Dopisi. Iz Maribora. (Nepričakovan sovražnik tiskovnega društva) in ,,Slov. Gospodarja" se je za6el nasajati v ovo toliko potrebno podvzetje tako, da smo prisiljeui javuo zavrnoti ga. Ta naaprotnik je dohtar (?) Ž . . . dvor. kaplan, ki uže dolgo in vedno drzneje rovlje! Tega se niamo nadejali, nekaj zato ne, kar so sorodniki ome- njenega gospoda najodliČniši narodnjaki Savinj ske doline, in ker smo mis!ili, da bode tudi on, kakor njegovi vrli predniki, 7 prvi vreti med može 8topil, ki gore6e delajo za 6a8t božjo, zveličanje duš, za duaevni in gmotni napredek in blagor slovenskega ljudst^a. Žali Bog, da temu ni tako. OpuBtivši podrobnosti nespadajoče sem omenimo le, kako ta gospod ni naročnik na noben list, ni ud nobenemn društvu; da, iz družbe duhovnikov je bil pri ob6nem zboru 17. febr. t. 1. izbrisan, ker se mu je umililo vplačati letnino. Za tiskovno drnšt70 pa on nikoli niti vinarja ni žrtvo^al, niti pičice zapisal. Tem bolj naa društvenike z urednikom vred žali, ako se tak človek nasaja 7 naae druat70, ki zapopada mnogo najvrliaih duho^nikov 7 našej škofiji, in ro^lje zoper liat, ki po priznavanju 7aeh pametnih in dobrohotnib mož koristno in blagonosno deluje in obeta se mnogo 7e6 z namera^ano: Cerkveno prilogo. Omenjenemu gospoda ni doati, da ni6 ne žrtvuje za dobro re6, marve6 jo še ovira in njej pra7 po nekrsčanski želi — znatne škode. Trgo^ec g. Auch . . . . je dal 7eliko oznanilo kot prilogo ,,Slo7. Goapodarju" natisnoti in 7e6krat priložiti. Tiako7no druat^o je imelo 80 fl. tiskarskih potroško7 in je za trud zaračunilo 10 fl. tedaj skup 90 fl. Toda g. Auch .... ni pla6al nič cela 3 leta. Morali smo tožiti in mu tako komaj iztrgali 50 fl. Dobiček in še 30 fl. tiskovnih stroakov morali smo zgabiti. Sedaj pa priropo6e g. Ž. in sedrzne predsedniku g. dr. E 6u in od- borniku g. 0 ju 7 lice blebetati: nda je Auch.... pra7 imel inle takrat prav neumno ravnal, ko je 50 11. plačal. To pa je neamno iz ust kristijana, nezasliaano iz ust duhovnika. Ali bo ta gospod v spovednici tudi npal tako razsoditi: nenmen, kdor plačuje, kar je dolžen? Videti je, da ta gospod ni pra^i dohtar, sicer bi kazal 7e6 znanja v cerk^enem pravn, več vednosti v katoliški morali. Znano bilo bi mu, kar 87. Panl uči: nikomur nic dolžni ne 08*»jajte (Rom 13, 8) ter nebi tako goropadno krivo u6il, ljudi motil in jih 7 hudem še utrje^al, 6eš, da so neumni, 6e pla6ajo, kar dolgujejo. Zoper tako nasajanje 7 tisko^no društ^o odločno ugo^arjamo, ker je to ne samo neumno so^raatvo, ampak drzno razžaljenje odbora, nrednika in druat7eniko7. Upamo, da bo to dosti ter želimo, da g. Z. nas popolnem pri božjem miru pusti, sicer ga bodemo še hujše prijeli in izvlekli še ostrejših pnšic. Njegovib krajcarjev lehko pogreaamo. Društva in lista pa ne damo od nikogar tako napadati, bodi stanft kteregakoli! Od sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. (Lepa S7e6anost — atraano zlocinst^o.) Uže dolgo nib6e ne pomni 87e6anoati pri nae, kakorana je bila 16. febr. Starčeka Boštjan in Neža Eova6ec odhajala sta svojo zlato poroko, pri katerej bila sta navzoča obadva sina in hčer. Prvi sin, 6. g. Bostjan Eova6ec, so župnik pri bv. Iljn na Hr^atskem, drugi, Jakob, priden kmet, hčer Ana pa vrla kmetica, lep dokaz, kako pridna bila sta od nekdaj ova zakonska izredivsa si tako vrlih otrok! Strašno zlo6instvo zgodilo se je v Podgorcah. Ursula Žitnjak bila je po smrti s^ojega moža 400 goldin. dolžna, svojemu bratu Filipu Plahenu, ki je od nekdaj pri hiši služil kot blapec; tudi ga je pogo8to trl betek sv. Valentina. Se8tra mu pa dolga ni botela pla6ati, dokler ni bila tožena in piisiijena, ker ga vtajiti ni mogla zarad večih prič. Ali ko mu izpla6a 300 fl. in ae 100 fl. na dolgu ostane, pograbi jo taka jeza, da sklene brata ubiti. Imela je deklo pri sebi, katerej je bila teta, ra^no tako zločasto, kakor ona. Ve6kratje 7abila zlo6ince7, naj bi priali brata klat. Česar dolgo ni mogla dobiti, to se njej je zgodilo 3. febr. Prišla sta 2 možka in 1 fant. Dala je vsem žganja, vina, mesa tako, da ao bili pijani. Revni bratpa uže 2 dni ni dobil ne jesti ne piti, 6eravno je delal, kakor ži^ina. Proti 7e6eru pride 7 hišo; aolze ga polijejo, ko vidi kako so drugi 7eseli, on pa ves gladen. Sedaj zgrabi eden izmed zlo6incev kamen, uže pripravljen v žepu, in začne re^eža ž njim po gla7i tol6i, kakor mesar 7ola. Brat omedli, aestra pa in jena dekla kričite: nvun 8 psom!" Tako se je tudi zgodilo. Zavlekli so ga v hle7, mu gla^o strli in 2 rebri zlomili tako, da je siromak ae tisto noc umrl. Drugi den je priala aodnijska komisija z žandarji iz Ormoža, vklenola vseb 5 oseb in jih odgnala 7 jeco! Od Sotle. (N e m i r e n u 6 i t e 1 j.) Izmed noTih u6iteljev niso vai slabi, kakor starih niao 7si vrli. Enega izmed slednjih imamo 7 precej glaso^item kraju blizu Sotle. Zapustivši prvo latinsko šolo z debelo trojko posvetil se je uciteljskemu stanu in prikobacal napoaled k nam nemira delat. V 3 letih pouzro6il je 6 pravd, sedaj s srenjo, sedaj 8 žapnikom, kaplanom itd. Toda vselej je propal. Dva podučitelja sta mu zbežala. Plačevali smo za letne šolske potrebe po 600, 700 in 800 fl. Pritožbe niso nikoli obveljale. V šoli pa se je 6udno godilo. Fanti6i so se u6ili plezati in skakati, da je 61eten fanti6 začel kri bljuvati in je napoaled duaico izdehnil; zopet drugemu fanti6u ao roko zlomili, tretjega v aoli zaprtega pozabili, da so ga starši po vsej okolici do trde noči zapstonj iskali, 6etrtemu se je uhica zaškrnila, da mu je več tednov krvavela; previdna deklica v solo zaprta je pa pred no6jo skoz okno zbežala itd. Pa dosti bodi. Le toliko dostavim, da očetje krajnega šolskega sveta na ove re6i niso utegnili misliti, ker ao imeli preveč s pravdami poslov. Sedaj so nemirna 3 leta dotekla. Iz^oljeni so drngi in boljsi možje. Ucitelj je skusal 7 novi šolaki avet vsaj 2 prijatelja 8praviti. Ali fantič, ki je za izžrebanje pripra^ljene liatke vzdigoval, je zvijačnoat izdal. Treba je no7ega izžrebovanja! Iz Banjeluke. Lansko leto, 19. sept. je nas prišlo 7 železniških razredov (Eiaenbabn-Abtbeilnng) sem le v Bosno in amo sploh na železnici iz Banjeluke 7 Dobrlin pridno delali in ae le zdaj smo jo komaj malo v vozivni red spravili. Bilo je povsod vse zapuš6eno, vsi štacijoni in poalopja na štacijonih podrena in požgana; cela železnica je bila z visoko travo zaraščena, vsi nšvelarji" sprhneti, nektere šinje zlamaue in vsi mostovi piravi in skoro 6isto porašeni; 786 to je veliko dela, veliko denarjev in tudi veliko naše mo6i stalo. Zdaj je ta železnica tako daleč popravljena, da iz Banjeluke v No7i in spet 7 Banjoluko uže 7saki den mesani vlak (Gemiachter Zug) gre, 7 kratkem 6asu hoče biti cela železnica Banjaluka-Dobrlin odprta in potrebni vlaki sem in taj brez straba voziti. Od teb 7 železniških razredov, kteri na tej železnici delamo, je nas 5 razredov reservistov. Od teh 4 reservnih razredov so že 7si 1867. 1868. letniki lani meseca decembra bili domov spuš6eni; zdaj 22. februarja pa grejo 1869 in 187Okarji domor. Mi nilajši reservisti pa še par tednov tu ostanemo in potem bo tudi za nas veseli čas prišel, da bomo se spet v našo domačo slovensko deželo vrnoli. Tu 7 Banjiluki in 7 tem kraju, sedajni čaa splob deži, blata in vode imamo toliko, da ga skoro pregaziti ne moremo, od železniške postaje do mesta Banjeluke nam treba eno uro hoditi zavolj blata. V mestu je pa prav veselo. Vse, kar je tu živega, se 7eseli in se raduje, da 7 Banjiluki živi. Mat. Vaupotič. Iz Svičine. Lani je nemila smrt po naaej fari neuBmiljeno morila. Nevem, 6e je kedaj jih toliko tijkaj umrlo. Tujci so se celo nže bali k nam priti. Vratna vnetica ali davnik je mladino strašno pobiral. Začetek groznemu bolenju je nastal meseca julija, najbujae je razsajalo septembra in oktobra. Septembra smo jih pokopali 27, oktobra 20 oseb. Dne 10. okt. je po fari ležalo 6 mrtvib. Večjidel je bolenje napadalo otroke do 14. let, pa tndi odrastlim smrt ni prizaneala. Nekej materi je nmrla 71etna deklica, 5 dni poznej je tudi ona, 38 let stara, ležala na klopi. Redko kde je bram, ki bi ga ne bila uesrečna bolezen obiskala. Odrastli so večjidel okrevali, od mladine, kogar je začela daviti, malokdo. Vaeb mrtvib je minulo leto bilo 116, ogromno število zanaao faro, ki šteje komaj 1782 dua. Preteklo nedeljo, 23. febr., je bila v našej okolici huda nevihta. 0 poludne se je začelo temniti, nastal je sileu vihar, ki je vedno močneje pripogibal drevje. Ob ll2 2 uri smo iz planini od 87. Duba zaslišali mumljanje, zmes je bliskalo. Med tem priropoče druga nevihta od severa, se zažene 6rez Podigrac, debeli sueg 86 vaiplje, kakor da bi iz megel onu6e lučalo, bljska in grmi, kakor po leti v najbujši vrocini; zdajci hudo zasveti, strašen grom zabuči in strela udari v en viničarski bram na Podigracu, ki je tudi zgorel. Res posebna prikazen v trdej zimi. Na meji proti Lučki fari pa je ravno ta čas toča klentila, debela kakor kuruzno zrnje, ter je 2 prsta visoko zemljo pokrila. Bog nas njelepo leti 7aruj! Od sv. Petra pri Radgoni. (Zlato poroko — nemila smrt — samoubojstvo). 16.876- 6ana se je vršila pri nas redka, toda lepa slovesnost. Prišla sta v našo farno cerkev 2 star6eka, mož in žena, kjer sta po 50 letih spet pred Gospodov altar stopila, da bi se tam za vse prejete dobrote, ki sta jih v celih petdesetih letih 7 8vojem zakonskem atanu od nebeškega 06eta prejela, zah^alila. Poro6ali 80 ju domači 6. g. župnik, ter imeli zraven lep govor. Hvaležni sin, pri katerem zdaj živita, kakor tudi dobri okoli6ani, so mnogo pripomogli, da se je svatba prav veselo obhajala. Eakor se je veseli glas o zlati svatbi razairil po vsej okolici, tako je 23. sve6ana žalostni glas spreletel vso Radgonsko okolico, da je nemila smi t pobrala Sekovskej škofiji edaega njenib gorečih dušnih paatirjev, namrec visokovrednega 6astitega gospoda Martina Kopšiea, dekana in meatnega župnika v Radgoni. Rojeni 80 bili pri sv. Juriju v Slov. goricab 9. novembra 1805. 7 mesnika pos^ečeni 31. julija 1831. Pogreb se je 7ršil 25. svečana popoldne, 18 duhovnikov, kakor tudi velika množica ljudstva, jih je spremila k večnemu počitku. Bodi jim zemljica lakka! K temu še dostavim drugo žalostno nesrečo, da je lani mesenca grudna odšel trgovec E. Weitzinger iz Radgone, da nih6e ni vedel kam. Mnogi so trdili, da se je podal v Ameriko si areče iskat, ktera mu v domovini ni bila mila. Toda še le 6rez 10 tedno7, so ga najali par streljajev od Radgone na Marskem produ mrtvega, kjer ga je voda izvrgla. Bog naa varuj take nesrečne smrti! Janez Dub.