Didakta november 2015 29 MEDIACIJA IN RAZISKOVANJE ČUSTEV S POMOČJO GLEDALIŠČA / Snežana Tešić, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, druga učiteljica v prvem razredu/ OŠ Ketteja in Murna Pravzaprav je pravi čudež, da sodobne učne metode še niso povsem zatrle posvečene radovednosti raziskovanja. Kajti ta občutljiva rastlinica potrebuje poleg spodbude predvsem svobodo. Brez nje je brez izjeme uničena in razdejana. Albert Einstein UVOD Članek govori osklopu aktivnosti s področja mediacije v prvem razredu osnovne šole, pri katerem se otroci s pomočjo gledaliških aktivnosti učijo prepoznavati čustva in na konstruk- tiven način reševati konflikte. Namen aktivnosti je motivirati otroke za razi- skovanje lastnih čustev in vživljanje v čustva svojih sošolcev in s tem vplivati na oblikovanje prijetnejše, pozitivnejše socialne klime in konstruktivno razre- ševanje konfliktov. MOTIVACIJA Z besedo motivacija pomenujemo po- sameznikovo zavzetost, interes, voljo za dosego nekega cilja. Je bistvo, ki nas vodik uspehu in opredeli našo vztrajnost, odgovornost in uspešnost. Vrsta in stopnja motivacije določata, kako poglobljeno se bomo učili, aktivi- rali, sodelovali in kakšna bo kakovost dosežkov. Kognitivistična opredelitev posebej poudarja, da je to stanje spoznavnega in čustvenega vzburjenja, ki vodi do zavestne odločitve za ravnanje (uče- nje) in sproži obdobje vztrajnega in- telektualnega in fizičnega napora, da bi dosegli zastavljene cilje (Marentič Požarnik 2000, 184). Izkustveno učenje omogoča kreiranje situacij, v katerih otrok doživlja do- ločene situacije po principu »lastne kože«. Usmerjeno je na proces in ne na rezultate, na osebno kreirano in ne sprejeto znanje ter na učenje na uspehu in ne neuspehu (Bognar in drugi 1994). USTVARJALNOST Ustvarjalnost je lastna vsem nam. Iz- raža se različno v odvisnosti od po- sameznika. Najdemo jo na različnih področjih življenja, tako v umetnosti kot v kulinariki, gospodarstvu, politiki, športu in še kje. Ustvarjalnost prispeva nove, originalne in po možnosti tudi širše družbeno pomembne izdelke, dosežke, ideje, iz- najdbe, patente... Sklop osebnostnih potez in ugodne okoliščine omogo- čajo tako delovanje osebe (Marentič Požarnik 2000, 90). Tipične osebnostne lastnosti ustvarjal- nih oseb: med spoznavne (kognitivne) sodijo miselna neodvisnost, odprtost za nove izkušnje, težnja za neredom, prednost dajejo neurejenosti, zaplete- nim vzorcem, raje imajo kompleksne kot preproste situacije, paradokse, hu- mor in duhovitost (Marentič Požarnik 2000, 91). SVOBODA Svoboda je v tem, da smo sposobni prevzeti odgovornost za lastna dejanja. To spoznanje nam pomaga pri preseganju lastnih omejitev, strahov, tesnobe. Dobimo moč, da se soočimo z lastnim položajem. Skozi spremembo odnosa do vsega obstoječega, prevzemanje pobude in odgovornosti dosežemo spremembo sebe, posledično pa tudi spremembo okolja. Tako imamo možnost spoznati in izraziti lastne, do tedaj skrite potenciale. Marjan Ogorevc, Iskanja Svoboda je vrednota, ki nas v vsakda- njem življenju opredeljuje skozi ču- stveno-socialno- kulturološko prizmo razumevanja življenja. V ustvarjalnosti pa svoboda izražanja in pravica izbi- re pomenita tisti element, ki nas loči od vseh preostalih in prinaša razno- likost, barvitost, novosti in rešitve, ki jih nismo še nikoli videli ali doživeli. Svoboda izraziti sebe, svoja čustva, do- živetja, opažanja, kritično mišljenje pomeni temeljno razumeti svobodo kot koncept ustvarjalnosti. 30 Didakta november 2015 ČUSTVA Ko otrok postane sposoben, da v odso- tnosti nekega predmeta, do katerega je pokazal znake simpatije, pokaže zna- ke nezadovoljstva, je postal sposoben za čustvo želje (Milivojevič 2002, 35). Široka in raznolika paleta čustev, ki je prisotna v nas in nas spremlja in vodi skozi življenje, je tisto gibalo, ki nas uči in prinaša izkušnje. Ko je otrok majhen, se prvih čustev uči od svojih staršev. Prepoznavanje in nadzorovanje čustev je za konstruk- tivno in uspešno reševanje konfliktov prvotnega pomena. Empatija je sposobnost oziroma zmo- žnost vživljanja v občutke drugega. Pomaga nam predvideti, kaj bo storil nasprotnik, in se tako pripraviti na ustrezen odgovor. Razvoj empatije omogoča izražanje svojih občutij, iska- nje vzrokov za taka občutja, izražanje idej o rešitvi in poskusu realizacije ter komunikacijo odprtega tipa (razmišlja- nje o problemu in iskanje mogočih rešitev) (Kroflič in Gobec 1992, 31–37). Empatija je sposobnost, ki se je lahko naučimo. Da posameznik to zna, mora najprej znati prepoznati lastna čustva. MEDIACIJA Mediacija je alternativna oblika reše- vanja sporov. Njene bistvene prednosti so: - da odnos med vpletenimi ni tekmovalen; - odgovornost za rešitve nosijo sami, ravno tako za izbrane načine; - mediator skrbi za uravnoteženo razmerje moči; - proces je usmerjen v prihodnost in rešitve; - udeleženci imajo veliko svobodo izbire (Prgič 2011). Temeljna pravila mediacije so: - kadar eden govori, drugi poslušajo; - brez nasilja, groženj, žalitev; - spoštljivost; - zaveza h govorenju resnice; - zaupnost. OPIS AKTIVNOSTI Že na začetku šolskega leta so otro- ci imeli veliko težav v medsebojnem komuniciranju. Težave so reševali s pretepanjem, zbadanjem ali namer- nim nagajanjem. Ker se otroci zelo radi vživljajo in igrajo gledališče, se odločim za poskus vpli- vanja na izboljšanje komunikacije in reševanja konfliktov z mediacijo. Ena najpomembnejših komunikacijskih ve- ščin je poslušanje, zato otroke motivi- ram za poslušanje zgodbice o Veveričku Viktorju, ki vedno misli samo nase, zato izgubi vse prijatelje. Miška Minka je tista, ki ga usmeri k poslušanju lastnih čustev in prepoznavanju čustev drugih. GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI Gledališka dejavnost – HIŠICE POČUTJA Iz tršega kartona izdelajo štiri hišice počutja. V vsaki je doma eno čustvo: jeza, zaskrbljenost, žalost, veselje. Vsak izdela tudi svojo papirnato figurico in jo razporedi v ustrezno hišico glede na svoje počutje. Učenci večkrat na dan oziroma po potrebi premikajo figurice. Uporabljajo jih tudi za uprizarjanje prizorčkov, v katerih predelujejo svoja občutja. Zaigrane prizorčke lahko, če želijo, predstavijo celemu razredu. Hišice počutja uporabimo tudi za so- cialno igro, ko en otrok kaže s svojim obrazom počutje, ki domuje v izbrani hišici, drugi pa z opazovanjem obra- za poskuša ugotoviti, katero čustvo je to. Namen igre je, da prepoznajo različna čustva, tako da so pozorni na neverbalno komunikacijo. Ob tem spo- znavajo, da lahko čustva izražamo na različne načine. V začetku se omejimo na štiri osnovna čustva, na željo otrok dodajamo tudi druga. Didakta november 2015 31 Gledališka dejavnost – ROČNE LUTKE Učenci si izdelajo ročni lutki veverička Viktorja in miške Minke. Z njima zai- grajo prizorček, ko miška Minka nauči veverička Viktorja, kako najti svoja ču- stva in kako ta čustva uporabiti, da si spet pridobi prijatelje. Poudarek je na komunikaciji in dialogu ter usvajanju sporočila, da sogovornika gledaš v oči (lutki se gledata), poslušaš, kaj govori, in tako ugotoviš, kako se počuti. Spo- znavajo tudi, da lahko čustva prepoznaš tudi iz načina govora, tona in glasnosti besed, ki jih sogovornik izreče. Gledališka dejavnost – DRAMATIZACIJA V začetni fazi otroke seznanim z zgod- bico Veveriček Viktor. Po prvem poslu- šanju se pogovorimo o vsebini, tako da zastavljam vsebinska vprašanja o zgodbi. Zgodbo povem še enkrat, nato otroci narišejo prizorček iz zgodbice, ki jim je bil najbolj všeč. Ob ponovnem branju učenci ugotavlja- jo, kako so se junaki v zgodbi počutili, nato pa se pogovarjamo, kako lahko ugotovimo, kako se nekdo počuti. Učenci, ki to želijo, si oblečejo kostume veverička Viktorja in miške Minke in improvizirajo njun pogovor. Prizorček se vedno zaključi tako, da veveriček pove, kaj se je naučil in kako bo sedaj spet pridobil prijatelje. Gledališka dejavnost – IGRA VLOG Učenci se razdelijo v skupine po štiri. Razdelijo si vloge zajčka, polha, rakuna in veverička. V začetni fazi raziskujejo značilno gibanje živali, nato se vži- vljajo v njihove občutke in na koncu zaigrajo celo zgodbico. Skupinice, ki to želijo, na koncu svojo predstavo pri- kažejo pred celim razredom. ZAKLJUČEK S pomočjo gledaliških dejavnosti in mediacije sem v razredu dosegla iz- boljšanje medsebojnih odnosov in zmanjšanje medsebojnih sporov. Ko- munikacija je postala boljša, pozitiv- nejša, učenci so postali med seboj spo- štljivejši, v sporu se trudijo prisluhniti drug drugemu, so pravičnejši in sami iščejo rešitve za nastale težave. Skozi gledališke dejavnosti učenci tudi učin- kovito sproščajo notranje napetosti in s tem prispevajo k bolj umirjeni razredni klimi. Krepijo se tudi komu- ikacijske veščine. Ker znajo bolje pre- poznati lastna čustva, jih znajo tudi bolje obvladovati in s tem zmanjševati konflikte. Zaradi ugotovljenih pozitivnih učin- kov bodo opisane gledališke dejavno- sti otrokom na voljo celo šolsko leto. Samo aktivnost pa bom glede na in- teres nadgradila tudi s kakšno novo poučno zgodbo. Literatura Dennison Paul E. (2007) Telovadba za možgane: 26 vaj za boljši učni uspeh. Ljubljan: Rokus Klett. Bognar L., Uzelac M. in Bagić A. (1994) Budimo prijatelji. Zagreb: Slon. Kroflič B. in Gobec D. (1992) Ustvarjalni gib in plesna vzgoja za najmlajše. Novo mesto: Pedagoška obzorja. Shapiro Lawrence (1999) Čustvena inteligenca otrok. Ljubljana: Mla- dinska knjiga. Pergić Jani (2011) Meditacija za otro- ke. Griže: Svetovalno-izobraževalni center MI. Marentič Požarnik B. (2000) Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.