Zgodovinske reči.
6. Kje sta kneza Privina in Kocel imela svoje posestvo ?
V novih časih zgodovinska vednost sploh veliko napreduje, ker so njeni prijatli začeli njene izvirne studence bolj na tanko in bolj globoko preiskovati. Tudi naše slovenske strani („si licet parva componere mag-nisu) imajo še veliko v t a m i zakopanega, kar se je nekaj že začelo iz giobočine rovati, nekaj in pa ne malo še neodkrito leži. Na primero je zraven napisov na rimskih kamnih po g. Terstcnjakovem razlaganji ravno tisti kratki sostavek neimenovanega pisatelja od spreober nj e nja Korotancov (Anonvmus de conversione Carantanorum).
Perve izdaje tega spiska pri K a nizi i in II a n-zicu pri bavarskih pisateljih so se opirale na bolj pozne in manj tanke rokopise; In dva pogreška, ali prav za prav le eden, sta vsemu obsežku drug pomen dajala. Stalo je namreč pisano, kje da je Pri vina, krog* I. 830 iz Moravije pregnani knez, od nemškega kralja Ludovika zemljo v posestvo dobil: en del Panonije krog reke, ktera se imenuje Sana — „circa fluvium, qui dicitur Sana." Nihče pri tem imenu ni na druzega mislil, kakor na Savinjo v dolnjem Stajerji, dasiravno bi se bilo pri pretehtovanji imena Panonije, pri nape-Ijanji Drave kot južne meje, pri naznanji mesta Sala-piug ali Salaburg in druzih okolišinah moglo na kteri pogrešek v pisanji misliti, in na tako misel bi bil imel drugi pogrešek sam peljati, namreč pisanje: da je Privina zidal terdnjavo ali grad v logu in ^palu Sellede fluminis", kar v latinskem nič ne pomeni, in se samo popravivto: „in pai ude Selie" , to je: v močvirji Zelc
—    362    —
—    363    —
Po teh dveh pogreških je b\[ sploh ta glas: Privina je dobil posestvo v dolnjem Stajerji in na Krajn-skem, in novi grad, Moseburch imenovan, je blizo Celja stal. Pomoto je odkril že Klein v svojih zgodbah keršanetva v Austrii in Štajerski, popolnoma razjasnil pa jo je Kopitar v svojem slavnem delu: Gla-golita Clozianus. Ondi se najde str. LXXII—LXXVI cel spisek od spreobernjenja Korotancov po boljših pred neopazenih rokopisih; in pred omenjene besede so tako popravljene: „circa fluvium, qui dicitar Salaa, in spet: „et pa I ode Salae fiuminis", spodaj pa stoji spomin, da tako pckažeta dva starja rokopisa v cesarski knižnici na Danaji.
Ako se vzamejo besede starega pisatelja po tej podobi, je očitno, da poglavitno posestvo kneza Privina in njegovega sina Kocelna je bilo poleg reke Zale na Ogerskem, kjer je še zdaj mesto Zalavar blizo Blatnega jezera. To posestvo pa se je precej daleč po Ogerski in Štajerski zemlji stegnilo, kakor se vidi iz imen krajev, kjer sta Privina in Kocel cerkve zidala, ktere so bile od Solnograških nadškofov Adelrama, Luiprama in Adalvina posvečene; zakaj od „Quinque bas i lica s" je očitno Peč a h (Fiiaf-kirchen) na Ogerskem tostran Donave; Bettovia je Ptuj v dolnjem, in A b lan za je Aflenz v gornjem Stajerji. Drugi kraji imajo sicer po starobavarski zavite imena, nektere zmed njih bi se vendar dale vganiti. na primero Stradachi je morebiti Straden, Fiskere pa Bistra: Feistriz, Keisi pa Kisek, Giins, uno dvoje na Štajerskem, to na Ogerskem. Od več teh krajev morebiti zato ni spomina, ker so kmalo potem v začetku 10. stoletja Madžarji deželo posedli; ob času njih prihoda je bila ravno Panonija hudo razdjana zavoljo boja med Nemci, Madžarji in Moravani, tako da Solnograški in drugi uemski škofje v listu do papeža Benedikta IV. tožijo: „v celi Panonii, naši veliki deželi, se le ena cerkev ne prikaže". Za nektere kraje se pa lega da izvediti iz lista cesarja Otona II. (pri Hanzicu: Germania sacra tom. H. p. 308—312, v sredi lista kralja Filipa), v kterem so posestva in pravice solnograške cerkve poterjene. V tem listu so kraji prav po zemljopisni legi zversteni, nar pred namreč je Solnograška stran vpeljana, po tem Au-stria, Ogerska, dolnja Štajerska, Koroška in gornja Štajerska. Ondi so kraji Mosaburg, S al a p iu g a, Quartinacha, Ghense, Terenberch zversteni med ogerske kraje S a bari a ali Šopron in Quinque eccle-siae ali Pečuh. Bettovia ali Ptuj ima pred in za seboj kraje štajerske strani, na primero Turna v a, Luip ali Lipnica, S ušel ali Sausal; vendar imena nobenega kraja zraven ni, kteri bi se snidel z imeni spisa od spreobernjenja Korotancov. Kraj Tudleipen pa inLa-banda ali Šent-Audrej v Labudski dolini sta vkupej pisana, tedaj nista stala daleč narazen. Kraj Undri ma, za kterega mnogo vgibajo, je pisan v sredo med kraje zgornje Štajerske Longau, Katsch, Gumbenza, Liezinga, Brugga, Murza in Luibena; morebiti ni druzega, kakor Irdning, zlasti, ker ima en rokopis Imdrima namesti Undrima.
Kar se iz tega soditi da, je to: da posestvo knezov Privina in Kocelna je bilo na Ogerskem in Štajerskem, in sicer bolj gotovo le na severnem Dravskem bregu. Od posestva med Savo in Dravo (Marcbia ad Sovam) ostane po tem le to, kar se ve iz Faldskih letnikov (Annales Fuldenses), da je bila Vratislavu ali Braclavu, Kocelnovemu sinu, dana od kralja Arnulfa; pred je mogla biti v rokah drugih knezov, kterih eden je bil Salacho o Privinovem času. Knez Vratislav je postavil grad Moosburg na Štajerskem, in njegovi mlajši so zidali še enega r Korotanu, in druzega (JVIog-. gio) v Furlauii.          ___________                           p. H.