla vas, bronaste plakete z bronastim cekinom so prejeli Lucija Blatnik, Cvetka Kočevar, Vesna Herodež, Ivan Hribernik, Božena Kosu in Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče, srebrne plakete s srebrnim cekinom Irena Kumer, Aktiv kmečkih žena Braslovče, Franci Stakne in Jože Marovt, zlato plaketo z zladm cekinom pa sta prejela Prostovoljno gasilsko društvo Gomilsko in Helena Kuder. Naziv častni občan občine Braslovče so podelili Hubertu Schumacherju iz Nemčije, ki je kot poveljnik gasdske-ga društva v mestu Rummerkirsien braslovškim gasdcem veliko pomagal pri nabavi opreme. V kulturnem programu sta nastopila Godalni kvartet po vodstvom Tanje Miklavc in Moški pevski zbor Karla Viranta pod vodstvom Marka Slokarja. T. Tavčar Pri urejanju križišča Bolj varno križišče Delavci Cestnega podjetja Celje urejajo te dni v Letušu križišče med regionalno cesto Šentrupert-Logarska dolina in cesto proti Šmartnem ob Paki. Direktor občinske uprave občine Braslovče Milan Šoštarič je povedal, da je bilo to križišče dolga leta kamen spotike. V zadnjih letih so uredili pločnik skozi naselje Letuš do križišča, sedaj pa urejajo cestišče z zelenim otočkom za umirjanje prometa, označiti bodo prehode za pešce, postaviti javno razsvetljavo in obnoviti avtobusno postajališče. Tako bo prehod za pešce primemo osvetljen in zavarovan, kar bo omogočalo varen prehod za vse uporabnike. Vsa sredstva za dela so zagotoviti iz proračuna občine Braslovče. T. Tavčar Prvih 300 dni uspešnih občina pretežno kmetijska, si prizadevajo pomagati predvsem kmetijam v hribovitih predetih občine. Prav tako je bilo veliko storjenega na področju komunale. Obnoviti so nekaj cestnih odsekov, urediti križi- ter poskušali zagotoviti kvalitetno pitno vodo za vsa gospodinjstva, zato nadaljujejo s sanacijo vodovodov. Skupaj z občino Polzela in JKP Žalec planirajo izgradnjo prve faze rezervoarja Vindija, v izdelavi je tudi Dobitniki občinskih odličij z županom Markom Balantom in podžupanoma Matejo Perger in Bogdanom Tropom šče in krožišče na Gomilskem, nadaljevati z gradnjo pločnika v Letušu, v Šentrupertu pa urediti križišče ob novem bencinskem servisu. Župan Balant je dejal, da bodo nadaljevali z začetimi deti pri pločniku za pešce v Letušu, skladno z gradnjo kanalizacije bodo v Parižljah urejati tudi cesto dokumentacija za vodovod v južnem Podvrhu. Izgradnja kanalizacije poteka po načrtih, v jeseni bodo odprti gradbišče v Parižljah, pripravljajo pa se na izgradnjo kanala pod trgom Braslovče in čistilne naprave v Rakovljah. Sledila je podelitev občinskih odličij. Častni znak občine S slovesnosti pred novim prizidkom nadstropju pa je pet učilnic. Vrednost celotne investicije z odkupom zemljišč in parkirnim prostorom znaša okrog 170 milijonov tolarjev. 30 odstotkov je prispevalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ostalo pa Občina Braslovče. Prizidek so slovesno izročili namenu minulo sredo, odprtja pa so se poleg učencev in učiteljev, ki so prizidka gotovo najbolj veseli, udeležiti tudi starši učencev in številni gostje. Uvodoma je govoril ravnatelj šole Emil Ribič in dejal, da je bilo izboljšanje pogojev osnovnega šolanja dolgoletna naloga. Že leta 1999 so obnoviti podružnično šolo v Letušu, leto pozneje na Gomilskem, v lanskem in letošnjem letu pa je bil zgrajen prizidek k matični šoti v Braslovčah. S prizidkom so optimalno rešiti predšolsko otroško varstvo in vzpostaviti dobre pogoje za devetletko. V svojem nagovoru se je zahvalil vsem, ki so kakor koti pripomogli k uresničitvi teh ciljev, članom režijskega odbora, svetnikom, obema županoma in mnogim drugim ter Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Sledil je nagovor državnega sekretarja za investicije v šolstvu Hermana Tudi v občini Braslovče je september prazničen mesec, ki so ga zaznamovale številne prireditve in kar nekaj pomembnih pridobitev. Kako ocenjuje opravljeno delo in kakšni so načrti občine za prihodnje, smo se pogovarjali z županom Markom Balantom. Mineva prvo leto vašega mandata. Kako ste zadovoljni z delom občine in s sodelovanjem z občinskimi svetniki? “Prvih 300 dni prevzema funkcije župana občine Braslovče je za mano. Z občinsko upravo smo že v začetku resno zastaviti vse aktivnosti, tako da danes lahko že pokažemo prve spremembe in tudi uspehe našega dela. Tudi s sodelovanjem članov občinskega sveta sem zelo zadovoljen. Prepričan sem, da imajo svetniki dovolj znanja in tudi volje, da bomo vse zastavljene cilje tudi uspešno izpeljati.” V občini Braslovče je bil pred kratkim ustanovljen nov krajevni odbor. Kako po vaši oceni delujejo krajevni odbori? “Občina Braslovče je teritorialno razdeljena na štiri krajevne skupnosti in organizacijsko na pet krajevnih odborov. Zadnji krajevni odbor smo ustanoviti na željo krajanov naselij Parižlje in Topovlje. Krajevni odbori so posvetovalna telesa občinskega sveta, ki jih le-ta tudi imenuje na predlog zborov krajanov. Iz izkušenj vem, da so krajevni odbori v veliko pomoč tudi županu in občinskim uslužbencem, ko je potrebno reševati razne lokalne probleme. V veliko pomoč so pri vzdrževanju in ohranjanju občinskega premoženja, pa tudi pri skupnem načrtovanju nove investicije. Zato zelo resno in odločno zastopam vsa uresničljiva mnenja, ki prihajajo s strani krajevnih odborov.” in lastnice šolskih objektov. Država jih pri tem ni puščala same, saj je denimo v zadnjih letih v osnovno šolstvo namenila 21 milijard tolarjev. Trenutno je v Sloveniji v izgradnji ati obnovi 171 objektov, veliko pa jih še čaka. Ob koncu je čestital občini Braslovče in šoti za dosežen uspeh. Spregovorila je tudi voditeljica enote Zavoda za šolstvo Slovenije v Celju magistra Marinka Marovt. Med pozornosti. Župan občine Braslovče Marko Balant je dejal, da je urejena šola in njena okolica osnova za dobro počutje učencev, ki tako lažje in bolj uspešno dojemajo in vsrkavajo znanje, ki jim ga nudi šola. To je najboljša popotnica v svet odraslih. Zato je predvsem otrokom zaželel prijetno in uspešno bivanje. Po krajšem kulturnem programu je novi prizidek drugim je dejala, da spremembe, takšne ati drugačne, ki jih je ob vstopu Slovenije v evropsko skupnost pričakovati, je mogoče rešiti le s skupnim pristopom. Devetletka, uvede- blagoslovil braslovški župnik Jože Zidanšek, s prerezom traku pa so ga predali namenu Emil Ribič, Herman Tomažič, Marko Balant in Ela Marovt (na stiki). T. Tavčar Na katere pridobitve ste ob letošnjem prazniku najbolj ponosni? “Osebno sem najbolj ponosen na nov prizidek k osnovni šoli Braslovče, ki smo ga zgraditi skupaj z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport. Pridobiti smo prostore za preselitev obstoječega vrtca, prostore za nov oddelek jasli in dovolj novih učilnic za uvedbo devetletnega šolanja. Prvo fazo projekta smo uspešno zaključiti v predvidenem roku in od 1. septembra je objekt že predan svojemu namenu. Zagotovo pa mora- Marko Balant mo biti ponosni na vsako še najmanjšo pridobitev, ki jo financiramo bodisi sami iz proračuna občine ati pa s pomočjo soinvestitorjev in občanov.” Kateri večji projekti so zdaj v načrtu? “V prvi vrsti pripravljamo vse potrebno za nadaljevanje in dokončanje vseh faz prizidka k osnovni šoti, kar želimo izpeljati po potrjenem planu skupaj z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport. Letošnja suša in pomanjkanje vode nas je opomnilo, da moramo takoj pripraviti načrt posodobitve in izgradnje vodovodnega sistema. Trenutno potekajo skupaj z občino Polzela priprave za gradnjo rezervoarja v Vindiji za vodo kapacitete 1000 m3. S to pridobitvijo bomo omogočiti stalno Občine september2003 Občina Polzela praznuje delovno V občini Polzela se je v tem mesecu ob občinskem prazniku zvrstilo kar nekaj prireditev, nekaj pa se jih bo še v prihajajočih dneh. O aktivnostih, ki potekajo v občini Polzela, smo se pogovarjali tudi s pol-zelskim županom Ljubom Žnidarjem. Kateri so največji projekti, ki ste si jih v občini Polzela zastavili v tem mandatu? “Med najpomembnejšimi projekti moram najprej omeniti potrjen prostorski plan, s katerim prehajamo k realizaciji, kar pomeni, da se bodo izdelali lokacijski načrti, s čimer se bo točno določil namen uporabe prostora. Občina je s tem pridobila 60 hektarjev novih površin, namenjenih za različne stanovanjske, obrtne in industrijske namene. Velik poudarek namenjamo varovanju okolja, s čimer smo se lotih projekta izgradnje kanalizacijskega omrežja in urejanja odlaganja odpadkov. Investicija izgradnje kanalizacije predstavlja za občino enega večjih finančnih zalogajev, saj vsako leto v te namene porabimo več kot 40 milijonov tolarjev. Na izgrajeno omrežje smo doslej omogočili priključitev več kot 40 uporabnikom, v nadaljevanju pa bodo imela možnost priključitve še gospodinjstva, ki se navezujejo na glavni kolektor. Prispevek za priključitev znaša 1100 EUR, občanom pa je omogočeno tudi odplačevanje na več obrokov. V letošnjem letu bomo pričeli z izgradnjo podružnične osnovne šole v Andražu. Ocenjena vrednost znaša 260 milijonov tolarjev, dela pa se bodo predvidoma končala v naslednjem lem. Omenim naj, da je obstoječa cestna infrastruktura v zelo slabem stanju, zato vsako leto obnovimo nekaj cest, predvsem na področjih, kjer je dokončana ostala infrastruktura, kot sta kanalizacija in obnova vodovoda. V fazi izdelave je projektna dokumentacija za izgradnjo krožišča na Bregu pri Polzeli za Tovarno nogavic. Z deli se bo predvideno začelo v lem 2005. Na ta način bo izboljšana varnost in pretočnost samega križišča. V tem sklopu bo zgrajeno tudi novo avtobusno postajališče. V tem mandatu načrtujemo tudi začetek obnove gradu Komenda, ki bo zaradi zahtevnosti del in obsega finančnih sredstev dolgoročna. S projektnimi smernicami smo že določili namembnost prostorov, tako naj bi se Komenda v prihodnje uporabljala predvsem za namene turistične dejavnosti, svoj prostor bosta v njem našli glasbena šola in občinska knjižnica. To je le nekaj najvažnejših projektov, ki smo si jih zastavili za to mandatno obdobje.” Pred kratkim je bil sprejet rebalans občinskega proračuna. Zakaj je bil potreben rebalans? “Občinski svet je na svoji 4. redni seji v mesecu marcu sprejel rebalans proračuna predvsem z namenom zagotoviti dodatna finančna sredstva za izgradnjo podružnične OŠ v Andražu.” Ali že pripravljate predlog proračuna za leto 2004? “Predlog proračuna za leto 2004 bomo začeli pripravljati v mesecu oktobru. Občina pa ima že izdelan načrt razvojnih programov, v katerem so zajete vse večje dolgoročne investicije, ki potekajo več let. Načrt razvojnih programov je tako sestavni del načrta za planiranje proračuna za leto 2004, kar pomeni, da ga deloma že tudi izvajamo.” Kako napreduje gradnja kanalizacije? “Gradnja kanalizacije je na področju komunalne ureditev na prioritetnem mestu. Planiramo, da bo glavni kolektor zgrajen v letu 2004 do razbremenilnega kanala, na katerega se bo navezalo tudi kanalizacijsko omrežje iz centra Polzele. Izgradnja kanalizacije v centru Polzele se bo pričela v letu 2005.” Kdaj se bo pričela gradnja podružnične šole v Andražu? “Izgradnja POŠ Andraž se bo pričela konec tega meseca. S tem se uresničuje dolgoletna želja oziroma prizadevanje prebivalcev Andraža in njihove okolice. Prav za ta namen je bil na tem območju uveden tudi krajevni samoprispevek, ki se je zaključil v tem letu. Investicijo bo financirala Občina Polzela iz občinskega proračuna in sredstev, pridobljenih z ministrstva, del pa so prispevali občani s prej omenjenim krajevnim samoprispevkom. Šola bo zgrajena julija prihodnje leto.” Polzelska šola ima novo vodstvo, bo to vplivalo na sodelovanje z občino? “V prihodnje si obetamo boljše sodelovanje. Z novim vodstvom šole se je naše sodelovanje pričelo zelo delovno, saj je bilo potrebno urediti mnogo nerešenih vprašanj. Na sploh se je pod bleščečo lupino skrivalo veliko slabosti.” Ali se je že pričela gradnja individualnih priključkov na vodovod Podvin-Dobrič, kakšno je zanimanje ljudi za priključitev in kako so sprejeli obvezno plačilo prispevka v višini 1400 EUR v tolarski protivrednosti? “Na vodovodni sistem Podvin-Dobrič je priključenih 60 gospodinjstev. Vsi do sedaj priključeni so sodelovali pri izgradnji s prispevkom v višini 2000 DEM v tolarski protivrednosti. Na zadnji seji občinskega sveta pa smo sprejeli sklep, da bodo vsi, ki se bodo priključili na novo, plačah prispevek v znesku 1400 EUR za čas dveh let od dneva sprejema sklepa. Po izgradnji in predaji omrežja v upravljanje JKP Žalec je bil za nov priključek vročen samo en zahtevek.” Kako ocenjujete sodelovanje z drugimi župani občin v Spodnji Savinjski dolini in širši celjski regije? Na katerih področjih bi moralo biti to sodelovanje še posebej tesno? “Menim, da je sodelovanje z župani drugih občin dobro, saj se srečujemo na skupnih delovnih sestankih, mnenja pa sem, da bi bilo potrebno bolj povezano nastopati predvsem na skupnem področju nastopa do države. Kritično področje je predvsem urejanje voda, kjer je potrebno še veliko postoriti.” T. Tavčar Na Polzeli v teh dneh gradijo sekundarni kanalizacijski vod do Tovarne nogavic. Osnovni namen izgradnje je zaščita vodotoka Struge pred onesnaženjem iz kanalizacijskega omrežja Tovarne nogavic. Skupna dolžina kanala je 400 metrov, vrednost del pa znaša 25 milijonov tolarjev. Gradnja poteka v dveh fazah: v prvi fazi je predvidena izgradnja kanala do Tovarne nogavic, ki bo omogočal odvod tehnoloških voda iz tega podjetja na že zgrajeni kanalizacijski zbiralnik, tako bo voda Struge razbremenjena za dotok tovarniških odplak; v drugi fazi bo zgrajen kanal, na katerega se bo lahko priključilo 30 gospodinjstev ob njem. Ta kanal bo zgrajen drugo leto. T. T. Polaganje cevi za sekundami kanalizacijski vod do Tovarne nogavic Odplake v kanalizacijo m TIBI imi BBS«» ■ - . i! ■ ■ ■■■■■S! *Sa ">*1 !555S iiikgäl ■IM auM » fi [Oils* li&iiiüi mm. Rafael Končina, v ozadju njegova dela na prvi razstavi v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu ............v....... Po koloniji Žovnek še razstava V prostorih stare osnovne šole v Braslovčah je bila do konca minulega tedna na ogled razstava likovnih del, ki so bila ustvarjena na letošnji slikarski koloniji Žovnek 2003. Ob odprtju razstave v soboto zvečer je o koloniji in razstavljenih delih govoril predsednik Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek Braslovče Franc Kralj in poudaril, da je v koloniji meseca maja sodelovalo devet ljubiteljskih slikarjev, ki delujejo v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Že junija so v okviru prireditve Poletje na gradu Žovnek razstavili svoja dela. Na ogled so postavili 18 del, vse pa podarih društvu kot pomoč za obnovo gradu Žovnek. Povedati velja, da so dela, ki so jih ustvarjali slikarji na prejšnjih dveh kolonijah, prav tako podarih društvu. Preden sta župan občine Braslovče Marko Balant in predsednica Prosvetnega društva Braslovče Mateja Perger odprla razstavo, so braslovški učenci pod vodstvom mentorja Viktorja Furmana predstavih projektno raziskovalno nalogo Žovneški drevored. V kulturnem programu so nastopih Alja Goršek z violino, Amadej Kumer in Toni Ramšak s kitarama ter Anja Ribič s flavto. T. Tavčar Z razstave - desno predsednik društva Žovnek Franc Kralj Otroci so na zadnji ustvaijalni delavnici z mozaikom iz koščkov keramičnih ploščic polepšali stebre ob vstopu v knjižnico, ki ima svoje prostore v stavbi Zdravstvenega doma. Poletje v knjižnici Prebold V minulem mesecu so v Občinski knjižnici Prebold organizirali vrsto aktivnosti za mlade in tudi starejše. Vesele in prijetne počitniške urice je tako v knjižnici preživelo precej otrok, z njimi pa je bilo tudi nekaj njihovih mamic, očkov, dedkov in babic. V tem času so potekale razne ustvarjalne delavnice, ki so si jih zamislile, organizirale in vodile sedmošolke preboldske osnovne šole Tjaša Gominšek, Maja Landero in Nina Bukovec, na likovnem področju pa je bila nepogrešljiva tudi Eva Pečovnik. Svoj prispevek k poletnemu dogajanju je pridala tudi nekdanja knjižničarka Pavla Mlakar, ki je organizirala srečanje s starejšimi bralci in popoldanski klepet ob soku in pecivu. Ob tej priložnosti so oživeh spomini na delovanje preboldske knjižnice v preteklosti, s katero je bila Pavla Mlakar povezana več kot 50 let in tudi danes ostaja del nje in njenega življenja. Poleg raznih delavnic in omenjenega srečanja ni manjkalo ur pravljic, ki jih je čez poletje pripravljala knjižničarka Nuša Dvoršek. Otroci so poslušali predvsem pravljice z vzgojno vsebino in se ob tem marsikaj naučih. Tematika je bila prilagojena njihovi starosti in vezana na počitnice. Zadnjo ustvarjalno delavnico, ki jo je vodil Rok Šuster. Z njegovo pomočjo so otroci vhodna stebra knjižnice oblekli v mozaik pisanih barv, narejen iz koščkov keramičnih ploščic. Pri tem opravilu so bili deležni podpore podjetja SAM iz Latkove vasi. Počitnice so se iztekle, v knjižnici pa že snujejo nove zanimive aktivnosti, ki bodo popestrile tudi prihajajoče tedne in mesece. Napovedujejo likovno kolonijo ter bralne večere v prostorih preboldske graščine, kjer je shranjenega še vehko knjižnega fonda. Na bralnih večerih bodo potekali Uidi pogovori z bralci o prebranih delih, medse bodo povabili avtorje nekaterih del, predstavih pa se bodo tudi domači ljubiteljski pesniki. D. N. Zanimiv bralni večer “...Kakšne knjige žive po policah, polne zvezd in mavrice čiste. In vse čakajo noč in dan, da jim obrneš liste.” Z verzi Toneta Pavčka je Občinska knjižnica Prebold opremila uvodni del povabila na 1. bralni večer med zidove preboldske graščine, kjer v obnovljenih prostorih domuje del knjižnega fonda občinske knjižnice. Z večerom, ki mu bodo vsako drugo sredo v mesecu sledili novi, se postopoma oživljajo prostori mogočne graščine, ki so dolga leta služili kot skladišče Tekstilni tovarni Prebold. Pred tem je v njih živela kultura in kulturno ustvarjanje. Zgodovinski zbirki Prebold skozi čas, ki je letos doživela razširitev na južni strani graščine, spominski sobi narodnega heroja Slavka Šlandra in oddelku s tematiko NOB ter Turističnemu informativnemu centru so se tako pridružili še prostori “graščinske” knjižnice. V njej je približno polovica vsega knjižnega fonda občinske knjižnice, ki ima preko 16.000 knjig. Sedanji prostori občinske knjižnice v stavbi Zdravstvenega doma Prebold so premajhni, da bi lahko vanje shranili tohko knjižnih del, zato so preostale knjige, večinoma starejše izdaje, našle svoje mesto v graščini. Prvi bralni večer jim je, kot je v svojih verzih zapisal Tone Pavček, obrnil liste, jih prebudil in jim vdahnil novo življenje. Pravzaprav so to štorih bralci, ki so na tem večeru brak svoja dela, pesmi ah odlomke iz knjig, ki so jih prebirali nekoč in so jim ostali v lepem spominu. V prihodnje se velja pridružiti bralcem, saj bodo medse povabili razhčne goste. D. N. Na prvem bralnem večeru se je z branjem svojih del predstavila tudi Preboldčanka Valentina Adonai Meni. september2003 Sport Kolesarski vzpon Športno društvo Marija Reka je tudi letos v okviru tradicionalnih marijareških dnevov organziralo kolesarski vzpon Kranjčev mlin • Dom pod Reško planino. Na dokaj naporni progi, saj je bilo potrebno premagati kar okoli 300 metrov nadmorske višine, je bil pri moških najhitrejši Jani Kovačič, ki je dosegel čas 14 minut in 20 sekund. Na drugo mesto se je uvrstil Rafael Končina, na tretje pa Maks Bombek. Pri ženskah je bila s 17 minutami in 53 sekundami najhitrejša Mojca Hribernik. Nastarejši udeleženec je bil Franc Kekec, ki bo prihodnje leto dopolnil 70 let, najmlajši pa 15-letni Gašper Strnad. Isti dan je na igrišču pri Kranjčevem mlinu potekal tudi troboj. V raznih disciplinah so se pomerili svetniki občine Prebold, člani Športnega društva Marija Reka in člani Planinskega društva Prebold. Prvo mesto so osvojili svetniki, drugo športniki, tretje planinci. Športno društvo Marija Reka je ob tej priložnosti prejelo pokal za ponovno osvojitev prvega mesta v medvaški nogometni ligi, v kateri so osvojili že dva prehodna pokala. Ob podelitvi pokalov je bil prisoten tudi ultra plavalec Martin Strel, ki je v Marija Reko prišel na povabilo svoje glasbene sodelavke Cite Galič. D. N. Predsednik ŠD Marija Reka Bernard Tratnik in Andrej Zagožen z osvojenima pokaloma za prvo mesto v nogometni ligi Orientacijski maraton na Dobrovljah Na področju Dobrovelj, s startom in ciljem pri planinski koči PD Vransko na Čreti, je pred dnevi potekal 6. slovenski orientacijski maraton z mednarodno udeležbo. Glavni organizator tekmovanja je bil Orientacijski klub Brežice v sodelovanju s PD Vransko in PD Zabukovica. Vse organizacijske niti, vključno s postavitvijo proge, so bile v rokah Bojana Jevševarja. Zmage sta se veselila tudi Tomaž Ježovnik in Andrej Rožanc iz PD Zabukovica. Tovrstni orientacijski maratoni so namenjeni zlasti ljubiteljem klasične orientacije, ljudem, ki uživajo v dolgih pohodih po brezpotju, po divjem odmaknjenem svem, stran od asfalta in civiliziranega sveta. “Oče” slovenskega orientacijskega maratona je Bojan Jevševar, nekdanji Zabukovčan, ki že 13 let z družino živi v Brežicah. Z ženo Nušo sta z orientacijo povezana že več kot 20 let. Svoje prve izkušnje in znanja je pridobival v PD Zabukovica, katerega član je tudi še sedaj. Prav to je tudi razlog, da se je lotil priprave 6. slovenskega orientacijskega maratona v nekdaj domačem okolju. Savinjska dolina s svojim obrobjem pa naj bi bila prizorišče tovrstnega maratona spet čez dve leti. V koledarju za prihodnje leto je zapisan Bohor, prvi tak maraton pa je pred šestimi leti potekal na Soriški planini. Tokratnega, na področju Dobrovelj, se je udeležilo 16 ekip, ki so bile razdeljene v tri kategorije. Moški rekreativci in mešani pari so tekmovali na krajši, okrog 10 km dolgi progi z 8 kontrolnimi točkami in 580 m višinske razlike. Štiri ekipe oz. posamezniki pa so se pomerili na še enkrat daljši progi s 13 kontrolnimi točkami in 1100 m višinske razlike. Na krajši progi sta pri mešanih parih zmagala zakonca Mojca in Valter Foški iz Orientacijskega kluba Polaris iz Ljubljane s časom 2 uri in 13 minutah, kar je bil tudi absolutno najboljši čas na krajši progi. Drugo mesto sta osvojila zakonca Ana Pribakovič - Borštnik in Aleš Borštnik iz Ljubljane, tretje pa Matjaž in Magda Žohar iz Planinskega društva Žalec. Pri moških rekreativcih sta zmago slavila Tomaž Ježovnik in Andrej Rožanc iz PD Zabukovica s časom 2 uri in 27 minut. Slabe tri minute sta za njima zaostala Miha Mohorko in Niko Stabuc iz taborniškega odreda Sivi volkovi Ljubljana, na tretjem mestu pa sta pristala domačina iz PD Vransko Janko in Aleš Rovšnik. Na dolgi progi je zmago slavil Lino Legac iz Orientacijskega kluba Vihor Zagreb; težko in zahtevno progo je zmogel v 4 urah in 51 minutah. Le pet minut slabši je bil Avstrijec Siegfrid Opetnik iz Celovca. Na tretje mesto [Ja sta se uvrstila Mladen Vukmanovič in Edi Ocvirk iz Hrvaške. D. Naraglav Udeleženci Vebrovega memoriala Memorial Vlada Vebra V Žalcu že od leta 1979 ob praznovanju praznika občine Žalec pripravljajo memorialni tenis turnir v spomin na pedagoga in športnega delavca Vlada Vebra. Turnirja naključno izžrebanih parov se je udeležilo 62 rekreativnih igralcev tenisa. Turnir je v organizaciji teniške akademije in Teniškega kluba Žalec pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. V kategoriji do 45 let sta prvo mesto v paru osvojila Marko Šavc in Sašo Kač, ki sta v finalu premagala Mirka Sopčiča in Bena Kvedra s 3:1, tretje mesto je pripadlo paru Bogdanu Erženu in Matjažu Zagoričniku, četrto pa Tomu Kalčiču in Andreju Debeljaku. V kategoriji nad 45 let sta zmagala Irena Mežnar in Drago Rezec, ki sta v finalu s 3 : 0 premagala Radovana Antlogo in Jožeta Kvedra, tretje mesto sta zasedla Lojze Posedel in Milivoj Domjanovič, četrto pa Slavko Košenina in Igor Majerle. Spomin na Vlada Vebra so počastili tudi s šopkom, ki so ga položili na njegov grob. T. Tavčar Vzpon na Goro Oljko Del udeležencev vzpona Športno društvo Ločica ob Savinji 2000 je v počastitev praznika občine Polzela pripravilo 3. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na progi, dolgi 11 km in višinski razliki 500 m, se je pomerilo 82 kolesarjev v osmih moških in eni ženski kategoriji. Vzpona so se udeležili kolesarji z vseh koncev Slovenije, v lepem sončnem vremenu in ne preveč zahtevnem vzponu pa so zares uživali. V posameznih kategorijah so zmagah: do 13 let Nejc Završnik (Matke), do 16 let Dejan Miko (Ločica), do 21 let Janez Reichmajer (Trbovlje), do 30 let Erik Rosenstain (Brezje pri Mozirju), do 40 let Milan Vivod (Mozirje), do 50 let Brane Škoberne (Celje), do 60 let Obrad Lazič (Velenje), nad 60 let Edvard Ucanjšek (Velenje), pri ženskah pa Katja Jurjevec (Petrovče). Najboljši časi vzpona so dosegli Erik Rozenstain (Brezje pri Mozirju) 21 min. in 53 sek., Luka Pustoslemšek (Gornji Grad) 22 min. in 51 sek., Matej Kainz (Petrovče) 23 min. in 44 sek. (vsi iz kategorije od 31 do 40 let). T. Tavčar Športne aktivnosti Športno društvo Petrovče je 6. septembra pripravilo tradicionalni teniški turnir naključno izžrebanih dvojic članov kluba. Prijavljenih je bilo 20 igralcev. Zmagovalno trojko so sestavljali naslednji pari: 1. Zupanc in Potočnik, 2. Čater in Grešak ter 3. Glinšek in Kuzman. V nedeljo, 9- septembra, smo s pomočjo donatorjev in z lastnim delom predah namenu nov športni objekt, in sicer balinišče (na posnetku) v športnem parku. Takoj po odprtju je bila odigrana tudi tekma štirih ekip. ŠD Petrovče Modri teniški turnir Občinski odbor liberalne demokracije Slovenije Žalec je na peščenih igriščih rekreacijskega centra Zupanc v Šeščah pripravil osmi modri tenis turnir, ki se ga je udeležilo 52 naključno izžrebanih parov. Zmagala sta Igor Jan in Bojan Krušič iz Žalca, ki sta v finalu premagala Boruta Račnika iz Šempetra in Marjana Laznika z Gomilskega, tretje mesto pa sta osvojila Matjaž Zagoričnik in Uroš Dvornik iz Šempetra. Turnir ni bil namenjen samo tenisu, temveč tudi drugim športnim aktivnostim in družabnostim. Kot je povedal predsednik žalske LDS Vasja Knapič, so se turnirja kot igralci ah le kot gledalci udeležih številni ugledni člani stranke, in sicer generalni sekretar LDS Peter Jamnikar, predsednik mladih liberalnih demokratov Stane Štraus, župani občin Šoštanj, Žalec in Polzele. Direktor Klasja Matjaž Paučič, ki je bil poleg celjskih Mesnin glavni pokrovitelj, je ob koncu celodnevnega druženja zmagovalnemu paru Igorju Janu in Bojanu Krušiču podelil prvo nagrado - vikend paket na Rogli, ki ga je prispevalo podjetje Dober dan iz Šempetra. Vsak udeleženec turnirja je prejel tudi spominsko darilo, za otroke so pripravili delavnico, lahko pa so se popeljali z balonom ah igrah odbojko na mivki. Dan je bil prijeten in poln doživetij. T. T. Od leve proti desni: zmagovalni par Igor Jan in Rado Krušič ter drugouvrščeni par Borut Račnik in Marjan Laznik 679 tekačev na ulicah Atletski klub Žalec je skupaj z Zavodom za kulturo, šport in turizem ob žalskem občinskem prazniku organiziral tradicionalni tek po ulicah Žalca, ki je bil s 679 udeleženci najbolj množična prireditev v vrsti kulturnih in športnih prireditev v počastitev tega praznika. Pričeli so s hitrostnim rekreativnim rolanjem in rekreativnim množičnim tekom. V tekmovalnem delu so se tekači pomerili v 19 kategorijah na progah, dolgih 800,1000 in 3000 m. Zmagovalci: deklice 3- razred Jasna Turnšek (OŠ Žalec), dečki 3. razred Jan Kramer (AK Velenje), deklice 4. razred Veronika Kobal (OŠ Žalec), dečki 4. razred Luka Cirar (AK Velenje), deklice 5. razred Miša Morgelj (OŠ Žalec), dečki 5. razred Matic Skočir (AD Kladivar Celje), učenke 7. razred devetletke Martina Kralj (OŠ Blanca), učenci 7. razred devetletke Vid Zevnik (AK Sevnica), učenke 7. razred osemletke Tajda Rop (AK Velenje), učenci 7. razred osemletke Jan Brešan, učenke 8. razred Romana Tesovnik, učenci 8. razred Miha Korenjak (vsi AD Kladivar Celje), mlajše članice od 16 do 34 let Barbara Resnik (AK Sevnica), mlajši člani od 16 do 34 let Boris Podpečan (AD Kladivar), starejše članice od 35 do 49 let Alenka Mernik (Prebold), starejši člani od 35 do 49 let Jani Železnikar (Žalec), veteranke od 50 do 60 let Magda Simonič (Pemovo), veterani od 50 do 60 let Pavle Kreže (AD Trbovlje), veterani nad 60 let Veno Satler (AK Žalec). T. Tavčar Tek učencev 4. razreda Nogomet in tarok Športno društvo Gomilsko je ob prazniku občine Braslovče organiziralo občinski turnir v malem nogometu. Udeležilo se ga je 13 ekip treh starostnih kategorij. V kategoriji dečkov do 12 let je bil končni vrstni red: Gomilsko II, Gomilsko I, Braslovče in Trnava; v kategoriji do 15 let: Gomilsko, Letuš, Braslovče in Trnava; pri članih pa: Gomilsko, Braslovče, Gomilsko H, Trnava in RC Pingo. Zanimiv je bil tudi prvi uradni občinski turnir v taroku. Kar 40 ljubiteljev zanimive igre s kartami se je pomerilo za prvi naslov občinskega prvaka. Igralcem so se pridružili tudi trije župani spodnjesavinjskih občin. Med župani je zmagal taborski župan Vilko Jazbinšek, pred Ljubom Žnidarjem in Markom Balantom. Zmago prvega turnirja, ki mu je pokal ob koncu turnirja izročil braslovški župan, pa je slavil Jani Turnšek iz Grajske vasi. K. R. Sport september 2003 Najuspešnejši mladi tekmovalci SD Juteks Žalec z medaljami in osvojenimi pokali v minuli sezoni Mladi strelci SD Juteks najuspešnejši Strelsko društvo Juteks Žalec sodi s svojimi mladimi tekmovalci že lep čas med najuspešnejša tovrstna društva v Sloveniji. To so dokazali tudi v minuli sezoni, o njihovi uspešnosti pa nazorno priča množica pokalov in osvojenih medalj. Poleg tekmovalcev samih ima največ zaslug za uspeh neumorni mentor in trener Janko Melanšek, ki je dosežkov svojih varovancev izjemno vesel. S polno optimizma in dobre volje vstopajo tudi v novo sezono. Preden znova začenjajo meriti svoje moči in znanje na streliščih pa je prav, da se spomnimo njihovih uspehov v pretekli sezoni. V regijski ligi koroško-štajerske regije za pionirke in pionirje so pionirji ekipno osvojili prvo mesto, pionirke pa drugo. V ekipi pionirjev so zmago pristreljali Rebevšek, Melanšek in Vodovnik, v ekipi pionirk pa so drugo mesto zasedle Toplakova, Hrastovčeva in Škobcrnctova. Kot posameznika sta rezultat dopolnila še Karmen Toplak z osvojenim 2. mestom in Mario Rebevšek s 1. mestom. V državni dopisni ligi s 6 koli in finalom v Ljubljani pa so pionirji in pionirke v enaki sestavi kot v regijskem tekmovanju prepričljivo zmagah. Ekipna uspeha sta pri pionirkah dopolnili kot posameznici Andreja Hrastovec z osvojenim 1. mestom in Karmen Toplak s 3-mestom, pri pionirjih pa s 1. mestom Matic Melanšek in Jan Vodovnik s 3- mestom. Prav tako uspešni so bili mlajši mladinci v sestavi Gračner, Bitenc P. in Stranjšak, ki so zasedli 1. mesto. Prvo in drugo mesto pa sta med posamezniki osvojila tudi Dušan Gračner in David Stranjšak. Prvo mesto je med posamezniki pri mlajših mladincih osvojila tudi Polona Bitenc. Uspeh so na tem finalu dopolnili še mladinci v sestavi Vogrinc, Karlovčec in Bitenc J., ki so prav tako pristali na 1. mestu, drugo in tretje mesto pa je med posamezniki pripadlo Urošu Vogrincu in Marku Karlovčecu. Na finalnem turnirju je bil društvu podeljen tudi poseben pokal za najuspešnejše društvo finala. Uspehi so se nato nadaljevali tudi na državnem prvenstvu v Portorožu. Pri mlajših mladinkah je Polona Bitenc osvojila drugo mesto, prvo pa ekipa mladincev (Vogrinc, Karlovčec, Bitenc). V državni figi s 7 koli so pionirke pristale na 3-, pionirji pa na 2. mestu. Mlajši mladinci so osvojili pokal za 3- mesto. Uspeh pa je s 1. mestom dopolnila Polona Bitenc ter ekipa mladincev, ki je zasedla 2. mesto. V državni figi Sever so bili z osvojenim 3. mestom uspešni tudi člani. Ekipo so sestavljali: Klovar, Vogrinc, Bitenc P., Bitenc J., Karlovčec, Poteko in Trifunovič. Od vseh strelcev v SD Juteks Žalec je bila v minuli sezoni najuspešnejša Polona Bitenc. Poleg prvega mesta v državni ligi s 7 koli in vice prvakinje v Portorožu je z ekipo Slovenije osvojila prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v Nitri in si tako prislužila še kategorizacijo Olimpijskega komiteja v razredu mladih. Ne smemo pozabiti tudi na šolsko tekmovanje v športnem streljanju z zračno puško oziroma na državno prvenstvo v Ljubljani, kjer so dečki osvojili 1., deklice pa 6. mesto. To je bilo dovolj za skupno zmago obeh ekip in s 1023 krogi tudi za rekord prvenstva. OŠ Žalec je tako postala tudi državni prvak v športnem streljanju z zračno puško. D. Naraglav Tek skozi pet vasi Športno društvo Matke je konec avgusta ponovno organiziralo tradicionalni tek skozi pet vasi. Start in cilj sta bila na igrišču v Mat kali, na 4,4 in 10,8 kilometra dolgih progah pa je skupaj teklo 74 tekmovalcev. Na krajši progi je absolutno zmago slavil Boris Podpečan (16,49) iz Velike Pirešice, pri ženskah pa Barbara Resnik (19,35) iz Sevnice. V posameznih starostnih kategorijah so zmago slavili: Vid Zevnik iz Sevnice, Aljaž Ocvirk iz Prebolda, Boris Podpečan, Jani Železnikar iz Ljubljane, Stane Barber iz Velenja, Veno Satler iz Žalca, Barbara Resnik in Darja Medvešek iz Celja. Na daljši progi je zmagal Milan Zupanc iz Mislinje (39,27), pri ženskah pa Zdenka Pušnik (49,27) iz Hude Jame. Zmage v starostnih kategorijah pa so se veselili: Peter Kapelj iz Štor, Milan Zupanc, Drago Voler iz Ljubljane, Maks Klemen iz Celja, Zala Štorman iz Ljubljane in Zdenka Pušnik. K.R. Na startu v Matkah Poletne priprave Udeleženci letošnjih priprav na Pokljuki Ju-jitsu klub Aljesan Šempeter je od 13. do 18. avgusta 2003 za svoje člane organiziral poletne priprave na Pokljuki, ki so potekale v prijetnem okolju Šport hotela. Priprav, ki so bile namenjene predvsem pripravi tekmovalcev na novo tekmovalno sezono, se je udeležilo 16 članic in članov kluba. Treningi so potekali pod vodstvom trenerjev Sandija Jelena, Primoža Muhoviča in Roka Šušterja. Dnevno smo opravili po dva kondicijska treninga ter dva treninga v telovadnici, kjer smo vadili predvsem borbeno tehniko. Jutro smo pričeli z jutranjo telovadbo, da smo si raztegnili boleče mišice, in se pripravili na nov dan. Težavnost treningov se je stopnjevala iz dneva v dan. Opravili smo različne vaje za moč nog in rok, vaje za ravnotežje, vzdržljivost ter eksplozivnost. Naš trener Sandi pa je pripravil tudi seminar o zgodovini ju-jitsa in pravilih na tekmovanju. Zadnji dan so nas obiskali starši in da bi čim bolj aktivno preživeli nedeljsko popoldne, smo pripravili igre brez meja. Med sabo sta se pomerili ekipi staršev in naših članov. Starši so se s svojo borbenostjo in tekmovalnostjo odlično odrezali in pokazali, da še niso za staro šaro. Rezultat je bil na koncu neodločen, vsi pa smo se odlično zabavali. Čeprav so bile priprave naporne in smo se zjutraj zbujali z bolečimi mišicami, smo bili vseeno polni energije in ves čas pripravljeni ušpičiti kakšno neumnost. Pet dni na Pokljuki nam je kar prehitro minilo. Tekmovalci se sedaj že pridno pripravljamo na prvo tekmo letošnje sezone, ki bo 11. oktobra v Dobovi, kjer bo potekalo mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v ju-jitsu borbah in duo sistemu. V mesecu septembru bomo v klubu vpisovali nove člane. Vpis bo potekal vsak torek in petek ob 15 30 v prostorih Športnega društva Mat v Šempetru. Vabljeni! K. in N. Topovšek F. Romih evropski prvak Franc Romih velja za uspešnega slovenskega lokostrelca, ki se lahko pohvali z vrsto državnih in tudi evropskih rekordov in osvojenih lovorik. Bira pokalov, medalj in naslovov se je povečala na letošnjem 4. evropskem prvenstvu v 3D na Madžarskem v kraju Sopron, od koder se je vrnil z zlato medaljo in naslovom evropskega prvaka v svoji kategoriji. Franci že drugo leto tekmuje s tako imenovanim golim lokom brez merilnih naprav, kar pomeni, da je odvisen od svojega očesa, mirne roke in sposobnosti ocenjevanja dal- jave do postavljene makete Živah v naravni velikosti. Je pravi Robin Hood, ki izjemno uživa v tem športu in zato ne manjka vrhunskih rezultatov. Na Madžarskem je nastopilo 270 tekmovalcev iz 17 držav. V treh kvalifikacijskih tekmah, ki so štele za odprto prvenstvo Madžarske, je Franci pristal na 2. mestu v svoji kategoriji in le za točko zaostal za tekmecem iz Avstrije. Prvih šest najboljših z odprtega prvenstva, dva Slovenca, dva Avstrijca ter Šved in Poljak, se je nato pomerilo v tekmi za evropskega prvaka. Franci je bil med vsemi šestimi najuspešnejši in upravičeno osvojil prvo mesto in naslov evropskega prvaka. Franci Romih je ob naslovu evropskega prvaka tudi nosilec evropskega rekorda s 199 točkami, Franc Romih s svojim tokom in zlato medaljo z evropskega prvenstva ki jih je dosegel na evropski tekmi v Trakovčanu na Hrvaškem pred dobrima dvema mesecema. Gre za izjemen dosežek, ki ga ne bo lahko preseči, saj so povprečni rezultati s tovrstnim lokom okrog 150 točk. In kaj na vse to pravi Franci? “Zelo sem vesel uspehov, saj je lokostrelstvo moj konjiček in del mojega življenja že več kot desetletje. Ob letošnjem desetletnem jubileju LK Polzela pa je to tudi neke vrste darilo mojemu klubu in lokostrelskim prijateljem ter vsem, ki mi tako ah drugače pomagajo na moji lokostrelski poti. Med njimi je tudi moja družina, ki prav tako živi s tem športom in brez njihove podpore in razumevanja najbrž takšnih rezultatov ne bi bilo. Vsem iskrena hvala!” D. N. Prvenstvo v atletiki Na atletskem stadionu Kla-divar v Celju je v začetku septembra potekal že 34. memorial prof. Bojana Hrovatina, ki šteje obenem tudi kot državno prvenstvo v atletiki za leto 2003, katerega glavni organizator je bilo Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske. Na memorialu, na katerem so izboljšali kar osem državnih rekordov, je sodelovalo 72 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Med vsemi novimi državnimi rekor- di je kar štiri dosegel Marko Sever iz Nove Gorice in je kot potencialni kandidat za paraolimpijske igre v Atenah naslednje leto že v odlični formi. Najboljši rezultat je v suvanju krogle z rezultatom 8.46 m (923,78 točke) po mednarodni klasifikaciji dosegel član Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske Janez Hudej. V atletski ligi, za katero štejejo štiri posamična tekmovanja, je za leto 2003 ponovno zmagalo Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske. Alojz Strniša Ponovno najboljši, foto Bojan Rečnik Kratke športne Čeh Steffe pri Hopsih Hopsi s Polzele so končno dočakali okrepitev. 18-letni in 211 centimetrov visoki mladi češki igralec David Steffel je do sedaj igral pri italijanskem klubu Benetton, v katerega je iz Prage prestopil lani in je igral za kadetsko, mladinsko in mlado reprezentanco Češke, je pa tudi kandidat za člansko reprezentanco. Že prvi treningi so pokazali, da gre za hitrega in visokega igralca, ki ima tudi dobro tehniko. Hopsi so zadnje dni odigrah več prijateljskih tekem. Med drugim so premagali Triglav Kranj s 95 : 93 in Kemoplast Šentjur z 91 : 77. Liga malega nogometa Klub malega nogometa Ultra s Polzele je pripravil ligaško tekmovanje v malem nogometu, kjer nastopa 8 ekip. Rezultati 3- kola: Tabor KMN Vransko 2 : 5, KMN Ultra Polzela : Cosmos Polzela 9 : 4, Pingo Orla vas : Frendi Polzela 3:2, srečanje med ekipo Ropotar Šempeter in Podokničarji Vransko je bilo preloženo. Po 3- kolu vodi ekipa KMN Vransko z 9 točkami, sledi KMN Ultra Polzela in Pingo Orla vas s 6 točkami itd. Jesenski del tekmovanja bodo zaključili z odprtim turnirjem 19- oktobra na igrišču pri OŠ Polzela s pričetkom ob 9- uri. Tomičevi pet zlatih odličij V Celju je potekalo državno posamično prvenstvo v atletiki za mlajše članice in člane. Nastopilo je več kot 200 atletov iz 25 klubov v 34 disciplinah. Najuspešnejša udeleženka prvenstva je bila Marija Tomič s Polzele, ki je osvojila naslov državne prvakinje v teku na 100 m, na 100 in 400 m z ovirami ter kot članica štafete Kladivarja na 4 x 100 in 4 x 400 m. T. Tavčar PLANINSKO DRUŠTVO DOL PRI HRASTNIKU Cesta VDV brigade 2,1431 Dol pri Hrastniku RAZPIS ZA OSKRBNIKA (OSKRBNICO) - NAJEMNIKA PLANINSKEGA DOMA V GORAH Planinsko društvo Dol pri Hrastniku razpisuje prosto delovno mesto oskrbnika - najemnika v planinskem domu v GORAH. Dom je odprt celo leto, vse dni, razen ob ponedeljkih. V domu je zagotovljeno tudi stanovanje za najemnika. Zaželjeno je, da oskrbništvo prevzame zakonski par z izkušnjami pri oskrbi planinskih domov ah gostinskih objektov, nosilec mora biti samostojni podjetnik gostinske stroke. Dom bomo oddali v popolni najem, najemnina bo določena v dogovoru z najemnikom. Kandidati naj prijave pošljejo na naslov: Planinsko društvo Dol pri Hrastniku, cesta VDV brigade 2, 1431 Dol pri Hrastniku, v 15. dneh od objave, vključno do 9- oktobra 2003. Prijavi je potrebno priložiti: 1. rojstne podatke in podatke o prebivališču s potrebnimi dokazih; 2. dokazilo o izpolnjevanju pogojev za samostojnega podjetnika gostinske stroke; 3. opis dosedanjega dela v gostinstvu z dokazih oz. priporočili prejšnjih delodajalcev. Prijavljene kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje razpisa, bomo povabili na razgovor v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Za dodatne informacije lahko pokličete: Toni Paulič, tel.: 051 303 463- UO PD Dol Predsednik Toni Pauhč september2003 Pisma bralcev Pisma bralcev Po petdesetih letih zopet skupaj Maturanti Kmetijsko-živinorejske šole v Šentjurju smo se po dolgih petdesetih letih ponovno srečali. Bilo je lepo. Na šoli so nas prisrčno sprejeli in pogostih, prisotni pa smo bili razočaram nad tistimi sošolci, ki se srečanja niso udeležili, saj sta se organizatorja - sošolca Franc Romih in Albert Lichtenegger - nadvse potrudila pri izvedbi srečanja. Srečanja se je udeležilo le 8 od 17 živečih sošolcev: Pavel Novak, Jurij Reja, Oroslav Planinc, Alojz Tisnikar, Franc Kranjc, Vladimir Zajc, Franc Romih, Albert Lichtenegger in razrednik Jernej Borovnih. Pogrešali pa smo Franca Ogrizka, Ivana Plesnika, Branka Pavlina, Milana Sinanoviča, Terezijo Kojterer, Ivanko Juhart, Terezijo Bohak, Kristino Rurkuš in prof. dipl. ing. Žarka Žigona. Žal moramo povedati, da med nami ni bilo Zdravka Avberška, Rafka Bomška, ravnatelja dipl. ing. Dolfeta Cizeja, prof. Franca Žagarja in učiteljice Mire Medved, ki so že pokojni. Obudili smo spomine na pokojnega brigadirja Ivana Mravljaka, ki je bil odličen strokovni učitelj na področju poljedeljstva - travništva. Spomnili smo se Franca Kneza, živinorejskega brigadirja in dobrega strokovnjaka na tem področju, sadjarskega strokovnjaka Jerneja Andreja ter Milana Jančiča, strokovnjaka na vrtnarskem področju. Predavanja tovrstnih področij smo lahko poslušali na Kmetijsko-živinorejski šoli Šentjur, kamor je spadala tudi ekonomija Slom pri Ponikvi, katere upravnik je bil odličen strokovnjak celotnega področja in dober prijatelj z gojenci pokojni Karl Podbregar. Po prijetnem pogovoru in obujanju spominov smo se odpravili na Slom in si pod strokovnim vodstvom ogledah nasade jablan in hladilnico sadja. V neposredni bhžini se nahaja Slomškov dom, kjer nas je prisrčno sprejel g. Miha Herman, nam predstavil življenjsko pot Antona Martina Slomška, razkazal cerkev na Ponikvi, kjer je bilo tudi njegovo službeno mesto. V Slomškovi hiši in v cerkvi na Ponikvi nam je naš sošolec, znani operni tenorist Jurij Reja, zapel nekaj prelepih arij in nas navdušil s svojim žametnim tenorjem. Druženje smo zaključili na kmečkem turizmu pri Podkrajškovih bhzu Ponikve in si v veselem vzdušju obljubili, da se kmalu spet vidimo. Albert Lichtenegger Univerza za tretje življenjsko obdobje Savinjske gasilske zgosti na pohodu Skupina Energija in zdravje v Dalmaciji bel Denis Herman iz Prebolda. Pohoda se je udeležilo 80 gasilk in gostje: župan občine Prebold Vinko Debelak, župan občine Tabor Vilko Jazbinšek, poveljnik GZ Žalec Franci Naraks in predsednik GZ Prebold Jože Veber. Za posebni prevoz je poskrbel poveljnik PGD Sv. Lovrenc Marko Natek. Mislim, da je pohod odlično uspel in da se ga bomo gasilke še dolgo spominjale. Zahvaljujemo se županu občine Prebold Vinku Debelaku za vehk posluh in pomoč ter vzpodbudne besede za uspešno delovanje gasilk obeh gasilskih zvez v Savinjski dolini. Andreja Kumer, predsednica komisije za delo z gasilkami pri GZ Prebold “Dekleta”, ki že 4. leto delujemo v skupini Energija in zdravje v Žalcu, smo se odločile za skupen aktiven dopust. Vključile smo se v Harmony program, ki je namenjen celoviti psihofizični sprostitvi in poteka tri poletne mesece z izmenjavo tedenskih seminarjev, ki so usmerjeni v vedenje o zdravem, predvsem pa kakovostnem življenju, v katerem prepoznamo smisel in zaživimo vitalno in popolno. Za tovrstne aktivnosti je izbran otok Iž, biser severne Dalmacije, ki se nahaja na začetku komatskega arhipelaga. Poleg duhovnega razkošja smo poskrbeli tudi za čiščenje in počitek fizičnega telesa z uravnoteženimi vegetarijanskimi obroki (3-krat dnevno), s pitjem zdravilnih čajev, z zgodnjimi pohodi na Korinjak (168 m) ob sončnem vzhodu, jutranjim plavanjem, z energijskimi in masažnimi vajami, vajami iz krija joge, vajami za sklepe, mišice in meridiane, z individualnimi ponudbami posameznih strokovnjakov za kozmetično nego, refleksoterapijo, vastu, astrološkimi napovedmi, šiacom, odpravljanjem fizičnih, mentalnih in čustvenih blokad, z meditacijami, učenjem inštrumentov in plesov itd. Naj omenim le še večerne suhi plese iz različnih dežel sveta, kjer ni manjkalo smeha, petja in objemov. Naše druženje smo zaključile s kulturnim večerom in se povezale v šopek prijateljstva, miru in ljubezni. To je in ostaja naša smer na poti skozi življenje. Neli Kač Danica Cokan iz Gotovelj išče pomoč za nakup električnega invalidskega vozička. Danica Cokan, 43-letna Gotovljanka, je že tretje leto priklenjena na posteljo - nepokretna zaradi hude obolelosti v vratnem delu hrbtenice “sprin-gomyelijo”. Ugotovljeno je bilo, da ji lahko pomaga pri pomičnosti in lajšanju življenja električni invalidski voziček, ki stane blizu 2,5 milijona tolarjev. Skupina občanov in Medobčinsko društvo invalidov Žalec smo pričeli z akcijo zbiranja sredstev že v mesecu juniju letos. Doslej smo zbrali nekaj čez milijon tolarjev, za kar se v imenu Danice darovalcem iskreno zahvaljujemo. Z žalskim županom Lojzetom Posedelom smo se ob obisku gospe Danice dogovrili, da damo širši poziv za pomoč tudi v naše glasilo. Vljudno prosimo tako podjetja kot posameznike za finančno pomoč. Denar lahko nakažete na račun, odprt pri SKB banki Žalec, št 03116-1000095118 - za Danico Cokan. Medobčinsko društvo invalidov Žalec Savinjske gasilke v Marija Reki Zadnja sobota v avgustu je že po tradiciji namenjena pohodu gasilk GZ Prebold in GZ Žalec. Pohode že nekaj let v sodelovanju organizirata komisiji za delo z gasilkami obeh zvez. Letos je levji delež organizacije prevzela komisija preboldske zveze. Gasilke smo se ob 8. uri zbrale na parkirišču pred OŠ Prebold, od koder smo krenile proti graščini Prebold, kjer smo si ogledale zbirko Prebold skozi čas. Pot smo nadaljevale mimo tovarne proti Žvajgi in nato ob 11.30 srečno prispele v planinski dom pod Reško planino, kjer smo se podkrepile z odlično pripravljenim golažem. Po kosilu smo pričele s šaljivimi gasilskimi igrami, v katerih smo se med sabo pomerile članice obeh zvez. Vljudnostno zmago so domov odnesle članice GZ Žalec. Vseskozi je za dobro razpoloženje in glasbo skr- Opravičilo CENTER ZA SOCIALNO DELO ŽALEC je v avgustovski številki Utripa objavil prispevek z naslovom Aktivne počitnice ali naše Kokarje petič. V omenjenem prispevku pa so med naštevanjem sponzorjev pozabili omeniti tudi Mlin Plaskan iz Malih Braslovč. Za napako se opravičujejo ŽALSKE LEKARNE SAKITJIJO OSTEOPOROZA Osteoporoza je bolezen, o kateri se zadnje čase dosti govori. Preprečevanje osteoporoze je zelo pomembno že v otroštvu, saj tovrstno bolezen povzročamo z napačno prehrano, zgrešenimi navadami... To so temeljne okoliščine za poznejši razvoj te tihe, potuhnjene bolezni. Sprva pri osteoporozi ni opaziti nobenih posebnih simptomov. Običajno bolezen odkrijemo po naključju pri rutinskem pregledu oz. dokler ne pride do posameznih zlomov (zapestje, kolk, zlomi hrbtnih vretenc ...). Osteoporoza je sistemska skeletna prizadetost, ki jo označujeta zmanjšana gostota in kakovost kostnine. Posledica je povečana kostna lomljivost in dovzetnost za zlome. Osteoporoza je le del naravnega procesa staranja, kateremu se ne moremo popolnoma izogniti. Prizadane predvsem populacijo žensk po menopavzi, predvsem zaradi rapidnega znižanja koncentracije hormona estrogena. Moramo pa povedati, da tudi moški zbolijo za osteoporozo, predvsem v kasnejših letih. Dejavniki tveganja Dejavniki tveganja, na katere nimamo vpliva, so: • ženski spol • genetski faktor (če sta mama in babica trpeli za osteoporozo, je velika verjetnost, da bo zbolela tudi hči) • drobna konstitucija (ljudje s tankim podkožnim tkivom pogosteje obolevajo za osteoporozo kot debelušni ljudje, saj se v maščobnem tkivu kopiči estrogen, ki nas varuje pred osteoporozo) • zapoznela puberteta • bela rasa (zaradi premajhne tvorbe vitamina D v koži, ki pomaga pri presnovi kalcija) • nekatere bolezni (prebavil, žlez z notranjim izločanjem, presnovni organi...) • jemanje nekaterih zdravil... Z uravnoteženo prehrano, ki vsebuje dovolj kalcija (predvsem mleko in mlečni izdelki), s telesno aktivnostjo, primernim izpostavljanjem sončnim žarkom, opustitvijo telesu škodljivih navad (kajenje, prekomerno uživanje kave in alkohola, stresne situacije), lahko tveganje za nastanek osteoporoze zmanjšamo. Kaj narediti, da preprečimo n/, omilimo razvoj osteoporoze? Najprej moramo odstraniti oz. zmanjšati dejavnike tveganja, predvsem mislimo na tiste, ki so v naši moči. Prehrana naj vsebuje čimveč kalcija. Dnevne potrebe so sledeče: 11-24 let 1200-1500 mg moški pod 65 let 1000 mg ženske 25-50 let 1000 mg moški nad 65 let 1500 mg ženske v pomenopavzi 1500 mg nosečnice in doječe matere 1200-1500 mg ženske nad 65 let 1500 mg Odkrivanje osteoporoze Lahko jo odkrijemo z merjenjem minimalne gostote kosti, kar naredimo z denzitometrom. Preiskavo predvsem priporočajo ženskam v menopavzi ali po njej, saj je le pri tej populaciji merjenje kostne gostote pomembno in utemeljeno. Za tovrstno preiskavo se pogovorite s svojim zdravnikom. Kako zdravimo osteoporozo? Če zdravnik ugotovi znake osteoporoze, le-ta posamezniku predpiše individualno zdravljenje, ki je zanj primemo oz. dopustno, saj tako prepreči dramatične posledice osteoporoze. Namen zdravljenja je izboljšati kvaliteto življenja posamezniku ter zmanjšati možnost kostnih zlomov. Ljudje, ki že trpijo za osteoporozo, naj se izogibajo dvigovanju ah prenašanju težkih bremen, naj ohranjajo redno telesno aktivnost in naj bodo previdni pri vsakodnevnem gibanju. Danes nam farmacevtska industrija ponuja vrsto pripravkov za zdravljenje osteoporoze, moramo pa opozoriti, da je uspešnost zdravljenja osteoporoze, le ob sodelovanju bolnika, kar pomeni, da mora le-ta spremeniti navade prehranjevanja in telesno aktivnost. Zaželeno je, da čim več kalcija vnesemo v telo s hrano (predvsem v času menopavze in nosečnosti), da zapolnimo vrzel do priporočenih dnevnih potreb po kalciju, lahko posežemo po pripravkih, ki vsebujejo točno določen odmerek kalcija. Le-ti so na voljo v lekarnah. Pomembna je tudi oblika zaužitega kalcija. Kalcij v obliki kalcijevega karbonata, vsebuje največji odstotek kalcija, vendar se v telesu zelo slabo absorbira. Boljša absorbcija je v obliki kalcijevega citrata oz. kalcijevega glicinata. Kalcijeve pripravke je potrebno zaužiti s hrano, saj ga telo le tako najbolje izkoristi. Z zdravim življenjem kljubujmo osteoporozi. Nuša Košak, mag. farm. Popravek in opravičilo V junijski številki Utripa smo v članku o 60-letnici partizanske tehnike Cankar pri navajanju oseb napisah, da sta bila tvorca te tehnike Rado Zakonjšek - Cankar in Rudi Hribar - Savinjšek. Napaka je nastala pri imenu slednjega, saj je bil to Franc Hribar - Savinjšek in ne njegov brat Rudi. Prizadetim se za napako iskreno opravičujemo. Uredništvo Mladi september 2003 Oratorij v Libojah, nasmeh tudi v Ankaranu Anita Seles z eno izmed skupim žalske atletske šole Poletna atletska šola Atletski klub Žalec je tudi Komentiramo Bodi “zvezda” tudi ti V župnijskem domu Sv. Frančiška v Libojah so bila od 31. julija do 14. avgusta letos vrata odprta trem starostnim skupinam udeležencev, letos prvič tudi osmošolcem in srednješolcem, sedmega Oratorija z geslom Nasmeh za srečo vseh. V Ankaranu so se udeleženci trinajstega počitniškega programa Ankaran 2003 z naslovom Nasmeh za srečo vseh, ki ga organizira gospod Jože Planinc, župnik iz župnije Griže, naučili leteti kot ptice, plavati kot ribe ter odpreti srce veselju, kajti kdor hoče razveseljevati ljudi, mora imeti veselje v sebi. V župnijskem domu v Libojah se je z vsakim jutrom odprl nov dišeč cvet, sonce je odprlo oči, polje se je z vetrom pozibavalo v plesu, udeležence Oratorija pa je v srcih povsod spremljal Gospod. Oratorij je potekal v treh starostnih skupinah. Prva skupina otrok do četrtega razreda je ob pesmi, igri in krščanskem življenju preživljala počitniške dni od 27. do 31. julija. Druga skupina otrok od petega do sedmega razreda se je prvič srečala 5. avgusta in se z veliko novih spoznanj in doživetij poslovila 9- avgusta. Že naslednji dan, 10. avgusta, pa so se letos prvič udeležili z veliko pričakovanj tudi osmošolci in srednješolci. Počitniške dni v Libojah je vse udeležence, animatorje, voditelje delavnic ter tri sestre spremljala Kekčeva zgodba in nasmeh za srečo vseh. Vsak dan smo se veselih, igrah, molih, premišljevali in se odpravili tudi na kopanje v Podčetrtek in Čatež ter dan zaključili s prijetnim piknikom. V katehezah smo premišljevali o tem, kako živeti nekatere človeške in duhovne vrednote ter se zavedali odgovornosti za storjeno dejanje, ki rodi prizadevanje za pravico in nas napravlja odprte za bližnjega. Vse to pa v nas spodbuja delo za mir in nas vodi v odpuščanje ter v novo kvalitetno življenje. Za ročne spretnosti smo poskrbeli v raznih delavnicah, kjer smo risah na majice, izdelovali šatulje iz papirja in lesa, cvetje iz krep papirja in vizitke. Ob večerih nikakor nismo pozabili na večerno družabno življenje, saj smo se eni zabavah s plesom, drugi pa ob raznih športnih in družabnih igrah. V tem času smo tudi odkrili, kako pomembno vlogo igra skupina v življenju mladega človeka in se naučili skupnega bivanja v domu, kar je bila za nekatere še dodatna preizkušnja. Udeleženci vseh treh Oratorijev se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali na kakršenkoli način, predvsem pa gre zahvala Občini Žalec, ki nam je pomagala s finančnimi sredstvi. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Jožetu Planincu iz Griž ter sestram Mateji, Mariji in Metki za vso organizacijo ter da smo z njihovo pomočjo mladi dah vsakemu dnevu možnost, da je postal najlepši dan v našem življenju. Nepozabne počitnice pa sta v Ankaranu preživeh dve skupini otrok, in sicer v prvi skupini, od 30. 6. do 6. 7. letos, otroci iz Savinjske doline; v drugi, od 6.7. do 12.7., pa otroci iz Dolenjske, natančneje okolice Trebnjega, ter Savinjske doline. V štirinajstih dneh so otroci skupaj z animatorji in voditelji delavnic naredili čudovit šopek, kamor so spletah veselje, prijateljstvo, razne dejavnosti, pesmi, igre in krščansko življenje. Dopoldanski cvet je temeljil na zgodbi o Kekcu, ki je bila povzeta po pripovedi Josipa Vandota Kekec na hudi poti in je bila izhodišče za kate-heze in delavnice, kjer so udeleženci izdelovali Kekčeve klobuke, šatulje, cvetje iz krep papirja, Živah iz balonov, risah na majice ipd. Opoldne so nežno položili v šopek cvet s sveto mašo, kjer so svoja srca odprh pesmi, popoldne pa dodah cvet, ki je dišal po toplem morskem vetru in kopanju v slani morski vodi, saj so imeli plavalni tečaj s plavalnim učiteljem, kjer so najmlajši osvajah prve plavalne zamahe, malo starejši pa utrjevali razne tehnike plavanja. Ob večerih se je odprl cvet plesa in najrazličnejših športnih aktivnosti, pred spanjem pa še cvet, opevan s himno in zahvalo za še en čudoviti dan. Vse skupaj je bilo skrbno speto pod roko animatorjev in voditeljev delavnic, ki smo poskušali otrokom prikazati, kako naj zaživijo s seboj, z drugimi in Bogom ter kako bogato je lahko naše življenje. Hvaležni smo gospodu župniku iz Griž Jožetu Planincu za vso organizacijo ter vsem sponzorjem, predvsem Občini Žalec, da so nam z denarno pomočjo omogočili, da je pogled iz ankaranske cerkve na naše slovensko morje ostal del spomina na čudovite dni. Vsem bralcem Utripa Savinjske dohne naj šopek iz Ankarana prinese širok nasmeh na hce za srečo vseh, ker to je naše sedanje poslanstvo. Tanja Tkauc letos pripravil počitniško atletsko šolo za osnovnošolce in starejše. Program šole je zelo pester in prilagojen sposobnostim in željam posameznikov. Šolo obiskuje 40 ljubiteljev atletike, ki vadijo v skupinah, in sicer v skupini metalcev, srednje-progašev, šprinterjev in skakalcev. Vsi vzdržujejo splošno fizično pripravljenost z rednimi vmesnimi V soboto, 13. 9. 2003, je bil v Petrovčah odigran prvi turnir trojk v košarki v organizaciji Kluba mladih Petrovče. Letnemu času in začetku košarkarske sezone je bila primerna tudi udeležba. Nastopilo je namreč le pet ekip, a so bile te toliko kvalitetnejše. Prvo mesto, pokal in denarno nagrado 15.000 tolarjev, je osvojila ekipa PPC (Planinšek, Oset, Cencelj), drugo mesto in 10.000 Aktivnosti v Mladinskem klubu Kasaze-Liboje se ob začetku novega šolskega leta nadaljujejo. Potem ko so policisti, člani AMZS in ostali prijazni sovaščani, ki so skrbeli za varnost naših prvošolčkov v prvih dneh šolskega pouka, popustili s poostrenim nadzorom, smo se člani našega kluba odločili, da izvedemo še eno akcijo ŠE VEDNO SMO NA CESTAH z namenom, da opozorimo vse voznike avtomobilov in zlasti voznike tovornjakov na upoštevanje omejitvene hitrosti tudi v ostalih mesecih. vadbami in sprostilnimi moštvenimi igrami. Šolo vodijo Aleš Gasparič, Anita Seles, Stanka Murgelj in predsednik kluba Adi Vidmajer, ki bedi nad delom šole. Kot je dejal, je šola namenjena predvsem koristnemu preživljanju počitnic in prostega časa, seveda pa bi bili zelo veseh in zadovoljni, če bi med najmlajšimi udeleženci šole odkrili kak skriti talent. tolarjev je osvojila ekipa DKR (Kriter, Korun, Kainz), tretje mesto in 5.000 tolarjev pa je osvojila ekipa FIAŠKON1 (Arčan, Auberšek, Pfeifer). Zmagovalec tekmovanja v metanju trojk je bil Gregor Arčan, ki je prejel pokal in denarno nagrado 3.000 tolarjev. Celoten turnir je potekal v izredno “fair” vzdušju, v Klub mladih Petrovče pa si želijo, da bi turnir postal tredicionalen. Tomaž Herman Akcijo bomo izvajali vsak mesec do konca šolskega leta. Mladinski klub Kasaze-Liboje je dne 5. 9- 2003 odigral turnir za pokal občine Žalec v nogometu in osvojil 1. mesto. Ob tej priložnosti se moramo še posebej zahvaliti stranki mladih Slovenije, lokalnemu odboru Žalec. Ekipo so zastopali Peter Goršek, Tomaž Kač, Goran Dončič, Rajko Dončič, Dejan Jagič, Matej Hlastec, Sandi Lipovšek, Gašper Domjan, kapetan Milan Adrinjek, predsednik Mladinskega kluba Matjaž Jazbec in organizacijski vodja ekipe Primož Salesin. Tistega deževnega septembrskega četrtka je Zavod za kulturo Žalec v telovadnici I. osnovne šole Žalec organiziral koncert za otroke. 746 otrok, ki so na koncert prišli s starši, so razveseljevale dekleta skupine Power dancers (po slovensko “energične plesalke”) in skupina Bepop. Po predkoncert-nem hiperenergičnem rajanju z enega na drugi konec telovadnice in mnogih neuspelih poskusih varnostnikov, da bi razposajeni naraščaj odlepili s plezal ob stenah, so mlado gručo na enem mestu (pred odrom) uspele z glasbo in zatemnjenimi lučmi zbrati le “Powerke”. Uidi tokrat niso “šparale” z mariborskim naglasom in promocijskimi karticami, so pa zato “šparale” z globino dekolteja, saj so očitno bile vnaprej seznanjene, da bodo njihova publika predvsem otroci in seveda maloštevilni očki, ki so se lahko med otroci prerinili do prve vrste. V eni uri so pred publiko v razponu starosti med tremi in trinajstimi leti odpele vse svoje hite in pokazale solidno znanje plesne koreografije, kolikor je je pač bilo možno pokazati na miniodru. Preseneča, da so otroci poznah besedila vseh pesmi, ki so jih Powerke odpele, čeprav bodo še kar nekaj let čakali, da bi izvedeli, kaj zares pomenita “zatajevanje strasti” in seksi vzdihovanje v besedilih, ki jih pojejo. Za povprečen otroški okus je, kot vse kaže, dovolj, da gre melodija zlahka v uho in da se besedilo rima, pa čeprav bodo vso metaforiko lahko resnično razumeli šele, ko jih bo zgrabila puberteta. In ker živimo v dobi hitrega potrošništva, na naše otroke vsak dan in na vseh možnih prizoriščih preži komercialnost. Glasba pri tem ni izjema. Če pa lahko v glasbo vključimo še kupovanje ne ravno poceni zgoščenk, potrošno posnemanje stila oblačenja in izdatke za ure plesa, v klubu G3 v Gotovljah otroke namreč vodi ena izmed Powerk, da bi bili čim bolj podobni uspešnim (?) Powerkam, potem lahko starši, da bi razveselili svoj naraščaj, na koncu meseca samo še bankrotirajo. Tržna logika, ki je na koncertu vodila “na odru novopečene” Bepopovce, je še bolj drzno zamišljena. Cilja izključno na otroško populacijo, saj so izvajalci tudi sami otroci, ki na odru zgolj zelo opazno improvizirajo ob salvah neprestanih nasmeškov in hlinjenju materinskega čuta. Njihova poskočna besedila zrcalijo preprostost in rimanje, obenem pa so otroškemu besednemu zakladu primernejša od besedil, ki jih Powerke pojejo za navdušene pubertetniške najstnike in starejša poželjiva očesa. In kaj Bepopovri v ozadju tržne logike v zameno za enourno zabavo otrok zahtevajo od svojega občinstva oziroma slovenskih staršev? Deloma je odgovor nakazan v njihovem vprašanju, ki so ga postavili na koncertu, ko je Tinkara otroke nagovorila z vprašanjem, če že imajo njihovo najnovejšo zgoščenko, in so vsi otroški glasovi odločno pritrdili. Tisti malo tišji, ki jih je pekla vest, da so se Tinkari zlagali, so mamice šepetajoč prosili, naj jim kupi zgoščenko. Najstnikom je vseeno, ah zgoščenko snamejo z internetnega spleta ah si jo sposodijo od prijatelja in presnamejo, otroci pa morajo imeti vsak svojo, saj so na njih slike in ekskluzivni podpisi vsakega člana skupine Bepop. Prav tako se na zgoščenki nahajajo tudi besedila, ki se jih otroci pridno naučijo na pamet, da so njihovi idoli nanje lahko ponosi na koncertih. Tržna logika pa se razteza dalje od zgoščenk. V šolah imajo tudi zvezke z motivi Bepopovcev. In če tovrstnega zadnjega hita letošnjega poletja nimaš, nisi normalen oziroma zdravo povprečen otrok. To so gotovo spoznah delavci v žalski Mladinski knjigi, ki so celo poletje zlagali komplete zvezkov s slikami članov skupine Bepop, da bi bik pripravljeni za prihajajoče šolsko leto. Starši so seveda radi šegah globlje v žepe in otrokom namesto navadnega velikega zvezka, le-ta namreč stane 99 tolarjev, kupovah zvezke z motivom skupine Bepop, za borih 329 tolarjev. In da bi naši otroci bili še bolj zdravo normalni od sosedovih, so stami malčkom kupovah tudi mape in nalepke skupine Bepop ter umike, notne zvezke in majice. Vse za blagor našega naraščaja, na katerem sloni prihodnost. Koncert v šolski telovadnici v Žalcu, na katerem so nastopile dekleta skupine Power dancers in skupina Bepop, tako samo dokazuje, kako tržna logika povprečnih glasbenih skupin s povprečno vokalno interpretacijo skuša neopazno izkoristiti najranljivejšo populacijo občinstva in kako jim starši to zavedno dovoljujejo, ker sami ne vedo, kako bi otrokom bolj kvalitetno zapolnili prosti čas. Branje pravljic pred spanjem je zastonj in širi otrokov besedni zaklad, pa tudi članarina za izposojo knjig v knjižnici, stare dobre barvice in pobarvanka ah na zgoščenkah posnete pravljice so veliko cenejše od bojazni, da bo vaš otrok postal zdravo povprečen in odrasel v osebo s slabim glasbenim okusom, če bodo starši še naprej nasedali tržni logiki otrok “kvazizvezd”, ki našim otrokom (seveda na vaš račun) z vsemi možnimi psihološkimi prijemi skuša privzgojiti glasbeni okus dvomljive kvalitete. Emina Mešič, foto: T. T. Osmošolci in srednješolci, ki so bili letos prvi udeleženci te starostne skupine Powerke v akciji T. Tavčar Pni streetball v Petrovčah Udeleženci turnirja Mladinski klub Kasaze september2003 Savinjske zgodbe Ob “likofu” skulptura starešine in princese V okviru tradicionalne turistične, kulturne in etnografske prireditve “Hmeljarski likof“ so v Žalcu pred Domom II. slovenskega tabora na najmanjši njivi grenke rastline v dolini obrali še zadnje kobule nekoč opevanega zelenega zlata - hmelja. Prireditev je dobila domicil v Žalcu v metropoli savinjskega hmeljarstva, ki se zdaj ponaša tudi s skulpturama hmeljarskega starešine in hmeljarske princese. Tovrstne prireditve, ki beležijo že 40-let-nico, so svoje korenine pognale v Preboldu, kjer so prva tri leta izbirali hmeljarskega princa in princeso. Začetek letošnjega Hmeljarskega likofa, ki sta ga organizirala Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Društvo kmečkih žena Ponikva, je naznanila glasba citer. Zbrane je pozdravila povezovalka prireditve Jožica Ocvirk in napovedala slovesno odkritje skulptur, ki sta sad premisleka, ideje in 40-letnice organiziranja hmeljarskih prireditev. Udeležencem je najprej spregovoril lanskoletni hmeljarski starešina Janez Oset, ki je s skulpturama uresničil svojo obljubo, dano hmeljarskim kolegom ob prevzemu starešinstva. Pobliže je predstavil razloge za postavitev skulptur ter ob tem posebej izpostavil avtorja - ljudskega umetnika, samouka Alojza Podvršnika iz Zavrha pri Galiciji, ki se je z močno voljo in veliko vnemo lotil obdelave hrasta. Posebna zahvala je veljala tudi donatorjem, ki so podprli ta projekt. V nadaljevanju je Janez Oset dejal: "Po posvetovanju z različnimi ljudmi je prevladalo mnenje, da si Žalec kot središče slovenskega hmeljarstva, zasluži takšno obeležje. Tli imamo Inštitut za hmeljarstvo in Hmezad Export, več kot 20 let pa je v Hmezadovi dvorani v Žalcu, na predvečer prireditve Dneva Hmeljarjev v Braslovčah, potekala tudi prireditev, na kateri so predstavih novega hmeljarskega starešino in izbrali hmeljarsko princeso, drugi dan v Braslovčah pa so ju ustoličili. Glavni razlog za postavitev tovrstnega obeležja v naši savinjski metropoli je dejstvo, da se je prav v njeni okolici leta 1876 začelo z gojenjem hmelja. Prvi, ki je na tem področju zasadil hmelj, je bil veleposestnik in žalski župan Janez Hausenbichler; z njegovim portretom na svojem praporu se ponaša tudi združenje hmeljarskih starešin.“ Janez Oset je pojasnil pomen dveh velikih hmeljevih listov, ki sta delo znanega likovnika Staneta Petroviča -Čonča iz Celja. Na prvem so izpisana imena vseh dosedanjih starešin in princes v minulih 40 letih, na drugem pa seznam začenja hmeljarski starešina Milan Lesjak in hmeljarska princesa Meta Podbregar, ki sta bila ustoličena na letošnji prireditvi Dan hmeljarjev v Braslovčah. Zbranim je nato spregovoril žalski župan Lojze Posedel in izrazil veselje ter zadovoljstvo, da se letošnji Hmeljarski likof pričenja z odkritjem skulptur hmeljarskega starešine in princese, ki bosta mestu in savinjskemu hmeljarstvu v ponos. Ob tem je vsem akterjem nove pridobitve izrekel priznanje za opravljeno delo, hkrati pa zagotovil, da predvidene preureditve zaradi izgradnje nove glasbene šole ne bodo z ničemer posegale v prostor, ki je namenjen obeleževanju savinjskega hmeljarstva. O hmeljarstvu in letošnji letini je spregovoril tudi sedanji hmeljarski starešina Milan Lesjak. Med drugim je povedal: “Letošnji hmeljarski likof praznujemo z zelo grenkim priokusom. Hmeljski pridelki so porazni. Veliko hektarjev hmelja ni bilo obranega zaradi vročine, suše in toče. Vse je pospešilo tudi širjenje hmeljskih zajedavcev in škodljivcev. Suša in vročina nas pestita že tretje leto. Hmeljarji iz leta v leto zmanjšujemo hmeljske površine. S strani države pa tudi ni pričakovati prave pomoči za kritje hmeljarskih izgub. Hmeljarji z bojaznijo strmimo v prihodnost in se sprašujemo, ali se Skulpturi hmeljarskega starešine in princese na dan slovesnega odkritja Obiskovalci so z zanimanjem opazovali tiuli čevljarja in razna druga opravila. nam res bliža tudi tisti končni hmeljarski likof.“ V nadaljevanju je Milan Lesjak čestital Janezu Osetu za veliko delo, ki ga je opravil, hkrati je izrazil željo, da bi bili takrat, ko se bodo na veliki hmeljev list ob skulpturi pisala nova imena, tudi boljši časi za hmeljarje. Svoj govor pa je zaključil z besedami: “Ta skulptura bo ostala kot pomnik bodočim rodovom, da v tej deželi so in še živijo ljudje, ki pridelujejo grenko hmeljsko rožico, mestu Žalec pa, da je tu središče hmeljarskega dogajanja. Pred to našo skulpturo naj bi tudi v prihodnjih letih novi hmeljarski starešina in hmeljarska princesa obljubila vsem hmeljarjem, da jih bosta pošteno zastopala v času hmeljske letine, se udeleževala hmeljarskih srečanj in pomagala hmeljar- jem najti pot v boljše čase. To vam danes obljubljava tudi midva.“ Skulpturo sta slavnostno odkrila in dala na ogled javnosti starešina Janez Oset in župan Lojze Posedel. Na osrednjem prostoru pred kulturnim hramom so pripravili prikaz ročnega obiranja hmelja. Sicer pa je letošnji Hmeljarski likof prinesel nekaj novih zanimivosti. Dogajanje je bilo bolj približano občinstvu, ki je lahko iz neposredne bližine spremljalo razna kmečka opravila od pletenja košar, opletanja steklenic do dela čevljarjev, ki so bdi z nekdanjim obiranjem hmelja vsaj posredno povezani. Svoje je k prireditvi dodala tudi kmečka tržnica, kjer je bilo mogoče kupiti in spoznati izdelavo suhega cvetja in lectarskih izdelkov. D. Naraglav Devetdesetletni jubilej Žalike in Marije Srečanje Jerenovih V občini Prebold živi kar nekaj občank in občanov visoke starosti. Najstarejša je Antonija Vihar, ki je letos dopolnila 96 let. V družbo devetdesetletnikov pa sta konec avgusta in sredi septembra stopili tudi Rozalija Jelen iz Prebolda in Marija Verde! iz Latkove vasi. Ob visokem jubileju so ju obiskali tudi predstavniki nekaterih organizacij od Rdečega križa do Društva invalidov in upokojencev. Rozalijo je z obiskom počastil tudi župan Vinko Debelak, saj je več kot 28 let čistila prostore nekdanje krajevne skupnosti in sedanje Občine. Rozalija - Žalika je ena tistih ženic, ki so vse življenje delale kot zamorke, na koncu pa ostale brez pokojnine. Odkar obstajajo državne pokojnine, ima vsaj to, pred tem pa je bila odvisna le od socialne pomoči. Nikoli ni bila redno zaposlena, ker je bilo za tiste, za katere je delala, to bolj ugodno, oziramo je niso potrebovali za polni delovni čas. Tako je kot čistilka opravljala le honorarna dela na različnih mestih v kraju pod Žvajgo. Ljudje so jo tako rekoč vsakodnevno videvali z vedrom, cunjo in metlo v rokah ah pa z velikim pletenim cekarjem, s katerim je hodila po nakupih. Sama pravi, da je pometala in pospravljala po celem Preboldu. Vsak dan je čistila preboldsko pošto in krajevno skupnost in skrbela za rože v obeh objektih ter čistila prostore tudi v Miku in drugje. Njena ljubezen do rož in sobnega zelenja, ki ji lepšajo čas življenja vse od mladosti, je vidna tudi na njenih oknih nad nekdanjo trgovino Mika, kjer preživlja jesen svojega življenja. Rozalija je svojo življenjsko pot začela v Laškem. Z mamo, ki je dobila službo v preboldski tekstilni tovarni, se je preselila v Latkovo vas. Bila je edinka in nikoli se ni poročila. Vedno je bila vesela in družabna in kljub letom je takšna tudi še sedaj. Ob obisku predstavnikov občine ter predstavnikov Društva invalidov Žalec je pokazala vso svojo vedrino in humornost. Njen spomin je izjemno izostren in začinjen z mnogimi zanimivimi podrobnostmi. Živi skromno, a zadovoljno, vseeno pa ima ob tem grenak priokus, ki bi ga lahko primerjali s tistim iz Cankarjeve povesti o hlapcu Jerneju. Na srečo so časi sedaj drugačni, človek le ni prepuščen tako sam sebi, kot je bil Jernej. Žaliki občasno na pomoč priskoči Štefka Vrhovec, nekdanja učiteljica preboldske šole. Povsem drugačno življenjsko zgodbo nam je zaupala Marija Verdel iz Latkove vasi, ki smo jo obiskali skupaj s predstavniki Društva upokojencev Prebold. Marija živi skupaj s sinom Dušanom in njegovo ženo, s katero se lepo razumeta. Prav tako je deležna pozornosti svoje hčere Marice in njenega moža Igorja. Sicer pa najraje kraljuje v svoji hiški, ki stoji zraven sinove in ki sta jo gradila skupaj z možem. Žal je možu bolezen preprečila, da bi se lahko veselila novega družinskega gnezda in toplega doma za njuna otroka. Leta 1942 je umrl in Mariji zapustil nedograjeno hišo in dva majhna otroka. Marija Verdel je svoje življenjske korenine pognala v Mah Reki. Bila je ena izmed desetih otrok, ki so se rodili mami Treziki in očem Juriju. Marija je bila druga najstarejša med petimi sestrami in petimi brati, zato je morala že kmalu poprijeti za delo, s štirinajstimi leti pa se je zaposlila v tekstilni tovarni. Pri petdesetih letih se je upokojila, nato pa opravljala različna dela pri ljudeh, da je zaslužila kakšen dodaten dinar za družinski proračun. Kot pravi, je bila dobrega zdravja, tako da ji je bilo delo tudi v veselje. Uidi danes še marsikaj postori sama, drugače pa rada bere, kar ji vehko več pomeni kot televizija ah radio. Tohko o jubilantkah Rozaliji in Mariji in njunih življenjskih zgodbah, ki vsaka zase dajeta kamenček v mozaik nekega obdobja, ki sta ga sooblikovali, doživljali in vanj vtkali delček sebe in svojih prizadevanj. Ob tem pa ne gre pozabiti, da je dolgost življenja lahko sreča, marsikdaj pa tudi trpljenje, kadar je povezana z boleznijo, osamljenostjo in nemočjo. D. Naraglav Le kdo bi vedel, koliko Ponkvice, potočka, ki izvira pod Kaznarjevo domačijo na Ponikvi, je preteklo od leta 1912, ko je Boštjan Kos, gospodar na Jerenovi domačiji v Studencih, sklenil, da je prišel čas prepustiti posestvo svojemu starejšemu sinu Lovretu in se skupaj z ženo umakniti med preužitkarje. V hišo je prišla mlada gospodinja Topolovška Lojzka iz Bezovega. Življenje na Jerenovi domačiji je pričelo nov krog, ki ga je dve leti pozneje zmotila prva svetovna vojna z vso svojo morijo. Mladi gospodar je moral zapustiti nosečo ženo in se skupaj s svojim bratom Janezom podah na fronto. Oba sta srečno preživela strahote Galicije in v zahvalo postavila kapelico sredi polja, ki še danes spominja na tiste težke čase. Lovretu in Lojzki se je v zakonu rodilo osem otrok, tri dekleta in pet fantov. Dva izmed njih sta okusila tudi strahote druge svetovne vojne, eden celo obleganje Stalingrada. Dekleta so se bolj ah manj poročila proč od domače hiše, fantje pa so ostali blizu svojega doma. Tako je del razpotegnjene Ponikvanske planote dobilo ime Kosovo polje. Kakor je tekel čas, tako se je večalo število Jerenove rodbine, ki danes šteje več kot 130 članov. Povsem razumljivo je, da je nekatere med njimi gospodar življenja že poklical k sebi, nekatere že v najlepših letih. Sredi letošnjega poletja so pripravili srečanje živečih članov Jerenove rodbine. Vsi se iz takšnih ah drugačnih razlogov srečanja niso mogli udeležiti, tisti pa, ki so prišli, so preživeli lep sobotni dan. Srečanje so v farni cerkvi sv. Pankracija pričeli z zahvalno mašo, ki jo je daroval domači župnik g. Tone Krašovec, nato pa nadaljevali v bližnjem Slomškovem domu in kasneje na prostem, kjer med številnimi družabnimi igrami ni manjkalo vožnje s pravo kočijo oz. kolesjem na konjsko vprego. Srečanje so zaključili ob mogočnem kresu, ki je gorel še dolgo potem, ko je na vaške hiše in Ponikvansko planoto legla topla in spokojna poletna noč. M. Hrusti Rozalija Jelen obkrožena s predstavniki občine in predstavniki Društva invalidov Žalec na dan svojega 90. rojstnega dne Marija Verdel ob predstavnikih DU Prebold ter sinu in snahi Savinjske zgodbe september 2003 Ob blagoslovu Tonačevega križa Blagoslov teh križev V polzelski župniji lepo skrbijo za sakralne objekte, med katerimi so tudi kapele in križi. Na križevo nedeljo so v Založah ponovno blagoslovili kar tri obnovljene križe, in sicer Tonačevega, Žgankovega in Čedetovega. Tonačev križ je ves čas v lasti Vasletove rodbine, Žgankov in Čedetov križ pa sta zamenjala že več lastnikov. Vsi že zelo dolgo stojijo na svojih mestih in vsi so bili že kdaj obnovljeni, o vseh treh pa govori tudi legenda. Tako naj bi med drugo svetovno vojno šla mimo Tonačevega križa trojica: Miha Satler, Ivan Zupan in nemški vojak. Slednji se je pri križu širokoustil, da bo ustrelil boga na križu. Miha ga je posvaril, da se tovrstna dejanja maščujejo, kljub temu je vojak ustrelil v glavo križanega, pri tem pa se je krogla odbila in ga ranila v roko. Na mestu, kjer stoji Žgankov križ, je bila na domačiji nekoč kovačnica. Enega izmed kovačev je ubil konj. Ker naj bi se na tistem mestu potem nekaj prikazovalo so postavili križ. Čedetov križ pa naj bi bil postavljen v spomin na nuno, Čedetovo hčer, ki naj bi jo ob obisku nekdo smrtno ranil. Blagoslov vseh križev je opravil polzelski dekan Jože Kovačec, glavne zasluge za obnovo pa pripadajo Maksu Vasletu. V veliko pomoč so mu bili tudi Franc Terglav, Branko Razgoršek, Ivan in Peter Vasle, Milan Kotnik, Franc Štahl, Peter Bizjak, Vasle Bolt in drugi. T. Tavčar Snežna jama V soboto, 23. avgusta, je minilo 22 let od odkritja Snežne jame na Raduhi, ki je sedaj že 13 let tudi najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Preboldski jamarji smo ob odkritju te jame doživeli enega izmed najlepših trenutkov v svoji 34-letni zgodovini delovanja. Jama je nekaj posebnega in je težko primerljiva z ostalimi turističnimi jamami. Dober obisk priča, da nenehno pridobiva na ugledu. Za marsikoga pomeni tudi prav prijetno ohladitev sredi poletja. V drugi polovici julija in v avgustu je jamo povprečno obiskalo več kot 200 ljudi na vikend. Jama je tudi sicer vsako leto najbolj obiskana v tem času. Rekordi so pretežno doseženi na 15. avgusta. Letos sicer ni bilo rekordnega obiska, kljub temu pa je jamo ta dan obiskalo 283 ljudi. V soboto in nedeljo si je podzemeljski svet Snežne jame ogledalo in se v njej ohladilo več kot 400 obiskovalcev, kar predstavlja izenačenje z absolutnim rekordom, ki je bil dosežen leta 2000. Večji obisk bi bil zelo težko obvladljiv, hkrati pa za jamo in infrastrukturo v njej Uidi že preveč obremenilen. Tako kot minula leta bo jama odprta ob vikendih še do konca septembra, za skupine nad 20 ljudi pa si jo je po predhodnem dogovoru možno ogledati tudi med tednom. Če bodo ugodne vremenske razmere, pa si bo jamo možno po predhodnem dogovoru ogledati Uidi v mesecu oktobru. Jesen v gorah je izjemno lepa. D. N. Ledena dvorana z 12 metrov debelim ledom je pravi rezervoar hladnega zraka, ki v poletni vročini ohladi še tako vročega obiskovalca. “Šefi” odhajali, tajnica ostajala Štefko Pfajfer smo do nedavnega lahko videvali v prostorih žalske občinske zgradbe, id je bila vse od leta 1968 njen drugi dom, zdaj pa je že mesec dni upokojenka. Službo, ki jo je opravljala z vso vestnostjo in profesionalnostjo, je zamenjala za bolj lagodno in manj stresno življenje. Bila je prilagodljiva, dinamična in tudi “diplomatsko izobražena”. Ustrezala je vsem svojim “šefom” oziroma predsednikom občine, po spremembi sistema županom, ki so se menjavali, ona pa je ostajala. Predsedniki oziroma župani so cenili njeno delo, lojalnost, profesionalnost in Uidi primemo družabnost. Sedanji žtlpan Lojze Posedel ji je ob zadnjem dnevu njenega službovanja s sodelavci pripravil presenečenje. V popolni nevednosti je z županom vstopila v sejno sobo, kjer so bili zbrani njeni nekdanji sodelav- ci. Še bolj so jo s stiskom roke in nageljnom presenetili ljudje, s katerimi je delala v zadnjih petnajstih letih. Prvi ji je nagelj podal nekdanji predsednik občine Ludvik Sempri-možnik, za njim nekdanji župan Milan Dobnik, Boris Kranjc in drugi. Štefka je bila ob vsem tem nekoliko zgubljena, a hkrad tudi zelo srečna, saj ni pričakovala, da bo zadnji dan službe deležna tolikšne pozornosti. Veliko torto in darilo ji je izročil njen zadnji “šef’ Lojze Posedel. K prijetnosti trenutka je svoje pridala tudi harmonika. Dogodek je sedaj že za nami, spomin in hvaležnost pa ostajata. Na Štefkin obraz se ob spominu na ta prijeten dogodek prikrade tudi žalost, saj je ta dan zadnjič segla v roke Ludviku Semprimožniku, ki je kmalu za tem nenadoma preminil. Štefka Pfajfer je oseba, ki bi lahko napisala kar nekaj knjig o svojem delu na občini, kjer se je po končam srednji upravni administrativni šoli zaposlila leta 1968. Ne glede na to, da je imel vsak predsednik svoje navade, svoj način dela in svoj značaj, se je z vsemi dobro razumela. Bila je prijazna in ustrežljiva do vseh, ki so se oglasih pri njej. Takšna je bila in takšna tudi ostaja. Nikomur se ne želi zameriti. Še posebno ne tistim, s katerimi je preživela velik del svojega življenja in jim bila nekakšna desna roka. Poleg že omenjenih so bili njene pomoči deležni tudi Jožko Rozman, Vlado Gorišek in Viljem Petek, ki so bili v funkciji predsednika občine pred letom 1990. Skromna, kot je, ne želi govoriti o sebi. In tudi mi ji ob koncu zaželimo le, da bi bilo njeno tretje obdobje življenja čim lepše in prijetnejše. D. Naraglav Štefiaje bila priljubljena tudi pri sodelavkah Brez dobre tajnice ni nobenega uredništva, v zadnjem času pa ni časopisa brez komercialista. Naša Marija in Nandi v akciji... zavezani novinarskemu kodeksu. V zvezi z različnimi pritiski pa je tako -naši zavezniki so bralci; z izdajo bralcev propade tudi medij. Seveda pa je znano tudi to, da je veliko laže biti zunanjepolitični komentator in kritizirati ameriškega predsednika, kot biti lokalni novinar in kritizirati župana. Utripovci, sodeč po slišanem na srečanju, ocenjujemo, da smo na pravi poti, čeprav lahko izboljšamo še veliko zadev, pa tudi raziskave o branosti nam ne kažejo slabo. K. Rozman, foto: D. N., T. T. Utripovci smo se družili Za našim maloštevilnim uredništvom so pestri dnevi. Radijci so visoko dvignili svojega direktorja jožeta Škorjanca, kljub temu je dobil s prvim mestom zaslužen poljub zgomjesavinjske Helene. Po kratkih počitnicah smo pripravili avgustovsko številko Utripa, nato pa smo se odpravili na drugo, torej že tradicionalno srečanje s sodelavci uredništva Savinjskih novic in Radia Goldi. Seveda smo ob dnevu odprtih vrat Zavoda za kulturo, šport in turizem, ki je izdajatelj Utripa, za vse obiskovalce odprli tudi vrata našega uredništva. Sredi najbolj intenzivnih priprav na septembrski Utrip smo se udeležili tudi 7. srečanja lokalnih časopisov Slovenije. Srečanje s kolegi iz Zgornje Savinjske dotine in radijskimi kolegi pri Prodnikovih je bilo tudi letos zelo prijetno. Kot organizatorji so se izkazati člani uredništva Savinjskih novic z direktorjem in odgovornim urednikom Francijem Kotnikom na čelu. Utripovci smo od lani nekoliko pozabiti na športno zagretost zgom-jesavinjskih kolegov, zato obljube o treningih pred srečanjem nismo uresničiti. V odbojki smo tekmovati kar v mešani ekipi z radijci, ki se je potem zagrizeno spopadla z domačini tudi v veslanju. Ko nam je končno “potegnilo”, kako krmariti, da se čoln ne vrti v krogu, je bilo tekmovanja žal že konec. Kljub temu so nam organizatorji dosoditi častno drugo mesto, prvo mesto pa je pripadlo radijcem. Vsi smo prejeti pokale, na tekmovanje pa pozabiti že katerimi se srečujemo vsi časopisi (menda tudi nacionalni niso izjema), nam je Marko Jensterle z ministrstva za kulturo zagotovil podporo s strani države, saj vendarle predstavljamo pluralnost medijskega Športni boji so bili neusmiljeni. Od veslanja smo bili vsi premočeni (pa ne zaradi potnih srag). med večerjo, ki so jo kronati slastni štruklji in palačinke. Srečanje lokalnih časopisov Slovenije je bilo veliko bolj resno, vendar prav tako zanimivo in prijetno. Letos so biti organizatorji kolegi Savinjskih novic, udeležba pa je bila rekordna. Sami “lokalci” nismo mogli verjeti, koliko lokalnih časopisov izhaja v Sloveniji. Kljub pritiskom kapitala in politike, s prostora. Če morda niste vedeti (tudi mi nismo) - v Sloveniji je v razvid medijev vpisanih 734 medijev, od tega 552 tiskanih, 45 televizijskih postaj in 31 radijskih. Na lokalni in regionalni ravni izhaja 156 tiskanih medijev. Slednji so zelo različni, od takih, ki v celoti živijo od oglaševalcev in svojih bralcev, do tistih, ki se financirajo zgolj Fz občinskih proračunov. Vsi pa smo v prvi vrsti Na dan, ko smo pozabili na delo. 26 september2003 Naša dediščina ' w Ob 60'letnici ustanovitve Šlandrove brigade - u. del. Ustanovitev Šlandrove brigade in nfena pot “Temeljno sporočilo ob tako pomembnem jubileju je, da brigada ni umrla po partizanski zmagi maja 1945. Štajerski partizani niso pokopana zgodovina! Njihovo izročilo je tudi danes živo, aktualno, moralno pomembno za rodove, ki prihajajo, pomembno tudi za slovensko državo in slovensko politiko po dvanajstih letih njene samostojnosti,“ so besede, ki jih je v spominski brošuri ob 60-letnici brigade zapisal njen prvi politični komisar Mitja Ribičič - partizan Ciril. Konec leta 1942 je prišlo do nove organizacije slovenskih partizanskih enot. Druga grupa odredov je postala 4. operativna cona. Od avgusta leta 1942 do začetka leta 1943 je osvobodilno gibanje na Štajerskem utrpelo hude izgube tudi na vojaškem področju (uničenje Slovenskogo-riške in Kozjanske čete avgusta 1942, razbitje Savinjskega bataljona 7. novembra 1942, uničenje Pohorskega bataljona 8. januarja 1943 in polovice Kozjanskega bataljona 18. februarja 1943). Z vdori v odporniško organizacijo na terenu je okupatorju uspelo razbiti ah vsaj ohromiti veliko odborov OF, Smo se že vprašali, od kod ljudska izročila, ki jih objavljamo? Marsikaj od tega, kar objavljamo, so naši predniki pripovedovali v dolgih zimskih večerih. Ljudje so bili navajeni, da so prišli k hiši ljudje, ki so poznah to ah ono legendo. Bili so brez časopisov in popotniki so prinašali vesti o dogajanjih drugje. Nadvse so bik veseh rokodelcev, ki so prihajali v “štiro“. H so opravljah različna dela pri kmetih; čevljarji so napravih obutev, krojači obleko itd., kar so od njih pričakovali. Večeri so tako poštah zanimivejši in živahnejši, saj so rokodelci prihajali s kmetije na kmetijo in s sabo prinašali veliko novic in jih tudi pripovedovali. Prav radi pa so razpredali svoje misli okoli raznih strahov, verovanj ah pripovedk. Ta stara ustna izročila počasi izumirajo. Ni več “štire“, ni več istih skupnih del, na primer ličkanja, pri katerih je starodavno izročilo prehajalo iz roda v rod. Zato moramo poskrbeti, da se ohrani in zapiše čim več legend. Legende so pripovedi, v katere je naš človek veroval in bil prepričan, da je njihova vsebina resnična. Legende so nepotrjene zgodovinske resnice. Danica Kunaver, kulturna publicistka, zbira narodno blago in ga objavlja v knjigah. Med drugimi je izdala knjige Čar vode, Čar rastlin, Čar lesa, Šege in pesmi pod hpo domačo itd. V enem izmed intervjujev je zapisala: “Življenje človeka je podobno življenju rastline. Od pomladne rasti do poletja, ko oba (človek in rastlina) dosežeta vrhunec svoje moči. Po zreli jeseni stopata v zimo svojega življenja, kjer se njuna pot konča. A to je sled enega človeka. Življenje pa teče naprej in za zimo pride spet pomlad." Prav tako se skleneta letni in življenjski krog v pesmih in šegah našega ljudstva, ki je vedno tesno povezano z zemljo. Prisluhnimo Utripu njene rash. V dolgih jesenskih in zimskih večerih je slovenski kmet povabil vendar odpora jim ni uspelo zlomiti. Zaradi odprtja novega evropskega bojišča v Italiji in zaradi razmer, ki so vladale v okupiranih slovenskih pokrajinah, se je glavni štab NOV in POS v skladu z navodili vrhovnega štaba NOV in POJ sredi julija 1943 odločil za ustanovitev dveh partizanskih divizij (14. in 15.), v kateri je vključil vse slovenske brigade. Istočasno so se odločih za ustanovitev Štajerske brigade, ki je prišla v sestav 15. divizije. V štab brigade so bih imenovani Janko Sekirnik -Simon za komandanta, Mitja Ribičič - Ciril za političnega komisarja, Tomaž Slapar - Tugo za namestnika komandanta in Jože Berkopec - Mišelj za namestnika političnega komisarja. Takojšnjo izpolnitev povelja glavnega štaba so preprečile slabe zveze s Koroškim, Pohorskim in Kozjanskim bataljonom ter zaposlenost Kamniškega, Zasavskega in Savinjskega bataljona z mobilizacijo Slovencev v nemško vojsko, ki se je začela proti koncu julija. Tako so se Kamniški, Zasavski in Savinjski bataljon šele 6. avgusta 1943 lahko zbrali na zbornem mestu na Šipku nad Blagovico. Prišlo je več kot 350 starih borcev in okrog 400 novincev. Premogli so 282 pušk in sosede in družino k ličkanju koruze, ribanju repe, k preji ah tkanju in povedal ah zapel pesmi o davnih dneh. V predpustnem času je vesel zapel svatbeno pesem in nato pohitel, da ne bi zamudil pustnih norčij. Zgodnja pomlad mu ni pomenila le veselja ob prebujeni rasti, ampak tudi žalost ob odhodu k vojakom v boje za tujega cesarja in njegove koristi. V času setve in žetve, v poletju svojega življenja, je spoštljivo prisluhnil stari jurjevski in kresni pesmi, ki naj bi njegova polja varovala pred zlimi duhovi in priklicala nanje rodovitnost. Svojemu otroku je zapel otroško pesem, prisluhnil njegovi pesmi o sončku, rožah in živalih in že pohitel, da je ujel takt svoje stanovske pesmi, ki mu je pomagala pri delu. Jeseni, ko je spravil pridelek pod streho in ko je dozorelo grozdje, se je pridružil prijateljem v veseh pivski pesmi ter ob njej zapel še kakšno šaljivo nagajivko. Ob pozni jeseni se je spomnil umrlih, matere, očeta in zapel žalostno pesem. Po vsej vasi je odmevala koled-niška pesem. Vse te pesmi in legende so poznane tudi v Spodnji Savinjski dolini, toda počasi gredo v pozabo. Zapišimo jih. Leta 1984 je R. Radešček pri Kmečkem glasu izdal knjigo z naslovom Slovenske ljudske vraže, v kateri so zapisane tudi vraže, ki mu jih je povedala Julka Goropevšek iz Stopnika nad Vranskim. Goropev-škova je pripovedovala, da je nedelja srečen dan in da se na ta dan ne sme opravljati kakšnih večjih del. Uidi v torek ni dobro začeti z večjimi deh. Zelo vehko legend in vraž obstaja o praznikih. Goropevškova je avtorju knjige zatrdila, da je v Stopniku pri Vranskem še vedno v navadi, da na sv. dan (božič) spečejo posebno potico, nadevano s suhimi sadnimi krhlji, ponavadi hruškovimi. Potico spečejo kot kruh - “na cegel“, pogača pa se imenuje “božičnik“. Ohranjena je 12 strojnic ter nekaj pištol in bomb. Zbranim borcem treh bataljonov je spregovoril politični komisar Mitja Ribičič - Ciril. Seznanil jih je s poveljem glavnega štaba, utemeljil poimenovanje 6. brigade po Slavku Šlandru kot enem glavnih organizatorjev oboroženega odpora proti okupatorju na Štajerskem ter predstavil prednost brigadnega delovanja pred ozemeljsko vezanimi samostojnimi partizanskimi enotami. Govoru je sledila še zaprisega borcev. Ustanovitev Šlandrove brigade je bila v vojaškem pogledu ravno tako pomembna prelomnica kot leto prej pohod II. grupe odredov na Štajersko. Na območju 4. operativne cone se je začelo novo obdobje v razvoju narodnoosvobodilnega boja. Šlan-drova brigada pa je bila prva taktična operativna enota 4. operativne cone in hkrati s Prešernovo brigado tudi prva brigada na slovenskem ozemlju, ki je bilo pod nemško okupacijsko oblastjo. Glavna značilnost Šlandrove brigade je bilo njeno dolgotrajno delovanje na enem samem operativnem območju. Poleg tega je brigada po dvakrat delovala nekaj časa še na Dolenjskem in Koroškem. Tako je Šlandrova brigada izvajala akcije na navada, da na vehko soboto zgodaj zjutraj otroci prinesejo s kresilno gobo blagoslovljen ogenj iz farne hiše v vsako hišo. Ko pečejo velikonočni kruh, dajo v ogenj nekaj šib iz cvet-nonedeljske blagoslovljene butare, in sicer zato, da ne bi zmanjkalo kruha. Takšne šibe zatikajo tudi za streho, da ne bi v hišo udarila strela. V Stopniku dajo na veliko nedeljo zjutraj vsej živini in konjem košček črnega kruha, ki ga žegnajo v cerkvi na vehko soboto. Tildi ptice napovedujejo usodo. V Stopniku pravijo: “Če sova zvečer enakomerno skovika, se ni treba človeku ničesar bah. Gorje pa, če ima poseben glas in zaide blizu hiše - to pomeni nesrečo v hiši ah vasi, navadno celo smrt.“ V okohci Vranskega nekateri ljudje še danes verjamejo v vražo, če v bližini hiše poje grlica, ki jo tamkaj imenujejo “tutujka“, bo v tisti hiši kakšna ženska kmalu rodila; kolikokrat shšiš prvič kukavico zapeti, tohko let h je še določeno živeti; ko se kukavica prvič oglasi, tedaj se ni več treba bah mraza; smrt pri nas napovedujejo domače Živah - smrt je blizu, če pes tuli, če mačka močno mijavka, kokoš poje kakor petelin ah če bela ovca skotali črno jagnje. Poznate vražo o “četveroperki“? Četveroperka ah štiriperesna deteljica je rastlina sreče. Vraža pravi, da je ne smeš odtrgati, če jo najdeš, lahko jo samo gledaš; tedaj h bo prinesla srečo. Vehko vraž je povezanih s kresovanjem in novim letom. V Velenju je bilo v navadi, da je dekle zvečer pod tri skodehce poveznilo prstan, culo ah punčko - igračo. Ponoči je moral nekdo skodehce pre-menjah in zjutraj je dekle dvignilo eno od njih. Kar je bilo pod njo, je pomenilo ah poroko, selitev ah rojstvo. Če poznate kakršne koh vraže ah običaje, jih napišite in pošljite na uredništvo. F. Ježovnik severu do Labota na Koroškem, na jugu do Šentjerneja na Dolenjskem, na vzhodu do Laškega in na zahodu do Kranja. Velika večina šlandrovcev je bila doma z območja med Zasavjem in Savinjsko dolino. Pri izpolnjevanju svojih bojnih nalog je imela brigada pozimi 1943/44 in 1944/45 ter na Dolenjskem jeseni 1944 hude težave, najuspešnejša pa je bila jeseni leta 1943 in poleh 1944. Največje uspehe je dosegala pri uničenju sovražnikovih postojank, največ zased in sabotažnih akcij pa je izvedla na cesh Domžale-Celje in na zasavski železnici. Šlan-drovci so bih zelo uspešni tudi pri mobilizaciji novih borcev. Največ so jih poslali enotam 7. korpusa na Dolenjsko, z njimi pa so okrepili tudi Koroško in Kozjansko četo, z enim bataljonom so omogočili ustanovitev Pohorskega odreda jeseni 1943, prispevali so jedro borcev Kamniško-zasavskega odreda februarja 1944, poleh istega leta pa so po en bataljon borcev poslali v Zidanškovo brigado in v 3- brigado VDV. Poleg bojne dejavnosti je bila zelo pomembna tudi pohhčna in kul-tumo-prosvetna dejavnost Šlandrove brigade. Pri tem je brigada tesno sodelovala s terenskimi organizacija- September Najbolj znano ime je KIMAVEC, manj znano pa POBERUH. Kimavec, kimah: živino nadlegujejo številne muhe in živina se jih s kimanjem otresa. Poberuh, to je mesec, ko pobiramo pridelke. V uporabi so bila še imena: malomašnik, jesenik, sadnik. 8. septembra praznujemo “Marijino rojstvo“. Mah šmarec -mala maša. Pridevnik “šmaren“ uporabljamo za različna poimenovanja, na primer “šmarna petica“ v pomenu srebemik s podobo Matere Božje, šmarnica je pomladanska cvetica, šmarnica je vino iz samorodne trte itd. Izpeljanki iz Marija sta tudi Micika in Mica in pregovor pravi: “Ni lepšega žita kakor šenica, ni lepšega imena, kakor je Mica.“ Na malo mašo so vezani tudi različni vremenski pregovori: • Ako je na malo mašo lepo / potem bo dva meseca suho; • Kdor po mah maši kosi / ta za pečjo suši; • O mah maši so lešniki naši... 8. septembra praznujemo v vsem sijaju. Ob tem smo malo pozabili na 15. september - praznovanje sedmerih Marijinih žalosti. Nekoč kmetje na ta dan niso opravljah poljskega dela. Rek pravi: Če se na Marije sedmih žalosti na polju dela, se letina žalostno drži. Dnevi se krajšajo, sonce na nebu izgublja svojo moč in napoveduje prihod zlih sil. Vroče sonce nas zapušča. V septembru imata sonce, ta najmočnejši kazalec časa, in noč enako moč. Na Mihaelovo (29- septembra) je začetek kmečke jeseni, tedaj se začne živina “po celem“ pasti in pregovor pravi: Sv. Mihael leto zapre, sv. Jurij pa ga odpre. Značilno za krščansko religijo je, da je s svojimi prazniki spretno pokrila stara poganska božanstva in njihove praznike. Poganske praznike Legende in običaji v Sav. dolini (ix.) mi odporniškega gibanja v kamniškem, hhjskem, revirskem in savinjskem okrožju. Šlandrova brigada je bila prva partizanska operativna enota, ki je ob kapitulaciji prikorakala v Celje in prebivalstvo jo je navdušeno pozdravljalo kot osvoboditelje. Na celjskem območju je bil položaj zlasti zaradi nepopustljivosti in drznosti ustašev, ki so se hoteh na vsak način oboroženi prebiti na Koroško, nekajkrat zelo kritičen. V dveh dneh in pol so šlandrovci okoli Celja razorožili okrog 15 000 nemških vojakov, 2500 ustašev in okrog 1000 hrvaških domobrancev. Potem ko so 12. maja prišle v Celje enote 1. armade JA, je Šlandrova brigada odšla za glavnino 14. divizije proti Koroški, kjer je skupaj z Zidanškovo in Bračičevo brigado dobila nalogo zastražiti prehode preko Drave in sovražnikovim kolonam preprečih nadaljnjo pot globlje v Avstrijo. Klub težavam, ki so jih imeli z britanskimi enotami, je zadnjo nalogo pred razformiranjem uspešno opravila. Zadnji boj so šlandrovci bojevali z ustaškimi enotami 14. maja 1945 ob cesh proh Mežici. V naslednjih dneh so na območju Phberk-Dobrla vas-Grebinj zbirali vojaški material in orožje. Potem ko se je 19. maja morala jugoslovanska vojska po dogovoru z zavezniki -KIVAMEC je namreč vzelo za svoje. V septembru se vedno bolj bhža zima in vse se pripravlja k počitku, poljska dela se končujejo in duhovi narave, ki skrbijo za rodovitnost polj, se spreminjajo v hišne duhove. Čebele so nabrale, kar so lahko. Na vrtu je glavno opravilo setev zimske solate. Na njivah je potrebno paziti na proso, da ga ptiči ne pozobljejo in da se ne žanjejo preveč zrela žita, ker tedaj zrnje odpade. Pšenica se seje ob vlažnem vremenu in tudi pregovori pravi: Vrzi me v blato - dala h bom zlato. Naši predniki so se jeseni, ko narava poplača trud, zahvaljevali rodovitni materi zemlji, ki jih je obdarovala s plodovi. V zahvalo za pridelek so imeh zapovedan post, da bi bilo prihodnje leto rodovitno. To je bilo obenem žrtvovanje v čast rajnim, katerih duhove je potrebno pomiriti. “Jesen rumena - dobra žena,“ je s tiho hvaležnostjo v srcu govoril kmet, ko je kaščo polnil s pridelki svojih polj, ko je v kleti vlival sadove svojih vinogradov, ko je v klet vozil sadeže s sadovnjakov in ko je grabil listje v jesenskem gozdu. Pogansko čaščenje, ki se ni moglo izkoreniniti, saj je bilo trdno zakoreninjeno med ljudstvom, je bilo pogansko čaščenje boginje zemlje in zahvalne daritve njeni plodnosti. Zato je Cerkev v drugi polovici 19- stoletja odobrila čaščenje sv. Notburge (v stoletni pratiki je zapisano, da praznuje 13. septembra), ki je skupaj s sv. Izidorjem zavetnica kmečkega dela. Sv. Notburgo upodabljajo s srpom v roki. 29. septembra goduje Sv. Mihael, ki duše vaga, njegova glavna vloga pa je bila varstvo umrlih vernikov. Prav v ta namen so radi postavljah njegove kapelice ali cerkvice na pokopališčih. Ta bleščeči vojščak v viteški opremi drži običajno v eni roki meč in v drugi tehtnico. Je umakniti južno od saintgermainske meje, je štab brigade 27. maja 1945 svojo enoto razformiral. Iz šlandrovcev in borcev Bračičeve brigade je bila nato ustanovljena nova Brigada Slavka Šlandra, ki je začela opravljah vojaške naloge v miroljubnih razmerah. Mesec dni se je zadrževala na področju Ivnika, nato pa jo je vrhovni štab premestil skupaj z drugimi enotami 14. divizije v Vojvodino. Slavna pot Šlandrove brigade, ki je dala tudi šest narodnih herojev, ni utonila v pozabo. Njeni borci so in še ohranjajo njeno izročilo, v času mladinskih delovnih akcij pa je na hsoče mladih pod zastavo in imenom MDB Slavka Šlandra ponosno izgovarjalo njegovo ime in s krampi in lopatami gradilo ceste in železnice po vsej nekdanji domovini. Danes, ob 60-letnici ustanovitve, je tudi njim prijetno pri srcu, saj so prispevali svoj delež k ohranjanju spomina na tako velikega moža slovenskega naroda in po njem poimenovane brigade. D. Naraglav Uporabljena literatura: Spomeniki in spominska obeležja NOB, razni govori Viljema Petka in brošura z naslovom Šlandrova brigada avtorja Matjana Žnidariča bojevnik proh satanu, zato so na razvalinah poganskih svetišč zelo radi postavljah cerkev v čast sv. Mihaelu. Najraje so jih zidah na hribih, ker se po prerokbi v zraku bojuje s hudobnimi duhovi in jih nato peha v globine. Mihael je eden od treh nadangelov, ki godujejo na ish dan (29. septembra): Mihael, Gabrijel in Rafael. Nadangel Gabriel velja za zavetnika vseh sredstev javnega obveščanja (radio, televizija itd.) - Marijo je obvestil, da bo rodila Jezusa Kristusa. Nadangel Rafael velja za zavetnika lekarnarjev (Rafael je vrnil vid staremu Tobiju), rudarjev, krovcev, romarjev, popotnikov itd. Mihael velja za zavetnika katoliške cerkve, ubogih duš, se bojuje proh blisku in neurju in k njemu mohjo za dobro smrt. 28. septembra goduje sv. Venleslav, češki svetnik in “narodni patron". Ob njegovem godu so praznovali tudi sokoh in planinci. 28. 9- 1899 je bilo tudi odprtje Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici. Dogodek je bil velika manifestacija slovenstva in vzpostavljena je bila tesna povezava med češkimi in slovenskimi sokoh in planinci. September je tu, prihaja jesen. Franci Ježovnik Križanka september 2003 TERMOTEHNIKfi REKA VAZUI, PRITOK KURE POLOTOK V KANADI EDEN OD ČUTOV KLEMENT JUG ZELENICA V PUŠČ AVI JADRAN. OTOK GOJI- TEUICA ŽIVALI FIGICA avtor JANEZ KORENT risba KIH KRAJ PRI ZABUKOVCI SPOLNA ŽLEZA, JAJČNIK JUŽNO- AMERIŠKI NARODNI JUNAK GRŠKA BOGINJA PREPIRA OTREBUEN SVET, ROVT UTRIP GORA MED POLJAN. IN SELSŠKO DOUNO TO UMEK SLOVESNA IZJAVA VZKLIK NA BIKOBORBAH SANITETNI MATERIAL REKA V SRBUI NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) DELO, OPRAVILO PRED- MESTJE LJUBLJANE ZAPREKA ZGORNJI TOK KONGA NOVINARKA KOREN JEDILNI PRIBOR IN SERVIS SATIRIK (ŽARKO) EGIPČ. SVETI BIK BIVŠI SL ŽELATINA IZ ALG GLASBENIK GARFUNKEL ■ POSLANEC I (VITOMIR) AM. SLIK. (JOHN) MOČVIRSKA PTICA 4 JAP. 1 DROBIŽ DEL KNJIGE PROSTOR ZA KISANJE KRME GRŠKA BOGINJA MAŠČE- VANJA DEL TEDNA NAMESTITEV VVIS^Č POLOŽAJ 1 REDOVNICA > LESENO PIHALO ORODJE ZA OBDELAVO LESA ADAMOVA ŽENA SEDEŽ STAROGR. FILOZOFOV TISOČAK FR. DRAMATIK (ARTHUR) FR FILMSKI IGRALEC (DANIEL) ČEŠNJI PODOBEN SADEŽ EGIPČ. BOG SONCA ODŽAGAN KOS DEBLA OZEK PAS MORJA SOUST NAČELU LAT. VEZNIK PEVEC JUERGENS GOROVJE V SAVDSKI ARABUl LUKAV IZRAELU MESTO V TEKSASU KRAJ PRI POLZELI MESTO OB NEAPEU. ZALIVU (ITALIJA) TURČUA JURE IVANUŠIČ GL. MESTO MAROKA 1JNIĆEV. ZELEZA PROVANS. PESNIK (FREDERIC) BALET F. LHOTKE EVAIRGL IGRALKA DUŠE DEL POSTELJNINE SL KOLESAR (PRIMOŽ) GLAS, TON RUDI ZAVRL DELAVEC V LIVNICI GORA NAD POUČ ANAMI PREVARA, UKANA ORODJE ZA KVAČKANJE VERGILOV EP NEMŠKA IGRALKA IN PEVKA (HILDEGARD) DELEC Z EL. NABOJ. ANG. PISATELJ (CHARLES) KROM !> ■ • I INKOVSKI j VLADAR GERMAN. BOGINJE USODE JOSIP IPAVEC POLICA ZA KNJIGE MARIONETA KONRAD ADENAUER PARAGRAF NASILEN VLADAR MAJHEN PLANET JEZERO V KANADI UTRIP MUSLIM. DOBRODEL. USTANOVA NADŠKOF (FRANC) ZAZNAVANJE S PRSTI PESNICA MAURER ŽALNA OBLEKA POVRTNINA STALNI I TROPSKI 1 VETER ČEH ALEŠ TEKMA PRI ST. GRKIH MAKED. POLITIK (STOJAN) DEL KROŽNICE 1 KONICA, 1 BODICA • PESNIK DESTOVNIK GR. BOG. NESREČE ZAPESTNIK PRI SRAJCI PES, KRVO-SLEDNIK I NEMŠKI j MATEMATIK «BERNHARD) LEVKO- PLAST TEMPERAI TALITVE J SLAVKO I PREGL DOVRŠNI PRETEKLI ČAS RADO PEVKA HABERL PAUL ANKA HRV. SKLAD. (FRAN) ORGANI, KI ODVAJAJO SEČ > OSEBNI ZAIMEK RISTO SAVIN AVSTRU. SLIKAR (HANS) UTRIP EPLAJOSA ARANYJA JEZERO V S. AMERIKI > TIBET.-BURMAN. PLEME TEKMA V KAVBOJ. VEŠČINAH V ZDA REKA IN DEPARTMA V FRANCUI PRE- BIVALEC AZUSKE DRŽAVE IGOR TORKAR POD DRUGA DIMENZIJA UUBA TADIČ ss GUSTAV PROSTOR ZA SHRANJEVANJE IZDELKOV NIZEK GOZD, GAJ ZMIKAVT TUJE ŽIME UTRIP PEVKA DEŽMAN SL TV REŽISER NEKD.SL DRAMSKA IGRALKA IN REŽISERKA BRENCEU SL. POET (DANE) NAJVEČJI JADRAN. OTOK VELIK ČOLN IGRANA SREČO SL OPERNI BASIST GROBO ORIENT. SUKNO TULEC, ETUI IVO DANEU BODEČ PLEVEL PISATELJ DUUN ULI NOVY BRUNO TRAVEN AMERIŠKI REVOLVER ROMAN JANEZA JALNA REKA V FIRENCAH (ITALUA) PODOBA GOLEGA TELESA ŠTRAJK wmmm 7? _t Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa: SM-SAVII\JSKA-TRGOVSKA-DRUŽBA-PEKARSKA-DRUŽBA-SAVI\JSIU-KRUHEK-DOBROTE-IZ-SLAŠČIČARNE. Izžrebani nagrajenci: 1. Terezija Seles, Levec 9/a, Petrovče, 2. Zoran Šušnjar, Breg 58, Polzela, 3. Hermina Zorenč, Ojstriška vas 4/c, Tabor. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je MERCATOR, d. d., Ljubljana, vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec do 13. oktobra 2003. september2003 Živimo z zemljo JESENSKA PONUDBA: Pestra izbira PRITLIKAVIH IGLAVCEV, SADIKE ZA ŽIVO MEJO - thuja smaragd, MAČEHE, CIKLAME, LONČNE KRIZANTEME TER DRUGE TRAJNICE. Delovni čas: PON. - PET. od 8. do 12 in od 14. do 18. ure, SOB. od 8. do 12. ure. 29. regijsko tekmovanje oračev Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, izpostava Žalec, in Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline so pripravili 29. regijsko tekmovanje v oranju, ki je potekalo na njivah kmetije Oset v Drešnji vasi. Tekmovanja se je udeležilo 18 oračev z obračalnimi plugi in tekmovalnimi plugi krajniki. Pred tekmovanjem so pripravili teoretični in praktični prikaz oranja z obračalnim plugom, ki ga je vodil Jože Benec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, mednarodni sodnik oranja. V tekmovanju s plugom krajnikom je prvo mesto osvojil Tomi Spital iz Šoštanja, drugo Primož Žagar iz Petrovč in tretje Jani Dvorjak iz Skal pri Velenju. Pri oranju z obračalnimi plugi je zmago slavil Ivan Vengust iz Petrovč pred Matejem Vidmajerjem iz Velenja in Jožetom Gorškom iz Šoštanja. Zmagovalca obeh kategorij bosta tekmovala na letošnjem 47. državnem tekmovanju oračev, ki bo 3-in 4. oktobra v Lahovčah na Gorenjskem. T. Tavčar Tekmovanje s plugi krajniki VRTNA*51^0 LON Savinjska cesta, Žalec, tel. 03/710-32-10, GSM: 041/641-585 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI IVOV PRAVILNIK O POGOJIH ZA PREDELAVO ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA V Uradnem listu RS št. 86, z dne 1. 9- 2003 (spremembe Ul. RS št. 89/03) je bil objavljen Pravilnik o veterinarsko-sanitamih pogojih za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Pravilnik je omilil pogoje za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora na kmetiji, ki se prodajajo končnim potrošnikom na lastni kmetiji ter tudi drugje, in sicer posameznikom za potrebe njihovih gospodinjstev (npr. sejmi, tržnice). Smiselno se določbe uporabljajo tudi za prodajo svežega mesa končnim potrošnikom na lastni kmetiji. Kot dopolnilne dejavnosti se lahko izvajajo: • razkosavanje in prodaja svežega mesa • izdelava in prodaja mesnih izdelkov • obdelava, predelava in prodaja mleka in mlečnih izdelkov • prodaja svežih sladkovodnih rib ter predelava in prodaja predelanih sladkovodnih rib Ni pa dovoljena prodaja mletega mesa in polpripravljenih mesnih jedi. Veterinarsko-sanitarne pogoje morajo izpolnjevati: • osebe • prostori in oprema Pravilnik določa pogoje tudi za: • zbiranje in odvoz odpadkov • označevanje živil • notranji nadzor in evidence Nosilec dopolnilne dejavnosti mora pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti: • dovoljenje pristojne Upravne enote • soglasje območnega urada VURS Vse informacije lahko dobite: • osebno v času uradnih ur na Upravni enoti Žalec • na telefonski št.: 713 51 60 • na spletnih straneh UE Žalec • pri informatorju na telefonski št.: 713 5111 Upravna enota Žalec Posledice suše v sadjarstvu Po sušnih letih 1992 in 1993 ter 2000 in 2001 je v letošnjem letu suša zopet, tokrat še močneje, ogrozila sadjarstvo v širši celjski regiji. Za razliko od preteklih sušnih let je letos suša trajala od meseca marca pa vse do konca avgusta. Vegetacija že v samem začetku ni bila spremljana z zadostno zalogo zimske vlage v tleh. Spomladi so bile padavine skope, stopnjevalo pa se je v odločilnih mesecih maju, juniju, juliju in avgustu. Tako je na področju Sadjarstva Mirosan padlo le 59 % štiridesetletnega povprečja padavin v maju, 40 % v juniju, 24 % v juliju in le 21 % do 30. avgusta. Šele 31. avgusta je prišlo do prvih večjih količin dežja, kar pa je bilo že prepozno. Poleg pomanjkanja vlage so bile Uidi temperature izjemno visoke že v mesecu maju in so se nato stopnjevale vse do konca avgusta. Tako smo že v maju beležili 8 dni s temperaturo nad 30 stopinj, v juniju kar 23 dni, v juliju 18 dni in v avgustu kar 29 dni, od teh kar 20 dni nad 35 stopinj. Skupaj torej 78 dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija. Jugozahodni veter je še dodatno izsuševal že tako izmučene rastline. Zgodnje in jesenske sorte jabolk, ki so se obirale v juliju in avgustu, so dosegle podpovprečne kalibre, tako da je bil za trženje primeren le manjši del pridelka. Vse to kljub natančnemu dvakratnemu ročnemu doredčevanju. Glede na izpostavljenost in sorto je bilo do 50 % opečenih plodov, ki so prisilno dozoreli, vendar bili neprimerni za skladiščenje. Pozne sorte jabolk so vse do konca julija še vlivale upanje, ki pa je v avgustu ugasnilo, saj so bile temperature vseskozi nad 35 stopinj Celzija in so povzročile popolno blokado asimilacije. Debelina plodov je obstala vse do konca avgusta nespremenjena, poleg tega pa so se pojavih še sončni ožigi. Takšno vreme je stimuliralo tudi škodljivce, predvsem rdečo sadno pršico in zavijače, ki so povzročili še dodatno škodo. Dež v začetku septembra je povzročil pokanje plodov in okužbe z boleznimi. V tem trenutku, tik pred obiranjem večine poznih sort, ocenjujemo škodo na okoli 80 %, saj v nekaterih sadovnjakih pridelek ne bo sposoben za trženje. Poleg izgube letošnjega pridelka nas močno skrbi tudi pridelek v prihodnjem letu. Propadlo je tudi nekaj dreves, kar predstavlja trajno izgubo pridelka ob nezmanjšanih stroških v prihodnjih letih. Močno so prizadete letošnje obnove in drevesnice. Sadike trpijo sušo že vse od spomladi, tako da je izpad po sajenju zelo velik, prav tako pa je bil razvoj poganjkov praktično ustavljen. To leto za sadjarje ni bilo ugodno, razen zadnjega ugodnega vremena, ki je obarvalo jabolka, ki pa so na žalost marsikje tako drobna, da se jih ne izplača pobirati niti za predelavo. Sadjarstvo Mirosan Vlado Korber (vir meteoroloških podatkov: IHP Žalec - Adcon) Posledice suše tudi drugo leto Anton Toman se s sadjarstvom ukvarja že vrsto let. V zadnjem desetletju si je v Kaplji vasi zasadil lasten plantažni sadovnjak. Najprej je zasadil 500 dreves jablan, ki so sedaj stara dvanajst let, pred tremi leti pa je zasadil še 700 jablan. V sadovnjaku, ki se razprostira na šestdesetih arih zemlje, je tako zasejanih kar 1200 jablan, kar zahteva velika dela in napora. Letošnja suša je veliko truda izničila. Pred dnevi smo ga obiskali in povprašali o posledicah suše. “Najbrž bi danes lahko stal pred praznimi drevesi, če jih ne bi v tem obdobju temeljito šestkrat zalil. To se v vseh dvanajstih letih še ni zgodilo S tem sem nekako ublažil vročinski udar, ki ga sadje še težje prenaša kot samo sušo. Vročine nad 28 stopinj namreč praktično zaustavijo ali delno zaustavijo asimilacijski proces. Kljub zalivanju je pridelek količinsko znatno manjši od pričakovanega, poleg tega pa ne ustreza normativom, še zlasti ne prvi kvaliteti. Še največ je industrijskega sadja, se pravi drobnih plodov, ki tako izničujejo trud našega dela. Še večji problem pa bo za nas sadjarje, če ne bo tovrstnega odkupa sadja. Posledice suše se bodo poznale na pridelku tudi prihodnje leto. Diferenciacije cvetov, ki se formirajo v tem letu, skorajda ni. Še zlasti je to vidno na sorti jonagold, medtem ko je stanje na sorti aidaret še zadovoljivo, saj je nakazanih cvetnih nastavkov bistveno več. Mislim, da bo ta suša znatno omejila pridelek v prihodnjem letu, če pa se bo takšno stanje nadaljevalo, bo katastrofa." Podobno razmišljajo tudi ostali sadjarji, ki se zavedajo, da brez namakalnih sistemov oziroma zalivanja tudi pri proizvodnji sadja v prihodnosti ne bo Šlo. D. Naraglav Anton Toman v svojem nasadu jabolk Koroški čebelarji v Taboru Sodelovanje čebelarjev Zveza čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline oziroma Čebelarska zveza Žalec je že kar nekaj let pobratena s čebelarskimi društvi Ravne, Maribor, Zagorje in Šmihel v Avstriji. Lani so savinjski čebelarji obiskali Koroško, letos pa so Korošci obiskali Savinjsko dolino. Savinjsko dolino je prvič obiskalo 53 koroških čebelark in čebelarjev. Obiskali so rimsko nekropolo, jamo Pekel, čebelarja Darka Nemivška, Braslovško in Presarsko jezero, pa tudi Mozirski gaj in cerkev na Gori Oljki. Najdlje so se zadržali pri čebelarju Darku Nemivšku v Miklavžu pri Taboru, ki kljub mladosti uspešno čebelari s kar 70 gospodarnimi čebeljimi družinami. Koroški in savinjski čebelarji so si izmenjali izkušnje in tehnike čebelarjenja, goste pa so prijazno pogostih člani ČD Tabor pod vodstvom Mileta Gržine. Na celodnevnem izletu jih je vodil tajnik savinjske zveze Jani Puckmeister. Zveza čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline je tudi letos organizirala že tradicionalni čebelarski izlet. Obiskali so čebelnjak in čebelarski fotomuzej podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije pri Novi Gorici, med drugim pa so si ogledah tudi čebelarstvo Oskarja Kristančiča v Goriških Brdih. K R. Prvi cvetličarski mojstri Konec maja je bilo na Vrtnarski šoli Celje vse v znamenju priprav na zaključek šolskega leta. Poleg rednega zaključka šolanja za poklice vrtnar, cvetličar, vrtnarski tehnik in aranžerski tehnik, so v tem času prvič opravljali izpite tudi bodoči cvetličarski mojstri. Od leta 2000, ko so v Sloveniji zopet pričeli z izvajanjem mojstrskih izpitov za 49 obrtnih poklicev, se je k opravljanju izpita prijavilo kar 1831 kandidatov. Do konca letošnjega meseca junija je mojstrski izpit za posamezne poklice opravilo 690 kandidatov. Ob koncu leta pa naj bi se število povečalo za nadaljnjih 350 novih mojstrov. Kaj pravzaprav prinaša mojstrski izpit? Kandidat, ki uspešno opravi mojstrski izpit, izpolnjuje pogoje za vodenje lastnega obrata (cvetličarna, cvetlični butik...) in lahko uporablja naziv “OBRTNI MOJSTER” oz. v tem primeru “CVETLIČARSKI MOJSTER”, hkrati pa bo lahko v verificirani obratovalnici izobraževal vajence za konkreten poklic. Bodoči mojstri opravljajo izpit pred strokovnim izpitnim odborom iz naslednjih področij: praktični del, strokovnoteoretični del, poslov-noekonomski del in pedagoško-andragoški del. Praviloma kandidati opravljajo praktični in strokovnoteoretični del izpita na eni izmed strokovnih šol, medtem ko poslov-noekonomski ter pedagoško-andra-goški del na sedežu Obrtne zbornice Slovenije OZS v Ljubljani. Prijavljeni kandidati za cvetličarskega mojstra so na Vrtnarski šoh Celje pričeli s predavanji in praktičnimi vajami v mesecu februarju in zaključili z izpiti konec meseca maja. Za teoretični del izpita je bil kandidatom v vehko pomoč poleg predavanj tudi izpitni katalog, v katerem je navedena vsa potrebna literatura. Gotovo pa je za kandidata zelo pomemben in najtežji praktični del izpita, saj mu je tako dana možnost, da dokaže svoje mojstrsko poznavanje stroke. Izpitna naloga oz. tema je bila: “DEKORACIJA SAKRALNEGA PROSTORA”, ki so jo kandidati izvedli v Marijini baziliki v Petrovčah. Prijazna dominikanska patra Manes Zdolšek in Ivan Arzenšek sta z velikodušnostjo odprla vrata petrovške bazilike ter tako omogočila, da se je v raznolikosti posameznih delov cerkve bodočim mojstrom razlil ustvarjalni duh v res mojstrske izdelke. Pri posamezni krasitvi so kandidati upoštevali slog cerkve, barvo, obliko, strukturo uporabljenega rezanega cvetja, zelenja ter ostalih delov rasthn, kakor tudi dopolnilnih aranžerskih materialov, velikostna razmerja ... Pred opravljanjem izpita je moral kandidat predložiti izpitnemu odboru popis potrebnega materiala in kalkulacijo krasitve. Za tehniško izvedbo dekoracije in prav tako nastale stroške za rezano cvetje, zelenje ter ostale aranžerske materiale je kandidat moral poskrbeti sam. Avtorica članka sem si podrobneje ogledala posamezno dekoracijo v petrovški baziliki in lahko rečem, da sem pri posameznih dekoracijah zaznala kandidatovo nezaznavanje občutenja sakralnega prostora, kar se je odražalo tudi v tem, da je sicer estetsko in tehniško brezhibno izvedena dekoracija delovala tuje in vsiljeno v prostoru, čeprav bi lahko ista dekoracija v drugem prostoru za drug namen učinkovala pristneje in bi lahko estetsko zaživela. Kljub temu so prvi slovenski cvetličarski mojstri uspešno posejali seme, ki je padlo na plodna da, in si vsak izmed njih, ki je opravil izpit, zasluži naziv cvetličarski mojster. Štefanija Kos Z. Vrtnarska šola Celje Informacije / Kronika september2003 Na Gori Oljki oskrbnik Po dolgih letih bo za dom na Gori Oljki poskrbel oskrbnik. V vlogi oskrbnika sta Bojan in Marija Godec iz Pondorja, pred tem je s planinskim domom upravljalo Planinsko društvo Polzela. Planinci, pohodniki in naključni obiskovalci, ki jih ni malo, so pogrešali nekoliko širšo ponudbo, saj so lahko kupili le kavo, čaj in pijačo, topel obrok pa le redko. Na Goro Oljko pride tudi veliko romarjev, saj na vrhu stoji cerkev Sv. Marija in Bojan Godec Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 Križa, ki je zelo lepa in zanimiva, ob sobotah in nedeljah pa odprta za ogled, 10 nedelj v lem poteka v njej tudi sv. maša. Bojan in Marija Godec sta se dela lotila zelo resno. V kuhinji, ki so jo v zadnjem letu temeljito obnovili, pripravljata več vrst okusnih jedi, malico, kosila in večerje. Do nadaljnjega bo dom odprt vse dni v tednu od 10. do 20. ure ob sobotah, nedeljah in praznikih pa do 22. ure. V domu je mogoče tudi prenočiti. T. Tavčar Ludvik Semprimožnik (1943-2003) Dragemu prijatelju, spoštovanemu tovarišu! Odšel je od nas, kar nas najbolj boli, odšel je brez slovesa. Veliko bi si še povedali, kot vselej, ko smo se srečali na sestanku. Veliko se bomo še pogovarjali, sem si mislil, glede na njegove ideje, energijo in načrte za prihodnost, pa smo se srečali zadnjič. Prišel je trenutek, ko preprosto nismo mogli razumeti, da spoštovanega in cenjenega prijatelja in tovariša ni več med nami. Izgubili smo sogovornika in človeka plemenitih značajskih potez. Ludvik je bil in bo ostal v naših srcih in spominu kot velik človek. Biti človek pa je najpomembnejša vrednota in človeka je vedno postavljal na prvo mesto. S svojim delom je želel pomagati sočloveku. Ta vrednota mu je bila dana že v rani mladosti v številčni Semprimožnikovi družini v Taboru. Neprecenljiv je njegov prispevek na delovnem in strokovnem področju, kjer se je kot diplomirani inženir kmetijstva razdajal za dobrobit savinjskega in slovenskega kmeta. Zaradi svoje strokovnosti in človeških vrednot je bil vedno visoko cenjen med sodelavci in med vsemi, s katerimi je prišel v stik. Vse težave je znal reševati na človeški način, z osebnim pogovorom in predvsem z veliko mero prave, zdrave, kmečke logike. Zaradi teh lastnosti so mu ljudje zaupali. V svoji bogati politični karieri je deloval na različnih področjih, v društvih, združenjih, kot predsednik KS Petrovče in kot župan, “ljudski župan” so ga imenovali ljudje, ki so se v težavah obračali nanj, in tako se je imenoval tudi sam. Njegova skromnost in preprostost je razlog, da za mnogo uspehov in rezultatov njegovega dela na strokovnem in družbenopolitičnem področju ljudje niti ne vedo. Nikoli se ni “obračal po vetru”, vedno je bil zvest svojim načelom. Tako kot je bil vdan in se razdajal za svojo družino, je bil zvest tudi svoji stranki. Hvala ti, Ludvik, ker si bil naš vzornik, strankarski tovariš in prijatelj! Ohranili te bomo v trajnem in lepem spominu. Janko Kos Ena najglobljih skrivnosti življenja je ta, da je vse, kar je v resnici pomembna, le tisto, kar naredimo za druge. (Carroll) To si ti znala z vsem svojim srcem! Hvala ti! ZAHVALA 18. avgusta 2003 je utrujena od težke bolezni za vedno zaspala JUSTINA SMRKOLJ, rojena ROP, iz Žalca. Iskrena hvala vsem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvaležni smo vsem, ki ste ji v zadnjih mesecih kakor koli pomagali, jo obiskovali, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in zapustili lepo misel. Vsem in vsakemu posebej HVALA. Žalujoči: hčerka Ema in sin Ivko Marovt ter sin Justin Smrkolj z ženo Ingrid in vnukoma Polono in Martinom SUKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 03/706-30-62 Faks: 03/705-30-51 GSM: 041/626-116 albln.herman@slol.net MALI OGLASI Za področje Savinjske doline iščemo zanesljivo osebo z lastnim prevozom za zastopništvo. PREŠERNOVA DRUŽBA, d. d., Opekarska 4/a, 1000 Ljubljana. Informacije na tel.: 03/491 S3 10 (Andrej, Pamela). Izkoristite priložnost in se pridružite uspešnemu kolektivu pri telefonskem trženju. V Prešernovi družbi vam nudimo redno ali honorarno zaposlitev s prilagodljivim delovnim časom (4,6 ali 8 ur) in stimulativnim nagrajevanjem. Vabljene tudi študentke in mlajše upokojenke! TELEFON: 03/491 89 10 (Pamela, Andrej). BISTRO SONJA IZ TABORA 17 b RAZPISI JI KADROVSKO ŠTIPENDIJO ZA ŠOLSKO LETO 2003/04. p-e- BARVE. LAKI. ČISTILA trgovina Hmeljarska 15, PREBOLD Tel: 03/572-45-54 éJQi 9 UK AS j »09002 »KSSb. Trgovine z gradbenimi materiali PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE Tel: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Tel: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 570 22 51 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program. Prodaja tehničnih in gospodinjskih „ plinov STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL, RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN BRAMAC, CREATONJONDACH, KERAMIKE, KOPALNIŠKE OPREME IN ŠE VEČ... Mešanje barv, svetovanje, dostava na dom, gotovinski popusti, ugodni krediti UGODNE CENE IN ŠIROKI IZBOR - vinogradniško-kletarskega programa - peska in zemlje za grobove V SAM-u NISI NIKOLI SAM! “S" 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o, ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03 / 713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: Od 1. oktobra 2003 NOV DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 GUMNU* GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 'dsams kwsgs» AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA Samska soba VEGA - 2. D omara, knjižni element, pisalna miza + ogledalo, postelja 120 x 190 39.690,00 SIT, regali G-2000 (oreh) - 50 % in omare ZENA - 4. D v. 220 cm 29.990,00 SIT Ugodni plačilni pogoji Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si ---—t------- POHIŠTVO GARANT POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! ■■■■■■■■■■■■■■ september2003 Kronika V SPOMIN BERTIJU KOTNIKU Ko se lastovke selijo odletijo v topli kraj, naše misli se budijo, spomin se vrača nam nazaj. Enaindvajset let je že minilo, odkar si nas zapustil ti, v domu našem je praznina nadoknaditi več moč je ni. Počivaj mimo in spokojno Berti ti naš ljubljeni, saj kmalu pride čas združitve, ko snidemo se zopet vsi. Hvala vsem tistim, ki morda še pristopite k njegovemu grobu in obudite lep spomin nanj. Vsi njegovi V naših srcih vedno še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka PETRA PUNGARTNIKA s Polzele 129/a (2. 2.1930 ■ 19. 9. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih bolečine stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter svete maše. Se posebej se zahvaljujemo celotnemu kolektivu Doma upokojencev na Polzeli, kjer so ga zadnje mesece z veliko mero odgovornosti negovali in mu lajšali bolečine, pevskemu zboru in ostalim članom ZSAM Spodnje Savinjske doline za odpete žalostinke ter izkazano posebno čast, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter celotnemu kolektivu pogrebne službe Ropotar za besede slovesa in organizacijo pogreba. Bil si nam vzor dobrega in plemenitega človeka, ki je vselej našel besede tolažbe, namenjene tistim, ki so jih potrebovali, zato se ti še enkrat zahvaljujemo za vse, kar si storil za nas. Žalujoči: žena Pavlica, sinova Igor in Dušan z družinama in ostalo sorodstvo Tiho si odšel, srce boli, ker več te ni Ostal pa je spomin na lepe, skupne dni... ZAHVALA Za vedno nas je zapustil ljubljeni mož, oče, dedi in brat MATIJA CETINA iz Žalca, Partizanska ul. (27. 1. 1920 - 29. 8. 2003). Iskreno in iz srca smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso izkazano pomoč, za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za izraze sožalja. V najtežjih trenutkih sta tolažilna beseda in topla dlan ključ do srca. V času njegove bolezni nismo bili sami, zato bi se želeli za vso skrb in požrtvovalnost še posebej zahvaliti prijaznemu in prizadevnemu dr. Vladkoviču in patronažni sestri ga. Idi Kolšek, podjetju Hospic - sestri Dragici, zdravnikom in med. sestram bolnice Topolšica za požrtvovalno zdravljenje. Od njega smo se poslovili v najožjem družinskem krogu, vendar vemo, da so bili tisti trenutek številni, ki so ga poznali, ga obiskovali in spoštovali, z nami v mislih in srcu. Iskrena hvala tudi g. patru Viktorju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Savinjskega okteta za čutno odpete žalostinke, g. Kisovarju in pogrebcem mestne skupnosti Žalec, pogrebni službi Ropotar ter g. Ivanu in ga. Ivanki Ropotar za opravljene pogrebne storitve in ganljive poslovilne besede. Žalujoči: žena Zlatka, sin Dani z Olgo, sin Božo z Ireno, še posebno pa vnukinje Zanet, Teja in Lavren, Id bodo _______dedija močno pogrešale, ter ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 Kogar spoštuješ in imaš rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je. V SPOMIN MICI ■ MARIJI REMSE. Ob peti obletnici tvoje smrti 15. septembra se te spominjamo z žalostjo in bolečino. Radi bi se zahvalili vsem, ki ji prinašate sveče in cvetje ali postojite ob njeni gomili in se je z lepo mislijo spominjate. Ostajaš za vedno v naših srcih. Vsi njeni Prebold, september 2003 Pot resnice ne vodi ne na desno ne na levo, ampak vodi v lastno srce in samo tam je bog in samo tam je mir. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica LUDVIKA SEMPRIMOŽNIKA, univ. dipl. agr. Iskreno hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki nam stojite ob strani v teh težkih dneh. Hvala patru Manesu in patru Setarju za opravljene obrede, županu občine Žalec Lojzetu Posedelu za poslovilne besede, kolektivu Semenarne, d. d., Ljubljana, KS Petrovče in Savinjskemu oktetu. Posebej se zahvaljujemo Planinskemu pevskemu zboru Žalec in zborovodkinji Miri Kodrun za odpete pesmi, gospe Lidiji Koceli ter družini Sip. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Lidija, hčerke Spela, Katja in Mojca z družino, bratje Franci, Berti in Karli, sestre Draga, Vida, Slavka in Marinka z družinami Prazen dom in dvorišče, zaman oko te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN 1. septembra je minilo eno leto, odkar smo za vedno izgubili ženo, mamo, babico in prababico IVANKO MENCINGER iz Šempetra v Savinjski dolini. Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in prižigate svečke. Žalujoči: vsi njeni V SLOVO FRANCU RIBIČU Sredi septembra smo se v Žalcu poslovili od Franca Ribiča -Frančeka. Poznala ga je domala vsa Spodnja Savinjska dolina, bodisi kot požrtvovalnega praporščaka in sodelavca ZZB NOV ali dolgoletnega delovnega in častnega predsednika invalidskega društva ter skrbnega člana Združenja šoferjev in avtomehanikov. Od njega smo se poslovili le nekaj dni pred njegovim 87. rojstnim dnevom. Preživljal je izredno težko mladost. Bil je nezakonski sin duhovnika, ogibala pa se ga je celo lastna mati. Tako je že v mladosti doživel mnoge krivice, zato se je kasneje odločno boril za pravice malega človeka in invalida. Bil je aktiven udeleženec narodnoosvobodilne borbe, zlasti se je izkazal kot partizanski kurir; prejel je medaljo za hrabrost. Kot praporščaka borčevske organizacije smo Frančeka srečevali na zadnjih poteh njegovih tovarišev in prijateljev, na proslavah in spominskih svečanostih, komemoracijah in odkrivanjih spominskih obeležij po celotni Spodnji Savinjski dolini. Mnogo teh poti je Franček prekolesaril. Poleg delovanja v ZB, RK in Društvu šoferjev in avtomehanikov (kjer je prejel vrsto odlikovanj) je našel torišče svojega delovanja in največje lastno zadovoljstvo in požel tudi največje uspehe v invalidski organizaciji. Pred 33 leti je bil med ustanovitelji Društva invalidov Žalec, kasneje tri mandatne dobe tudi predsednik društva, sicer pa vedno član organov, od leta 1995 pa izvoljen za častnega predsednika. Ob njegovem vsakdanu je ta humana organizacija beležila izreden razvoj, tako pri številu članov na socialnem, kulturnem in športnorekreativnem delovanju. Franček Ribič je imel izjemen socialni čut. Rad je pomagal slehernemu človeku. Več tisoči so mu bili hvaležni. Bil je izredno spreten in vsestransko sposoben človek. Marsičesa ga je izučilo življenje. Znan je bil kot dober sadjar, sicer pa ga je kmetijstvo še posebno veselilo. Čeprav umirjen in bolj zadržan je bil rad v veseli družbi z narodno in partizansko pesmijo. Za svoje bogato in uspešno delovanje je Franček Ribič prejel vrsto priznanj in odlikovanj, državnih in društvenih. Bil je nosilec zlate plakete Zveze delovnih invalidov Slovenije, zlate plakete občine Žalec in MS Žalec, spominske plakete sedaj Medobčinskega društva invalidov Žalec itd. Vse dolžnosti je opravljal zgledno, vestno in častno. Hvala in slava mu! Janez Meglič, MDI Žalec Spomina nikdar ne odplavi čas. Z nami vedno hodil bo tvoj prijazno nasmejan obraz. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, sina, brata in strica ZLATKA KRAJSKA iz Žalca (1955 - 2003) se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena sožalja ter sosedom in vaščanom Gorce za pomoč. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Viktorju, pogrebni službi Morana, pevcem, govorniku, Lori Virant za vso pomoč in g. Kisovarju. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pomagali in sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marta, sinova Matic in Anže, mama, brat Milan z družino ter ostalo sorodstvo Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, dragi mož, ati, dedi in pradedi, se ne da nadomestiti. V SPOMIN 3. oktobra bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil IGNAC GOBEC iz Vrbja. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Kronika september2003 Zahvale za oktobersko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 24. oktobra. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora, Aškerčeva 9/a, Žalec tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. POGREBNE STORITVE RO POTAR Ujm Ro potar, s.p. tet.: 700 H S5 GSM: 041 613 269 G5/M.- 041 748 904 StaroVaška ut. 12, Šempeter Delovni čas: od 00. do 24. ure V tvojem plemenitem srcu je bil prostor za vse nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE KRALJ iz Matk (1921 - 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala MPZ Svoboda Prebold za odpete žalostinke, Gasilskemu društvu Matke, župniku g. Francu Sercu, cvetličarni Jerman, pogrebnemu zavodu Ropotar, g. Viliju za odigrano Tišino, patronažni službi ZD Prebold, zlasti sestri Martini za vso skrb in pomoč v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Ni Vas na pragu več, ni Vas v hiši, nihče več Vašega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rožice cveto in sveče Vam v spomin gorijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage stare mame mame in SEPEKOVE MAME iz Ponikve pri Žalcu (19. 6. 1919 - 18. 8. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala za cvetje, sveče in svete maše. Najlepša hvala g. Krašovcu in g. Jezerniku za lepo opravljen obred. Hvala gospe Elizabeti in pevcem za lepo petje, hvala praporščakom in govornikom za besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni V svetu omame, tebi bilo je lepo. Ko vedel bi, koliko žalosti nam boš naredil, vemo, da ta trenutek bi ne storil, da zopet z nami bi bil. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega sina, brata in strica SAŠA ZUPANCA iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, finančno in materialno pomoč ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Posebno hvala družinama Krk in Kranjc, gostilni Konjiček, g. župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen obred, pevcem iz Dobrovelj in trobentaču za odigrano Ave- Marijo, govorniku Bojanu Pustineku za besede slovesa ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: mama Štefka, očim Janez, brata Dejan in Marjan z družino ter ostalo sorodstvo Prišla bo jesen in z njo dež leden, a spomin nate, dragi naš ate, še naprej bo topel in iskren... ZAHVALA V 80. letu starosti je za vedno odložil delo in zaspal (jubljeni mož, oče in stari ate ALOJZ KREBS iz Sešč 77 pri Preboldu. Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, saj so nam številni sorodniki, sosedje, znanci in prijatelji tako ali drugače nudili pomoč in izrekli besede sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Predvsem pa so s sočutnim stiskom roke in številnim spremstvom na njegovi zadnji poti pokazali spoštovanje do našega dragega ata, ki ga bomo zdaj vsi neskončno pogrešali. Vsem in vsakemu posebej smo iz srca hvaležni. Žalujoči: vsi njegovi Glej svet, kako je lep, zakaj ste morale tako hitro umret1 V SPOMIN ANDREJI PIRŠ in ŠE NEROJENI HERKICI NIKI iz Ponikve pri Žalcu (16. 10. 1970 - 9. 10. 2002). 9. oktobra bo minilo leto žalosti, solza in trpljenja. Takrat sta tragično preminuli mala Nika in mamica Andreja. Nemo ob grobu stojimo in si vaju močno nazaj želimo. Lučke vama gorijo, rožice vama cvetijo, mi pa s solzo v očeh v srcu bolečino trpimo. Hvala vsem, ki se ju spominjate, prižigate svečke in s cvetjem krasite prerani grob. RADI VAJU IMAMO. Vajini najdražji Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam v slovo podala, a vendar vedi, ljuba Zdenka, da v naših srcih ti za vedno boš ostala. V SPOMIN ZDENKI ZAGORIČNIK iz Kal (13. 2. 1968 - 9. 10. 2002). Mineva leto bolečine in praznine, ki se je ne da nadomestiti. Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke ali poklonite cvetje in lepe misli v spomin. Neizmerno te pogrešamo: sin Primož, mama Vida in sestri Cvetka in Melita z družinama 0 Mineva leto žalosti, odkar si nas zapustil, moj dobri nepozabni mož, ati in dedi ŠTEFAN KOTNIK iz Levca. Hvala ti za vse! Tvoji: žena Slavica, sin Marjan in hčerka Sonja z družinama Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN IVU MASTNAKU iz Pongraca 81. 23. septembra 2003 je minilo leto dni, odkar te, dragi Ivo, ni. Pogrešamo te žena Ivanka, Jožekova družina, Sonja, Samo, Irenca, družina Kmeža iz Lopate in Brigita iz Švice. Pongrac, Celje, Oplotnica ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica, sodelavca in prijatelja MARTINA DRAVCA iz Griž se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala OŠ Griže za darovano pomoč, cvetje in sveče ter za izrečena sožalja. Hvala gasilcem iz Šešč za spremstvo na zadnji poti, godbi na pihala Zabukovica, PS Ropotar in ga. Ropotaijevi za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Meri in vsi, ki smo ga imeli radi. V SPOMIN 5. oktobra bo minilo enajst let, odkar me je za vedno zapustila draga žena BERNARDA DENAC iz Tabora 13. Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko. Žalujoči: mož Franjo, hčerke Ljuba, Milena, Irena in Nada z družinami september2003 \ Zanimivosti Podlubniki napadli tudi Plevno Zaradi suše in vročine, ki sta oslabili vitalnost gozdnega drevja, so zlasti smreke napadli podlubniki, o čemer smo že pisali v prejšnji številki Utripa. Največji problem predstavljajo smrekovi gozdovi na rastiščih, ki sicer za smreko niso primerna, to so predvsem nižine. Žarišče lubadarja so gozdarji odkrili tudi v smrekovem drevoredu na Plevnem. Vodja Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Celje, Miran Orožim je povedal, da so v edinem smrekovem drevoredu v Sloveniji, dolgem približno 700 metrov, 130 let stare smreke. Tretjino drevoreda so zaradi lubadarja že posekali, zgodi pa se lahko, da bo prihodnje leto posekana še zadnja smreka v tem drevoredu. Drevesa se zaradi oslabelosti sama ne morejo braniti s smolo, tudi ptice niso mogle zmanjšati napada lubadarjev, gozdarji pa lahko žarišča zajezijo le tako, da obolela drevesa posekajo, gozdne ostanke pa zažgejo. Zaradi hude suše tudi zažiganje v gozdu ni bilo mogoče, tako da so imeli podlubniki še lažje delo. Lubadarji se tudi razmnožujejo hitreje, če so temperature višje. Običajno imajo 22-dnevni cikus razmnoževanja. Na območju, ki ga pokriva celjska enota Zavoda za gozdove, so do konca avgusta zaradi lubadarja posekah že 16.000 kubičnih metrov lesa, kar je v povprečju celoletni posek. K. R., foto: T. T. Tretjine drevoreda m Plevnem že ni več. Nov servis in križišče V občini Braslovče so v okviru občinskega praznika predali namenu nov bencinski servis v Šentrupertu in križišče ob črpalki. Na slovesnosti, ki so se je udeležili številni gostje in drugi, je najprej spregovoril izvršni direktor Petrola Igor Mravlja in poudaril, da po izvedeni popolni rekonstrukcijo 28 let starega objekta odpirajo nov bencinski servis, ki je svojo bogato ponudbo razširil s sodobno in priročno trgovino Hip Hop, ročno avtopralnico, bifejem in prodajo plina. Župan občine Braslovče Marko Balant je izrazil zadovoljstvo, da imajo v občini sodoben bencinski servis. Sledila je simbolična predaja servisa namenu; Igor Mravlja je ključ servisa izročil najemniku Igorju Ramšaku. T. Tavčar Spoznavanje krajev in druženje Ob prazniku občine Polzela sta Društvo upokojencev Polzela in Planinsko društvo Polzela organizirala tradicionalni, že peti turistični pohod po mejah občine Polzela. Lepo vreme je na pohod privabilo 285 pohodnikov iz občine Polzela in tudi iz drugih krajev Savinjske doline. Udeleženci pohoda so se zbrali pred občinsko stavbo, kjer sta jih pozdravila v imenu društva upokojencev in planincev Stanko Štorman, v imenu občine pa župan Ljubo Žnidar, ki se je tudi sam udeležil pohoda. Pohodnikom sta med drugim zaželela dobro počutje in varen korak. Prva skupina je nato na pot krenila preko Vimperka, rojstne hiše Neže Maurer na Goro Oljko ter preko Dobriča in Andraža do kmetije Bajht, druga pa je do kmetije Bajht prišla skozi Slatine, Dobrič in Andraž. Pohod je bil namenjen sprostitvi, spoznavanju domačega kraja in druženju. T. Tavčar Zajedalski gobanček Tako bi lahko zapisali pod fotografijo, ki je nastala pred približno desetimi dnevi. Tovrstnih prizorov letos ni veliko, saj tudi gozdu suša ni prizanesla. Malo več dežja in hkrati toplo vreme pa je v teh septembrskih dneh prebudilo tudi podgobje in tu in tam so pognali slastni gobani, ki so v gozdove pripeljali gobarjenja žejne Slovence. Kje natančno so bili nabrani gobani na sliki, naši gobarji niso želeli povedati, so pa dobro teknili. Zanimivo, da si je gobanček svoj življenjski prostor našel kar na klobuku svojega starejšega brata. D. N. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva- Aškerčeva 9/a, (Dom H. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. TEČAJ CPP 6. oktober 2003 ob 16. uri Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Nudimo tudi zelo ugodne pogoje za opravljanje vozniškega izpita "A" kategorije. KOLIKO ČRK IMATA OGLAS? Vsem, ki bodo v SKB banko do 15. oktobra 2003 prenesli svoj osebni račun, na katerega prejemajo plačo, pokojnino oziroma redne mesečne prilive, praviloma nudimo naslednje ugodnosti: a) brezplačno prvo odobritev limita v višini odobrenega limita pri prejšnji banki, b) brezplačno enoletno članarino za MasterCard ali VISA kartico, c) brezplačno dodatno MasterCard ali VISA kartico, d) brezplačno pristopnino za SPLET KOMPLET, ki združuje vse sodobne bančne poti - SKB NET, Zeleni telefon in WAP SKB NET, ki omogočajo enostavno in potrebam stanke prilagojeno spletno, telefonsko in mobilno bančništvo, e) dnevni limit dviga gotovine na bančnih avtomatih, na željo stranke tudi do 100.000 tolarjev dnevno, f) v primeru, da ima imetnik na osebnem računu, odprtem pri drugi banki, sklenjene tudi direktne obremenitve ali trajne naloge, poskrbimo in sami z ustreznim podjetjem hitro uredimo vse potrebno za ponovno vzpostavitev direktnih obremenitev na vašem novem osebnem računu SKB banke, g) odobritev kredita za poplačilo obstoječih kreditov v drugi banki, brez stroškov odobritve kredita. g In odgovor na vprašanje v naslovu? Zamislite si, da so vrstice črk pravzaprav ena sama dolga s 'ZI S vrsta v banki, črke pa so posamezni ljudje, ki čakajo. Zdaj si predstavljajte, da ste zadnji v " I vrsti. Ta oglas je sestavljen iz 1.154 črk. | T> ~0 Zamenjajte banko. f LM QfiAej, Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si